(.glasilo Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Iziavatelj in urednik: Andrej Žumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Št. 24. Ljubljana, 15. grudna 1892. XXXII. leto. Vsebina. Vabilo k občnemu zboru „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". S. Rutar: Goriški Kras. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: lz Dola. — Iz Polhovega Gradca. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. VABILO k občnemu zboru „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", kateri bode dne 28. grudna t. 1. v magistralni dvorani ljubljanski. — Začetek ob 9. uri. "V spored.: 1. Predsednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Knjižničarjevo poročilo. 6. Volitev 9 udov v odbor. 7. Volitev delegatov za prihodnji občni zbor „Zveze". 8. Samostalni predlogi, kateri se morajo vsaj dva dneva pred zborovanjem javiti odboru. Na ogled bodo razstavljene K. Janskega nove podobe za nazorni nauk. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Goriški Kras. ajčudnejša goriška reka je T i m a v a (Reka) pri Št. Ivanu. Zdaj izvira iz treh jam (ob deževji tudi iz večih). Precej močen je severni rokav, ki precej malin goni, skoro neznaten pa srednji. Za tem pride jama, ki je sedaj suha in zadnjič tretji, južni in najmočnejši izvir, ki je cela reka zase. On dobiva vodo še iz drugih jam in slednjič sprejme tudi prva dva rokava vase. Izliva se že po 930 m dolgem, blizu 50 m širokem toku v morje. Njen padec znaša ob oseki samo 1'58 m, o plimi za polovico manje (0"79 m). Velika je toliko, da nosi celo do izvira male ladije. Ob deževji je njena voda rdečkasta in se potem razločuje še pol ure daleč po morji. Dandanes je dokazano, da je Timavin gorenji tok notranjska Reka. Ta izvira izpod gore Lisec v gozdu Dletvo (v Istri) in teče proti severozahodu po Kranjskem ter dospe z desnim bregom pri razvalinah „na Školju" do goriške meje, kjer se razširi kot jezero. Goriško mejo spremlja 11 hm daleč do izliva v Skocijansko jamo (230 vi nad morjem). Od leve strani sprejema potok Padež, ki meji Istro z Goriškim. V škocijanski dol pada Reka globoko, nareja spodaj smaragdno-zeleno jezerice in se izliva potem v Skocijansko jamo. Podzemeljski tok Reke je natanjko izražen po ozki dolini za Zekancem. Pod Pliskavico se sliši šumenje podzemeljske reke. Ja-meljčani zajemajo v naravni votlini čisto studenčnico. Ves podzemeljski tok Reke do Timave znaša 35'26 km. Razven Reke in Raše nema Kras drugih tekočih voda. Dobe se sicer tu pa tam mali studenci, kakor v Kobdilji, pri Dobrevljah (Tomaj) in Povirji, ali ti dajajo le malo vode. Vsa izpodnebna mokrota odceja se po razpoklinah, ponorih in požiralnikih v podzemeljske votline in tudi omenjeni studenčki izgubljajo se po kratkem toku pod kamenito površje. O dolgotrajni suši je na Krasu veliko pomanjkanje vode. Obstoječe lokve ali „kali" in tu pa tam nahajajoči se vodnjaki se kmalu posuše in revni prebivalci morajo 3—5 ur daleč hoditi po pitno vodo za se in za živino. Šele pred malo leti so začeli v večjih krajih z deželno in vladino pomočjo napravljati obsežnejše cementirane vodnjake, v katerih se voda ne posuši tudi o veliki suši ne. Z oglejskega zvonika se pregleda ves Kras proti Trstu in še dalje proti Istri. Čeravno je njegovo površje žalostno, ven-der nam odkriva v svojih podzemeljskih jamah nepričakovana čudesa. V novejšem času obiskujejo najbolj d i vaško (presto-loneslednik Rudolfovo) okapnico, južno od železniške postaje, ker so vse kapniške tvorbe v njej zelo čiste, sneženo bele. Našli so jo meseca maja 1884. Okapnica „Vilenica" pri Lokvi nema sicer tako velikih podzemeljskih prostorov, kakor slavna postojinska, vender pa so njene podobe iz bliščečega kapnika ravno tako lepe. Vhod obeta malo, zato pa je njena notranjost tem lepša. Po kamenitih stopnicah se pride 257 m globoko na „prižnico", katera visi nad strašanskim propadom. Jama se deli v dva hodnika: glavni drži proti Trebiču, kjer se nahaja v globini od 300 m mirno tekoča voda; drugi pa bolj k severozahodu proti Danam in Dutovljam. Tudi njo je obiskal cesar Frančišek 1. 1818. V kraških okapnicah vise mogočni stebri izpod stropa navzdol in njim nasproti se vzdigajo drugi od tal navzgor. Mnogokrat so se že srečali in sklenili v jeden sam steber. Ti kapniki delajo različne podobe, sedaj posamezne, sedaj v gručah stoječe. Vidijo se n. pr. podobe križa, Matere božje, angelje s peroti, perice ob potoku, prižnice, oltarji, prostorne sobe, kakor plesišča itd. Druge znane kraške okapnice so: Mala-nica pri Sežani, Jerihovica blizu Klanca pri Gorjanskem, Vodnik pri Tubljah (proti Brjam), Lokvica pri Opa-tjem selu, v Jami j ah (lani najdena), Leskovica pri Nabrežini, v Gabrovici, na Proseku, itd. Mnoge izmed njih (n. pr. jameljska, gabroviška) imajo tudi prazgodovinske ostanke in sledove, da so v starodavnih časih ljudje po njih bivali. Preznamenita je Skocijanska jama in tamošnji prirodni most. Notranjska Reka teče namreč pod širokim obokom, nad katerim stoji cerkev in vas Škocijan. Na zahodni strani zija velikanska udrtina, t. j. 160 m dolgi Škocijanski dol. Po njem teče Reka in napravlja 13 m visok slap. Nad drugih pa široka in visoka, kupolam podobna. Najimenitnejši tak prostor v jami je „Rinaldinov dom". Tudi v Škocijanski jami se nahajajo prazgodovinski ostanki. Tudi Kras ima svoje gradove, med katerimi slovi zlasti Devinski, sezidan vrh navpične stene ob morji (26-5 m visoko). Obdan je krog in krog z mnogimi zidovi, nasipi in trdnjavicami in njegovi stolpi gledajo ponosno v spodej ploskajoče sinje morje. Pod novim gradom ob morji se vidijo razvaline starega in fantastično steno Sv. Ivan pri Devin«. slapom je postavljen nov 14 m dolg most, ki se vzdiga 60 m nad njim. Nad mostom pa se potrebuje še 80 m višine do' roba dola in tako iznaša vsa globina, v katero se Reka končno izgublja, 153 m. Pa tudi podzemeljski tok Reke so preiskali 21/a km daleč in našli, da napravlja še 24 manjših slapov. Smer jame se vleče proti severozahodu, torej proti Divaški postaji. Struga je skoro neprestano s skalami posuta, jama pa na nekaterih krajih zelo zožena, na „nuna". Blizu grada je slavnoznani park, morda ravno tam, kjer je stal že davno pred Kr. r. imenitni gaj lovske boginje Dijane. V njem rasto skoro vedno zeleni hrasti in terebinte. S strehe devinskega grada se vidijo proti severu razvaline do-berdobškega grada, ki se je tudi ponosno vzdigal nad malim jezerom. Iz tega se odteka voda v staroslavno, klasično reko Timavo, kjer se je bilo začelo prvo kulturno živenje na Goriškem. Vergil pripo- 24* veduje, da je imela sedmero šumečih izvirov ter jo imenuje „mater morja"; sedaj pa prav pohlevno priteka iz treh votlin ter se po kratkem toku izliva v morje. Slikovitost Krasa povzdiguje tudi železnica in njene zgradbe. Od Ležeč do Proseka je napeljan 38 km dolg vodovod, ki daje vsak dan 1600 kubičnih metrov vode za nasitenje strojev ter za domačo potrebo postajam in stražnicam na vsej omenjeni progi. Na zahodni strani postaje Nabrežina drži železnica čez 640 m dolgi in poprečno 20 m visoki vijadukt, najvažnejšo umetno zgradbo kraške železnice. Tvarina (najlepši školjknati vapnenec) je vzeta iz blišnjih kamenolomov. Oboki so 9'5 m široki. Koj za vijaduktom so naredili železnici tir skozi 19 m globoko skalnato zaseko. Koncem zaseke odpre se potovalcu prvikrat razgled na sinjo Adrijo, ki 160 m nižje pljuska ob skale. Ta pogled na brez-krajno morsko gladino preseneti vsakega, ki prvikrat zagleda morje. Blizu Nabrežine je vodni stolp, ki pa stoji že na tržaških tleh. V ta stolp vzdigajo studenčno vodo s sesalnicarni od morske obale 145 m visoko, da preskrbujejo ž njo postajo Na-brežino. Tudi tržaško mesto je napeljalo iz teh studencev, katere Slovenci imenujejo B roj a niča (italijanizatorji pa „Au-risina"), pitno vodo v Trst 1. 1885. — Opomniti je tudi treba, da kaže Kras svojo najneprijaznejšo stran tujcu, ki potuje po železnici ali veliki cesti, a prijazni kraji, kakor Tomaj, Dutovlje, Rodik ostanejo skriti. Podnebje je na Krasu samo na sebi mehko in ugodno. Srednja letna toplina znaša 8—10° C; ob morski obali pri De-vinu in Sestljanu kaže toplomer tudi po zimi 6'5—7° C. Zelo neugodno pa vpliva na kraško podnebje sedanja golost sveta. Gozdi pospešujejo dež, napravljajo torej vlažno in hladno podnebje. Kjer pa gozde posekajo, tam postane zrak vedno bolj suh, rosa se ne napravlja več, rastline ne morejo kliti in pomanjkanje zelišč navstane. Pri tem se posuše tudi izviri, potoki in reke izgube mnogo svoje vode, lokve in jezera se izhlape in le še o deževji se napolnijo zopet z vodo. Kjer ni gozdov, tam dobe severovzhodni vetrovi večjo moč in narede podnebje mnogo mrzlejše, nego bi drugače bilo. In ravno pomanjkanje gozdov pospešuje silno moč burje. Kadar ne piše burja, je zima na Krasu precej prijetna; snega pade le malo in redko. Poletja pa so navadno vroča in zelo suha, tudi v obližji morja. Zaradi pomanjkanja gozdov se golo skalovje tako razbeli, da puhti od njega vroč popolnoma suh zrak, ki pobije vso vlago iz oblakov. Cez dan tako razbeljena tla se ne ohlade zadosti po noči, da bi se mogla rosa narediti, zlasti ker je ne pospešuje drevesna mokrota. Suša je torej navadna prikazen na Krasu vsako poletje. Suho vreme nastopi navadno že mal. travna, večkrat celo že sušca, in traja do kimovca, izvzemši nekaj ploh v vel. srpanu. Vinotoka nastopi južno vreme z močnim deževjem, kmalu potem pa zavlada suha burja. Vmes pa je po zimi več časa prijetno, lepo vreme. Na spomlad začne zopet burja tuliti, tako da posuši vso zimsko mokroto in naredi večkrat mnogo škode, zlasti otrese rada cvetje s sadnega drevja. Vender pa ima Krašovec rajši suho leto, ker če mu tudi suša vzame prvi pridelek (žito), obrodi mu pa trta tem bolje in vino je zanj glavni pridelek. Mokra leta so pa tudi žitu škodljiva in dajajo le obilo krme za živino, katere po Krasu tako zelo primanjkuje. S. Rutar. (Dalje prih.) Knjiga S XIX. Franjo Marn r. 26. jan. 1846 v Stangi, gimnazijo zvršil v Ljubljani 1. 1865, vseučilišče obiskoval nekaj v Pragi nekaj v Gradcu, kjer je dostal preskušnjo iz klasične filologije in iz slovenščine, postal pomožni in 1. 1872 pravi učitelj na kr. gimnaziji v Zagrebu, kjer službuje še sedaj- V slovenščini se je oglasil javno prvikrat v „Vencu", ki so ga 1. 1862 vodju Jan. Nečaseku pri odhodu v Prago poklonili učenci gimnazije ljubljanske. V imenu petošolcev zložil mu je Fr. Marn čestitko : „Mladosti vodja! Tebe če slaviti — Slovenska Vila, pred Teboj stoji, — Hvaležna mladež če Ti venec zviti — K slovesu venec britke žalosti" itd. (str. 9. 10) v sedmih kiticah; n. pr. (5 kit.): Le to nam je v britkosti tolažilo, Da narod ljubljeni Te ne zgubi. — Kako bi brata nek ne veselilo, Da tudi brat kaj dobrega dobi? Pozdravi, osrečuj tam Slave sine, Nam brate drage češke domovine itd. Tako je zložil ginljivo žalostinko F r. Marn v Danici 1. 1862 št. 22: „Alojzijanci v spomin svojemu rajnemu vodju, pre-častitemu gospodu J ur ju Grabnarju, umerlemu v Ljubljani 21. mal. serp. 1862". V desetih odstavkih se pričenja n. pr.: Kaj tako otožno tulijo vetrovi, Kaj se skriva solnce, oblači nebo? Čuj, mertvaški žalostno pojo zvonovi. Milega duhovna v tamni grob neso itd. Venec na grob preč. gosp. Janezu Bonaču, čegar mile pesmice so takrat navduševale Slovcnce in čegar nagla smrt je vse navdala s pomilovanjem. V šestih kiticah poje F r. Marn v Danici 1. 1864 str. 13. 14 n. pr. v 4: Zvezda sjajna si Ti, Janez dragi! Ki Te vzela je v mladosti smert. Cerkve, domovine up preblagi! Krije dans Te že mertvaški pert. Cerkev, kje imaš sedaj učenca, lovenska v veku. Ki bi Te bolj ljubil, bolj častil? Ljudstvo, mladež, kje imaš miljenca, Ki bi Te bolj varval, bolj učil? (cf. Jezičn. XIX. 1881). Kakor lani, so tudi letos v Alojznici imeli živo breso t. j. napravili so debeli četertek domače pa vender očitno gledišče. Igrali so lani „Zwei Freunde und ein Rock" po nemški, in po slovenski „Nikolaj Zrinjski", po Körnerji poslovenil Fr. M.; letos pa „Ei so beiss" ali „der missvergnügte Holzhacker", in „Skriti biser", spisal N. Wiseman, poleg nemškega poslovenil Fr. M. (Danic. 1864 str. 36). Slovenska Vila. Izvirne slovenske povesti, novele, balade, romance in pesmi. Prvi vezek. V Ljubljani 1865. 8. 112. Nat. J. Blaznik. Založila Fr. Celestin in J. Jurčič. V njej se nahajajo str. 46 do 49: Pesmi (Zložil -r—.) I—X: Sonet. Njena molitev. Trn. Tolaž. Rosne cvetlice. Svojim cvetlicam. Ribič. Poslednja želja. Moja lira. Ko mene več ne bo. — Moč ljubezni. (Novela, spisal —r— str. 49-66). Iz Prage je 1. 1865—66 dopisoval —11 prav marljivo v Z g. Danico, o središču Ceske in njenih znamenitostih, o raznih slovesnostih, o sv. Janu Nep. in Husu ter poslednjega močni veljavi mej češkim narodom, o vseučilišču, o gimnazijah novejših in o pogrešanju filozofije in stilistike v njih; o bližnji vojski: Zle je matko zle — Branibofi zde! Poslednje poročilo bilo je o smrti Nečasekovi 26. nov. 1866. L. 1866 je vstanovil Fr. Gerbic v povzdigo cerkvenega petja „Liro Sionsko", kjer so tiskane mnoge cerkvene in pobožne pesmi, katere je zložil Fr. Marn, napeve pa sta jim narejala Gerbic in Belar. Kar je bil pričel v Alojznici, nadaljeval je v Pragi, in Slovenska Talija I. vezek str. 165 kaže: Inserat. Vesela igra v 3 dejanjih, po Sabini iz češkega poslovenil P r. M a r n. — N i k o 1 a j Z r i n s k i. Žalostna igra v 5 dejanjih, po Kornerji posl. Fr. M. - Vez. II. 1. 1867: Ultra. Veseloigra v enem djanji. Ceski spisal F. Šamberk, posl. Fr. M. — Vez. VII. 1868: Oproščeni jetnik. Saloigra v 1 dj. Po nemški posl. Fr. M. Blagi Janežič podpiral je vse take dijake , in sad temu prijateljstvu kaže se na pr. v Večernicah 1. 1865: O toči (68—75). L. 1866: Grom in strela (47—58). L. 1867. Hrana rastlinska (70—75). — Kole d a r č e k 1. 1867: O telesni hrani (34-46)-L. 1868: Tomaž Kren, ljubljanski škof (42—46). — Glasnik 1. 1867: Lastovka. Mravljinske vojske. Življenje pod vodo. Češki spisal Em. Purkynž. — L. 1868: Hči Gustav Adolfa. Poleg poljskega Fr. M. (162—170). — Cvetnik I. 1. 1867: Spremembe na zemlji. Živalsko zimsko spanje. Po češkem poslov. Fr. Marn-Del H: Življenje v gozdu. Zemlja (Po Heblu). Zakaj je vsak dren kriv? Pre-rodba rastlin. Lev, kralj v puščavi. Steblo in klas (Po češkem). — Cvetnik slov. slovesnosti. Življenje pod vodo (cf. Glasil.). O Vilah (329-332). Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal F ran j o Marn. Založila Matica Slovenska v Ljubljani. V Pragi 1867. 8. 152. Tiskarna dr. Ed. Gregrova. Slovnica sega od str. 1—106. Berilo 107 -138. Slovarček str. 139-152. Hrvatska slovnica za Slovence. Spisal F ran j o Marn, gimn. profesor. Založila Matica Slovenska. V Zagrebu 1879. 8. 168. Tiskom dioničke tiskare. Slovnica od str. 1 — 112. Berilo (v latinici in nekoliko v cirilici) str. 113—138. Slovarček str. 139—168. Obe te knjigi ste nastali po mojem naročilu in budilu. Nekaterim sicer delo ni bilo po godu. Skušnja pa potrjuje, da ste bili na jako veliko korist zlasti slovenski mladini, v pospeh slovanski vzajemnosti, ki se odslej vedno bolj razodeva v našem mladem slovstvu slovenskem. Drugo knjigo je pisatelj posvetil dr. J. Bleiweisu o njegovem LXX. godu. Dokaz, da ste knjigi Slovencem dobro vstregli, je tudi to, da ste popolnoma pošli in da se po obeh prav pogostoma poprašuje. Praktische Grammatik der kroatisch-serbischen Sprache. Bearbeitet von Fr. Marn. Prof. am k. Agramer Gymn. Agram. 1887. 8. 217. Verl. Suppan- Fiedler. Druck J. Hülm. Zweite verbess. Aufl. 1892. — Knjiga na korist tudi slovenskim dijakom, kateri se hočejo pravilno naučiti jezika hrvaško-srbskega — z mnogimi berili v latinici in cirilici ter primernim slovarjem. Poleg nekaterih razprav v izvestju gimnazijskem na pr. Akuzativ u lat. grčk. i hrv. jeziku 1. 1873 itd. — je prof. Fr. Marn spisoval in spisuje še največ po naročilu deželne vlade šolske knjige na pr.: Njemačka slovnica za srednja uči-lišta, vježbenice i čitanke za 1—IV razred gimnazijski, po katerih se hrvatski dijaci na podlagi maternega jezika vadijo tujega, dokler se naši slovenski učenci še vedno trpinčijo naravnost s popolnoma nemškimi slovnicami in pretežkimi berili ali čitankami. — Tako je sestavil „Njemačke čitanke" i za višje razrede gimnazijske, za djevojačke učione, katere so že večkrat tiskane. — „De Viris illustribus urbis Ro-mae". A Romulo ad Augustum. Authore Lhomond za lil. razred hrv. gimn. priredio i rječnik dodao. Izdanje II. 1. 1889. — „Pri-jegled grčke i rimske literature sa dodatkom iz starine sa 18 tablica". U Zagrebu 1891. Nakladom dioničke tiskare. — »Rječnik k Homerovim pjesmama", nakladom sveučilištne knjižare Fr. Zupana. — To bodi v dokaz, kako delujejo S1 o-venci marljivo v raznih strokah mej Hrvati, kar če o prilici povedati bratska Knjiga Hrvatska! Književnost. Iz Begunj. (Odgovor gosp. Frančišku Jakliču na oceno III. zv. »Iskric«.) „Quot capita, tot sententiae". O nobenej stvari bi se ta resnični izrek ne inogel bolj uporabiti, kakor glede ocen mojega III. zvezka „Iskric". Ocene po različnih časnikih so bile različne. Vender o tem so se zlagali vsi ocenjevalci, da je knjižica primerna slovenskej mladini, zaradi česar so jo tudi toplo priporočali. Le tovariš g. Fr. Jaklič v „Učit. Tovarišu" št. 23 nima priporočilne besede in skoro bi se izrazil, da ne najde niti za las dobrega na mojih „Iskricah*. Stvarne ocene sicer zaman iščeš po Jakličevem spisu. Prebravši njegove vrstice, domislil sem se besedij g. vodje Schrei-nerja, kateri je pisal v 22. I. „Popotnikovem": „Tudi jaz sem prepričan, da je čistost in jasnost jezika v vsaki knjigi *) zelo važna reč. Samo da bi bila j e din a stran, na katero se je ocenjevalcu ozirati, tega ne verjamem". In res, zdi se, da je g. ocenjevalcu mojih „Iskric" to „jedina" stran. Le ob začetku mi očita samohvalo, ker sem zapisal verza Ko pisal sem povesti te In pesni pel srebruočiste . . . pa o „Trošanu in Urošu" se izraža, „da ima spis premalo življenja in je pisava presuhoparna". O vseh drugih točkah molči ter se omejuje le na kritikovanje z jezikoslovnega stališča. Glede prve izjave Jakličeve moram opomniti, da nisem, napisavši ona dva verza, niti mislil na samohvalo. Nameroval sem le izreči, da so pesmi glede vsebine čiste, srebrnočiste, da mladina ne najde v njih nič spodtakljivega. Kar se dostaje Jakličevega izreka ob „Urošu in Trošanu", veljaj njegova; moji učenci so omenjeno povestco kaj radi brali; torej ne utegne biti ravno tako „suhoparna". Pa, kakor sem dejal, veljaj Jakličeva sodba, saj „de gustibus non est disputanduin!" Poglejmo si zdaj „pogreške", katere mi očita gospod tovariš! Najprej mi očita, da sem pisal: „Preljuba mladost", češ „mladost" ne znači istega kakor „mladina". Bodi si! To „napako" mi je očital tudi neki drug list. Ta, kakor tudi g. Jaklič, pa včdi. da imamo tukaj — metonimijo, in kot metonimija je ta izraz opravičen! Ako pravim „mladost* v pomenu „mladine" jemljem „abstractum pro con-creto". To metonimijo rabi tudi narod sam rekajoč: Mladost je norost. (Mimogrede omenim, da se tudi v verzu „Nesrečnik raztrgan je, da! polunag!", nahaja metonimija, kakor če bi dejal: Naš sosed je pogorel m. hiša našega soseda.) Tudi dični naš Tomšič, ogovarja naše otroke koj v 1. listu svojega „Vrtca* (leto I.) „Preljuba mladost!" Gosp. Jaklič mi nadalje očita, da „zamenjujem glagol ovršiti z izvršiti, (zvršiti). Zdaj pa prosim g. Jakliča, naj pogleda v Cigaletovo „Terminologijo" (str. 134), kjer bode čital, daje zvršiti = ovršiti. Zadnji izraz je znan tudi našim bratom Hrvatom, kar je tem bolje! — Sicer pa čitaj tudi kar veleučeni naš c. kr. deželni šolski nadzornik g. Šuinan piše v svojej „Slovenski slovnici po Miklošičevi primerjalni" na strani 292, sub 9! (t j. „o" odgovarja nemškemu be =j. Gosp. Jakliču je oblika „ležnivih* napačna! Ma bravo, il nostro Sign. Francesco! To ste se zopet prav pošteno — urezali! Ponižno prosim, vzemite v roke „Levstikovih spisov I. zvezek!" Tu citate na str. 86 v pesmi „Težka obramba" v 2. kitici „Ce vseka te v novinah L e ž n i v o i strupnO ...; torej mora „ležnivo" vender-le biti pravilno, saj Vam je Levstik avktoriteta; ne-li? No, zakaj pa je oblika „ležnivo" pravilna? utegne vprašati marsikedo. Naj pojasnim dotično pravilo, katerega sicer zaman iščeš v naših šolskih slovnicah, katerega se je pa včrno držal posebno pokojni Erjavec (tudi Stritar!) Stvar je prav jednostavna! „Ako koren nima naglasa, tedaj se njegov a spremeni v e". Na pr. čast; od tod izhaja čestiti, a ne častiti; ne: ve-lečastiti gospod, ampak velečestiti gospod. To velja tudi o besedi z mano, s tabo; prav se piše tudi z menoj, s teboj (z meno, s tebo), ker je naglas tu preskočil s korena na bližnji zlog. Po tem pravilu se prav piše „lahko" ali pa „lehko". Zatorej je napačno pisati „Lehko noč" m. „Lahko noč". Po teh vzgledih bodete zdaj umeli, zakaj se piše: nominativ: laž, ge-nitiv: leži; ležniv .. . Izraz „par" se gosp. ocenjevatelju ne zdi toliko vreden, da bi se rabil v knjigah, posebno ne v „mladinskih". Bes ni to slovenska beseda; a ker je pri nas že vdomačena in je tudi Hrvatje ne odrivajo s praga, mislim, da ne grešimo Bog si ga vedi kako, ako jo rabimo. Kakor o „med" in „mej", bilo je tudi zaradi oblik „kader, kadar in kedar" že dosti pisanja. Jaz sem se odločil za prvo obliko, ne le zato, ker jo je v I. letniku „Zvona" rabil Stritar, nego tudi zato, ker jo tako izgovarja ljudstvo v inojej domovini. Oblika „širila" (= biigeln) je navadna v mojej domovini. Tudi Lah rabi v tem pomenu „stirare la camicia = širiti srajco. Besedo „lepenka" sem tolmačil že v II. zvezku svojih „Iskric* (str. 32.) čemu torej to ponavljati? — „Da sta ložje prenašala svoje nadloge"; ta stavek ne ugaja g. Jakliču; njemu se zdi edino prav: „prenašala nadloge svoje". Po katerem paragrafu *) šolski! — Ured. slovenske slovnice? Res je, da je taka porazstava besedij sedaj „moderna", a meni se zdi to tolike vrednosti, kakor ona razvada, „da se stavi vez za dopovedkom", kar je po pravici grajal v zadnjem listu „Doma in Sveta" veleč. gosp. dr. Lampe. Ni še vse pravilno, kar je „novošegno", verujte mi! Prav se piše m ni h ali menili, kar ima tudi Bartel na str. 454. svojega slovarja. „Rrivec" ali „brijač", to je naposled eno in isto. Tudi Bartel ima oba izraza (glej str. 70. Bartlovega slovarja.) Gosp. ocenjevatelj pravi, da bi se nikomur niti ne sanjalo, da „par mladičev" pomeni par „Lehr-junge", ampak da bode vsak mislil, da znači to „par mladih živalij" (!!) Jaz pa sem najslabšega svojega učenca v II. razredu vprašal, kako ume oni sta vek, in umel ga je prav, saj vender ni misliti, da bi „mlade živale" imele opraviti s škornjami. Temu, kar Lah imenuje „garzone", ne vem jaz boljšega izraza kakoi „mladič". Tisti „posebni" izrazi, katere našteva g. ocenjevatelj, niso moje novoskovanke, ampak zajel sem jih iz naroda ali pa sem se jih naučil pri boljših naših pisateljih; celo tisti preklicani „en hip" se košati v — Levstiku! (Glej Levstikove zbrane spise, I. zv. stran 108!) „Dopadati" v pomenu „gefallen" je pri nas že udomačena beseda in tudi Bartlov slovar je ne za-metuje. Meni se zdi pridevnik „nor" boljši od „blazen", ker ga med narodom bolj pogostoma čuješ nego „bla. zen". Vrhu tega govori narod norec, norišnica, ne pa blaznik, blaznica. No, pa to je malenkost! Na goriškem Krasu čuješ večkrat: „Kaj večiš?" To vprašanje dajejo Krašovci tudi bolj odraslim ljudem. Potem takem si nisem ogrehotil duše, če sem pisal, da je „deček vekal", no, saj je bil „mali Branko" res še — majhen otrok! „Cebada"! cebniti! — to sta „strašna" izraza! Izraz „cebniti" najdeš že v Janežič-Kleinmayrovem slovarju. Pa tudi po vsem Goriškem je beseda „cebniti, cebada" znana. In zakaj bi se dobre slovenske besede ne smele vpeljevati v pisno slovenščino, čeprav imajo to nesrečo, da so doma na Primorskem in ne na Kranjskem? Saj je celo slavni Erjavec vpeljal v pisno slovenščino nekatere primorske izraze; na pr. vserod = povsod; malce- nekoliko; mičken = majhen ild. Izraz r e d a r s t v e n i k je tako dober kakor red ar, le izpeljava jima je drugačija! Beseda „zblekniti" živi v tržaškej okolici. Nehote sem se moral nasmehljali, ko sem čital, kaj g. ocenjevatelj piše o imenih „Trošan", „Uroš", „Dušan", „Žarko" itd. Gospod ocenjevatelj! Kaj se bodeva prepirala o tem! Vprašam Vas le: cenite li Vi — Stritarja! „Gotovo!" porečete. No, če ga cenite, če Vam je ta mož avktoriteta, vzemite v roke njegove „Zbrane spise, VI. zv.", pa čitajte, kaj piše na str. 275. pod naslovom: „Slovenska imena"-Ako ta spis dobro preudarite, vedeli bodete, zakaj sem si nalašč izbral taka — „nekoledarska" imena! Izrazi forint, boteljka, roba, in dr. imajo pri nas „domovinsko pravico" in ni jih lehko izpodriniti. Tudi ne umejem, zakaj bi v pisnej slovenščini ne smeli rabiti prenosov ali pripodob, saj baš te — kakor piše g. Fr. Zakrajšek — pospešujejo in vekšajo go-vorsko ličnost. Zatorej ne bojte se toliko „očij, v katerih strele švigajo;" podoba ta naposled ni tako huda kakor mislite. Hujša je Vaša izjava, da skoro umrjem, ker sem pel, da „srce, prej veselo, bolno mi je zdaj", češ: „srčne bolezni so smrtonosne". Gospod tovariš! S to izjavo ste hoteli biti duhoviti, a dosegli niste svojega namena! To je le neprimerno smešenje moje osebe, da ne rečem hujšega! In s tem končam! Nadejem se, da mi nihče ne zameri, da sem s svojim odgovorom pobral v našem „Učit. Tov." nekoliko prostora, saj so take razprave koristne, ker bistrijo nazore ter nas ob jednem poučujejo. Ne prisvajam si sicer nezmotnosti, toda toliko ponosem sem, da tu pred vsem slovenskim svetom javim, da kolikor slovenščine zna gosp. ocenjevalec, najmanj toliko je znam tudi jaz. To bi utegnilo potrditi tudi učiteljišče v Kopru, kjer je mene in g. ocenjevalca iz-praševal iz slovenščine isti profesor! Kdor hoče biti pravičen kritik v slov. slovstvu, njemu ni zadosti, da piše kako povestco v „Ljub. Zvon" ali „Dom in Svet", nego mora imeti še drugih svojstev. Jaz se niti najstrožje kritike ne bojim, samo da je stvarna in pravična; mrzim pa ono porogljivo pisarjenje po „kopitu" g. ocenjevatelja. Janko I^eban. Ocena „Iskric" v 23. štev. „Učit. Tov." je gospoda pisatelja Janko Lebana silno razburila. Njegov pisateljski ponos in baje omadeževana čast je zahtevala krepke obrambe. Zelo se je potrudil in je poslal svoj odgovor in zagovor. Ne prosim odpuščenja, ker vem, da mi g. Janko te predrznosti ne odpusti nikdar, ampak prosim vse one, ki bero odgovor gosp. J. L., naj se potrudijo še jedenkrat prečitati tiste vrstice, katere sem napisal v 23. številki našega lista o „Iskricah". Upam, da izprevidi vsak, da mu ne delam krivice, ali vsaj toliko ne, kakor se dozdeva g. J. L. Oni pa, kateri so toli srečni, da imajo v rokah Iskric III. zvezek in so ga morda že prečitali, pritrdijo mi izvestno, da je bila moja ocena premehka. Na nekatere opombe mi gospod Janko niti ne odgovarja in potrjuje s tem, da imam jaz prav. Nekatere reči je seve moral zagovarjati, da bi kdo ne dobil slabega mnenja o njegovi pisateljski zmožnosti. — Trdim še vedno, da mora v ogovoru biti preljuba mladina, ne „mladost"; za otroke se mora pisati jasno, da jim ni treba spisov še posebej razlagati. Naj piše g. Tomšič (pred 20 leti) „mladost" za mladino, naj govori pregovor za „mladost", prav še ni, ker razloček med mladino in mladostjo je vender vsakemu dovolj jasen. Dvomin, da bi kateri učitelj vprašal učence: „Ali ste že „ovršili" naloge?" /vršiti je tukaj na mestu (v zadnji številki sem pisal napačno „izvršiti"), ker „o vrši ti" ima isti pomen, kakor sem povedal zadnjič. Najpravilnejši pridevnik od samostalnika laž je lažniv, naj g. Janko še tako išče dokazov za svojo pisavo „ležniv — ležnivih". G. Janko se je blagovolil pošaliti z „moderno" pisavo „prenašala nadloge svoje", hoteč vdariti mene, toda je imel tako smolo, da je počil samega sebe. Grajal sem tako pisavo in sem trdil, da mora biti prenašala svoje nadloge, ker g. Janko piše: „prenašala nadloge svoje" (glej str. 14. vrsta 12.) in „ostanete v sobici svojej" (glej str. 65. vrsta 6.). Potrjujem, da ima Bartel v besednjaku m n i h, menih, toda nima „minih" kakor piše g. L. na str. 54. in 55. „Mladič" odgovarja pri nas nemškemu ein junges Thier, ne pa ein Lehrjunge, kar je toliko kakor rokodelski učenec. Ako „dopada" g. L. „nor", norec (Narr) bolj kakor blazen in dasi ostane pri izrazu „ce-bada", vender upam, da me ne bode „cebnii", ako ga kdaj obiščein. — Z druge strani kakor jezikovne je knjižico težko ocenjevati. V spisih ni novih idej in proti nravnosti ne greši nikjer, tako, da moram pritrditi g. Janku, da je glede nato res „pesmi pel sre- brnočiste", ker mu je geslo: „Bog, car in dom", ka povdarja večkrat s ponosom. Sicer pa pesmi nikako niso „srebrnočiste", — Bog obvaruj! — vsem se pozn velik trud, ki so ga prizadejale svojemu očetu, ker s< le gola, vsakdanja proza v težko zveriženih verzili da vse v „trdih sklepih ječi" in kliče osvete svojemi roditelju, ki jih je s težavo spočel. — Kdor ne ver jame, kupi si naj Iskric III. zvezek. — Toliko v od govor in zagovor, ki je prvi in zadnji. Lasati se z g J. Lebanom nečem, ker vem, da ga ne izpreobrm nihče. Zahvalim se mu pa za vse lepe „navke", kei on res zna svojo reč, kajti pokazal je v svojem od govoru, da je čital mnogo, da je pravcati Bücherwurm Svojega odgovora nisem mogel „opoprati" z obrablje nimi latinskimi frazami in z divnitni italijanskim vzkliki, povedal sem prav po domače, kar sem mora povedati in upam, da me bode g. Janko Leban ra zumel tudi brez tujih citatov. Javiti moram tudi ja; „pred vsem slovenskim svetom" (?), da zna gospot Janko Leban več slovenščine kakor jaz in dane bod< treba nikomur o tej resnici dvomiti, povem, da sem bil ves čas slab dijak. Gospod Janko, oprostite, govo riti je moral Vaš udani Frančišek Jaklič.*) V Ljubljani, 9. grudna IS92. Naši dopisi. Iz l>ola. Nova dvorazredna ljudska šola v Dolu. Obhajali smo dné 26. vinotoka slavnost blagostavljanja novega šolskega poslopja. Bil je že skrajni čas sezidati novo šolsko poslopje, kajti prejšnje je bilo že premajhno, zelo slabo, mokro in vlažno. Prepovedalo se je iz več vzrokov mladež v to poslopje sprejemati. Dolgo se je pretehtovalo, kje bi stala prihodnja dvo-razrednica; slednjič kupil te tukajšnji krajni šolski svet severni trakt Dolske graščine v ta namen od g. Palme-ta za 3000 gld., katerega je imenovani g. graščak za 2400 gld. v šolo predelal in od svoje še ostale graščine popolnoma odstranil. V ponedeljek dné 24. vinotoka se je vršila kolavdacija, pri kateri so bili navzočni gospodje: G. Friderih, c. kr. okrajni glavar, J. Bolz, c. kr. inžener, J. Pintar, okrajni zdravnik in udje tukajšnega krajnega šolskega sveta. Blagoslovljenje šolskega poslopja se je pričelo s sveto mašo, katere se je udeležil krajni šolski svet in šolska mladina. Po sveti maši je šla šolska mladina v novo šolsko poslopje, katero je blagoslovil g. župnik J. Jarc spremljevan od asistence dveh g. duhovnikov. Zbrani mladini je govoril imenovani gosp. župnik, kot predsednik krajnemu šolskemu svetu in opominjal učenke in učence, naj ljubijo svoje odgo-jitelje. Učitelj g. H. Bizjak govoril je o napravi šole sploh, zahvaljeval vse dobrotnike, kateri so pripomogli in darovali k gradenju nove šole, posebno pa našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I., kateri je odprl svojo radodarno roko in milostno tudi tej šolski občini daroval 200 gld. Otroci so zapeli cesarsko pesen, zunaj pred krasno okinčanim šolskim poslopjem pa so groineli topiči in oznanjevati denašni slovesni dan. Tako se je končala ta slavnost. Iz Polhovega Gradca. Kakor bele vrane so redki dopisi iz Polhovega Gradca v Vašem cenjenem listu, gospod vrednik! Kaj bi pač človek mlatil prazno slamo! Berilna vaja »spodobno se obnašaj« veli v nekem stavku »Kadar ne veš kaj dobrega govoriti, — tukaj re cimo pisati, — pa molči«. — A vender hočem »jedrn mimo« spregovoriti v naši jednorazrednici. V neki profeciji velike sobote jutro se v cerkvi bere: »Crescite et multiplicamini«! Ako je kje na preljubi široki zemlji ta znameniti stavek v veljavi, je gotovo v prvi vrsti pri nas. »Ne bo še konec življenja in sedanjega potovanja«, take misli me obha jajo, kadar v rokah držim razrednico tekočega šolskega leta. Dobrih 230 glav obojega spola šteje t. I naša »univerza«. Kakor drobni ptički odpirajo kljunčke da jim stara hrane donašata, zre poželjivo naša šolska mladež po šolskih knjigah, a težavno, jako težavno je stanje učiteljevo, ki mora tolikemu številu otrok vhi- *) Govorili sta obe stranki, ergo koncc besedij I — Vred. jati in vcepljati v glavo različne hrane potrebne za vsakdanje življenje. Zares, mučenik si, učitelj na jednorazrednici. Vsak te vidi v počitku, a nihče pri delu. Komaj se ti shladi opoludne sedež v šoli in še ne dobro opočijejo ušesa, že zopet ga greješ in napenjaš svoje moči tolikemu številu šolskih otrok v prid. Blažitelj otroških src, dušni hranitelj njihov, a vender moraš večkrat dasiravno v svesti svojega vzvišenega poklica, odjenjati. Naj ne grem predaleč, da ne zajdein. Omeniti mi je le, da je toliko število otrok jedni učni moči preveliko in ne more jih zmagovati. Da ni slednjič obilnega, ali celo nikakega vspeha, kar mora učitelj od ljudi čestokrat slišati, je umevno. Da bi vender kmalu zasijalo solnce na taki jednorazrednici! Te dni došlo je tukajšni šoli od neznanega dobrotnika mnogo šolskega blaga za uboge učence v vrednosti 12—14 gld. V Vašem cenjenem listu, naj se temu velikodušnemu dobrotniku izraža v imeni krajnega šolskega sveta in uboge šolske mladine najtoplejša zahvala. Bog mu plačaj! Vivat sequens! Janko Bajec. Društveni vestnik. Iz kranjskega okraja. (Odkritje Rozmanovega spomenika. — Zborovanje učiteljskega društva.) Dne 20. vinotoka se nas je zbralo vkljub grdemu vremenu precejšno število tovarišic in tovarišev v Stari Loki, da še jedenkrat obiščemo in vzamemo slovo od zemeljskih ostankov prerano umrlega tovariša g. Antona Rozmana, učitelja v Žab-nici ter odkrijemo slovesno spomenik, kateri naj še poznim rodovom oznanja, da tu počiva vzgleden učitelj, iskren rodoljub, kateri bi bil še veliko koristil svojemu narodu, da mu ni neizprosna smrt prerezala tako zgodaj nit življenja. Po sv. maši zbrali smo se njega čestilci ob gomili, kjer se je po cerkvenih opravilih poslavljal imenom tovarišev in šolske mladine v ganljivih besedah gosp. N. Stanovnik, nadučitelj v Selcih, a učiteljsko društvo — katero je oskrbelo tudi spomenik — položilo je na gomilo v znak ljubezni in spoštovanja do rajnega krasen venec. Učitelji pevci pa so zapeli v slovo »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Dragi Anton, res Te krije črna zemlja, a duh Tvoj še živi med nami. Le prerano si nas zapustil ter se preselil v one višine, kjer vlada večna ljubezen. Z Bogom, blagi prijatelj! Na svidenje nad zvezdami! Ob 10. uri zborovalo je naše društvo v prostorih g. Gusella v Škofji Loki. Gospod predsednik L. Jelene prav prisrčno pozdravi zbrano učiteljstvo. Veseli ga, da se je zborovanja udeležilo toliko učiteljev. S posebnim zadovoljstvom pa naglaša, da so nas počastile tudi gdč. koleginje. Omenja zborovanja »Zveze« v binkoštih v Kranji za katere sijajni nastop ima društvo ne malo zaslug. Končno omenja krivičnih napadov na učiteljstvo ter odločno oporeka, da bi bilo slovensko učiteljstvo brezversko, saj se ves pouk opira na Boga in vsaka čitanka prične se z molitvijo. Na to poroča tajnik o društvenem delovanji pro-šlega leta. Društvo vidno napreduje, število članov množi se od leta do leta osobito podpornih. Blagajnik g. J Režek potem poroča o gmotnem stanji društva. Navzlic ogromnim troškom, ki je imelo društvo v minulem letu, smatrati je fmancijelno stanje po iztirjanji večjega zneska ugodnim. Volitev novega odbora bila je precej živahna. Izvoljeni so sledeči gg.: L. Jelene predsednik, B. Kren-ner namestnik, Fr. Luznar tajnik, K. Renedik namestnik, J, Režek blagajnik, I. Jezeršak povovodja, A. Kmet namestnik. Pri posameznih nasvetih predlaga g. Fr. Luznar. naj bi se poslala nadučitelju g. V. Ribnikarju, kateri je kot predsednik »Zveze« na Svetčevem banketu tako odločno branil in zagovarjal čast slovenskega učiteljstva, zahvala, kar se je sprejelo z odobravanjem in jednoglasno. G. J. Režek predlaga, naj se onim udom, kateri so še na dolgu za lansko ali predlansko leto, stavi obrok in če se ne odzovejo, smatrati jih izstoplim iz društva, kar se je sprejelo. Gospod predsednik zahvali še udeležence za vidno zanimanje za naše društvo ter nas z navdušenimi besedami vspodbuja, da se tesno oklenemo društva, kajti le v slogi je moč ter s trikratnim »slava« klicem na presvetlega vladarja zaključi zborovanje. Telegrafično nas je pozdravilo isti dan zborujoče kamniško učiteljsko društvo. Po obedu pridružil se je tudi g. Fr. Košir, ka-pelan v Smledniku ter dejansko pokazal, da duhovnik in učitelj prav lahko delujeta skupaj, če iščeta le to, kar jih druži. Bilo je več napitnic, vmes pa so nas razveseljevali naši pevci. Da pri tej priložnosti nismo zabili prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda, razume se samo po sebi. Le pre kmalu je minil čas in s teškiin srcem smo se morali ločiti z veselo zavestjo, da nam ostane ta dan v dobrem spominu. —r. Ve s t n i k. l'on k o šolski higieni. Na c. kr. učiteljiščih v Ljubljani boileta v tem predmetu poučevala vladni svetnik g. dr. Fr. Keesbacher in g. dr. Fr. Zupan e c. Umrl je dné 30. listopada t. 1. v Gradci c. kr. deželni šolski nadzornik v p. g. dr. Frančišek vitez Močnik. Kaj več o njem priobčimo v prihodnjem letniku. Dr. Anton Gindely. Dné 24. vinotoka je umrl znani zgodovinar Anton Gindely, profesor na nemški univerzi v Pragi. Pokojnik je bil porojen v Pragi 3. kimovca 1829, kjer je tudi dovršil gimnazijo in visoko šolo. Od 1853. 1. je služboval nekaj časa na češki realki v Pragi, potem je znanstveno prepotoval Nem- čijo, Francosko, Belgijo in Španijo, ter se zopet povrnil v Prago, kjer je postal profesor avstrijske zgodovine na univerzi. Zgodovinsko snov je posebno rad zajemal iz 17. in 18. stoletja. Poznamo ga pa najbolje radi njegovih zgodovinskih šolskih knjig. Jeden njegovih najbolj znanih spisov je 1855. 1. objavljena študija: »O Komenskega življenji in delovanji v tujini«. S tem spisom je obudil splošno zanimanje za tega pedagoga. Zadnje svoje dni se je še pečal s ži-votopisoni Komenskega, toda smrtno je zbolel, ko je pregledoval zadnjo tiskovno polo tega svojega dela. Ta spis v pedagogiških krogih željno pričakujejo, ker I se baje v marsičem razločuje od prejšnjega zgoraj imenovanega. Uradni razpisi učiteljskih služeb. _Št. 968 O. š. sv. Na trirazrednici v Višnji Gori je stalno popolni ti drugo učno mesto z letno plačo 500 gld. Prosilci naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem semkaj vlože do dne 25. grudna 1892. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 30. listopada 1892. Št. 976 o. š. sv. Na dvorazrednici v Litiji je mesto nad-učitelja stalno popolniti. Letna plača 500 gld., opra-vilnina 50 gld. in prosto stanovanje. Prosilci naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem semkaj vlože do konca tega meseca. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 1. grudna 1892. Št, 931 o. š. sv. V šolskem okraji črnomaljskem se razpisujejo naslednje učiteljske službe v stalno urneščenje: 1. Na štirirazredni Franc - Jožefovi ljudski šoli v Crnomlji III. učno mesto z letno plačo 500 gld. in IV. učno mesto z letno plačo 450 gld. 2. Služba učitelja-voditelja na nemški jednoraz-rednici na Planini (Stockendorf) z letno plačo 450 gld., doklade 30 gld. in prostim stanovanjem. Slovenskega jezika zmožni prosilci imajo prednost. Ta služba more se tudi začasno podeliti. ' Prošnje je vlagati do dne 20. grudna 1892 pri e. kr. okrajnem šolskem svetu v Crnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Crnomlji dne 26. listopada 1892. Št. 1825 o. š. sv. V Krškem šolskem okraji se v stalno urneščenje razpisujejo sledeče učiteljske službe: 1. Tretje učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Leskovci z letno plačo 450 gld. 2. Drugo učno mesto na dvorazredni ljudski šoli na Raki z letno plačo 450 gld. 3. Drugo učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Čateži z letno plačo 450 gld. 4. Učiteljsko mesto na jednorazredni ljudski šoli v Tržišči z letno plačo 500 gld., z opravilno doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje za te službe nnj se predpisanim potem semkaj vlože do 20. grudna 1892. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem dne 2. grudna 1892. Št. 1460 o. š. sv. Na jednorazredni ljudski šoli v Ratečah se bode podelila služba učitelja-voditelja v četrtem plačilnem razredu, z opravilno doklado 30 gld. in stanarino 80 gld. Prošnje za to službo se imajo podajati postavnim potem s prilogami vred do 31. grudna 1892 pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 2. grudna 1802. Št. 1214 o. š. sv. Drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Grahovem z letno plačo IV. razreda in s prosto porabo jedne sobe se bode stalno ali tudi začasno oddalo dnč 1. sušca 1893. Prošnje naj se pošljejo predpisanim potem do dne 2. prosinca 1893 tukajšnjemu uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Logatci dne 9. grudna 1892. Preklic. Št. 968 o. š. sv. Tuuradni razglas od dne 18. listopada 1892 št. 944 glede stalne popolnitve tretjega učnega mesta na trirazrednici v Višnji Gori se s tem pre-klicuje. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji dne 30. listopada 1892. Listnica uredništva. C. g. H. M. v P.: Vašega odgovora na oceno »C. B.« v tej obliki ne moremo priobčiti. Bazkladati, kakšne lastnosti mora imeti ocenjevatelj, to ne spada v odgovor. Da pa drug ocenjevatelj v drugem listu iste knjige ni ocenil po Vaši volji, to nam ni nič mar. Poslane znamke smo porabili v dobrodelen namen. — G. —z— v K.: Poslanih podatkov o »Ped. d.« danes nismo mogli priobčiti, prihodnjič. Hvala! — G. F. G. v K.: Prihodnjič; danes ni bilo mogoče. — Vsem p. n. gg. sotrudnikoin in tovarišem iz srca želimo srečno novo leto! P. n. gospodom krajnim šolskim svetovalcem in šolskim voditeljem! Glede na obilo naklonjenost, katero izkazujejo gospodje krajni šolski svetovalci in šolski voditelji moji tiskarni, usojam si opozarjati na svojo tiskarno in zalogo šolskih tiskovin. Zboljševaje dan za dnevom svojo tiskarno morem znatno znižati ceno častitim naročilom ter smem se nadejati, da bodo nizko stavljene cene, ter vselej točno in ukusno zvršena častita naročila dala povod, da mi ohranite naklonjenost pri popolnjenji pisarnih potrebščin. Zahvaljuje se za dosedanje zaupanje se priporoča za obilna cenjena naročila z odličnim spoštovanjem Rudolf Milic tiskarna v Ljubljani.