TRST, sobota 6- septembra 1958 Leto XIV. . Št. 212 (4057) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UL' MONTECCHI št. C, II. nad. — TELEFON 93-MI IN »4-13» — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2« — OGLASOV- 7 Podružnica GORICA: Ulica S. Fellico l-II. — Tel. 33-02 — OGLASI; od 8. do 12.30 hi od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE - a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur--FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Drugi dan Gronchijevega obiska v Braziliji Gronchi je pred brazilskim parlamentom Poudaril: varnost, mir in napredek P°litični razgovor s predsednikom Kubičkom ob sodelovanju Medicija in Folchija ter brazilskega zunanjega ministra ®Tonchi s ’■ 5’ — Danes imel predsednik 'rtični razpmm^. m Kubičkom prvi, enourni po- •ter »o _ > Pfi katerem st,a sodelovala, tudi mini- finanč- ^®r Za Drora katerem sta sodelovala tudi mini- "tan minist-c^1111 Aena/t'or Medici in podtajnik v zuna-ttiinister Folchi, z brazilske strani pa zunanji •estal. Mediei a° • kima, ki se je s Falchijem že prej ne8& minict« nato obiskal brazilskega Nato LiJcasa Lopesa. ? novinar^ ? ?1 priredil ------------------------- betico, J w n° kon‘ v»rjai kateri ie odgo- 9 mednarodnZna VDra«anja krčilo Položaju. *? Gronel^Cano kosilo» ki popniki uDunrediU 7a- Med sklh emigran- ^ve odgovf ?”? na P°-S*?udaril d* ■,al Gconehi in 'banskih se Pogoji ita- )Ih 50 letu? ča?tov v 2ad' *edaj emeitlh 2l>oljšali, ker se “Ifes “2" vrS “ "• !skal vrh^vn6 v*s°ki gost ob-\»m predwH Sii i?ted „ Italijo in dr-Amerike, o . Je ža ustanovi- v OV.fi v Bogoti le- •5!tn konf^enil je medame- Pstanovi-ev eo- Amerik^mi's.’'e za l-atin-za ; kl b0 verjetno * ?‘j° Do vz^S2°darsk0 ir-te‘ Ivt2lvee čas» d tistega- kar liL?0'- Pond? ^el.a v Zahodni tv* na^° vaz- v. sodelovanja z jaT* nb'S0J®fPT ^0do vse rial Mr OzračL ,res:,ev in ob- trs, Potreb* aupania- ki je K« Dir]. ter ■ vojaških o-sPteimema p JV!dnejši člani *ke s ' ko„ je bil v ncertorn brazil-• * Vrtovih «ič«nia- ^"tvska konferenca ^^mski energiji Sestankih' v uNa današ-“••••iii,,,. okviru med- MiMiHiinmiMiMmMNiHiiMiiiiitiiiuttitmmiMiiiuimmmiHiiiHmiiiimiiiiiiiiiiunnniniiniiiiiiiiiiiiiiii Senator Morse odreka ZDA vso pravico ščititi_ Čangkajška Poziv Eisenhowerju, naj skliče izredno sejo kongresa - Angleška vlada ne priznava kitajskega sklepa o teritorialnih vodah PORTLAND, 5. — Ameriški demokratični senator Morse je objavil izjavo, s katero zahteva sklicanje izrednega zasedanja kongresa in predložitev formoške zadeve OZN. «Predsednik Eisenhower, pravi senator, mora posvetiti ves svoj čas m svojo pozornost tej krizi, ki je življenjske važnosti za mir v svetu. Moral bi takoj sklicati sestanek voditeljev kongresa v Beli hiši in posebno zasedanje kongresa. Predsednik bi moral sedaj predložiti formoško krizo Združenim narodom, ker sem prepričan, da ta kriza ogroža mir, in listina OZN določa, da je dolžnost vo-jujocih se strank predložiti OZN vprašanja, ki ogrožajo svetovni mir.» «Kar se tiče otokov Kvemoj in Macu, nimajo ZDA na podlagi mednarodnih zakonov nobene pravice ščititi kitaj ke nacionaliste na teh otokih. Ce bomo to napravili, bomo upravičeno obtoženi napada.* Kakor poroča agencija Reuter, pa je ameriški državni' tajnik Dulles baje na posebnem sestanku s časnikarji izjavil, da bi bile ZDA po potrebi pripravljene stopiti v vojno v obrambo otokov Kvemoj in Macu. Predstavnik Foreign Officea je v zvezi z včerajšnje izjavo Dullesa izjavil: ((Britan- ska vlada ve za stališče ameriške vlade glede Daljnega vzhoda. Britanska vlada se v celoti pridružuje zaskrbljenosti ameriške vlade spričo poizkusov. da se s silo dosežejo ozemeljske spremembe.* Zatem je predstavnik izjavil, da je položaj na Daljnem vzhodu resen, ni pa hotel nič izjaviti o britanskem stališču. Dejal je samo, da se britan- sko stališče glede otokov Kvemoj in Macu «ni spremenilo*. To stališče je leta 1955 označil tedanji ministrski predsednik Eden. Tedaj je izjattll, da morajo po britanskem mnenju kitajski obalni otoki veljati za del kitajske celine, da pa ne bi smelo priti do nasilnih sprememb. Kar se tiče kitajskega sklepa o raztegnitvi meje teritorialnih voda na 12 milj,« je predstavnik izjavil, da niso o tem še dobili uradnega sporočila. Vendar pa britanska vlada proučuje kitajski sklep in se o njem posvetuje z ZDA. Takoj ko bodo končali proučevanje. bodo v Peking poslali britansko uradno sporočilo. Zatem je predstavnik izjavil, da kitajski sklep ne bo imel nobene posledice na angleško stališče glede teritorial nih voda okoli Hong Konga. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da francoska vlada »obsoja* vsak enostranski sklep o raztegnitvi meje teritorialnih voda na 12 milj, «pa naj to velja za Islandijo ali pa Ljudsko Kitajsko*. Tudi predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Japonska ne more ,priznati veljavnosti kitajskega sklepa. Pripomnil je, da w ....................... neodločna Oaffre izginil ——--------------------- 1 Slede datuma prihodnjega Kongresa PSI ?°7tin’ 5.*ie*a doPhmka) }&# ^Sinii S,ei SE: ■ zdrav?ik .> Giuffre je po-neznano kam, J1 o, Pa je\ Pf.varn°sti». S&dmet tudl danes glavici 0 te Slede nr/amentarna s?le v -m bodr. JeS°ve afe-J? p°siae*r'ek Ig ra2Pravljali tl je , ske »v, 4' m- na d»tija timi dane°rruce' Seve' Sokfnegotov tS lzid «las°- ^it^at‘ še’ ker sa social-ii^ki 0 ie riilso odločili, vi' dg P°slanec -i1 demokrist- CklU° klasova^8,auro lz'a- b> ’ ki 0stalim a Preiska-H-Mi. i b0(j0 čemokristja-ii?Dds p!Publik Pr?v gotovo in p ko glasil0 DdG '1e mmi?- 2asnoehuje, "a atlka f aPe’.da mora la ’ da ie,>ila. ^ " kaj bo Ni* Še 0 '?-SOV0^Vpur\j -P? ceha v t”dar Stran-kif91' Dr- «rv k° veliko si- .Dom; J; 0rrtere delle iiv« SlaVii °minja"‘;,t're . della ^01 Wl Sta" \\ v n ■ nega- »a (?. vSe *Best0 jifkovanju* V6?5® kmel,CarIino» ^ ‘a^e'm*Ni dvom ev'čarski (kotei krati ... da bode JPrei D-.o^oter^Mi "7*“:, da bodo * i>ki "ktiin oto’ kar il»lij)avU, dmihisv>h vac-’alde‘ ,kHUda> kvne?0ra-lizaci'a Sa življenja nadvse resna in nujna zadeva, ki pa je ne vznemirjati hrup profesionalnih ekandali-zatorjev*. To izjavo je izdal Vigorelli po povsem privatnem sestanku z Nenniiem v Genovi. Povedal je, da sta gPvorila tudi o Giuffreju. Jutrišnja «La Giustizia* pa piše, da «PSDI ne more biti načelno nasprotna predlogu za preiskavo, vendar pa da se morajo izreči pristojni organi stranke*. Levičar Zagari pa bo na prihodnjem zasedanju CK PSDI odločno zagovarjal nujnost parlamentarne preiskave. Medtem pa se zopet govori o nasprotju med nenijevci in morandijevci v PSI glede datuma prihodnjega kongresa, Nenni bi hotel, da bi se kongres vršil čimprej in sicer konec novembra ali prve dm decembra v Bariju ali Palermu, ker so bili vsi kongresi po vojni v mestih Severne Italije. Morandijevci pa, so se vedno upirali, da bi se kongres sklical pred koncem leta, češ da je preveč važen, da bi ga pripravili brez globoke razprave na bazi. Zato trdijo, da morata po statutu poteči vsai dva meseca od zasedanja CK, ki napove kongres. Morandijevci so tudi proti večjemu številu resolucij. Le v primeru, če bi bilo poročilo generalnega tajnika tako, da bi vsebovalo elemente (uradno neobstoječega) razdora, bi bilo večje število resolucij nujno. Seveda bo glavni predmed razprave na kongresu vprašanje odnosov s KPI. Nenni je povedal danes novinarjem, da bo vodstvo določilo sestanek CK za 11. septembra. CK pa bo določil datum kongresa. Dalje je Nenni povedal da se je z Vigorelli-jem srečal slučajno in da sta res govorila tudi o Giuffreju. Poudaril je, da je odločno za parlamentarno preiskavo v tej aferi, kar je napisal že preteklo nedeljo v »Avanti* Rekel je. da sta govorila z Vi-gorellijem tudi o socialistični združitvi, čeprav sedaj to vpra. šanje ni aktualno. A. P. Dolgi razgovori Hammarskjoelda z Naserjem KAIRO 5. — Predstavnik tajnika OZN Hammarskjoelda je izjavil, da so bili včerajšnji tajnikovi razgovori z Naserjem «zelo dolgi in zelo koristni*. Danes popoldne se je Ham-marskjoeld ponovno razgovar-jal z zunanjim ministrom Fav-zijem in s predsednikom Naserjem, pozneje pa z glavnim tajnikom Arabske lige Hasu-no. Ta je izjavil, da se je s Hammarskjoeldom razgovar-jal o Arabski ligi in o Združenih narodih. Zvečer je imel Ham mar-skjoeld nov in zadnji razgovor z Naserjem. bo Japonska še dalje priznavala tri milje kot mejo teritorialnih voda. ker se na mednarodni konferenci o pomorskem pravu, ki je bila letos februarja v Ženevi, niso mogli sporazumeti. Predstavnik Združenja japonskih ribičev je izjavil ,da kitajski sklep ne bo imel nobenih posledic za ribolov ob kitajski obali, ker japonsko-kitajski sporazum o ribolovu določa, da smejo japonski ribiči loviti izven 12 milj od obale. V Tajpehu pa so se danes nadaljevali vojaški razgovori. Poveljnik VII. ameriškega bro-dovja admiral Beakley, ki je prišel danes v Tajpeh, se je razgovarjal s člani Caugkaj-škove vlade in s čangkajško-vimi vojaškimi voditelji. Čang-kajšek se je dolgo razgovarjal s svojimi vojaškimi voditelji. Tudi danes ie kitajsko topništvo obstreljevalo Kvemoj. Cangkajškov admiral I.iu Hoti je izjavil, da je od začetka bombardiranja Kvemoja zgubilo življenje med civilisti in vojaki na otoku 800 ljudi. Izjavil je tudi, da imajo nacionalisti na otoku 100.000 vojakov, Kitajci pa imajo na nasprotni obali 190.000 vojakov. Vojaški strokovnjaki v Kve-moju postavljajo sledeče tri domneve glede kitajskih namenov: 1. Nenaden napad na Kvemoj in majhne otoke okoli njega. 2. Nadaljevanje obstreljevanja Kvemoja, dokler se ne bo zdel primeren trenutek za izkrcanje. 3. Blokada Kvo-moja z letalskimi in pomorskimi silami. Glasilo sovjetske vlade «Iz-vestja* pa piše, da bi v primeru oboroženega spopada na Daljnem vzhodu uživala Kitajska podporo vseh komunističnih držav. Eisenhower prekinil za en dan počitnice N£ treh generacij); 32.30 SJ policija — V. dS*^ori’o ScHti**1, ciobni portreti: Grego 22.45 Vesti. Ezcelsior. 16.00: «7-OP1?ncastet', Clark Gable, Burt L g,t Al * An* Fenice. 16.00: «PoskiK.^, ;nice. 10.w. r>wevx. H-dison, Patricia OW ^ Nazionale. 16.00; ste», Yale Wexler. Arcobaleno. ,6.00: lažnive«, Isak>ene Co p* Schoner, Nino stolovščine treh • yas g Fernandel, A. Ekberg, Viale 16.00: «Poziv f VittoVio' Veneto. I6 -® ‘ jon"^ Epu-u*, M. Carol, Va" w>tl v Belvedere. 16.30: »Stat bella. „ "... je Jta MassimO. 16.30: ta», Victor Mature, Upoie« kriminalni film. r ^ mladini. ie^.vr. Ntvo cine. 16.00: «■ a riston. 20.00: »Tri ure D. Andrevvs, D.__R* je _________________ Ree<>. Garibaldi Kot zgoijt -i ? li-Marconi. 20.00: »Veljž^, ,» Marconi. 20.00: tikajo neba*, N. ” Nalden. Nalden. Mon1^ Paradiso. 20.00: «Pr*L*i?j j/fš C. VVilde in D. R«*T pt^ 20.00: «crm Ponziana. 20.00: «»-•— -p, Burt Lancaster. ,-ioti* Roiano. 19.45: «Oper»* p Jan Carmichael. za del Palio*, D. 0°^ man- -ludiJ»' - Stadio. 19.45: «InterJ lison in R. Brazzi- y Valmaura. 19.45: «TuJ« vini*, G. Montgom*"’ KINO MILJ«nžtst1. Europa: »Ogenj na " ^jr Todd. . Roma: »Pokol pri cih», R. Ryan in Kjjo*- a: ..P-» l~~ cntlrt* y Verdi: »Se bo sonce s. ar* q0^ AVTOBUSNE pfI ^ Trst - Sežana M, P nedelje do Petlc?.-' 4® 'of ob 7.30 - z Opč!" ^ < Ob sobotah ob 1®-''’® j čin ob 11.10. .»Ij«1*. Ob sobotah in °e° 6'^ daljšana proga 8 mjč Trst - Sežana: Pele^,** ob 7 00 in 15.30 a ob 7.30 in 15.50: n 1»', ’ m 1 «• — iz Sežane ob 9-30^ je «(| lz Trsta; k Banom ^ ob » - Tržič: vsak dan — lz Tržiča: ob 13-* J ^ ijj — k Banom - v ** 8.40. lavnikih; u.*— 18.30; „n l«-3". ikih: l«-30' — ob praznikih: — k Banom ob deln^fl 'jt 7.25, 8.40. 13.25. 1 g jO. * — ob praznikih: 1- 2 til m h P° 'talijan* n* kant U sHda» tiskov-je režiser -r opro,,ič’1 od- ^“Idija, ker Produ centa «reit„nJ°Lker je zadržan z Franca >«*nTd7Ja!Iev v zve7' 2 Ifiran.” v B. ? ^ ‘ekve’ tonili at so namreč nifci u eaPlja razni odvet-hrn nan]e zadelo, da se " UetMju n/ki dogodek *>a nr.,- . da nihče fil- "e m?' Vld,el. in torei tu-razvija toč tij do *« film dtoaiali no takf>- kot so se in ker 11 dogodki — filmu „ vd°va osebe, ki v zadeta, rL streli, čuti pri- ,kovniko,,?*' R°si ’e na trse fUm ferenci Poudaril, da točno anr j ,n.ana*a na neki k,°nike p deljeni dogodek iz c« taJco 1 m se namreč kon-ridntm ?a neapeljskem "o dehoi zelenjavnem trgu 11 tla kanu nekdo ustreli svo-daril, j nta- R°” ja poti-Alarmu JI 36 n“ Primer v Iklo in J vel'kpkrat stre-ii m tt ° se ie streljalo tu-Rtki „ ” Sien‘ m Turinu. »il itt 'nar P° J'e pripom-‘tft BriL v Neaplju en mer j*streliania. s či- ** it rež Hekak° trditi, da 1,(1 neki Jer uendar naslonil d, >, °cno določeni dogo- Rekda j. „ ... Tene; , a tiskovni konfe-poudaril, da odvetniki go-c Maresca t j , • Cw> PrimJ1 1- ”doue> fc' se ztli ,l deta- že. niso zahte- ia, ie ”e,tra- temveč za se-iuniu ‘tu ° *** vri predva-n* ohi' y Predstavniki sodim d75tl- Reiise, ie. še de-l'tr jt 3C Popolnoma miren, dfjltva j** hruP nastal iz Trtnut a Jdm še ni znan. It (,0 no še ne vemo, kako P4 t~i S Var zaključila, lahko Bom”10' dn 'mo videli ze-*•rno 7” ki brezob- S' nU,!Wa nekatere nepo-fcl .Platl italijanskega trži-‘ltiiCe Iških Pridelkov. P o-hti n nmazanii seveda lt prebivalstvo. Razumljivo l,fiino *C marsikdo čutil eJrizadet in to ne samo rtttn. produkciji). Ostali nastopajoči pa so po večini Napolitan-et, ki pa niso vzeti naravnost s trga, temveč opravljajo druge poklice. Nekaj pa jih je ludi pravih igralcev, deloma iz Edvardovega gledališča. Pač pa je režiser sprejel v film nekaj kmetov - kolonov kar na deželi n. R. (Nadaljevanje na 4. stkani) l * \ - ♦ S gff..'- , * „.x<> * w i, . v .. ' ’ Danes uradna otvoritev zagrebškega velesejma Razstavni prostor se je letos povečal za nadaljnjih 30.000kv. m - 5.500domačih in tujih razstavljavcev »Jena r«e »doua. Zgodba je ,e**iič"nc ,estavliena na osnovi ambienta, čeprav, tfzije, r» te proizvod fan- tku j. , sekakor je Rosi, ki K. t ° Prj)' film, takoj sto-^“Ijenja6 ze^° razgibanega **lodi v;. ukv„:°,Polara, ki ,e ,e epJtn ■ 5 skromnim ti-*^ojn„0rn, ,cxOaret, se nekako ^tizacii v veliko or- ^kirn, 9rosistov s polje-fcrav nl Pridelki. To pravza- •kur,iSr°ani2aciia- temveč »“ojen- a' ki priznava za y°ra A??JlavaTla yita Sal-nvalce k' ima celo pri• l rokah >ak° mo^no v svo-°rriUr ’ da ne prodajo ni-*'”n° ni»I't9emu riičesar, kot I*"0 »PrlT Vlt° k, ga je A-bratn na predlog svoje-> C j°’e » ’«ojo skupi-°*kurent da *** oa imel za Jr*I°niUi •,l0de rtekega dne k?tadi*nik ill°v uka2’ da *« 'r ne k c ne Prodaja, do. in ,večjega povpraše-0'k tira tj .,° s tem mogoče 7“ Pa s!a30 V,to Po- a‘** irpoop dogovoril z ne-fm b,Pen* m mu obljubil ,«‘«no ?a’ toda moral je J^olceij e odpor kme- * e ifi ll® Rosanna Schiaffino in Jose Suarez v filmu «La sfidan atutniHiiiiiiiiiiuiiitiniiHuiiitiNtnniiiiiiiiiuuniiiiiiiiiiiMiiiMiiiMuunniHoiiiuiHiiiiiiMiiiiiiiuMHiiiiHiiitiiHiMiiiMMiuumfNHiiiiiiiiiiiiiia Spet „stric iz Amerike" (okrog 8 milijard lir) Por, olce na ln ko sam dan lastne zjutraj pripelje pripelje g® *<5l!Jni WaQ° na *unta o ka I>roda trgovcu, ga • rnLtan ustreli. At-žena Vita, j« Sedem oseb, od katerih štiri stalno bivajo v Rimu, so zakoniti dediči ogromnega bo. gastva 6 milijonov eruzeir-«ov (kar znaša okrog 8 milijard lir), ki jih je njihov ded zapustil v Braziliji. Za to vest so izvedeli iz nekega pisma, ki ga je urad za socialno službo Mednarodnega Rdečega kri. ža naslovil 27. avgusta županu mesta Montepulciano (provinca Siena), kjer se je rodil dr. Ricciardo Cresti, ki je pred desetimi leti umrl v Južni Ameriki. Ricciardo Cresti, doktor a-gronomije, se je namreč izselil s svojo ženo Elviro Martini iz Acquavive pri Monte-pulcianu v letu 1896. Leta 1900 je upravljal botanični vrt v Rio de Janeiru, pozneje pa se je z dvema otrokoma, Egistom Joseom in Vero, preselil v Sao Paolo. Leta 1907 se je zaljubil v neko lepo Brazilijanko in se je ločil od prve žene, ki se je s sinom in hčerko vrnila v Italijo. Nekaj let nato je Cresti pisal iz Sao Paola neki svoji polsestri Rositi, ki še vedno živi, prebiva v Pescari in ima 91 let, in ji sporočil, da se mu je v drugem zakonu rodil sin, ki mu je dal ime Rosalino Robespierre. Od tedaj, namreč od leta 1909, je za Ricciardom Crestir jem izginila vsaka sled. O njem je bilo govora v časo< pisju šele 1949. leta, ko se je zvedelo, da je umrl in zapustil ogromno bogastvo. Vest je sicer šla od ust do ust, to da v nasprotju s tem, kar se v takih primerih dogaja, «(• dediči za to niso mnogo zmenili tudi zato, ker brazilski konzul vesti o njegovi smrti nl potrdil. Po zgoraj omenjenem pismu Mednarodnega Rdečega križa in po poizvedbah pristojnih oblasti, da bi ugotovili zakonite dediče tolikšnega bogastva, je pokojni dr. Ricciardo Cresti, deset let po svoji smrti, postal glavni predmet konverzacije predvsem v okolici Montepulciana. Kdo so njegovi zakoniti dediči? Sin iz njegovega drugega zakona, Rosalino Robespierre, je umrl v San Paolu in ni zapustil nobenega potomca. Tako so njegovi dediči le potomci Egista Josea in Vere, ki sta se z materjo vrnila v Italijo. Egisto Jose je obiskoval vojaško akademijo in kot kapetan bersaljerjev padel v prvi svetovni vojni j ziliji. m zapustil pet sinov: dva od njih stanujeta v Rimu (Lui-gi, ki je uradnik na ministrstvu za javna dela, in Mario, funkcionar RAI-TV); ostali trije pa naj bi prebivali v San Felice Panaro. Vera Cie-sti, ki je umrla v Rimu le*a 1949, se je poročila z Agosti-nom Vittuccijem, funkcionarjem ATAF, ki še živi; imela sta dva otroka, Raula in Elvi. ro, ki živita z očetom v Rimu. Ko bo zaključen nujni postopek, si bo pet bratov Cresti in dva brata Vittucci razdelilo 8 milijard lir, ki jih je njihov ded zapustil v Bra- Vtem ko so množice na beograjskem sejmu tehnike občudovale nove domače in tuje izdelke, so v Zagrebu mrzlično dokončavali zadnje paviljone razširjenega velesejma in sicer avstrijski paviljon, jugoslovanski paviljon za obrt ter manjša paviljona, ki sta ju delali podjetji «Rade Končar« iz Zagreba in , »Jugovinil« iz Splita. Pripravljali so pač prostor za otvoritev zagrebškega jesenskega velesejma, ki bo danes. Na letošnjem zagrebškem velesejmu razstavlja skupno 5500 domačih in tujih ' razstavljavcev. Čeprav sodeluje na zagrebškem velesejmu, ki je eden najstarejših' v Evropi, že veliko držav, so se jim letos pridružile še nove in sicer Združena arabska republika, Ka nada, Španija m Irak, ki se doslej te velike mednarodne gospodarske prireditve niso udeleževale. Zagrebški velesejem se iz leta v leto širi in razstavišče zavzema letos že nad 153.000 kv. m prostora, to se pravi za 30.000 kv. metrov več kot lani, vštevši sem že omenjene nove paviljone. Na letošnjem jesenskem velesejmu zastopa jugoslovansko gospodarstvo nad tisoč razstavljavcev, ki so na razstavišču zavzeli nekaj nad sto tisoč kv. m razstavnega prostora. Večina razstavljavcev je Iz hrvaške republike. Po obsegu pride za njo Srbija, nato Slovenija. Jugoslovanska podjetja razstavljajo na letošnjem jesenskem velesejmu nad 6000 izdelkov, med katerimi je precej takih, ki jih doslej še niso razstavljali, ker jih jugoslovanska industrija še ni izdelovala. Sem pridejo posebno izdelki strojne industrije, elektroindustrije in kemične industrije. Največ prostora zavzema kovinska industrija — 48 odst. vsega razstavnega prostora. Za razliko od dosedanje prakse so jugoslovanski razstavljavci letos ■svoje izdelke razstavili na bolj pregleden način. Do- pred letom je bil velesejem čudno pisan. Podjetja so se med seboj križala in razstavljala, kot se jim je pač zdelo. Letos pa je razstavljeno blago prikazano po nekakšni sorodnosti industrijskih panog. Mogoče je prikazati celotno sliko velesejma in bomo o tem podrobneje pisali pozneje. Omenili pa bomo, da razstavlja na zagrebškem velesejmu letos 26 držav iz Evrope, Azije, Afrike in A-merike. Verjetno se bo javila še kaka druga država, ki je nekoliko v zamudi. Z ■. Jugoslavijo smo rekli, da zavzema nekaj nad sto tisoč kv. m površine. Ostalih 52.343 kv. metrov odpade na razstavni prostor tujih držav. Posamezne države imajo svoje lastne paviljone, na pr. Italija, Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija, Poljska, ZDA. Avstrija in Vzhodna Nemčija. Druge države, kot na pr. Francija, Združena arabska republika, Zahodna Nemčija, Kanada, Švica, Izrael in ostale države pa razstavljajo svoje izdelke v ostalih paviljonih, ki so last zagrebške velesejemske ustanove. Dve največji razstavi na letošnjem zagrebškem jesenskem velesejmu sta pripravili ZDA in Sovjetska zveza. Letos pa se kaže tudi nenavadno povečanje obsega zahodnonemškega sodelovanja na zagrebškem Ve- lesejmu. Zahodna Nemčija je letos zavzela dvakrat več razstavnega pirostora kot lani. Vsekakor zavzema posebno mesto tudi Italija, do-čim Vzhodna Nemčija in Poljska nista daleč za njo. V okviru zagrebškega jesenskega velesejma bo letos tudi več mednarodnih raz stav, med katerimi bo verjetno najvažnejša razstava pod naslovom aDružina in gospodinjstvo«. Ta razstava bo obsegala sedem paviljonov s skupno površino 23.000 kv. metrov razstavnega prostora. Prvič po koncu druge svetovne vojne bo letos na zagrebškem velesejmu 35 jugoslovanskih podjetij strojne industrij'e in motornih vozil prikazalo svoje uspehe. Namen tega dela razstave je prikazati obiskovalcu možnost nakupa prevoznih sredstev in hkrati prikazati razvoj te tako mlade jugoslovanske industrije. Z druge strani pa bo ta razstava imela namen prikazati proizvajalcem želje potrošnika in omogočiti primerjavo med tovrstnimi domačimi in tujimi izdelki. Tako za domače kot za tuje interesente bo v okviru velesejma delovalo tudi letos več poslovnih birojev. W. Jutri bo PD (Valentin Vodnik* iz Doline proslavilo M-letnico svojega obstoja in delovanja in hkrati SO-letmco prvega slovenskega tabora na Tržaškem I ,‘A — Predvčerajšnjim j« v dvorani na stadionu 1. maj imel koncert umetnih in narodnih pesmi zbor (Slava Klavora« iz Maribora, ki se je vračal z mednarodnega tekmovanja v Arezzu. Pevcem Je v priznanje in zahvalo predstavnik Slovenske prosvetne zveze ob ploskanju občinstva poklonil šopek nageljčltov IIIIIIIIMIlillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIimilHIIIUIIIIIIIHIIIUHIIIHIIIHNIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItlllllllfNIIIIIMItllllllllllltlNIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHlIHiliiiiiiauiiiiiiiiiiiiai BLIŽAMO SE PRIJETNIM DNEM - TRGATVI I 11 1 ai - ■ ■ im . - ir Koliko velja za kakovost vina le nekaj lepih sončnih dni? Letos je bodj sušno leto. Grozdje pa dobro kaže. Ker pa se zdi, da bo nekoliko prej dozorelo, je nevarno da bi začeli kmetje prezgodaj s trgatvijo. Ze pred letom smo pisali, da bi morale oblasti določiti dan začetka trgatve, kot to delajo skoraj povsod po svetu. Bolj ko se bližamo trgatvi, se kmetje bojijo, da bodo z zavlačevanjem trgatve izgubili na količini, zato je povsem razumljivo, da se jim s trgatvijo mudi, ker se pač ne zavedajo, kako so za zorenje grozdja važni zadnji dnevi. Kdaj je grozdje zrelo? Tega ne moremo konkretno odgovoriti, ker je za določanje zrelosti grozdja treba ugotoviti veliko čimte-ljev: kakovost zemlje, lega, starost vinograda, nega in sorta trt. Zato bomo raje odgovorili, do kdaj grozdje pridobiva na sladkorju, do kdaj torej zori. V dobro negovanem in zdravem vinogradu grozdje zori vse do tedaj,, dokler je listje zeleno, to se pravi, dokler listje trt ne začenja izgubljati barvila in dokler peclji grozdja povsem ne olesene. Zakaj je potrebno, da počakamo, da grozdje povsem dozori? V dobi zoritve se v jagodah zbira sladkor, kislina pa se v začetku zorenja poveča, nato pa začenja naglo izginevati in čim večja je razlika med tema dvema elementoma, tem boljša bo kapljica, pa čeprav le v določenem merilu za vsako sorto posebej. Poleg tega da bolj zrelo grozdje več soka, torej več vina kot nedozorelo. Vinska ki- «va Hnta - tretje mesto jekla na svetu '5S?med novo in sta- v naib°lje vidi v hi' mestu Kr,,lt0- Si,'? ko se okrog sta-k jevslfega dvore« **«««„? ie pred s&d_ ^*ki, |z8radil Kazimir Vi*" Ceri™ Stftr* del mesta, »...Ut zvonikov, se WiS a^derm1°Jm,elr0V da!ie v8> del mesta, de £ «ut8 7° mesto: to je Nik Egoist« *mest0 jekla«, kot >vi Hun enUiej0‘ 3vUiiK se nabaja eden na metalurških kom- »ii , ,nj>na, ?u; Huta Klmie- Shet* a Dria * P° Proizvodih vf0r,kom v *Ukoj za Ma’ **vSk gitlijo o 7Vjetslci zvezi *n0' Stare«a6K VaS Pr<" ! 0(1 60 :rakova vodi v ^>MUkjeerkVa Sh- *roC!r vam b° p°- so ...,Vseh Poljskih ve^a)i Cer(ii P0lt0Pani v tam- ,v»j ^ ttovi’ uam bo il0" lžgt,a ^inat e pokazal ^ «oc arln govori> 0 li V sveji tanti. iz Hu te so po videzu mnogo bolj vedri in veseli, ker čutijo da je pred njimi življenje. In v to novo življenje skusajo stopiti čim prej. Dasi se kombinat nahaja v stalni gradnji, nudi že danes — štiri- leta po tem, ko je 22. julija, nš nacionalni praznik Poljske, začela obratovati prva visoka peč — neverjetno impozantno sliko. V njem se človek počuti tako kot v nekem velikem industrijskem mestu. Huta ulmie-ni Lenjina« se razprostira na prostoru okrog tiaoč hektarov. Nemogoče je ta ogromen prostor obseči z očesom, kaj še. da bi ga prehodil peš. Hodite po dolgih in prostranih asfaltnih cestah, ki znašajo v kombinatu nad 50 kilometrov. Mimo vas vozijo številni avtomobili in delavci na motornih kolesih, ki se vozijo na svoje delovno mesto. Do vas prihaja tudi ostri pisk in sopihanje lokomotiv, ki se sprehajajo pr, neskončnih železniških tračnicah in opravljajo svoje vsakodnevno delo. L*-te imajo zSdosten ((življenjski prostor«, ker je 6kupna dolžina prog v Huti 200 km, kot na neki velikanski železniški postaji. Velemestno vzdušje dopolnjujejo kioski, v katerih morete kupiti časopise, cigarete ali popiti kakšno osvežujočo pijačo. Le-ti so povsem podobni «Ruhovom», ki jih srečate v vsakem poljskem mestu. Obiskati devet velikih hai. devet objektov, ki pred-t-iv-ljajo že sami zase posebne tovarne, je nemogoče v enem samem dnevu. Ko smo letos obiskali Huto, smo si ogledali le tri zavode, le toliko da b, dobili neko površno sliko. Vprav v teh dneh, v začetku avgusta, je šest Simens-Martinovih peči dobilo novo sosedo. Z obratovanjem je začela ze sedma peč. Pri peči št. 4 smo srečali ruske delavce, ki so prišli v Huto v okviru vzajemne izmenjave strokovnjakov med Huto in Ma-gnetogorskom. Mimogrede smo zvedeli, da so se tudi Ang.e-ži zanimali za podobno izme- njavo. Do konca 1965. leta se bo število Simens-Martinovih peči povečalo na dvanajst. Ze sedaj je moč videti, kako se ■dolga in široka hala podaljšuje, ker je treba pripraviti prostor za njene nove »stanovalce«. Po kapaciteti visokih peči zavzema Huta tretje mesto na svetu. Med temi pečmi je zlasti opazna največja peč y Evropi, ki zavzema prostor od 1380 kub. metrov. To je sestra neke peči iz Magneio-gorska. V načrtu je izgradnja visoke peči, ki bo imela še večjo prostornino, namreč 1 /83 kub. metrov. Le-ta bi morala začeti obratovati že leta 1960. Eden od najbolj zanimivih delov kombinata je valjarna Ogromen četveroglat kos ze-leza skače po tekočem traku, vleče se med valji in postaja vedno tanjši in tanjši, oziroma daljši in daljši, dokler se po nekaj sto metrih dolgi poti povsem ne umiri v obliki sive jeklene pločevine. V izgradnji je tudi hladna va- ljarna. Njen tekoči trak bo mnogo daljši od onega v topL valjarni, kjer je dolg okrog en kilometer Kombinat ima lastne energetske vire. ki v Celoti zadoščajo njegovim ogromnim potrebam. V mehaničnem zavodu ali tovarni strojev izdelujejo najrazličnejše stroje za različno uporabo. Hala te naprave je dolga 2 km in pol. Zavod za proizvodnjo negorljivega materiala izdeluje samotno opeko tudi za potrebe drugih tovarn. Obstaja tudi velika apnenica, kjer žgejo apnenec za lastne potrebe. V zavodu pomožne proizvodnje dela okrog tisoč delavcev. Za-nimivo je zabeležiti, da v tem kombinatu dela vsega 17.000 delavcev, med njimi 3000 inženirjev in tehnikov. Proizvajalni proces je v precejšnji meri mehaniziran. Huta ima trgovske odnose s skupno 17 deželami. Od iz-venblokovskih držav imamo tu tudi nekatere dežele Srednjega vzhoda, Azije in Latin- ske Amerike. Zelo pomembno mesto v izvozu poljskega jekla zavzema — kar nas nemalo čudi — Zapadna Nemčija. »Nemci iščejo našo kvalitetno pločevino, ker Jim je potrebna v ladjedelništvu. Dobro jo plačajo in zakaj bi mi ne trgovali z njimi?« — nam pravijo v kombinatu. V poslednjem času so se za jeklo iz Nove Hute začeli zanimati tudi Angleži. Nedavno je bila tam neka njihova delegacija, in ob tej priliki je pri- šlo do vrste važnih sporazumov. Letos ta kombinat ni v, lotili količini 9,5 odst., vse- slina pa se pri zorenju začenja spajati s kalijem, ki prihaja med zorenjem v večji kodičini v grozd in v popolnoma zrelem grozdju je skoraj vsa vinska kislina vezana s kalijem, tako da ima zrelo grozdje tudi več rudninskih snovi, več beljakovin in dobi vino tudi močnejši vonj, ki je tipičen za posamezno sorto. Proti koncu zoritve se količina sladkorja v jagodi naglo kopiči. V vsakem lepem sončnem dnevu se odstotek sladkorja poveča za eno četrtino, če vinograd pik razume to, bo videl koliko je na škodi, če prezgodaj trga. Včasih se zgodi, da malo pred trgatvijo dežuje. Ker nas do trgatve lo-č' še nekaj tednov, bi torej utegnilo se prej deževati. Po dežju se sladkor v jagodah razredči in grozdje da več mošta. Zato marsikateri kmet potrga brž ko vidi, da bo več mošta. Če pa hočemo gledati tudi na kakovost pridelka, kar je pravilneje, je bolje, da po dežju počakamo nekaj lepih dni, da postane grozdje ponovno dobro, da se sladkor ponovno zgosti, oziroma da se njegova količina poveča. Ponekod posebno na Francoskem, pustijo že zrelo grozdje še teden ali dva viseti na trti. Grozdje pri tem izhlapeva vodo, se torej suši. Zato je vina nekoliko manj, kakovost pa veliko boljša. Poznal sem umnega vinogradnika na Koprskem, ki je prav tako delal in namesto desetih hi refoška ga je pridelal osem, toda vtem ko so drugi tedaj prodajali dober refošk po 60-70 stotink, ga je on prodajal po liro dvajset. Račun je enostaven; izgubil ni ničesar, pač pa dobil. Da bi )ie teoretizirali preveč, si oglejmo na kratko še sestavo grozdja, iz česar bomo lahko sklepali, kako nam je ravnati. Grozdje sestoji iz pecljev, jagodovih kožic, pešk in soka. Prve tri sestavine imenujemo trofc a-li pozneje tropine, ostalo pa je mošt skupaj z brozgo. Čeprav nam je najvažnejši mošt, moramo vzeti v poštev tudi peclje in tropine nasploh, ker vsebujejo vinsko kislino, čreslovino in druge sestavine. Posebno za belo grozdje velja, da daje jo vinu njegovi peclji med kipenjem neprijeten okus, zato je najbolje, da grozdje pecljamo ali po domače povedano »račkamo«. Jagodove kožice, ki jih je v ce- stanju izvažati tudi v Angl jo, ker je pogodbeno prodal že vso proizvajano količino jekla, upajo, da bodo mog.i prihodnje leto izvažati tudi tja. Zapustili smo poljsko mesto jekla z željo: obiskati ga leta 1965, ko se bo proizvodnja povečala za nad tri m pol krat. Kakšno bo takrat življenje Hute (dmjeni Lenjina«? VLADIMIR CICEK bujejo staničnino, barvila, čreslovino, vinski kamen, jabolčno kislino in pa nekatere snovi, ki dajejo vinu poseben okus. črnina mora kipeti z njim vred, ker sicer ne dobi prave lepe in ustrezne barve. Peške so tudi potrebne, ker vsebujejo veliko čreslovine, ki posebno črnemu vinu dajejo oni trpek priokus in zaradi katere vino delj časa traja Za konec bomo obdelali še sok. Tega je povprečno 83 odst., seveda pri dobri vrsti grozdja in dobri letini ter če je grozdje dodobra dozorelo. Od sto odstotkov čistega jagodovega soka je 15 do 18 odst. grozdnega sladkorja, 0,4 odst. jabolčne kisline, enako toliko vinske kisline in belja-kevtn, 0,6 odst. je vinskega kamna in prav toliko pehti-na in rastlinskega sluza. Rudninskih snovi je za 0,3 odst., ostalih 70 do 80 odst. mosta pa je *— vode. Jagodov sok imenujemo mošt, najvažnejši dei mošta je vsekakor sladkor. Kot smo videli ima mošt 15 do 18 čast. sladkorja. So tudi sorte ki imajo normalno tudi do 22 ali celo 24 odst. sladkorja. če grozdje sušimo na trtah, dobimo tudi do 30 odst. sladkorja. Sladkor pa nr.m določa gradacijo vina, ker se med vrenjem skoraj ves sladkor spremeni v alkohol. Kisloba mošta prihaja od vinske in jabolčne kisline ter od njenih kislih soli, predvsem vinskega kamna. Ko grozdje zmeljemo (pri tem, kot pri stiskanju moramo paziti, da pride mošt čim manj v dotik s kovinami), del mošta odteče sam od sebe, del ga pa dobimo ko trop stiskamo. Ponekod stiskajo dvakrat. Prvo stiskanje da več kisline in manj sladkorja, drugo pa več sladkorja in manj kisline, zato pa veliko več čreslovine. Od 1000 litrov mošta - brozge dobimo 535 litrov tako imenovanega sa-motočnega mošta, pri preša-nju pa dobimo še 265 litrov mošta. Pri belem grozdju ni važno, če ta dva mošta ločimo. Ko pa imamo opravka s qjnim vinom, ki mora kipeti na tropu, je bolje, da ju ločimo, ker je samo-, točni mošt po kakovosti boljši od mošta, ki smo ga jifcbUi (s„ stiskanjem, kajti 3 —----------------------------- slednji vsebuje veliko več čreslovine kot prejšnji, Ker pu nimamo pri nas tako strogih meril glede kakovosti vina, se s takimi podrobnostmi ne ukvarjamo, Ker bi to terjalo veliko več posode in veliko več dela, kar pride v poštev le v velikih kleteh. Sicer pa bomo o ravnanju z moštom govorili kdaj drugič. Fr«. HOROSKOP .ZA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20, 4.) Ne skušajte biti na več mestih ob istem času. Pri igri utegnete imeti srečo, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odločite se za prvi korak k spravi in vam ne bo žal. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z lahkoto boste kos bojae-n' glede pomislekov, »kaj bodo rekli Ijudie«. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sanje vam bodo bližje od s, varnosti LEV (od 23. 7. do 22. *.) Obiski in številni razgovori vam bodo vzeli precej dragocenega časa. DEVICA (od 23. 8. do 22. *■) Prijetno vas bo pretresla privrženost osebe, ki ste jo po krivem sumničili. TEHTNICA (od 23. 9. do 2*. 10.) , Znali boste braniti svojo z-imisel tako dobro, da bost« prepričali tudi največje dvom. liivce. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Svoje koristi bost« n.orali braniti zelo spretno. STRELEC (od 23. 11. do JO. 12.) S kakšno koncesijo svojim nasprotnikom boste utn-dili svoj položaj. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Incident vas utegne motiti pri delu. Kljub svoji strogosti ne boste gluhi z« dobroto. VODNAR (od 21. 1. do 1*. 2.) Ne navdušujte se pr«v«č in brzdajte svoje misli. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ne ogibajte se odgovornosti. Premagajte negotovost, ki bi slabo vplivala na vaše del«. — Najlepša vam hvala, vse jutro tem izgubil i> isfrimd« te nesrečne igle.„ Goriško-beneškl dnevnik Avgi 20.(1 usta ] »00 it Prehajanj* meje s prepustnice prekoračilo mejo na Goriškem il. in 63.000 jug. državljanov '0% Cez Mlak druge kategorije Šempeter je sle 17.524 jug. državljanov V avgustu je bil na medna-bloku prve kategorije M » potnimi listi ze-promet Odšlo je Ho Pa 2349 italijan- avljanov. Prišlo je dalje 2007 in odšla 2002 tujca, predvsem Jugoslovanov. Cez ta blok je odšlo 2220 avtomobilov, pililo pa jih je 2004. Tovornih avtomobilov je od-prišlo pa jih je 952. »o odpeljali v Jugo-|o 11.344 itotov, pripeljala 177.171 stotov -aznega dvolastniškimi dovoljenji prekoračili meio na gori-sektoriu 4003 italijanski 12.996 jugoslovanskih dvo-kov. ijajvečji promet pa so tudi Vtkrat zabeležili s propustni-eami. Jugoslovanski državljani imajo najvoč prehodov, in s.cer 63-609, italijanski državljani ! pa 20.451. S posebnimi propustnicami je prekoračilo mejo 216 italijanskih in 409 jugoslovanskih državljanov, z izrednimi propustnicami 3 i-talijanski in 8 jugoslovanskih državljanov, s tranzitnimi propustnicami pa samo 1321 ju- goslovanskih državljanov, to se pravi prebivalcev jugoslovanskih Brd. V avgustu je bilo največ prehodov na bloku Solkan 1, m sicer 7.502 italijanska državljana ter 16 '102 jugoslovanskih državljanov. Veliko število prehodov so zabeležili tudi na bloku Šempeter, in sicer 17.524 jugoslovanskih in 3074 italijanskih državljanov. Doslej se je prejšnji mesec prvis primerilo, da je šlo čez šempetrski blok več jugoslovanskih državljanov kot cez kakšen drugi prehod. Pri Rdeči hiši je prekoračilo mejo 5235 italijanskih in 8066 jugoslovanskih državljanov; Ceglo 423 ital. in 3436 jugosl. državljanov, Rafut (Pristava) 2519 ital. in 6765 jug. državljanov, Miren 1492 ital. in 6460 jug. državljanov. «»— Odvzete šoferske in prometne knjižice Policijske oblasti so odvile po nalogu prefekture ne slednja vozna dovoljenja: šo- ................ Kriza v tržiški ladjedelnici Povprečna starost .zaposlenih: 47 let Oddelka OMFA in OEM nameravajo premestiti v druga italijanska mesta "V tržiški ladjedelnici nevarnost odpustov še vedno ni odstranjena. Ravnateljstvo, Fin-meccanica in IRI so namreč pripravile podroben načrt, k, predvideva spremembo proiv vodnega procesa. Čeprav gre za zelo važen načrt v podjet-jih IRI, ki so državna last, niso o njem obvestili parlamen ta da bi o njem razpravljal, uiti tega načrta niso objavili. Ker oblasti nočejo preklicati svoje odločitve, obstaja možnost, da bodo odpustili 681 jriletnih delavcev, tako da '* 'Jo-všJevilo zaposlenega osebja i MtlDA v Tržiču znižalo od ^edanjih 8.350 na 7670 oseb Zelo negotov je tudi poležal v oddelku OMFA in OEM. M'-nister Starnuti je pred časom rckei predstavnikom notranie komisije, da ni predviden do konca tekočega leta noben *•-krep, ki bi omejil proizvode 10 v teh obratih; sedaj pa «* vedno bolj vztrajno širijo govorice, da nameravajo ta "rt aelek premestiti v pistoo» Neapelj in Genovo. Znanilec hude krize v CR Dr* je tudi izredno visoka povprečna starost zaposlenih o seb; 47 let. Število vajencev k- to bili zadnja leta spreleti na delo, je zelo nizko. Čeprav notranja komisija neore-stano zahteva, da se moralo sprejeti na delo vajenci, ki bi lahko nadaljevali s tradieiin th slovesom, ki si ga je ladie-drlnica pridobila v toliko le tih svojega uspešnega razvoja ravnateljstvo teh zahtev splofa ne upošteva. Kakšnih 1.000 delavcev, ki prejemajo plačo iz dopolnilne blagajne, predvideni odpust- starejših delavcev, vse *« ustvarja zelo negotovo prihod-ncat za tržiško gospodarstvo. fersko knjižico Leopoldu Tu rusu iz Gradiške in Marci Ber-nardisu iz Gorice; motorsko knjižico pa naslednjim osebam: Antonio Dividi iz Tržiča, Pietro Ripetto iz Roman sa, Luigi Sanso iz Tržiča, Giorgio Verli in Felice Verli iz Gorice, F.nzo Vitturi ir Za-graja. Eliseo Veliscig iv Dr* lenj, Luigi Candussi i« Ro-mansa, Edoardo Cociancig i— Fiordano Serravalle i* Kr-mina. ta------- Drevi v Števerjanu seja občinskega sveta Danes zvečer ob 20 uri bo v Števerjanu seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o prošnji za državno podporo, s katero nameravajo nakupiti opremo za šoli na Vale-r.šču in v Števerjanu. Ostale točke dnevnega reda so; prenos denarja z ene postavke proračuna na drugo, imenovanje tehničnega vodje za gradnjo šolskih poslopij, posojilo za kritje primanjkljaja Ida 1956, odobritev računov zimske pomoči za lato 1957-58, obračun za leto 1957, razno. ti------ Neprevidna vožnja motociklista in kolesarja Evropsko plavalno prvenstvo v Budimpešti Nizozemska ženska štafeta dosegla nov svetovni rekord Chrislophe (Er.) prvak na 100 m hrbtno, moška štafeta SZ prvak na 4 x 200 prosto BUDIMPEŠTA, 5.-6 dan r Francozinja Piacentini dosegla nov francoski rekord. Moška štafeta 4x200 m prosto je bila ena najlepših disci plin na letošnjem prvenstvu. Rusija je vodila od začetka do konca in postavila nov rekord prvenstev. Italijanska štafeta se je uvrstila na drugo mesto že v prvi frakciji s Fritzem Dennerleinom. Gal-letti je v drugi frakciji to mesto utrdil, toda v tretji ga je Romani izgubil in je dal predajo Pucciju kot četrti za Rusom, Madžarom in vzhodnim Nemcem. Fucci je plaval izvrstno. Najprej je prehitei Nemca in nato še Madžara ter do cilja zmanjšal zaostanek za Rusom od 13”4 na 7”5. Njegov čas 2'03"9 je svetovne vrednosti, saj znaša svetovni rekord Japonca Yama-nake 2’03”0, za evropski rekord pa je postavljena meja 2’05"2. Seveda pa Puccijev čar ne more biti priznan kot rekord, ker je bil dosežen v zadnji frakciji štafete. Predvsem po zaslugi Puccija je italijanska štafeta izboljšala italijanski rekord za 1”9/10. Včeraj zjutraj sta se 35-le*ni Aurelio Leopardi, bivajoč na Travniku 12, in 71-letn* M.-chele Rosito iz Ulice Parcar 4'lo ]epa' Na pol proge je vo-peljala iz mesta proti sveto- ■ dil Rus Kuvalkin s prednost- evropskega plavalnega prvenstva v Budimpešti se je pričel s kvalifikacijskim tekmovanjem ženskih štafet 4x100 m prosto. V prvi skupini je pred. vsem po zaslugi Gastelarsove zmagala nizozemska štafeta s časom novega rekorda prvenstev 4'28”6. Pri tem je Ga-stelaars na svojem prvem odseku s časom 1’03”6 izboljšala lastni evropski rekord na 100 m prosto za 3 desetinke sekunde. Svetovni rekord na tej progi ima Avstralka Fraser s časom 1’01”2. Gastelaarsova si je pridobila velik naskok in čeprav se je zdelo, da zadnjih 50 m ni forsirala je vendarle postavila izvrsten rezultat. Prejšnji rekord je dosegla 17. maja letos v Blackpoolu. V prvi skupini je samo švedska štafeta poskušala v tretji izmeni ogrožati nizozemsko, vendar pa poskus Jobsonove (zmagovalke v finalu na 100 m prosto) ni uspel. Italijanska štafeta v sestavi Veschi, Mar-tinelli, Saini in Valle je bila zadnja z najslabšim časom obeh skupin in je bila zaradi tega izločena. V drugi skupini je bila zelo ogorčena borba za prvo mesto med angleško in nemško štafeto Zmagala je arigleška, čeprav je zadnja nemška plavalka zaostala le za pol metra. Francoz Christophe, evropski prvak na 100 m hrbtno s časom 1'02”9, je osvojil prvo zlato kolajno za Francijo in s časom 1’03”1 postavil *u-di nov rekord prvenstev. Christophe je tudi na olimpia-di v Melbournu dosegel zla to kolajno. Borba je bila "e- :edel-niških delavcev. Posledice tega stanja se že poznajo še bolj pa bodo v prihodnje vplivale na vse gospodarstvo naše pokrajine. «» ----- Izleta SPD na Viš in na Slavnik pri Trstu Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira danes nvodnevni izlet na Viš. informacije v kavarni Bratuš- Jv-ie*niki pridejo še danes z tomobilom do Ncvejskega sed. la, od tam gredo peš h C»»-s:jtvi koči. V nedeljo 28. septembra ho •hužinski izlet na Slavnik Kerpeljah. S Slavnika, ki *e visok 1028 m, je zelo lep »•'-gled na Trst in po Istri. Pr' povratku si bodo ogledali se Socerb Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Mož, ki ni hotel ubijati*, D. Murra.v in D. Varsi, cinemascope v barvah. . VERDI. 17.00: »Zadeva Drey-fus», J. Ferrer in V. Lind-fors, cinemascope. V1TTORIA. 17.15: «Razbojmk Cord*. J. Mc Crea in G. Tal-bott. barvni film v cinema-scopu- CENTRALE. 17.00: »Vojni bobni*, L. Barker in J. Tay-■ lor, barvni film. MODERNO. 17.00: »Irski upornik* «*------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26 stopinj ob 15.30, gorski postaji po Ulici Monte-santo, prvi s svojim motociklom, drugi pa s kolesom. Pred orožniško postajo pa je Rosito zavozil nekoliko preveč proti sredi ceste in se zaletel v Leopardija. S privatnim avtomobilom so ju pr> peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jima ugotovili razne udarce in rane po telesu. Ozdravela bosta, če ne bodo nastale komplikacije, v šestih dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14 tel. 2972 io pol metra pred rojakom Barbierom in Francozom. V silovitem finisu pa je Christophe premagal odpor Barbiera in dosegel cilj cel meičr pred njim. Italijan Elsa se je uvrstil šele na 7. mesto, s čimer Je ponovno potrdil, da ni dosegel lanske forme, ko je z rezultatom 1’05”6 postavil nov italijanski rekord. V ženski štafeti 4x100 m mešano je nizozemska reprezentanca postavila nov svetovni rekord s časom 4’52”9. Stari rekord je imela štafeta V. Britanije z rezultatom 4’54” Angleška plavalka Grinham pa je na prvem odseku štafete dosegla čas 1’12”, ki je le za 1/10 sekunde slabši od njenega lastnega svetovnega isti disciplini TEHNIČNI REZULTATI; Štafeta 4x100 m prosto ženske, kvalifikacije■ 1. skup.; Nizozemska (Ga-stelaars, Kok, Troost, Kraan) 4’28"6 (nov rekord prvenstev), 2 Švedska 4’30”2, 3. Madžarska 4'34”. 4. Francija 4’37”1. 5. 1 talija 4’44”4. 2. skup.: 1. V. Britanija 4’28”8 2 Zah. Nemčija 4’29”5, 3. Vzhodna Nemčija 4’35”7; 4. SZ 4’37”1. 10« M HRBTNO MOSKl — FINALE: 1. Christophe (Fr.) 1’03’T (nov rekord prvenstev), 2. Barbier (SZ) 1’03'’9, 3. Wagner (Vzh. Nem.) 1'05”5, 4. Magyar (Madž.) 1'05”8. 5. Kuvaldin (SZ) 1’06”4. 6. Pfeiffer tVzh. Nem.) 1’06”8. 7. Flsa (It.) 1’ 07”2, 8. Mueller (Madž.) 1’11”8. ŠTAFETA 4x100 M MEŠANO ZENSKE — FINALE: 1. Nizozemska 4’52”9 — nov svetovni rekord (De Njis 1’ 15”5, De Hann 1’21”3, Woor-bij 1T2”8, Gastelaars l’03”3j, 2. SZ 4’54”2. 3. V. Britanija 4'54”3, 4. Vzh. Nemčija 4’56”7, 5. Zah. Nemčija 5’04”0, 6. Madžarska 5’10’T, 7. CSR 5’11 6. 8. Francija 5’13’T. ŠTAFETA 4x200 M PROSTO MOŠKI — FINALE: 1. SZ 8’33”4 -- nov rekord prvenstev (Nikolajev 2’07”4, Struzanov 2’07”9, Luzkovsku 2’07”6, Nikitin 2’09”8), 2. Italija *’41”2 (F. Dennerlein 2’ 10”2, Galletti 2’12”2. Romani 2’14”9, Pucci 2’03”9). 3. Ma- džarska 8’45”3. 4. Vzh. Nemčija 8’48'T, 5. Zah. Nemčija 8’50"6. 6. V. Britanija 8’54”9. 7. Švedska 8’55”4, 8. Nizozemska 9'01 ”9. SKOKI S STOLPA MOSKl — POLFINALE: 1. Phelps (VB.) 9474 točk, 2. Brener (SZ) 92.21, 3. Csacsba (SZ) 91.13. 4. Sbordone (It.) 87.40, 5. Heatly (VB.) 86.69, 6. Marton (Madž.) 86.56, 7. E-.skat (Zah. Nem.) 85.95, 8. Sperling (Vzh. Nem.) 85.85, 9. Ujvari (Ma,až.) 85.35. 10. Weu>-barth (Zah. Nem.) 85.04, 14. Mari (It.) 81.24. Prvih 8 se je kvalificiralo v finale. Vaterpolo v Budimpešti Madžarska - Italija 7:0 SZ — JUGOSLAVIJA 3:2 BUDIMPEŠTA, 5. — V finalu vaterpolo turnirja za evropsko prvenstvo za plasma od 1. do 4. mesta je Madžarska premagala Italijo s 7:0 (4:0) in prevzela vodstvo na lestvici s 4 točkami. V drugem finalnem srečanju za plasma od 1. do 4. mesta je SZ premagala Jugoslavijo s 3:2 (0:1). V borbi za plasma od 5. do 9. mesta je Zahodna Nemčija premagala Francijo s 5:0, Nizozemska pa Vzh. Nemčijo s 5:3 (1:2). Rezultati v tolažilnem tur-nirju: Španija - Anglija 5:3, Poljska - Avstrija 8:3. Lestvica Madžarska 2 2 0 0 12:3 4 SZ 2 1 0 1 5:7 2 Italija 2 10 1 4:9 2 Jugoslavija 2 0 0 2 5:8 0 BOKS Medconski žahovtki turnir v Portorožu Gligorič je premogi Neikirha in Fuesterjg Matanovič izgubil proti Benkoeju - Talj kljub poziciji premagal Panna BERLIN, 5. — Prokurator Gustava Scholza je sporočil, da bo dvoboj Scholz-Humez za evropsko prvenstvo srednje kategorije 4. oktobra v zahod- . reč uvidel, da je škoda za-nem Berlinu | pravljati čas in je storil naj- (Od našega posebn. dopisnika) PORTOROŽ 5. — Prekinjene partije 17. in 18. kola niso prinesle vseh rezultatov tako kot smo mislili. Sekundanti mojstrov in velemojstrov so sicer študirali vso noč, da bi s svoiimi analizami pomagali svojim varovancem, toda sreča je bila naklonjena le nekaterim med njimi. Talj, ki je prekinil s Pan nom v slabši poziciji, je pred ponovnim začetkom ponudil remi (kar je običajno naloga slabšega). Toda Panno ponudbe ni sprejel. Talj je nato zaigral na vse ali nič in Panno je kljub ugodnejši poziciji ostal praznih rok. Brez nadaljevanja se je končala partija med Gligoričem in Neikirhem. Slednji je nam Humani umnim Beneški festival Ki j* v veliki meri odvisno | najnižjo pa 10,2 ob 5,40 zju-ocj gospodarskega položaja lad-1 traj. (Nadaljevanje s 3. strani) Assunto, mlado dekle, ki ko-mai čaka, da se Vito v njo zaljubi, je igrala mlada Ro-sanna Schiaffino — brez graje in brez hvale. Morala bo imeti ie nekai vlog, da bo mogoče reči, da ie res vo-ki.zala neko igralsko kreacijo. V celoti gre za film, ki spada med boliše kar so jih doslei na festivalu pokazali. 7-e. ob dveh popoldne so v nekem kinu na Lidu še enkrat pokazali De Santtsov mm »Cesta dolgu leto dni*; bila so razdeljena posebna vabila in tako smo videli tudi režiserja Luchina Viscontija, znano scenografko Suso Očeh* d'Amico ter poleg italijanskih tudi iteoilne tuje notn-vurie. Medtem ko je ta tri ure dolg film trajal, se je ie ob 4 uri pričel argentinski film »Za širokim zidom*. Teoa filme nisem videl nrav nič, toda pravijo, da ni nič posebnega Lahko bi videl vsai zadnji del, če ne bi bile že ob ,S uri tiskovna konferenca Vit-totia De Sica. Simpatični igra- rekorda. V isti disciplini je (iiiimtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii,i,,,,,,,,,»<,,l,n,,,,,m,,,m,l,,M,,l,,,,,l,l,,,,l,,,,,,,l,,,,®,t riti kot igralec neko Piran, detlovo osebnost. Film, ki smo ga zatem gledali je nudil poldrugo ure r.rdvse prijetne zabave. Ves humor v filmu pa je natrpan t satiro in ironijo. Sam De Sica in Folco Lulli, ki sta bila v dvorani, pa sta bila deležna velikih ovacij Ob 7. uri pa so v neki majhni dvorani vrteli jugoslovanski film «H-8», ki je nn puljskem festivalu prejel pr on nagrado. Videl sem zopet samo zadnji del. Pri predvaja nju je bilo malo ljudi, toda film jih je zadovoljil, dasi ga •niso sprejeli brez kritičnih pripomb. Nemogoče pa ie, da b> lahko sedaj vse videli, kar hočejo pokazati še izven sporedov ob vseh urah. Saj se i.azadnje človeku še zmeša in trk o se v razgovorih dogaja, da ljudje ie ne vedo, o katerem filmu se pravzaprav pogovarjajo. In ko dva hvalite ».isti* film, se potem pokaže, du je eden mislil na nekega jugoslovanskega, drugi pa na češkega ali podobno. Toda naj bo kakorkoli že, festival se b.iža h koncu in najbrf se bodo sedaj vsi oddahnili. Tudi novinarji. R. R. le-,: in režiser je govoril nekoliko o filmu, v katerem nastopa in ki smo ga potem ob 6. uri videli. Film se v nemščini imenuje «Kanonen Serenade* — gre ' namreč za i-tohjansko - nemško koprodukcijo in prevod «Topovska serenada* nam gotovo več pove knt pa če bi hoteli prestav-Ijati za nas skoraj nemogoči naslov »Pezzo, caponezzo • il r.apitano*, ki je bil sprejet iz komercialnih razlogov. De Sica je poleg drugega poudaril, da je film satira na vojno, militarizem in nacionalizem. Obenem pa je povedal nekaj o svojih bližnjih načrtih. Tako bo novembra meseca začel v Bergamu snemati film »Ob 18. uri se prične trdni dan*. Tu računa na sodelovanje Gine Lollobngide, Silvune Pampan-ni in Martine Carol, od moških pa bodo sodelovali Toto, Sordi, Ednar-rlo de Filippo in Rasce 1. Za tem se bo lotil še nekega neo-ie«lističnega filma. Vleče ga tudi h gledališču, toda ne preostaja mu časa. Zeli pa ustva- Evropsko prvenstvo lohke kategorije Loi-Vecchiatto neodločeno in prvenstvo ostane Loin Scortichini ohranil italijansko prvenstvo srednje kat. MILAN. 5. — Boksarski dvoboj za evropsko prvenstvo lahke kategorije med prva- Ikom Loiem iz Trsta in izzivalcem Vecchiattom iz Vidma, se je končal z neodločc-i nim izidom. Prvenstvo je obdržal Loi. Hpred njima sta se za italijansko prvenstvo srednje kategorije borila prvak Scortichini in izzivalec Brisci. Pr venstvo je ohranil Scortichi-Ini, -ki je svojega nasprotnika premagal s knock-outom v 3. Irundi. jUv glavnem dvoboju večera he Vecchiatto takoj prevzel pobudo, toda njegovi udarci so bili zaradi hermetične o-brambe prvaka neuspešni. Njegov udarec z desnico je Loi vrnil z udarcem z levico. V začetku druge runde je Vecchiatto zadal Loiu močan robni udarec z levico. Loi je nekaj časa okleval, nato pa brezobzirno in nekorektno navalil na nasprotnika, ki ipa se je kmalu znašel m vrnil Loiu močan levi udarec v bok. V tretji rundi je sodnik večkrat opozoril oba boksarja, zaradi nekorektnosti. Vecchiatto je obdržal pobudo, toda Loi je našel koridor in spustil serijo udarcev Vec-chiattu v obraz. Četrta in peta runda sta bili nepomembni, vendar je bil Videmčan aktivnejši. V 4. rundi hitri Izmenični udarci z Vecchiattovo premočjo. Loi je pogosto stisnjen k vrvem. V sedmi rundi sta se boksarja borila v glavnem na kratko razdaljo. Na učinkovite leve Vecchiattove udarce je Loi odgovarjal z uspešnimi udarci od zgoraj navzdol. Tudi v 8. rundi je Vecchiatto obdržal pobudo jn zadel Loia v čeljust. V 9. rundi jc tempo popustil, toda Loi je začel prevzemati pobudo in v 10. rundi je dvakrat’ zaporedoma zadel Vecchiatta v čeljust z leve in desne strani. Dvoboj se je zaključil z učinkovitimi udarci Loia ob bok. s katerimi je nadoknadil majhno prednost Vecchiatta po točkah. V 11. rundi je začel napadati Loi, toda Vecchiatto se ni zmedel. V 12. rundi je nenaden udarec Vecchiatta od zgoraj navzdol vidno presenetil Loia. V 13. rundi je Vec-chiattu uspel silovit udarec v želodec. Sledil je uspešen dvojni udarec Loia ob telo, I toda pred gongom je bil izzi- j ši, borba pa je bila neureje-1 večine članov reprezentance, na. J začetku zadnje runde odpovedala udeležbo na ko- je sprožil napad Vecchiatto, ki ga je Loi prestregel in do konca je sledilo še mnogo izmeničnih udarcev brez izrazite premoči enega ali drugega. Sodniško razsodbo o neodločenem izidu dvoboja so gledalci sprejeli z žvižganjem, ker je večina menila, da je Vecchiatto zaslužil zmago. KOŠARKA Nizozemska zamenja Romunijo v Bologni RIM. 5. — Ker je romunska košarkarska zveza zaradi množične zastrupitve s hrano šarkarskem turnirju za pokal Mairano, je italijanska košarkarska zveza povabila k sodelovanju nizozemsko repre zentanco, ki je povabilo tudi sprejela. Na turnirju, ki bo od 10 do 14. sept. v Bologni bodo tako poleg reprezentance Italije nastopile še reprezentance SZ, Bolgarije, Poljske in Nizozemske. Svoj prihod je potrdil tudi mednarodni sodnik Jugoslovan Miodrag Stefanovič, ki ga je deiegirala mednarodna zveza skupno z Atakolom (Turčija), Pfeutijem (Švica) in Follati jem (Italija). Milinim n .......................... mm... Uradne poskusne vožnje za v. n. Italije Moss in Brooks rekord^ dirkališča Glavna borba v nedeljo bo med vozili Vanwal! in Ferrari bolje, da je predajo ka pisal. po4 da- sai- . ■ Cii drugi 0 Fuester, ki je GI;goridii našnji nasprotnik j pol je upal, da bo dob.l vsa^, točke. Gligoriceva ^jjh* oz. nada kljub mini« ^ izgledom, je z z.mag _ ,ajani. sterjem bila bofat° J$n<> K Averbah se je ver je miril z dejstvom, a kaj iskati na furnlJ vež, to-datov. Hotel je sicei■ toik, ca dosegel je samo P proti De Greiffu- ,a„ašop Talj je v dru** olaf,fS’ prekinjeni partiji hom remiziral- , gtjer*^” Larsen je premag . -e pt na. Za pravo'Prei® :{f ki 1* i- De Greim Je poskrbel De Larsena premaga- j pl Matanovič je skusai , ( ifOti Benkoeju doseči VSB} jf ii> ke. Bil je uporen. ' . pn- veča Madžara m siliti na delitev Panno ^ Rezultati: Talj - f > arsen Olaffson - Talj jen’‘vin . V* De Greiff 0:1, Sherivin^^ sen 0:1, Matanovič bajj re 0:1, De Greiff - JV« - 1:0, mi, Gligorič -Fuester - Gligorič . dr- to - Cardosso 1:0. toč- Filip prek. koLL': tj',' STANJE PO 18- K(J., j H’ 12.3 (-). Petrosjan j*’ 0)# Gligorič 11. Bronstem, p. son 19.5, Benkoe 1« ' MJ sher. Szabo 1«. AV*I it. & tanovič. Pachman >> lip 9 (1), Panno i J^c TRENING NA sTAPl^ Triestina-Pro ^ danes ?b 16-3* Danes popoldne ob • g4,, na občinskem stadionu Soboti druga trening m .....__ »ii__ cnarWS*r^, Tal) Gotf 0 MONZA, 5. — Na dirkališču v Monzi so se danes dopoldne začele uradne poskusne vožnje za nedeljsko dirko za 29. veliko avtomobilsko nagrado Italije (formula 1) .n za medevropski pokal (formula 1). Dopoldne so vozili samo avtomobili formule 2, popoldne od 15. do 18. ure pa avtomobili formule 1. Malo pred 17. uro, potem ko je Hill z avtom Ferrari dosegel s časom 1’43" dotlej najboljši rezultat, je Anglež Stirling Moss z Van-vvallom dosegel izreden čas 1!42”3 s povprečno hitrostjo 202.346 km na uro, kar je predstavljalo nov absolutni rekord dirkališča. In ko je že vse kazalo, da bo to najboljši rezultat dneva, je pilot iste hiše Brooks z blazno vožnjo dosegel čas 1’42” oz. povprečno hitrost 202.941 in tako ponovno izboljšal absolutni rekord proge. Za njim sta tudi pilota Ferrari von Tripps in Haivthorn vozila zelo hitro in se močno približala časoma Brooksa in Mossa. Tehnični rezultati: Brooks (Vamvall) 1’42” p. h. valeč spet v ofenzivi. V pred-1 202,941 km. Moss (Vanwall) zadnji rudni je bil Loi bolj-1 1’42”3 - 202,346 km, von Tripps (Ferrari) 1’42”9 - 201,166 km. Hill Phil (Ferrari) 1’43”. Haw thorn (Ferrari) 1'43”1. Lewis Evangs (Vamvall) 1’43”3, Be-hra (BRM) 1'44”5, Gendebien (Ferrari) 1’44"9, Bonnier (BRM) 1’45”7, Masten (Mase-rati 1’45”2, Schell (BRM) 1 45”2, Hill G. (Lotus) 1’46’, Trintignant (Cooper) 1’46”4, Brabham (Cooper) 1’47”3. Ai-lison (Lotus) 1’47''8. Saivodo-ri (Cooper) 1’47”8, Shelby (Maserati) 1’48”, Nolinger (Maserati) 1’52"6, Hermann (Maserati) 1’54”, Cabianca (Maševati) 1’54”. Munaron (Maserati) 1’58”1, De Filippis (Maserati) 2’01”3. Triestine. Njen SP ner bo enajstorica ”r zie. Za tekmo vlada v ccjgjjj* nogometnih krogih Prf zanimanje, saj bo prv*c če videti na terenu no ^ nji» ce tržaškega ligaša in P1 gjU* mi posebno Masseia • tellija, ki sta tako na P pr0B ning tekmi v Gradez CRDA kot na četrtkove” o, ningu na tržaškem * 0 jš pokazala zelo dobro f° v0d-v celoti potrdila zaupan^ stva in treneria. |,/iP Trener Olivieri b° .jjjjfl* postavil na igrišče na enajstoricn: gf»t* Baldini (Rumich) Brunazzi (Simoni), ,-fgli*' Bernardin, De Grassi si); Puia (Attili), Tortu, sei, Cazzaniga, Santel'• .j ju- Možno je, da bo nast0.1feč'* di Szoke. če bo medtetv^^, svoj finančni spor z vo oafuvoroi ureb*1* STANISLAV HENK ^ Tiska Tiskarski zavod z KINO PROSEK-KONTOVJ c t. «'• Tam gori . me nekdo IJjB "TemAse!#" predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18- >r* in na prostem film: PILOT BADER Igra KENNETH MOORE MIKULA LETIČ INTERNA Tovariši mi prigovarjajo, naj prodam to ali ono sliko. Nočem, ne dam! Vse so moje, vsaka je kos mene, utrip mojeel srca, krik moje duše. To bo razstava, ko pridem v Ljubijanol Samo kdaj bo to? Dolgo, dolgo se^vleee ta nter-naeija. Ni mi zame, ker nimam ne zene, ne otrok, in Italija je rei obljubljena dežela za slikarja. Toda žal mi je moje Mi mamice, ki doma sameva. Brez skrbi sicer ni bila tudi ko s^m bil jaz doma, a vendar: bilo je vse drugače. Zdaj ji mora biti neznosno. - Eh kaj! Saj ji redno pisem enkrat internacije konec. Čudežev pa ne morem delati. Potrpi, namica, še se bova videla! Za zdaj pa sprejmi čez n reke in morje prisrčen pozdrav! 12 jutija 1942. Odkar sem prišel v Casoli, sem se zalenil. ute rrd je zaman prigovarjal, naj primem za delo, in mi al' razne motive. Saj jih sam bolje vidim nego on Tu-6 preostra omejitev v svobodi me moti in sploh, ambienta še‘prebavil. s pa sem le prijel za čopiči Slo bo! V nekem pogledu i še belj zanimiv nego Corropoli. Bojim se le, da mi rijkalo barv in papirja. Nekatere stvari se že težko 'Drugače se ne pritožujem. Sam sem na svetu kot sokol pod nebom in povsod se znajdem. Mamica doma naj potrpi! Satvendar nisem jaz sam silil v internacijo! ” * * * Rozeslav, nedozorel uradniček, bi pisal: ** 12. oktobra 1941. Oa ni še med nami. Tedaj se je spre- hajal menda po Ljubljani. 12. februarja 1942. Ves dan sem bil v postelji in prebiral svoj dnevnik. Tinče mi je prinesel kosilo in večerjo. Včeraj sem bil v vasi Corropoliju in sem imel srečo, da sem dobil še precej kruha. Tudi za danes sem ga še imel. Jutri pa bom moral spet vstati, da si nabavim nov kruh. Upam, da bom imel srečo, kakor včeraj. Potem bom lahko spet nekaj dni ležal. Al’ bomo klali, ko pridemo v Ljubljano!! 12. julija 1942. Cele tedne preležim in pišem in listam po svojem dnevniku. S korespondenco imam tudi mnogo posla, ker si od vsakega pisma napravim prepis. Ne pišem sicer nič važnega, ampak tako sem se naučil v uradu. Iz previdnosti prepisujem še v dnevnik vsako pismo, ki ga dobim in ki ga odpošljem. Razni advokati in profesorji bi se lahko prišli k meni v šolo učit natančnosti. Milanček mi prinese vsak dan kruha. Tudi koruzne moke mi je preskrbel in mi zjutraj skuha močnik: Istotako ne manjka riža in fižola. Milanček je zlata vreden dečko. Lahko je meni ležati, dokler imam njega. Glavno pa je, da imam dosti jedače. Vse bomo poklali, ko pridemo v Ljubljano! • * * * Profesor Klonislav bi pisal tako-le: 12. oktobra 1941: Vstal sem ob 7. uri. šel sem se sprehajat pred Badijo. Pridružila sta se mi trgovec Ante in uradnik Jožo. Hodeč gor in dol po približno pol kilometra dolgi poti pred Badijo smo skoraj do poldneva debatirali o raznih stvareh, največ seveda o vojni. Ante pravilno trdi, da tudi če Moskva pade, vojne še davno ne bo konec. Daleč je potem še do Urala, a za Uralom se šele začenja ruski svet. Jaz pa trdim, da Moskva sploh ne bo padla. Popoldne smo šli malo na sprehod ven iz taborišča. Zanesljivim ljudem, ki se ne opijajo in ne nadlegujejo domačega prebivalstva, komisar to hamreč dovoljuje. Z menoj sta bila Ante in Jožo ter hotelir Nikola. Prišli smo skoraj do sosedne vasi Controguerra in uživali krasen razgled na morje proti vzhodu in na gorski masiv Oran Sasso proti jugozahodu Nekemu kmetu smo dali vsak dve liri in nam je dovolil, da se po milj volji nazobljemo grozdja in najemo fig kar tam na polju. Potrošil sem danes: Pol litra vina Lir 2.— grozdje in fige Lir 2.— 5 znamk po —.50 Lir 2.50 Skupaj Lir 6.50 Prejel sem ženino pismo od 5. t. m., kjer mi potrjuje moje pismo od 30. septembra. Večeri so malo dolgi. Drugi pijejo ali kvartajo. Jaz bi rad čital, pa ne morem, ker je luč za moje oči preslaba. Moral se bom naučiti kake igre 12. februarja 1942. Zaradi velikega mraza prebijem dober del dneva v postelji, in sicer v plašču in rokavicah ter s kapo na glavi, in čitam. Peči nam sicer stalno obljubljajo, ampak za sedaj se moramo greti z obljubami. Sem ter tja prisede kak tovariš k meni na posteljo ter se malo pomeniva, dokler ga ne prežene mraz, da začne divje dirkati po sobi. Potrošil sem danes: Pol litra vina Lir 2,— perica Lir 5.— Skupaj Lir 7,— Od žene sem prejel pismo od 28. anuarja. Kaže, da tudi pošta občuti zimo. Učim se igrati preferanso, pa mi gre slabo. 12. julija 1942. (Ga ni več med nami, ker je bil puščen na svobodo). • * * * Enrico Mini, čevljar iz Kalabrije, bi pisal takole: 12. oktobra 1941. Po dolgem boju z našim birokratizmom se mi je posrečilo doseči, da dobivam na roko svojih 6 lir dnevno za hrano in si sam kuham. Danes sem si skuhal opoldne in zvečer «pašto šuto», ki me je stala z oljem vred Lir 2 — dovolil sem si priboljšek pol kilograma fig Lir —.50 kruh me stane Lir —.50 It€ Zdaj izdelujem statistiko, kjer bom dokazal, tof*1 v treh mesecih ne bo imela več kruha. O božiču mor* biti vojne konec. 12. februarja 1942. Danes sem si skuhal opoldne m «pašto šuto» kakor po navadi in sem potrošil Lir 2." kruh Lir -.50 Skupaj Lir 2.5° Prištedil sem Lir 3.50. Malo sem prehlajen. Ponoči mi je namreč prišla, n* stf» lepa pesmica, in da je ne pozabim, sem moral ® , “e 6* nišče, da jo zapišem, ker je tam vso noč luč. Prevec J mraz in prehladil sem se. ff Zdaj izdelujem statistiko, da Italija v treh mesec^,,^ bo imela več nikake živine. Do julija mora biti vojn6 12. julija 1942 (v ječi v Bariju): Ker imam dva orožjem, so me v maju izpustili. Toda motili so se, če ' da bom zdaj molčal. Raje sedim v ječi in grem spet v ta Svojega prepričanja ne zatajim in ne prodam! ^„ > Cim dospem v taborišče, bom nadaljeval svojo stati* porabi železa v Italiji. * * * Krsto Bučič, mlad trgcvec iz Zadra, vesel, simpati^e vec, bi pisal takole: 12. oktobra 1941. Od neke kmetice, ki je prišla v^oj ^ Prištedil sem torej tri lire. Skupaj Lir 3.—: bo umrl od gladu, čeravno tehta 115 kg in je bolj šn" visok. Koliko lepega denarja sem že zaslužil ž njim' #' Popoldne sem šel «na kmete*, da nakupim nekaj nine, olja, sira itd., kar pač dobim. Moram imeti te stvar na razpolago; lepo se da zaslužiti z njimi in tudi la6elLpre*^ nikoli. Da bi me pa kdo zasačil, ni strahu; preveč sem y in nekoliko tihotapskega izkustva še tudi imam iz Zadra- (Nadaljevanje sit