212 .
V irsfu, v toreHt t. avgusta 1918,
Uhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 50, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se poiiijs»Jo uredništvu VMa. Nefranfcirana pisma s* ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajitelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik ko-isorcij lista „Edinost«. — Tisk tiskarne „Edinosti . vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Tr>t:i. ulica Sv. Frančiška As.skega št. 20. Telefon jiredniatva in uprave »tev. 11-57.
Naročnina znaša: /a celo !eto.......K 24.—
7.a poi leta . . . -............. 12.—
za trt mesece.................
za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta................. 2.60

__Letnik XII.
Poiimtine številke .Edinosti" se prodajajo po 6; vtMrjJS zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolon«*
Cene: Ogiasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viOi
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 vltv
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......»2.—*
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno ta opravi .Edinosti'. — Plač« in toži se v Trstu.
Uprava ln inaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSk* Asilkaga it 20. — Pottnohranilnifoi račun it 841.652.
MM noMSti (iotfov.
Ruska bojišča. — Na vrhovih vzhodno Kiriibabe ruski sunek odbit. Srditi boji zapadno in severozapadno Bueaea za Ruse brez uspeha. Zapadno Brodov brezuspešni nočni ruski napadi. V Voliniji pri Zarečih, na obeh straneh Lipe, južno Turne, med Vitomjezom in Tunjo, na obeh straneh železnice Kovel—Sarni močni ruski napadi odbiti. Ruski napadi v središču jugozapadno Pinskega iri zapadno Logišina zavrnjeni, pri Friedrichstadtu pa ruski poizvedovalni oddelki.
Italijanska bojišča. — V Dolomitih laški napadi krvavo odbiti. Lahi so srdito obstreljevali tolminsko in goriško pred-mostie ter Vrh sv. Mihela.
Zapadna bojišča. — Angleško-rrancoski ponovni veliki napadi med Longuevalom rn Sonmio odbiti. Južno Somme artiljerijski ogenj, ravno tako vzhodno Može. V Šamjmnii slabejSi francoski napad razpadel.
Balkanska bojišča. — Nič novega.
Turška bojišča. — V Iraku nič posebnega. v Perziji praske, na kavkaški fronti Jugovzhodno Muša turški uspeh, v ognot-skem odseku srditi ruski napadi odbiti. Zapadno Erzindžana rusko prodiranje ustavljeno, zapadno Gimiš Hane Rusi vrženi proti vzhodu.	_
Cesar svojim mtiem
DUNAJ, 31. (Kor.) Jutrišnja »VViener Zeitungti objavi naslednje cesarjevo ročno pismo:
Ljubi gro! Sttirgkh!
Drugič se že obnavljajo dnevi, v katerih nas le nespravijivost sovražnikov prisilila v vojno.
Kakor bridko obžalujem dolgo trajanje teh človeštvu naloženih težkih izkušenj. Me vendar pogled na težke borbe, ki vedno iznova opravičujejo MoJe zaupanje v nepremagljivo moč monarhije, navdaja z velikim zadoščenjem.
Vredno hrabrosti njih. ki se v tesni zvezni z armadami naših slavnih zaveznikov junaški upirajo vedno obnavljane-niu navalu premoči, Mof* Jjublfenl narod! tudi doma tako navdušeno izpolnjujejo svojo dolžnost, kakor je primerno velikemu, resnemu času. Mogočno zedinjeni, doprinašajo z moško odločnostjo vsako žrtev, ki jo zahteva zagotovitev bodočega častnega in trajnega miru. S pravim ume-vanjem v blaginjo domovine potrebnih ukrepov prenašajo zaradi vojne potrebne omejitve gospodarskega življenja ln preprečujejo na preračttnjeno ogroževanje obstoja mirnega prebivalstva naperjene zasedne sovražnikove naklepe.
Moje srce z očetovsko žalostjo čuti z vsakim posameznikom Mojih zvestih podanikov skrbi, ki jih obr^menjajo ln ki jih prenašajo tako stanovitno, bol za padlimi, bojazen za drage na bojišču, motenje blagodejnega mirnega dela. občutno otež-kočenje vseh življenjskih pogojev. Toda opirajoč se na bogata izkustva dveh vojnih let, gledam s popolnim zaupanjem v sedaj polagoma se bližajočo bodočnost v osrečujoči zavesti, da Mcii vrli narodi zaslužijo zmago, in v trdnem zaupanju, da jim |e ne pridrži milost in pravičnost Previdnosti.
V teh resnih in upapoinih spominskih dneh me sili srce, da iznova povem prebivalstvu, da Me njegova nikdar popuščajoča domoljubna požrtvovalnost navdaja s ponosno radostjo in da s hvaležnim srcem priznavam njegovo vrlo, kon-čnoveljavni uspeh zajainčujoče ravnanje.
Naročam Vam, da to v Mojem imenu sporočite prebivalstvu.
Dunaj, 31. julija 1916.
Francjožef 1. r. Stiirgkb I. r.
Lisuko se glaseče ročno ]>isino je naslovil cesar tudi na ogrskega ministrskega predsednika, grofa Tiszo.
Naše urstfno uročilo.
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. julija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Na vrhovih vzhodno Kiriibabe so predzadnjo noč čete Ptlanzer-Baltinove armade odbile ruski sunek. V vzhodni Gaiiciji je dan potekel razmeroma mirno. Zapadno in severozapadno Bučača je sovražnik slej ko prej nadaljeval z največjo žilavostjo svoje napade; bili so tam tudi včeraj srditi in trdovratni boji. Zvezne čete so vzdržale vse postojanke. Neposredno zapadno Brodov se je izjalovilo več ponočnih sovražnih napadov. V Voliniji je sovražnik včeraj zonet žrtvoval neštete tisoče bojevnikov, toda brez uspeha. Kjerkoli je naskočil — pri Zvinjačah. zapadno in severozapadno Lučka in na obeh straneh železnice iz Sarnr>v v Kovel — povsod so razpadle njegove naskočne kolone. Južno Sto-blhve, kjer se je začasno ustanovil na levem bregu reke Stohoda, smo ga zopet pognali nazaj. V Voliniji se boreče zvezne čete so včeraj zajele več ruskih častnikov In 2W)0 mož in tri strojne puške.
, Italijansko bojišče. — V Do-i ioniitih smo včeraj v tofanskem okolišu i krv avo zavrnili napad več alpinskjh bata! Ionov. Zajeli smo 135 Italijanov, med njimi 9 častnikov, in dve strojni puški. Na soški fronti je sovražna artiljerija srdito obstreljevala tolminsko in "goriško pred-mostje ter naše postojanke na Vrhu sv. Mihela.
Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
RUSKO URADNO POROĆILO.
DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila ruskega generalnega štaba:
28.	julija zvečer. — Zapadno Lučka so napadle naše čete in so predrle vso sovražno fronto. Naša armada zasleduje v neredu se umikajočega nasprotnika. Zajeli smo v tem okolišu 46 topov, med njimi šest rnožnarjev, ter strojne puške. Kakili 30 častnikov, med njimi dva generala in dva polkovna poveljnika, in nad 9000 vojakov smo ujeli. 28. julija ob 6'30 zvečer smo zavzeli Brode.
29.	julija, popoldne: čete generala Le-šickega so z energičnim napadom vrgle sovražnika v smeri proti Stanislavovemu. Divizija domačih kozaških čet je zavzela Jezerzo, 10 km vzhodno Tlumača.
29. julija, zvečer. — Ob železnici Kovel—Rožišče traja prodiranje naših čet. Sovražnika smo vrgli nazaj čez reko Stoli od. Južno Dnjestra se je po naših četah v smeri proti Stanislavovemu preganjani sovražnik poizkušal ustaviti v prej zgrajenih postojankah. Doslej se je po četah generala Brusilovega od 28. do 29. julija zajetih sovražnikov naštelo: dva generala, nad 681 častnikov in 32.000 vojakov, med njimi veliko število Nemcev: plena pa 114 topov, med njimi 29 težkih. V skupnem številu ujetnikov in plena je vštet del tekom tridnevnih bojev pri Brodeh zajetih sovražnikov in plena, namreč 126 častnikov. 13.569 vojakov, 9 topov, 40 strojnih pušek in okoli 15.000 pušek.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 28. juHja: Pri Stiflskem prelazu in v Arški dolini živahno topovsko delovanje. V noči na 27. t. m. je sovražnik napadel naše postojanke na Monte Seiuggiju v posinski dolini in na pobočjih Monte Zebija in na planoti Sette Comu-ni. Odbili smo ga z občutljivimi izgubami. V Travinjolski dolini so naše čete 26. t. m. po srditem boju razširile svojo posest na severnem pobočju Monte Colbricona. Nasprotnik je izgubil 73 ujetnikov, med njimi 2 častnika in eno strojno puško. Naši letalci so obnovili bombardiranje sovražnih taborišč pri Belmontu. V gornjih dolinah Degana in Buta je sovražnik nadalje obstreljeval kraje in je napravil nekoliko škode. Pri majhnih podjetjih v odseku Vrha sv. Mihela in Šmartina smo zopet ugotovili uporabo eksplozivnih kro-gelj in smrad razvijajočih bomb.
29. julija. — V astiški dolini je sovražnik v noči na 28. julija poizkušal iznenaditi našo posadko na Monte Cmonu, a smo ga takoj zavrnili. Včeraj delovanje sovražne artiljerjie proti kraiem v asiaški kotlini in proti Črti Stera—Tigno v Suganski dolini. Bik> je nekoliko požarjev. V Travinjolski dolini so naše vkijub slabemu vremenu nekoliko napredovale na pobočju Col Bricona proti Ceremanski dolini in so zavrnile dva sovražna protinapada. Ob Soči artiljeijski dvoboj. Sovražna artiljerija je na kraje zapadno Gorice vrgla nekoliko granat. Na kraški planoti je bro-dovje naših letal obmetalo taborišča in parke v opatjeselskem odseku z bombami. Sovražna letala, ki so se pojavila tekom akcije, smo napadli in pregnali. Eno sovražno letalo je padlo na zemljo in se užgalo. Javlja se. da sovražnik v vedno večji meri uporablja eksplozivne krogi je.
Odstavljen laški general.
LUG ANO, 30. (Kor.) Generalni poročnik Marciani je bil odstavljen na dispozicijo.	_
Velik požar v Vaionl.
LUGANO, 30. (Kor.) Italijanskim listom se javlja iz Barija: Pred nekaj dnevi je izbruhnil v Valoni v Albaniji velikanski požar, ki je uničil 130 blagovnih skladišč. Škoda znaša več milijonov.
KemilKO uradno porotno.
BEROLIN, 31. (Kor.) VVotffov urad javlja: Veliki glavni stan, 31. julija 1916.
Zapadno bojišče. — Angleška podjetja pri Pozieresu in Longuevalu so se raztegnila vse do včerajšnjega dne. Uvajala so nov velik angleško-francoski napad, ki ga je med Longuevakmi in Sommo zjutraj enotno izvršilo najmanje šest divizij, dočim smo ga med Poziere-som in Longuevalom čez dan zaustavljali z zapornim ognjem in je bil šele zvečer izveden s posameznimi napadi s tudi zelo močnimi silami Povsod smo zavrnili sovražnika ob zelo težkih krvavih izgubah. Pridobil nI niti pedi zemlje. Kjer je prišlo
do bojev moža prod možu, so jih pogum-1 ni naskoki bavarskih in saksonskih re-l zervnih čet ter hrabrih Štezvik Hol-štajnvev odločili nam v prid. 12 častnikov, 769 mož in 13 strojnih pušek smo zajeli. Južno Somme artiljerijski boji. V okolišu Prunaya v Šampanji je težak francoski napad razpadel v našem ognju. Vzhodno Moze se je artiljerijski ogenj večkrat ojačll do večje srditosti; jugozapadno utrdbe Thiaumonta so se vršili manjši boji z ročnimi granatami. Na sovražni letalski nanad na Conflans s^ odgovorili z obstreljevanjem Pont a Mous-sona. Proti Mtthlheh"" na Badensketn zastavljeno francosko letalsko brodovje so naši fokkerjevcl zaustavili pri Neuenbur-gu ob Renu, je pognali v beg in zasledovali; sovražno poveljniško letalo smo zapadno Mtlhlhausna vrgli na zemljo. Poročnik Hohndorf je severno Bapauma svojega enajstega, poročnik Wind<rens pa vzhodno Perovme svojega dvanajstega nasprotnika onesposobil za boj. Po en francoski dvokrovnik smo sestrelili zapadno Pont a Moussona in južno Thlau-courta (te^a z obrambnim ognjem).
Vzhodno bojišče. — Na obeh straneh Friedrichstadta smo zavrnili ruske poizvedovalne oddelke. Napadi proti našim postojankam ob prekopu zapadne Loglšina In pri Nobelu, jugozapadno Pln-skega, so se izjalovili. Proti Llnsingenovi armadni skupini nadaljevane močne naskoke ruskih mas smo tudi včeraj zmagovito zavrnili. Zadali smo sovražniku zopet največje izgube. Najbolj je pritiskal sovražnik na odseke na obeh straneh železnice Kovel—Sarni, med Vitomjezom ln Turi jo, južno Turije ln na obeh straneh Lipe. Dobro pripravljen protinapad je vrgel pri Zarečah, južno Stobihve, pro-drlega sovražnika. Kolikor se je ugotovilo doslej, je bilo včeraj zajetih 1889 Rusov, med njimi devet častnikov. Naša letalska brodovja so tekom zadnjih bojnih dni sovražniku z napadi na nastanišča, korakajoče in taboreče čete ter na zveze v zaledju zadala znatno škodo. — Bothmerje-va armada: Nadaljevale napade v odseku severozapadno in zapadno Bučača, se je posrečilo Rusom n posameznih mestih vdreti v prednjo črto. Vrgli smo jih; vsi napadi so zmagovito zavrnjeni.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
PARIZ, 30. (Kor.) Včerajšnje večerno vojno poročilo pravi: Severno Somme je bila včeraj cela vrsta krvavih bojev na frontnem delu med gričem 139, severno Hardecourta, in reko. Naše čete so napadle in so dopoldne vzele cele sestave sovražnih jarkov 300 do 800 metrov globoko. Dospeli smo do vhodov v vas Maurepas in smo zasedli gozd severno postaje Hem, dirkališče severno tega gozda in pristavo Monacu. Popoldanske nemške protinapade smo povsod zlomili s svojim ognjem. Vzdržali smo popolnoma osvojeno ozemlje.
S t A wt
CARIGRAD, 30. (Agence TeL Milil.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — Nič pomembnih dogodkov. V evfratskem okolišu smo zasegli sovražni motorni čoln.
Perzijska fronta. — Praske. — Boj med našimi oddelki in ruskimi bojnimi silami, ki smo jih pognali iz Revandu-sa in vrgli proti meji, se nadaljuje nam v prid. V obmejnem okolišu smo iztrgali sovražniku neko nadvladujočo višino. Ruske sile, ki so bile prisiljene pobegniti Iz kraja Sakiza v severovzhodno smeri, smo zasledovali
Kavkaška fronta. — V bitfiškem okolišu je položaj neizpremenjen. Goro Antuk (20 km jugozapadno Muša, ki se je nahajala v sovražnikovih rokah ln je nadvladovala ozemlje naokoli, so naše
čete zopet Iztrgale s<?vražniku. Srdite sovražne napade proti našim postojankam v ognotskem odseku, 30 km jugovzhodno Baškeja, so naše čete s protinapadom z bajonetom popolnoma odbile. Pri tem za sovražnika brezuspešnem napadu so imeli Rusi težke Izgube. Število mrtvecev presega 1000 mož. Naše čete, ki so se držale 10 km zapadno Erzlndžana, so s svojim srditim odporom obrezuspešlle rusko prodiranje in sovražne bojne sile, ki so se okopale 13 km zapadno GlmiŠ Hane, so napadle naše čete, jih vrgle iz njihovih postojank In porinile proti vzhodu.
Egiptovska fronta. — Naši na-mak njeni oddelki zavračalo v okolišu Ka-tije sovražne poizvedovalne oddelke povsod, kjer ilh srečavajo, in korakoma pridobivajo tal proti zapadu. Pri enem zadnjih spopadov je sovražnik Izgubil, mrtve in ranjence ter je pustil tudi nekaj ujetnikov v naših rokah.
Stalitfe Romunske.
Poročevalec »Berliner Tageblatta«, dr. Leon Lederer, poroča svojemu listu 27. julija iz Bukarešta:
Vkijub nadalje trajajočim dovozom municije za Romunsko skozi Rusijo in različnih govoric o vojaških pripravah Romunske vendar pa tudi še nadalje prenagljeni dogodki na Romunskem niso verjetni. Razvoj vojaškega položaja na bojiščih, predvsem na vzhodu, in razvoj položaja na Romunskem predstavljata dve črti, ki greste popolnoma vzporedno, in ne more se reči, da bi se bila črta vojnih dogodkov znatno približala oni vrhnji točki, kjer bi se odločilo tudi stališče Romunske. Vedno so še v krogih romunske vlade prepričani, da bo vojna trajala še dolgo, in to je tudi mnenje krone. Umikanju avstro-ogrskih čet v zadnjem času sicer pripisujejo	pomen, toda
v splošnem se pa kralju vojni položaj ne zdi bistveno izpremenjen in odločnost, s katero Rusija, podpirana po Francoski. Angleški in Italiji, zopet deluje na priključitev Romunske četverozaveznim vla-stim, se zdi kroni prej znak slabosti pa moči te skupine jviastt. r
PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
GorBRl učIteljKH.
(Dopis.)
Cenjeni g. urednik! Reševanje goriškega Šolskega vprašanja se vleče kakor morska kača po časnikih, ter izzivlja odkrito besedo. Ne pravimo, da se je v maju 1915 prehitro ravnalo v Gorici, da-si smo par dni po izbruhu laške vojne čuli iz avtoritativnih virov neugodno kritiko o postopanju v Gorici. Morda je bila ta kritika utemeljena na prevelikem optimizmu, vendar je skušnja pokazala, da se je vsaj glede šolstva v Trstu lani postopalo preveč — recimo — previdno. Pa, kar bilo, to minilo! Da se je pa jeseni 1915 precej zamudilo glede šolstva v Gorici, oziroma v Trstu, to je znano. Saj so znani slučaji, ko v Trstu bivajoči dijaki goriških srednjih šol niso mogli brez izgube enega leta na tržaških šolali nadaljevati šolanja, docini so bili n. pr. na Štajerskem brezpogoino sprejeti v pripadajoči razred. Zato 'pa mislimo, da se vsaj za prihodnje šolsko leto brez ozira na kake osebne razmere pravočasno ukrene vse potrebno, da bodo vsi oni dijaki raznih goriških srednjih šol, ki še hočejo Studirati — mnogo se jih je že izginilo, ker niso mogli brez posebnih stroškov nadaljevati svojih študij. In zato je treba le malo dobre volje.
Za gimnazijce in realce, ki so kot begunci rastreseni po severnih deželah — s Kranjsko vred — naj se odredi brezpogojen sprejem v najbližjo gimnazijo ali realko, in bodi že učni jezik ta ali oni! Kajti vsak slovenski dijak zna nekoliko nemški in v vojnih časih je treba marsikaj upo-
Stran li." "
„cuiNUir stev.
V Trstu, dne 1. avgusta 1916.
F t cvati, trrci tudi več ali mani pomanjkljivo znanje nemščine kakega slovenskega di-; jaka. Če pa pride kak slovenski dijak v| kak češki učni zavod, se tudi ne izgubi; v par mesecih bo zna! toliko češki, da boza silo odgovarjal. Za dijake pa, ki ostanejo na Primorskem, naj se, kakor se namerava, začasno otvori goriška slovenska . gimnazija v Trstu, saj prostora ne manjka, profesorji so pa že od maja 1915 na dopustu.
Izobrazba učiteljskega naraščaja za
Primorsko, t. j. Goriško, Trst in severno Istro, pa naj se tukaj uredi solidno, kar je tudi možno ob le nekoliko dobre volje. — Nismo pa v tem oziru prepričani, da je te dni razglašeni načrt za to res najboljši ter si dovoljujemo stvar malo natančneje pregledati.	.
Nam sploh ne gre v glavo, zakaj m morali dijaki v času, ko živi na Kranjskem in Štajerskem učiteljski zbor dveh oosir-nih c. kr. učiteljišč na, žal, po vojnih razmerah usiljenem dopustu, prejemati svojo izobrazbo v kakih okrajnih tečajih od učnih moči raznih drugih zavodov, aocim so njiii redni ravnatelji, profesorji in učitelji na dopustu! Saj je vendar znano, da sta učila na szaposlovalnem tečaju« v 1 r-stu le dva redna člana učiteljskega zbora c. kr. goriških učiteljišč, in sicer c. kr. vadniška učiteliu Kutni in Vovk; edim profesor je bil dr. K. Pirievee. pa še ta z goriške gimnazije; par tržaških državnih Imdsko-šoJskih učiteljev ic prevzelo po nekaj ur in to je bil ves »zaposlovaim tečaj«. Da se ie res tako dobro obnesel, kakor smo čitali te dni, za to ram matura v tem času ne more služiti kot neovržen dokaz; sai je vendar znano, da izobrazba, užita na učiteljiščih, že dolgo časa sem ne odgovarja sedanjim zahtevam; saj se je že toliko govorilv o razširjenju tega učnega zavoda. In kaj šele ti okrnjeni tečaji? — Ce živi v Trstu mnogo ravnateljev in profesorjev raznih c. kr. državnih učnih zavodov s svojimi predstojniki, c. kr. deželnimi šolskimi nadzorniki, potem, (taka je sodba naša) bi tudi eden izmed dveh c. kr. ravnateljev in potrebno število profesorjev goriških učiteljišč lahko isto tako varno, kakor c. kr. deželni šolski nadzorniki, živelo v Trstu in tisti zaposlovalm tečai« (če že moramo rabiti ta novo pečeni izraz) bi se lahko popolnoma povzpel na normalno višino c. kr. učiteljišča. Izostane pa lahko \sa vadnica, ker za učno prakso more učiteljišče — kakor je tudi bilo v minulem tečaju rabiti potrebne razrede CM šol, ali kake nemške šole, če je treba! Dovoljeno bi menda bilo; ali morda ne?! Na tako izpolnjenem »poslo-valnem tečaju« bi se mogli brez vseh stroškov za dijake vršiti vsi predpisani izpiti, bodi matura, bodi izpit učne usposobljenosti. Sai fungira, če se ne motimo, g. ravnatelj Bežek tudi kot predsednik iz-praševalne komisije v Gorici. Cisto prav je pripomnilo uredništvo, da so nas že drugi dovoli pošiljali v Ljubljano; ni torej treba, da nas še naši šolski funkcijonarji silijo i z dežele, dokler smo tu varni. In kakor kažejo uspehi ob Soči, smo varni. Torej, ostanimo tu. kjer smo doma! Ne množimo po nepotrebnem bede begunstva, sai je je že dovlj! Tako bi bil Trst centrala za izobrazbo učiteljskega naraščaja za Primorsko, kar je povsem naravno, ker Trst je tudi sedež deželne šolske oblasti ili navzlic sedanjim razmeram, uradujejo c. k. deželni šolski nadzorniki v Trstu.
Cc pa ie res poleg dveh državnih učiteljišč v Ljubljani treba tudi tam posebnih naprav za izobrazbo tam v begunstvu živečih primorskih dijakov — mislili bi pa, da se tem na stežaj odpro gostoljubna vrata ljubljanskih učnih zavodov, tudi ee znajo za mrvico mani nemščine, nego se v I jubliani smatra za potrebno, — potem naj ostane eden gospodov ravnateljev goriških učiteljišč v Ljubljani s potrebnim številom profesorjev ter naj tudi tamošnji * za pošlo valni tečaj« skuša dvigniti na višino normalnega učiteljišča.
Tako mislimo mi tu v Trstu, ki smo imeli priliko videti naše dijake, kako so ta-\4 !i kakot izgubljeni po mestu v vednem strahu, da izgube leto. Prosimo zato, naj slavna* šolska oblast brez ozira na levo in de^no odredi kolikor je največ mogoče, kaiti potreba je velika in pogoji so dam. Nikakor pa ne moremo odboravati nacrta minulega »zaposlovalnega tečaja«, kajti to ie bik) le v skrajni sili dovoli; da bi pa zda«, ko ie prilika in časa dovolj, za potrebne ukrepe, zanemarjali strokovno vzgojo učiteljskega naraščaja, »e bi tako država prihranila na stroških, — ves učni personal c. kr. učiteljišč, ki je na vsiljenem dopustu, ima vendar isto plačo kot v aktiv-n^ti — s tem pa ni ustreženo ne vzgoji, ne nam in tudi fiskusu ne.__________
m prffin? m\\.
Proti nadutežem. Arbeitcr Zciiung« piše: V Nemčiji se sedaj skoraj vsak dan ustanovi kak nov raneksijski odsek«, ki bi vsi radi svoja stremljenja zakrili za lepo se glasečimi naslovi. Eden se imenuje visokoleteče »Nemški uacijonalni odsek : sedaj se v Monakovem ustanavlja odsek > Pravcev >:a pota k trajnemu miru (pri tem aneksijske m odseku se po-tiki tudi sedaj popolnoma se izprevrgli pastor Traub); poleg tega se je kakor znano, nekoliko za vojno navdušenih procesorjev beroHnskega vseučilišča narinilo svetu kot baje poklicanih tolmačev nemške os \ ojevalne volje. Neki vojak, ki se je -v svrho popravila moral vrniti s fronte dr nov, odgovarja pošteno tej gospodi v listu M iinehe 1i -'Angsb a rger A-ben'/eiu lig pišoč tako-Je: »Kaj pa pravzaprav hočejo ti ljudje? In zakaj tako vneto kokodakajo nad nezleženimj jajci? -- uiko s t vprašujemo začudeno tam zu-
Mer si- l > :-e žc zdavnaj odvadili začudenju tu Ji nad najhujšimi, najiiepojmlji-
vejšimi in tudi — najneumnejšimi stvarmi. Ti odsekovci, ki poznajo lakoto in stisko, srditi topovski ogenj in naskok in vse težave vojne samo iz poročil v časopisju ali pa pisem z bojišča, ki jih ponosno kažejo vsepovsod, ti ljudje, ki si tako imenitno razbijajo svoje častite prazne g;a-ve z vprašanjem, kaj naj se pozneje zgodi z onim, kar smo napravili mi in ustvarja-. mo uro za uro v bridki smrtni stiski —. ti : ljudje naj nam napravijo vsaj edino veselje, da drže svoj jezik za zobmi toliko časa. da mi tam zunaj pridemo tako daleč. 1 u pa kokodakajo doma: drugega izraza ne morem najti za njihovo ravnanje. Mi tam zunaj se prijemamo za glavo nad temi profesorji, izsluženimi in dosluženimi ministri in industrjskimi baroni ter drugimi poklicanimi, izbranimi in prejasnimi ličnostmi, ki za nas ne predstavljajo ljudstva. Ali ne vedo ti ljudje, kako slabo tolmačijo sovražniki to počenjanje? Kako mora to počenjanje vedno zopet oiačevati sovražnikovo odporno silo? In kdo mora potom plačevati račun za vsako uro, v sil k dan in vsak teden, ki ga dalje traja ta vojna? Ali morda te prejasne osebe? Ne! Mi ga moramo plačevati, mi vojaki na bojišču, s svojo krvjo; in človek ne umira lahko, ne tako lahko kot pa tnishjo ti naduteži tam zadaj!« — »Arbeiter Zei-tung. dostavlja: Takšnih »nadutežev«. ki bi nam »manifestacije- onih aneksijskih besnikov radi narinili kot izraz prepričanja nemškega naroda, imamo tudi na Dunaju: toda ker jih itak nihče ne smatra za. resne, bi bito pač preveč, da bi jim iz-pihovali njihovo napihnjenost. — No, bilo jih je tudi med nami Slovenci takih in jih j
ie tudi morda še. .... - j
1
i
Razglas.
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu
t razglaša:
Po ministrski odredbi, izdani 14. julija 1916 štev. 218, ie dovoljeno prodajanje sl-! rovega ali pripravljenega mesa, kakor tudi razpečavanje mesa in jedil, katera so po-pc!notna ali deloma iz mesa, samo pet dm v tednu; tudi v zasebnih gos^tHterstsvih se smejo uživati meso in jedila, iiaiera so popolnoma alt deloma ?z mesa, samo pet dni v tednu.
Kot dneva brez mesa sta bila določena za Trst in Primorsko z namestništvenlin razglasom, izdanim 14. raajnika 1915, dež. zak. in odredbeni Ust štev. 16, ponedeljek in petek.
Pod mesom je umevati vse užitne dele govedine, teletine, svinjine, ovčjega, kozjega, konjskega, kuočevega mesa, perutnine in divjačine, dalje mesne konserve, okajeno meso, tudi gnjat in klobase, ako niso določene prav posebne izjeme.
Presiopki te odredbe se kaznujejo z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 me-I secev.
j Trst. dne 29. julija 1916.____
AprouizacljsKe i\mi
SADJE in ZELENJAVA.
Za ta teden, od 31. julija, do 6. avgusta so določene naslednje cene za. prodajo na drbno. Česen od K 2'40 do K 3—; marelice od K 1'80 do K 2'—; lubenice od K —'32 do K 1'20; pesa K —72; korenje —'do K —'90; zeljnate glave K — 80; čebula od K 1'20 do K 1'28; kumare od K —'10 do K —16 za komad; stročji fižol mešan K —'84; stročji fižol bel K —'92; smokve od K —'04 do K —'07 za komad; melancane od K —1S do K —T4 za komad; jabolka I. K —'84; jabolka II. K —64; dinje (melone) od K —'32 do K 170 za komad; krompir K —'44; hruške I. od K 1?30 do K 1'40. hruške I). od K — 84 do K —'92; hruške III. K —64; breskve I. 2'88 do K 3'—; breskve II. od K 2'43 do K 2'56; češ-plje od K —?56 do K —'64; paradižniki od K —96; petršili K 1*60; salata od K —'60 jo k —'68; špinača K 1*20; grozdje od K 1'28 do K V44 : buče od K — 10 do K — 18. Aprovizacijska komisija naj bi nam tudi blagovolila sporočiti, kje je mogoče kupiti to zelenjavo.
s # *
GOVEJE MESO.
Jutri, v sredo, 2. t. m., se bo zopet prodajalo goveje meso na izkaznice za živila, ki se preščipnejo na št. 12. Na vsaki odmerek izkaznice za živila se more dobiti J/8 kg mesa, vsega skupaj pa ne več kot l kg. Meso se bo dobvaio po naslednjih cenah:
prednji deli s priklado K 4 80 kiiogram-zadnu deli s priklado K 6'80 kiogram in sicer v naslednjih mesnicah: Polacco ul. S. Giacomo, Michelli nI. Lazzaretto vecchio 16, BenedeUich S. Sebastiano, P lacco ul. Santa 13, Stabile ul. S. Michele 5. Stanig ulica S. Giusto 10, Godina Ške-denj 138, Oumtavallo ul. delle Poste 3, Pare nitto trg pred vojašnico 6, Benedet-tich ul. Bclvedere 45, Callin ul. Belvedere 18, Looperative Operaie ul. Settefontane, Pontoni ul. Istituto 28, Jenco ul. Istituto 4, Ferluga ul. Med;a 46, Rizzian ul. deiristria 5S2, Stanislawsky ul. S. Spiridione 10, Pascpualini ul. Maria Teresa 41, Polacco ul. Torrente 30, Mornig ul. Acquedotto 17, Pinter ul. Farneto 11, Rossi ul. Farneto 3, Castelhz ul. Giulia 67, Godina ul. Kandler 7, Saffaro ul. del!' Istituto 28, Stern ul. del Rivo, vogel ul. Giuliani. _^^
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA OBLEKE. ODDA NAJ SE V |----„NARODNI DOM«.--—
DomaČe m\l
Pomožna akcija za Goriško In Gradišćansko. Včeraj se je pred namestniko-vim predsedstvom vršila na namesmištvu v Trstu seja deželne pomožne komisije za Goriško in Gradišćansko, katere so se udeležili: namestnik predsednika, dvor. svet. bar. Glanz, člani odbora dež. glavar msgr. dr. Faidutti, član gosposke zbornice bar. Locatelli, bar. Teuffenbach in veleposestnik Blasig ter poročevalec okr. glavar Gasser. Odbor se je bavil predvsem s celo vrsto prošenj za podpore, ki so dospele iz krogov po vojni prizadetega goriškega prebivalstva in so se rešile večinoma z začasno podelitvijo posojil v vzdrževalne svrhe. Nato se je razpravljalo o pripravljalnih ukrepih za zopetno zgradbo Gorice, pri čemer je namestnik obljubil najkrepkejšo podporo vlade.
Četrti vojaški dan. V včerajšnji seji-delovnega odseka so se določile podrobnosti za vojaški dan 18. avgusta. Predvsem c je sklenilo, da se bo v slučaju slabega vremena vršil vojaški dan namesto 18. avgusta prihodnjo nedeljo, 20. avgusta. Kakor pri prejšnjih enakih prireditvah, bo tudi sedaj mesto razdeljeno v tri dele in sc bo v vsakem teh delov mesta nabiranje organiziralo iz tamkajšnjega odborov ega lokala. Ti odborovi lokali se bodo nahajali: v palači Avstrijskega Lloyda. v državni obrtni šoli v ul. Stadion in v zabavišču pri Sv. Jakobu. Porazdelba prijavljenih dam je že izvršena in mlade dame-nabiralke se pismeno povabijo prihodnje dni. Vendar se pa tudi še nadalje sprejemajo prijave mladih dam, ki bi ho-; tele sodelovati, v hotelu Volpich. Za 14. j avgusta se namerava sklicati sestanek i prijavljenih mladih dam, kjer dobe pojasnila o nabiranju. Misel, da se 18. avgusta okrase trgovine s črnorumenimi cvetlicami, ki jih bo izdajal odbor, je bil v trgovskih krogih sprejet z živahnim odobravanjem in prijavilo se je že več lastnikov tvrdk, ki so nodnisali znatne zneske za nabavo teh cvetlic. Prihodnje dni pridejo po odborovem nalogu mlade, z odborovim znakom opremljene dame vabit lastnike trgovin, da se udeleže te akcije, iti bodo sprejemale naročila. Plačila se ne bodo izvrševala naravnost, temveč potom kreditnega zavoda.
Cesarski komisar se je vrnil s svojega uradnega potovanja na Dunaj in uraduje zopet.
Časi se izpreminjajo. Pod tem naslovom piše celovški »Mir«: »Čuden naslov, kaj ne? In vendar se nam zdi treba, zabeležiti ta stari, vsakomur znani rek. Kdo po Koroškem se ne spominja krika, ki so ga zagnali gotove vrste ljudje, ki so podtikali Slovencem vsemogoče reči. Čeravno je večina teh ljudi morala vedeti, da so natolcevanja? O vrlem slovenskem polku št. 17 so takoj, ko je odšel iz Celovca, začeli razširjati čudne novice. Pribili smo to že enkrat in ne bomo ponavljali. Pribijamo le, da nihče od ljudi, ki so tako govorili, ni bil kaznovan. Časi so se izpremenili. — Vrli oficirji, ki služijo pri tem hrabrem polku in ki so prihajali v Celovec, so nad vse hvalili kranjske Janeze in stavili ta polk za zgled. Uradna poročila so ga kakor drug<i polke iz Koroške, Štajerske in Kranjske večkrat pohvalno omenila.« — Nato opisuje članek, kako so se slovenski vojaki, posebno pa lovski bataljon št. 7 in deii peš pol k a št. 17 odlikovali zadnje čase v bojih na tirolski fronti, tako, da Italijani sami opravičujejo svoje neuspehe z junaštvom čet III. zbora. Naglaša po »Ta-gesposti« dalje, da je bil tretji armadni zbor že v mirnem času določen za to, da udari proti Italiji. Potem piše: »Tako priznanje naše vojake gotovo veseli in Šteli smo si v svojo patrijotično dolžnost, da sni> junaštvo naših fantov in mož iznova pribili — tembolj, ker njihova pisma razodevajo, da se vsi slovenski vojaki do zadnjega moža zavedajo, kaj da so bili za Avstrijo v času hude preskušnje, ne v prazni besedi, ampak v dejanju, in naznanjajo, da bodo po srečno končani vojni tudi zahtevali zasluženo plačilo za svoj slovenski narod!
Iz ruskega ujetništva so se oglasih: Maks Tence, desetnik 97. pešpolka iz Sv. Križa pri Trstu, Josip Vendermin, mi. istega polka, iz Sv. Martina v Brdih, Aleksander Cibic. 5. dom. polka s Prošeka, in Ludo vik Kumar, 97. p. polka iz Gorice. Njihov naslov je: Berestovo, Poho-duhovski rudnik, Jekaterinosl. žel. doroga, stancija Jesinova^ja, Rusija.
Prireditev otroškega vrtca v Vrdelci. Kakor že javljeno, je priredil otroški vrtec v Vrdelci 16. t. m. ob zaključku šolskega leta otroško veselico, katera je uspela najbolje. Otroci so igrali in peli neverjetno dobro; vsa čast malim gojencem. Počastil je to prireditev naš c. kr. šolski nadzornik g. Ivan Nekermann, dalje g. voditelj Ivan Dancu in več drugih prijaznih gostov, katerim bodi stTna hvala. Dalje iskrena hvala gospodu Tomincu in soprogi Franici, kate-a gresta, dasiravno nista v odboru podružnice, vendar o vsaki priliki brez prošnie, z veseljem na roko vrtcu. Vsa
Mestna zastavljalnica. V sredo, 3. avgusta, od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali v mestni zastavljalnici naslednji ne-dragoceni predmeti, zastavljeni na svetlo-modre listke serije 137 meseca marca leta 1915. in sicer: 3 mandoline, 3 «osli, 1 kitara, 1 rog, 1 bombardina, 1 klarinet, 1 fotografski aparat, 14 gledaliških kukal, 6 žepnih ur, 10 budilk, 1 ravnostna britev, l mornarska ura, 2 kovinasta kozarca, 1 blagajna, 1 kovinasta čaša, 1 kovinasta sladkornica, 2 kovinasta svečnika, razni drugi bakreni predmeti, 5 šivalnih strojev »Singer«, 1 gramofon z 11 ploščami, več kovinskega jedilnega orodja, zastavljenega meseca majnika leta 1915.
DAROVI.
Vstopnino pri prireditvi otroškega vrtca na Vrdelci so preplačali sledeči: Andrej Rebek in Peter Rebek po 1 K, okr. šol. nadzornik Ivan Nekermann 1'40. Kokal 1'60, Antonija Adinal 1 K, Fabjan Zgur 10 K, Jakob Tominc 2 K, Baretto 50 vin.. Godina 60 vin.. Godina 20 vin. Za pogoš-čenje otrok: g.ca Marija Benko 1 kg moke in JA sladkorja, gospa Tominc 3 jajca in g. Jakob Perhavc eno steklenico mali-novca. Srčna hvala vsem darovalcem!
Moški podružnici dr. sv. C. in M. sta darovala mesto venca na krsto Vilke Ma-roli znesek K 10 g. A. F. in Grižon. Denar izročen blagajniku.
Cesarskemu komisarju došli darovi: Rodbina Venturini za vdove in sirote v vojni padlih K*10; učiteljstvo poletnih tečajev na ljudski šoli v ul. Giotto v isti na-meh K 13._
Poslano*) Gostiinsčarji is krtmarli!
Kljub vednega naraščanja cen vina in vsled pomanjkanja istega, se mi je posrečilo preskrbeti partijo izboj-nega rdečega ogrskega vina, kije jako po/.nano v tem kraju (edina vrsta ki nadomestuje istrsko vino in se ne skisa) po izredni ceni K 157hekto liter prehodno iz kapnic hangarja št 41, in Vas vsled tega vabim, da se prijavite za ono množino, ti Vam bi mogla služiti do konca meseca avgusta in ki bi ostala na Vašo razpolago do danega roka, tako da morete odvzeti v vsakem poljubnem času.
Prijave lahko naznanite v gostilni „Zampiero" Trst, Piazza delle Legna 11.
V Vašem interesu je, da se preskr-bite, ker ostanete v nasprotnem slučaju brez vina.
HERMAN DREOS
bivši zadružni nadzornik.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI.
Izredna prilika f Z'JsfoJzi'*rv*
motjem in ogledalom K 70. Nov šivalm stroj K 70. Originalni šivalni stroj tndi za vezanje K 120, fnejši rfcoj z 5 predali K 180. Ulica S. Giovanni 10. Skladišče.	__515
UmmiiIaim staro sobno in kuhinjsko pohištvo, Kupujem obleke in perilo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti._10^
ViiMtifftm bombaž K 7— kg, cunje b0 vin. ftUPUjeni Ulica Erta 8._10U
^ftlrnlNfffl bižkGti Turni, Eoestling Zvviback UmUlUUU, slaščice, malinovec itd. se proda na debelo in na drobno. ,Regno di cioccolata" Trst Corso St. 39._460
ftrfflrt se meblirana soba. Prost vhod. — Ulica UUUIK Commerciale St. U vr. S.	10 6
fllnlAmiFNIin učiteljica podučuje z gotovim UiPlUllHiUlIli uspehom na svojem doma male in odrasle v slovenskem in nemškem jeziku. Tudi one, ki govore samo italjansko. Za vsako uro od 20 vinarjev do 1 K po dogovoru, Nas ov : Privatna učiteljica, ulica Farneto 46, pritličje, pri gospe j Berquier, Trat._10 9
^fflrllfl ▼•»te vrste kupuje prva slovenska trgo-LUIMJl vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soll-tario 21 (pri mestni bolnišnici).	450
IfliniliOVtl cunje, volno, bombaž, volnena in lUiptlJgm vatirana pokrivala in volnene pletene araice Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane Stev. 45.	_462
BnlftAMift Anton Jerkič posluje zopet v avojein rulusrul ateljeju v Trstu. Via delle Poste Stev. 10. _
Mil« po K 3.80 in višje je na prodaj večja mno-nilU i na v ulici Taldirivo St. 20.	514
Mocrstne	^
Ho debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet nikc, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čev\|e, električne •vetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice ca brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe • in drugo prodaja JAKOB LEVJ. ulica 8. Ni*olo itev. 19._63
Gospodski M z vrtom
pripravni za dve družini, se takoj prodajo ali pa oddajo v najem. — Pojasnila v prodajalni
HIMZZ1, m Marto Teresa it. 16, Trst.
ZAHVALA.
V	imenu vseh sorodnikov se najtoplejše zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za izkazano so čutje med boleznijo in za izkazano čast pri pogrebu in darovane cvetlice moji nepozabljeni edinki
Vilki Maroil. j
V	Trstu, 31. julija 1916. |
Žalujoči oče. j
OBJAVA.
Polovicom ovoga mjeseca y.ači će u iiašoj nakladi, a uz oddobrenje duhovuc oblasti b.Bkupije senjsko-modruške molitvena knjižica ,,Put k Srcu Isusovu", što ga je pred više godina sastavio jedan svećenik Družbo Isusove. O o novo izdanje po redu četvrto pomno je pregledano, izpravljeno i popunjeno. Naročito su dodane r ekol-ke novije pjesme u čast presv. Srca. kao što i molitve u čast Sv. Antunu Padovanskoga, kojega naš narod izvanredno slavi i u svakoj potrebi zazivlie. — Tisak ie vrlo čitljiv, papir fin, a oblik pii učaa kao i kod prijašnjih izdanja.
Sto „Put k Srcu Isusovu" šaljemo već u četvrtom izdanju, to mu je najbolja pohvala i preporuka. Pozivljemo sve one, ki jim ovaj molitvenik želi imati, a opetovano su ga od nas nnu-čivali, da se sada izvole obratiti na podpi^anu knjižaru. — Cijena je molitveviku tvrdo ukoričenu 70 fiL
Ujedno smo slobodni priopćiti, da imademo na zalihi lijepo izradjenih slika presv. g. biskupa senj-sko-modruškog Dr. Josipa Marušića. — V- ličina slike 46X^1 cm. — Cijena si ke bez okvira K 5.— sa okusnim okvirom pod štakom K 24.-, K 3t>.— u posve finom Mahagoni okviru K 44.— K. 50.—*
T. DEVČJIĆ & O.o
knjižara, knj:goti6kara, knjigovežnica i prodaja pisaćih stvari.
Senj — Hrv. Primorje.
GAMBRMUS
M	*
i vsaki veter | f ob 9% |
velika varitta ptof
MT Vstopnina K I1- 'TO
Zlatarnica $G. Pino
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne-
Rlunlone Adrlatica di Sicurta u Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1838. Zavarovanj« proti žkodi, povzročeni po 4gnjftl}
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in po sun«m. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v-eh branšah izplačano na Škodah K 844.121.137-60.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se le pmelil ta ordinira seda!
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Me zeMrez bolečine. PloiM
UHETNi ZOBJE.
MICH1LE ZEPPAR - Trst
ulica San Gšovaniti 6 in 2. — Podružnica v Zadru.
Zaloga
majoličnih peči in štedilnikov (Sprijeni)
lastnega izdelka. Edino zastop. tov. majoličnih peči: Carl Mayer's Sohne, Biansko.
Ešbera gsl&šc
za stene kakor tudi za štedilnike, majolic, peči izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tudi za plin.