ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦    Tedenska priloga „SIovenca'* z dne 27, marca 1927, štev, 69 ¦   Štev, 13
Iz izgubljene ^ a ne pozabljene Koroške
Zgoraj: Pogled na xnameniÉo Gospo Sveto, najverji spomenik iz naše slovenske zgodovine, kjer so v srednjem veku Slovenci ustoličevali svoje vojvode. — i^podaj: Pogled na Celovec, ki je bil še sredi preteklega stoletja glavno ognjišče slov. knjižne produkcije.
98
s proslave Wasfiingtonovega rofsÉnega dneva v ame~
rišRi presiolicl
IveSana seja obeh zbornic v Kapitolu, pri kateri govori predsednik Colidge slavnostni govor.
Mehiški škof Pascual Diaz
rodom Indijanec, ki stoji sedaj v sredini inelii-jkih verskih bojev iu se nahaja ta čas na propagandnem potovanju po Združenili državah.
Združene drxave ameriške proti Nicaragui
Med tem, ko je pozornost vsega sveta oijrnjena na dogodke na Kitajskem, pripravljajo Združene države osvojitev Nicarague. Na sliki vidimo odhajanje Sel v Nicarague.
AOmea beg Togu ('/), preds. alitanslte republtlce
ki je postal sedaj popoln vazal Italije, Albanija pa glavno oporišče Italijanov za prodiranje na Balkanu. .Slika nam ga kaže v krogu njegovih adjutantov.
Velika knegiiija Anastazija
edina članica ruske carske rodbine, ki je ostala živa v jekalerinburškem pokolju in ki živi sedaj v Berlinu pod imenom ,,[;"spa pl. Cajkoyska".
Pogled na SuešM prekop.
Kipar Janko Firajovič
eden najodlifnejSili juijosliivanskili umetnikov (rodom Črnogorec), živi sedaj na francoski rivijeri.
Načrt za palačo delavslce zbornice v Lfublfani
(na Miklošičevi cesti, jioleg OKZD)  V njej bi imeli svoje prostore: delavska zbornica, posredovalnica za delo in vse delavske strokovne organizacije; razen tega bi bilo v njej še kakih 2U stanovanj. Stala bi okroglo 43 milij. Din, načrte je izvršil A. Lavrenčič.
Iz SlUcoviie MaKGdonife. Na levl: glavna ulica v Ohridu; na desni: naš slovenski rojak Ji. Tumpef. katoliški župnik v Bitolju. Bitoljska župnija, ki obsega skoro vso južno Makedonijo, je bila osnovana šele vlani in g. Tumpej je njen prvi žujmik.
SlUcG K SlovenshiGinu biografslceinu Idcsilconu
Goršič Martin (1811 —I88I) organisi.
Goršio hrane
(1836-1898) orglarski mojster.
Goršič France (•1877) jurisl.    ,
z obal našGga
sinfGga Jadrana
100
Pogled na KoŠlfunSlCO «"Drago», ki je postala zadnja leta najljolj priljubljeno morsko kopališče Slovencev. Spredaj je videti Alelcsandrovo, v ozadju mesto Krk, v sredini pa otočič Košlfun, na katerem je starodavni in znameniti frančiškanski samostan.
Motiv ix oKolice Klisa nad SpIiÉom.
(Fot. Skerlep.) ,
Pogled na Omišalf (otoR Krk) in njegovo Kopališče
ki ga že od nekdaj radi posečajo Slovenci.
Na desni :
Znameniti portai cerKve v Trogiru pri Splitu.
Maš najlepši parnOs.
uKaradlorde» Pogled na Split, najvažnejšo luKo našega Jadrana m
pred Korčulo glovno mesto Dalmacije.
101
Parada naše vrle vojne mornarice v Tivtu
(Hoka Kolorska).
Pogled na Boko KotorsRo s ceste, Ri vodi iz Kotora mimo Covčena na Cetinje
s tp znamenite ceste se nudi popotniku eden najdivnejših razgledov v Evropi.
Utrdbe sv. JSfOcolaja iz leta 1546. pred vbodom v šlbe-
niško luko.
Na levi : (Fot. Skerlep )
Razvaline peristila Dioklecijanove palače v Splitu.
Pogled na Dubrovnik, najkrasnejše mesto Jugoslavije z znamenito politično in kulturno zgodovino.
Na parniku naše jadranske plovidbe.
102
IZ TUJIH VERSTEV
SveÉo in dragoceno preprogo (kesva), s katero pokrivajo kaabo (sveti kamen) v Mekki, prepeljejo vsako leto konec maja iz Kaire v .MeUko. Slika nam kaže skrinjo, v kateri je preproga in ki jo v slovesni procesiji (udeležba do 25.000 romarjev) nesejo v Mekko.
KliafsUa pagoda (ceruev) prt PeJcingu.
Na levi:
Kipi Buddfie v fap. templju.
BuddQin Icip v ninni.
Pred tempel/sklm vfiodom v BangJcoku
^        iSiam).
Egipč. boginja Sa^mei.
103
Kriškem Slovenije
Alojzij Slanovec
višji policijslii nadzornil< v Ljubljani, ki je užival povsod  velike simpatije in je dne 24. p. m. nena<loma preminul.
Vjtravitclfl, usmll/enke tn oskrbovanci invalidskega doma v Celta
v sredini sedi upravitelj g. A. Mramor, na njegovi desnici in levici oba uradnika, a prva sestra na levo upravitelja je prednica Donata.
Udeleženke kmetlfskega gospodarskega iečafa v Čemšeniku, ki se je pod vodstvom gdč. I. Labernik (1) obue-sel jako dobro. Ljudstvo je učiteljicam hvaležno za požrtvovalno delo. Zaključil se je z lepo razstavo 15. p. m.
Udeleženci krofne šole, ki jo je priredil urad za pospeševanje obrti pod vodstvom državnega strokovnega učitelja A. Knatlja od 7. januarja do 5. marca 1.1. v Ljubljani.
Z xJaie poroRe Jernefa in Katarine Jan
dne 16. p. m. iz ugledne Guščeve hiše v župniji Mekinje.
Prostovoljni neaelfsRi kuluK
za zgradbo Gas. doma v Besnici nad Kranjem. (Fot. Gaber, Rateče.)
104
"Pevsko društvo «Gratilca» v Cfublfani
fjiihljanski .črni uim-tnikr so ustunonili po nojiii luslni pensk'i odsek dh'AFIKA. ki sestoja iz ideulniii in požrloo-oalnih slunoDskili loourišen. — Zbor prau lepa nupreduje pod spretnim vodsiooin i>rixniinegu penovodjo fios)). prof. (iroh-minga, predseduje mu pa njeiiu iisliinooHelj Mak.'io Duclis. znani pevski organizator in dolgoletni pevec.
Dne JO. t. m. priredi omenjeni pevski odsek v dvorani Filliarmonične dru/.l>e K()i\CFh'T z ohširtiiiii prograniom in s sodelovanjem g. L. Kovača, tenorista na.še Opere, ter s celokupnim orkestrom godbe Drav.tke divizije pod vodslv<nn viš. kupelnika dr, J. Cerina. Dne 3. aprila pa priredi Grafika:^ DOBRODI-LNI A'OACA//?' na Golniku, v prid tamošnjemu sanatori ju — za kar ji gre v^e priznanje!
PreKmursM ,Čaruga* Janči Balažič
poglavar roparsko tolpo, ki je zagrešila celo vrsto vlomov iu so ga pripeljali orožniki pred kratkim v Ljutomer.
(Fot. Huber, Ljutomer.)
Jurčkii Kozoglavu se sanja, da so se v šoli vloge zamenjale.
Daiiiišiija kurikiiiura je vzeta i/, dijaškcfrii listu McMitoijii. ki je ItMošujo šolsko li-to pričel iiihiono izliu-jali. Odločili smo se za objavo te karikature iz dveh razlofrov: prvič je prišel lepi Smrekarjev ori^rinal v Meiiiorjii zaradi preinajliiiega klišeja [)reinaU) do veljave: dru{;ie smo |)a lioteli opozoriti najširše krofie ohčin-sl\a na lepi dijaški list Mentor'. \ Mentorju izluiju namreč več stvari, ki so zanimive za širši krofi' l)raiei'\, ne samo za ilijake. \ sak, kdor je kdaj hodil \ frimna-zijo. l)o z zanimanjem iiial L)el)i'\če\(> povi'st Iz dnevnika start'gii i)roii'sorja. /. Albaiiei nas seznanja Rado-ščkov spis Meil .Malisori. Najohširnejši spis v vsem letošnjem letniku so t>u I reiilurjevi (= Al)rann)vi) Spomini na Kreka. I>rez pn'iiia\anja laliko rečenu). da je frradivo. ki je tu objavljeno, trajne vrednosti. |{abil j;a bo vsakdo, kdor bo hotel kaj pisati ali fi'o\orili o Kreku, l'isateij jia je napisu! z veliko skrbjo in ljubeznijo za desetletnico Krekove smrli. \ sfiisu je toliko anekdot o Kreku, toliko zanimivih podrobnosti za označbo njefiovc osebnosti, (hi i)o spis z užitkom bini ne samo tisti, ki je Kreka osebno poznal, ampak tudi drujri. Zato opozarjamo še prav |ii>sel)no na ta spis naši- iz-obruženst\() vsidi stanov, ]m tuiii knjižničarje prosvetnih društev. Kajti vt nobeni boljši društveni knjižnici pač ne bo smelo manjkati Mentorja. I.isi se naroča pri upruvništMi v l.jtdiljani. Miklošičeva cesta ~ in stane na leto 40 l)in. za dijake ~iO Din.
Bakrottslc Jugoslovanske tiskarne v LfublfanL