9t. 34. V Gorici, v soboto dne 23. marca 19.12. Izhaja trikrat na tedoA, in sicer v torek, četrtek in soboto ob i, uri popoldne ter stene po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošlljana: vso loto . * 15 K 8/3 ;? * . %0 » V, "Wifc;,• ,,^'f-5 <¦b, , v> Za Nemčijo K 16*60. - » Ameriko in inozemstvo K 20.~ Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu nKažipot po Goriškem In Gradištakeml in dvakrat v letu „ Vozni rud železnic, paroikot in poštnih svež". Ha naročilo, brez doposlaiie aa-ročnke se ne oziramo. Tečaj XLIi Odgovorni urednik in izdajatelj Iv"an K Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K La"?ič. Ur«tlnitttv v se nahaja v Oosposki ulici U. 7 v Gorici v I. nadstr, na desno. Cpvavnlfitv« se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasa je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 viri., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Gor. Tiskarna«; A. Gabršček (odgov. J. Fabčifc) tiska in zal. Kmečko zauarouanje in S. h. S. (Konec.) Na Češkem je G4 rodbin, katere ijncjo eno pet.ii/nko cole dežele v svoji | osebni lasti. Kaj ta kratek stavek parne-t ni v socialnem obziru, nam bode jasno, [ ako pomislimo, da znaša .površje Češkega 51.9i>7 .lev. km, od katerih odpade na oseb-last onih 64 družin skupaj 10.393 ikv. j km. Površje cele Kranjske znaša 9.965 kv. i km. ter živ.' na njem nad pol mlilijona Jju-dij. Po testva ornih 64 veleposestnikov na. Češkem presegajo za C kv. km površje cele Kranjske in -gotovo 'ne pretiravamo trdeč, da'bi na tam o-zemlju pri pošteni ra/Jelitvi zemljiške posesti živelo lahko onih 64 veleposestniških družin ter vsaj 80 tisoč k m e t s k i h r o dib i n s p r i-b 11 ž n l 400 tisoč d n š a:m i; v resnic, pa /.Ivi na tej ipetinki Češkega samo 64 mogotcev s svojimi rodbinami in svojimi uslužbenci, katerih ne bode, ako'še tako visoko računamo, z njih 'rodbinami vred več nego CO tisoč, ostalih 340 tisoč imora pa tej peščici velikašev na ljubo po svetu «. trebuhom za (kruhom. (Posledica je ta, da se ti reveži vsujejo v indtistrijalina. mesta, kjer množe .že itak ogromno število ruvapcsbnih/ kjer prezebajo, stradajo, moralno in ilzično prcipadajo, iščejo dela' :n tlačijo mezde industrijalnega 'delavstva na minimum, t. j. na ono .neznatno meno, ki omogočuje delavcu, da si ohrani samo golo animalsko 'življenje m sposobnost za delo, k' mu ipa .ne daje ni najmanjšega deleža na plodovih svojega dela, kateri se stekajo v polni meri v žep kapitalistov. Rastoče število nezaposlenih ter neusmiljeno konkurenco na »delavnem trgu« z vsemi slabimi posledicami pr.ipisufe.jo .naši narodni 'gospodarji navadno slabi »konjunkturi«, »nadprodnkciji« v posameznih strekah industrije itd., pa ipo krivici! To nezaposlenost in vsa iz nje izvirajočo moralno in materijaina mrzerijo je zakrivila k o n c e n t r a c i j a z c m 1 j i š tk e p o- sestd v rokah peiščicie Ijudij. Samo .na Oeškemi je, kakor smo videli, 64 bogatašem na ljubo, 68 tisoč rodbinskih očetov s svojimi rodbinami v številu 340 tisoč duš vred ibrez dela in zaslužka in je ta ogromna množica vsiled tega (prisiljena lakote umirati, krasti ali pa delati za vsako ceno, 'katero se kapitalistom zljubi ponuditi jim za njih delo. In koncentracija zemljiške posesti če .dalje "bolj raste ne samo na Češkem ampak po celi Avstriji in drugod po Evropi in v Ameriki, zato tudi število (nezaposlenih, strada jo<3ih, lačnih in ¦nagih lijudij od dtte do dne talko strahovito. narašča, da se vsak z grozo vipraša, kam to vode? In modni oficijozni narodni ®o~ soadarji govore o »konjunkturi« in »nad-produkciji« v dobi, ko je toliko Ijudij brez zadostne hrane .brez tople obleke, in celo bi cz strehe! Ti učenjaki so ali slejpi, ali so pa uAo neumni ali tako pokvarjeni, da 'nočejo videči resnice in če jo viidijo, da ijo taije in ljudstvo z lažmi stepe. Pa to ne bo držalo. Ljudstvo bo izačelo tudi samo misliti ter bode spoznalo, da je koncentracija zemljiške posestii v rokah peščice Ijudij glavni izvir vse bede, ki ga tare. Dajte rnu zemlje, da jo bode olbdelovail, pustite mu plodove injeigovega dela :in število nezaposlenih se ibo naenkrat zmanjšalo, [prestola bo konkurenca na idelavnem trgu ter z njo tlak na mcizde inustrijalriega delavstva prenehal, konjunktura bo .spet visoka, zaslužki veliki i,n clbresti v podjetjih investiranega kapitala bodo poskočile. Najhitreje bi s ¦ id doseglo, ako 'bi se ta ogromna posestva, ki leže dandanes večinoma neobdelana, ali neprimerno obdelan« ali pa služijo vellikaše.ni kot 'lovišča, porazdelila med one, .ki imajo sicer moč, voljo in sposobnost za delo, niiirujo pa, kje to moč, voljo itn sposobnost udejstviti, ker nimajo zemlje, ki je za vsako človeško delo neobhodno potrebna. Te se bo zdelo gospodi prcradikalno, a ono bodo kot zastopniki našega kmeta morda vendar predlagali: naj s e u v 'C d e n a : z em-1 j i š k o ip o s e s t pro-gresi/en d a-v e k v toliki meri, d a b o d e n a-daljna k o n e e n t r a c i j a z c m I ji š o one mogočen a in d? fuoido o m i ve-lepi>sestniki, kaferi so, kakor onih 64 veleposestnikov na Č e š k e m, na + i s o č e i .n t i s cč e '< kmets.klh drLjin .pripravili ob možnost zaslužkov, plačevali zato vsaj toliko zemljiškega davka, da se bode iz t e g a d a v-k a na '" e l eip o s e s t v a p 1 a č e v al d zavarovalnina za vse te ras-d e dene i n o s i r o nt a S e no k m e t e, n jih- vdove i n s li r o t e. To -je minimum, kar se sme v imenu socialne pravičnosti zahtevati. Poslanci kmečke zveze m S. L. S. na stavijo predlog na tako reformo, vladnega načrta o starostnem zavarovanju za kmete — in preverjeni naj bodo, da ibode vse slovensko ljudstvo in vsi v .resnici demokratični poslanci v zbornici za njimi.« * Temu članku inimaimio .pristaviti nič (drugega, nego nasvet, naj se S. L. S. kot najmočnejša in zato najodgovornejša stranka slovenskega kmečkega naroda briga za taka vprašanja, ne 'pa za maroško in tripOliško afero, .za katione., vojne ladje, litd., za katere so njihovi poslanci vedno ¦glasovali in s tem višali idiaV^e narodom. Talka vprašanja so za nas važnejša, nego pa descendenčna teorija in kulturni boj! ; _________ K. Družba sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo na zabavni večer, ?* ga priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda drevi v hotelu »pri zlatem jelenu«. Na izletu vdeležencev h zadružnega tečaja vršečega se v Gornoi, se je nabralo za družbo sv. Cirila m Metoda in sicer v 'zadružni kleti gospodarskega 'društva v Dahravljah na Vipavsikem ob navdušenih govorih 14'42 K> na v»5pays'toem vlaku pa Y42 K, skuipaj 15'84 K. Denar se je odposlal družbi'v Ljubljano. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala lepe, orifginalnie, nove razglednice spomladanske. Gasparijeva slika sv. Ju- rja je bila te dni (postavljena na ogled v izložbenem oknu Soliv/erttnerjeive knjšgo-tržnice v Ljubtrani. iPo tej so narejene •razglednice ene vr=v v. Jurjanam predstavlja mladenič, k; , tlia na težkem konju v deželo, svpaje rui vse strani bogato cvetje in .napovedujoč nastopajočo pomlad'. Prav lepa ideja izražena na pomenljivi sliki. .Pomlad v naravi ;pa je .podoba pomladi v človeškem življenju, mladosti, iin pomladi v življenju narodov. Druga vrsta razglednic predstavlja procesijo otrok, ki korakajo za izaistavo sv. Jurija proti njegove-nnu svetišču proseč: Sv. Jurij, ne daj umreti ne nam, ne prihodnjim! To so učer&i zavodov družbe sv. Cirila ,in Metoda, to so otroci, ki ljubijo očetov dom- in besedo 'materino. Kupujte te raizgledmice. Primorski Slovenci za 'CMD. — S ponosom povdarjamo, da je vimalokafceri deželi tako živo zanimanje za našo prepo-treb.no Šolfsko družbo za CM, kakor ha Primarstan. Ljiiidlstvio je pač politično zrelo ter vidi velike koristi, ki jih ima primorsko Slovemsivo od 'družbe. V največje zadoščenje pa je glavni družbi, da deluje in žrt /uje za družlbo tudi kmečko prebivalstvo, a to vkljub neugodni lanski letini. Marsikje tvorijo članstvo podružnic večinoma knfečk? prebivalci. Kolika razlika med tem! trpini in med-kmečkimi magnati na Gorenjskemi! Na 'Primorskem', posebno na Goriškem, se neprestano ustanavljajo nove CM podružnice. Zadnje čase so prirasle Pod-je mehko dejala Uubovj. »Kfnko, dane?« . »Pisatelji so najncsebičncjfi Ijtidie ... Plemeniti zna- čaji so to! Ničesar ne »potreSlrujejo, le do pravičnosti jim je ... do resnice! ... Niso komarji ...« Ljubovj se je .razvnemala, ko je hvailila priljubljene ljudi; njen dbraiz se je pokril z rudečico in njene oči so zrle v očeta s +akšnim: čustvom, kakor bi ga prosila, naj M veruje, ker ga ne more prepričati. »Eh ti!« ji je segel starec v besedo in vzdihnil. »Naičr-tala si se! Otrovala si se! Povej mi: kedo so? Ne da si povedati! 'Jezov n. $r. ... kaj je>on? Jagnje božje! Le dO resnice da jim je?! Kolika sikroannost. od njih! In če je resnica najdražja stvar? ... Ako jo morda vsakdo molče išče? Veruj mi, človek ne more biti nesebičen ... za tujo stvar se ne bode boril ... a če se bori, rnu je bedak ime in njegov trud ne bode nikomur koristil! Treba bi bilo, da bi človek znal nastopiti zase ... za svojo kri .in last ... tedaij bo prišel do česa! Ta-fco Je! To je resi Skoro že štirideset let že čitam eden in isti časopis iin dicibro vidim... glej tukaj pred teboj je moj obraz, a pred menoj, na samo-varju, je tudd .moj 'Clbraz, le, da je drugačen ... Vsi ti časopisi nadevajo rečem samovarsko krinko, pravega lica pa ne vidijo ... In ti jim veruješ ..'.A jaz vam, da je moj obraz v samovarju pokvarjen ... Prave resnice tri mogoče povedati nikomur: človek ima zato pretanko .grlo ... in tudi ne pozna ie nikdo, rrave resnice!« »Očka!« je žalostno vzkliknila Ljubovj. »A vendar se branijo v knjigah in časopisih obči interesi vseh ljudi.« »In v katerem časopisu je pisarno o item, da ti je dolgčas v Življenju in da je za-te že davno Cafs, da se omoŽiš? Tvoji interesi se torej ne branijo! Ah ti! Tudi moji interesi se ne zastopajo!... Kdo ve, kaj Jaz hočem? Kdo, raz-ven mene, razume sploh m€jc interese?« (Dalje prih.) »Ne, >ccka, jo vse ni tasko, ni tako! (Ne izsiam vam izraziti, a čutim, da ni tako!« je govorila Ljutbovj skoro obupno. »In vendar je talko!« je dejali starec trdno. ».Rusija se je zmešala in ničesar čilega .ni več v iitji': vse omahuje! Vsi žive -narobe, vse gre po strani; nobenega soglasja ni več v .življenju . 1. Vsi tulijo, z razliCairnid' .gilasovi A česa je komu -t; čba, tega ,n*kdo ne ve. Megla ije tna vsem ... vse diši po megli. Zato je tudi kri ljudem zatiiuhniia, odtod so i njihovi .tvori ... Ljudem je dana veliika svoiboda v mišljenju, a delati jim ni d1 vo vol j eno. Od tega človek ne žavi, marveč gnije in smrdi ...* »A ikaj je trdba delati?« je vprašana Ljubovj, naslo-nivša se s komolcem eo mizo in sklanjaje se k očetu. »Vse!« je z vnemoikriikniil starec. »iDelaj. vise! ... Vsak naj stori, ikar največ more. A zato je 'treba dati ljudem voljo ... polino svobadio! Če je že prišel takšen čas, da vsak fantič misli, da more vse in da je ustvarjen k polnemu razpolaganju 7, življenjem, naj dobi. nepridiprav, prostost! Le živi, para preklicana! No, 'le živi! A-a! Tedaj bi sledila tataSna komedija: čutivši, da mu 5e uzda sneta, bi se zaJtetel človek nad svoja ušesa in zletel ikaikor peresce semlter.tja ... Mislil bode, da je čudotvorec in začel se bode napihovati...« Starec je napravil: presledek m e zlobnim nasmehom, ponižavfii glas, je nadaljeval: 1 tsfe^iid^Bt-^^^^-^-uS*1^5!**^^*^ d'e*a v0^ itekpdj:" imi^ič|t,6|deže. ;Taifca je,naš : šolsk* vodja v Bife g.Jos. Drofenik, na-bral samite *$ "fca drugo1 ^ra&nioo.rt-er ^iraza.triirO,;i'\.i'-.,',i- : s'V- v ijo n na telodcu trpefc, Mpvdrtthjre jrefetvo Uterb in* prednost i pre4,-nmi. l«ll» dr* • ««&haigiatilv kroglicami ^gf^ioaini. ( Cena o r i g. S k a * 1 Ji K 2' — .j P(*att«JanJe seVedatfslH* tasJedo]«. lailo-vB feanc. žganje in tal plaj5qJoče in akrepCujofie jata-rozn*ao sredstvo proti ttganja id ^elilajdnjtt Vtfattt vWB, Na prodaj po Vseh U*wnah 5 in mirodilnicali- Glavna lakarna ' A. mil, c. in kr. ttotni lalofaik, Bona], TacMaukenS; , „. '. most v Gorici v lekarni: A. Guroncob, , ' G. CristoMetti. r, . . "D0PISL "" Is BSljane. — V torek dne 19. t. m. se 1 je vršila na Dobrovem, volitev župana in podžupanov. Izvoljen je bil županom prejšnji župan g. Josip Sfifogoj z »Dobrovega. Podžupani: gg, Anton Jakončič iz Gorice, Alofcij. Mavric iz Fojane in Ignac Sirk iz BHjane. Vsi sofo&i izvoljeni enoglasno. Po .volitvi 'se te vršit banket v gostilni 3Ruš-JL narjevi; katerega so se poleg starešinstva vdeležili tudi g. okrajni komisar dr. Stras-ser in :gg. častniki biljansfce gamizije. Nabralo se je 4 K 3 v za Sokola na Dotoro-vem in ravno toliko za C. >M. podružnico. Prvi znesek se fe izročil društvu a drugi se je vrgel v C 'M. nabiraMk. Želimo -novemu starešinstvu vse najbolje, obenem tudi pričakujemo vse najbolje v prospeh občine! m no: Na shodu S., L. S^ v 0oisici 29. iebru^ varijs l 1 je govoišl - - - ., ' ^ - V . . ¦ * " ':¦ -"'"' dr. Krek "^ ' "/" ¦ ; med. drugim tako-le: • »Dovolite, da vam še nekaj povem1. ' Vsaka oolitiška in javna organazaoija se drži samo na en način trajno. Ako si obrani bojnega duha m ga vedno kaže. Tnali stranke se Jie drže s tem, da veliko dosežejo; tudi vi ostanete le, Če ohranite bojevitost proti liberalcem ia drugim sovražnikom. V tem tiči vir edinosti Brezpogojen bog' proti vsemi:, kar je proti ibtagru ljudstva! Zato drugega ne žefim, kakor da se j nasrčete bojnega duha in da iz ljubezni do svojega ljudstva in do stranke greste v boj!« j "* Ta posvečenec je govoril v -nedeljo v Gč&i na shodu Kmečke zvezfe. j , Tam je rekel med drugim: I »Liberalci so konjederci. Vsak naš pristaš mora nasprotnike za nasprotnike smatrati. Lah ne sedi z Arabcem pri kavi' pri eni anizi. liberalne papirje/proč: Samo brezmejno tcničevanic zaslužijo JJjfboVi govori in mu. Pravi član ICmieČke iveze nai-zvečer, fco fgne spat, vpraša vest, ali je čez-dan dovolj zaničeval liberalizem. Liberalce končajte politično. Pročjiheralce r drugače deta* ta m dela samo protlSuHollško In nezna-Caldb; ta dela tudi proti«arot!iK>. To, je naš nauk, naše.pf.epričanie, kfga rtaari nihče ne <>.w>re rW^ti. Boj torej proti Hberal-ceiR1, prijti •litoe^inemu učiiteljstvui, »proti li-beraktemu -Časopisju, ikaijti mi vidimo v ¦ti j iti svo*t;;.l verske io. svoje narodne na-sprotnik^. iNiib vplliv moramo razbiti na Krasu, vAfisalki vasi, ipovs^bid v dežeE! Naj si oini;,žajpbm-hi}o besede, toi jih je govoril dr.^ Krek ^fe^kfccibra 1909, tedaj, ko;seje vjjličp tasboerih' zastopnikov slovettsk«ega in^irva^kega lfuidistva vstanavtjala Vseslo-vensika Ljudska StranJca v Ljubljani. «Vsem nasprotnikom naj bo današnji dan opomin k pameti in delu, ker slovenska zemlja ima še veliko grobov za naše sovražnike«. : ;" JB To }e politika kola 'in nožafi^Lj^fidV .ce«: treba brezmejno ¦'¦ 'zaničevati,--'' ^fjkt •imajo »liberalci« in Jcte/ikalc.ijbifi^ da boido bili po hrbtih ¦»liberakev«r'fe'Kre|l-., ka-tažiški duihovniik, uči klerikalce podboja •»liberalcev«. Zaničevanje dan na: dasi,-.ka-; ssanje na hrbet in bič, to je nauk, ki pravi: ubij »liberalca«! Padle so že žrtve farške gonje, paidls so n?. Kranjskem, štajerskem: in Goriš-: kem! Dalje ia!ko! Naj¦¦ padajo, naj klerikalci . tibiikij? napredaijake — tako učijo nauki semenišfc&ga profesorja. Zjutraj bere ma-. so. živega Boga zavžije, čeiz dan .pa uči: -zaničujte »liberalce«, -kcnjederce liberalne po&rijte! Bič imate, »liberalci«' pa h^rbet. — Kam ibo vedlo to?! ' Ln oiauk nadškofovega glasila? Nika--ke zveze, nflcakega bratenja, »kakega kompromisa, proč pa naj učijo tako! Za poboje bodo eni odgovorni. . To strašno divjanje klerikalcev pa kaže le iznova in znova na' potrebo dobre organizacije z napredne strani. S te strani' •krepek pritisk, pa že preide počasi razbojniško .razpoloženje raznim Krekom po slovenski domovini! 2s vsakega! ZiTfgatogaJ ITloško perilo: Srajce bele fine »Geentleman0 - - - - -„ barvane moderne „San-Remo" » „ Touristen »Rigi" kakor tudi lepe kravate, vratniki, manšete, sp. hlače, nogovice in žepne rute v veliki izberi in po nizkih cenah prodaja Tvrdka: HED2ET t KORITNIK "" fiORICH Vcgal Curso Gitts Verdi 3~i& Vi>8cnpfe jk[ j Domače vesti. barov! za »Dijaško kuhinjo«. — Turk je 'poslal iz šepulj tri vreče krj^ pirja im 50 :kg ječmena, (katere so darova^ Ivo fcozim (eno vrečo), Jožefa: vd. Č^ hita (eno vre6b), Ani Turk (eno vrečoj In černe in Tiurk skupaj 50 ikjg ječmenK^ Ant. Kljun, nadzornik »Prve Češke«, 3 ¦!? (članarina za i 1912). .Na račun mesečnme je prišlo 4720 K. Gostovanje članov slovenskega deželnega gledališča iz Ljubljane prične na Vel^anočno .nedello t. I 7. aprila. \;pelujemo ne na.se občinstvo, dajBf pridno zahajalo ik ipredstavam, ki bo^o' niKlUe umetniški užitek. Ob meddiskrii predstavaih . bo - sodelovala tudi volaSka godba. ¦ . . i Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (Podružnica Glasbome Matice v (Lljubljani) priredi v soboto, dme 30. iiiorca 1912, žive* ¦Čer v Trgovskem domu^ tacert, Spored: F/ MenrielssoJm^Barth6iy: Ouverture k.. »iFingalsihotole«, orkester, Av Bruicikiier: Ave Maria, mešan zlbor, P. tL Sattner: Jeftejeva priseiga, mešasn zbor, soli in orkester, R. Straiuss: JPfagtnent \*z »¦Robnega kavaljVja«, orkester, J. Pro-Chotzka: Ljuto6zen, mešan zbor, K,. H. Grieg: Nova tzemilja, moški »bor, bariton šolo in orkester. .;«•! Pred o. kr. izpraševalno komisijo za občne *judske in meščanske šole v Gorici se prične prihiodnji uisposobljeiniastn^zpiti v poiKdeiljek dote 6. im-aja t. il., objemih zjutraj. — iPrcšnfe za pripustitev !k(Hi|toim Je-pre^loižiti v takem roku, da bodrif^iro^: »'kak''komisije vsaj do vštetega dne fgjt aprila 11. Za župana v Kobaridu je izvoljen g. iFran M;ikiavič^,posest#k k\ trgovftc; l^ovi. g. župan je odločen ,riaipred!&n mož, spoštovan in upoštevan, iki bo delal v vsestransko korist kobaiiSkega tnga.. Po:dižupani-so: Anton Uršiič, Aird. Juretič, Ferd. Vola-rič, Fran Volarič, ti iz Kobarida; Artd^;* Kranjc iz Sviinega in Jos, 'Stres iz Suižida., Tako ima ponosni ež. odbor je izdelal nove tiskovine, ki jih bodo morali -rabiti vsi cestni odbori radi enotnega vpisovanja. Naša tiskarna ie založila do-tične tiskovine hi prične razpošiljat] iste prve dni prihodnjega tedna. Občinske . volitve v Ajdovščini. — Včeraj je. volil tretji raz^dd. NaiprCdnjaki-so dobili H6 glasov, klerlkak-i od 21—26.-Danes sta volila drugi in prvi razred. Tu^ ni bilo klerikadlcevinitiblizu. — BiobnaH so in vabili in se ibvalili, veliko truda je bilo treba za —.20 ¦voliloev! Obupani 'žiupe^; upravitelj iRej&c je vlažil danes na nadr škofa prošnjo, naj ga za božjo voljo .premesti iz »tega ajdovskega kamuna«! Izredni občni' zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici bo drnie 31. HI. 1912 ob 10. uri predp. v društvenih prostorih.' Dnevni red: 1. Spremieimlba pravil, 2. Volitev blagajnika. NB! Ker -je treba k 1. točki 1/:i članov, se na to posebej opozarja. Odbor. Najlepši dan njegovega življenja. — Dan pred splavljenjemi drugega avstrijs-ik&ga dreadinoiugMa je pisala dunajska »Neue freie Presse«, glasilo nemš-kega,-Slovanom sovražnega kapitalističnega sve ta, da bo ta dan najlepši dan življenja ad1 miraiu Mjcaitecuioccvliju, ki se je najbolj' trudil, da morajo avstrijski narodi metati mi^ lijcne v žrelo militaristfeorjiemu molotou za ladijske 'Zgradbe,/za katere'je država dobila dovoljenje od raznih .takozvanih 4j!udskiih« poslancev, m|ed njimi tudi od srašilh klerikalcev in njihovega vodje, nekronanega vojvode kranjsHce dežele. Mon~ •tecuiccoliju «a se je prigoidila ta dan nesreča, da je pri spil:a.vijenj!U ladje padel v ' imarje in si tam nekoliko 'Ohladil ta svoj.; ^na^epši«,-?^ tudi menda najbolj moker afcn; "¦ ;• Tako ^imiamip .že_ dv,av„ idre_axino.ughta, k feih ^stkj^ef^ai' nasj- 60 SnBijf6n'6V"*'k!ron, " hšpvenske .univerae pa še nimaimo in tuldi. in|(bene.čKto];:sloven. srednje Šole, nobene; čjsto sldivenstke . imeščainsike, kmetijsike!' trgovske šole in velikanko Ijndiskošolsko-miaerija. Kleirikalci, ki so z.velikansko na-? -'glicp in ostudnim klečeplazenjem hiteli'v' delegacijah' votirati 500 miilijonov 'izdatkov m za puške in topove, pišejo dan ma dan proti učiteljstvu, .šoli in • profesorjem. Oni nočejo šol, ker vedo, da kdor s'e je kaj' učil, neha biti klerikalec, če ni — sebičen koristoloveč in inez^ačajnež, kakor .jih je: velika večina v klerikalnem taboru. Mon-•.tecueeoli se je ohladil v valovju. -Klerikalce *bo treba obiaditi z izobraževalnim in go-'iKpoUairaftimi delom- in a (glasovnico v roki. Ne zatira) ubogih udov In sliv, — -h Bat nam poročajo, d*i Je bila n\. m. staraSUistvena seja. Prašali so žuiju::, kuko je s pnemožeiiiiem vdove An« |Jiie'j nik te Biteža. Žmpatt je -počasi odgovoru da Je' ikupjl m pretrroženJje vdove Biu^ kove, ker ini bilo g. 'Palbjana tje, V >m šnji seji -se je bilo namreč sklenilo,'da poj deta župan in ipodžupain kavpit tisto pre motoje za občino. Ker je pa g. Fabjai obolel, je pustil .Županu, naj-sam' vse uk rane, Starašiini so bili razburjeni In o<&\ so, ne 'da bi rešiii to točko. — Premoženji je vredno mad 11000 K, ostalo imu je pa i- ¦5274.K;, pofaibil je .priliko1 ,:zase. Briga« se klerikalci za 'kp& nauke;: Ne zathi; ubogih sirot in udov. škandal !Ali taki % klerikalci. Škofovi zavodi v ulid Drcflssi. ^ •Dobili smo kdelavškibkroigovdaljsi fa .pis, iz katerega posnemtono sledeče zanj. mivosti: Glavni,nadzornik čez vse delo j; pater Werner, oegar'desna roka Je,pa nek: Josip HunČdwSky, delovodja, ki je z m-»ustrašeho .doslednostjo začel' pr-egiiiijaf slovenske delavce. Preprosta siloveiisfe' delavsika diuša si daje .duiška v omepjeriai dopisu ter značiirio opisruje 'čelo delovanj! in nebanje tega »Jožefa«, kaikor ga na^iv-/lajajo delavci. Nočemo navajati tu zani. imivfh 'dcigodbic, pribijamo samo to, da ¦zahteva ta ošabni »Joizef« ičkt' delaivca znanje me miškega in laSk-ega jezika, kakor .daj .bi znala lopata in krarnip samo ta dva je--zika in ne bi razumela tudi slovenske gc-vo.rice. Tako se izraiža dopisnik sam. Tri .pa dela le za to-, da.odipravi' kratko malo slovenske delavce iz službe.. Lepe stvari se gode. Dopisnik-končuje svoj dopis z z;:! ključkom: »Ali knezenadškof spi, da ne vidi in ne ve, kaj in kako se godi z njegovimi rojaki pod stavno nemško pastjo delovodje »Jožefa«, kateri daje nemalo poj tuho pater Wemer.« O priliki se :zopet zglasim. . Delavec. Poslanec Fon piše svojim »volivcem«. — Lepo pismo je aiapisal v otoeb Gregorčiče vib listih svojim •>>volivcem!« poslanec! Fon. Prav »po katediško« jilh. farba gledč ;državnih podpor za lajšanje bede. 0,n je priden, in dober, ali ti pr-dklemani. :uradni-j tki,na glavarstvu ne,delajo tako;.kakor iio Če cin. In mogoče je tudi.(davkarija prepo-časna. Za poč't je Fonu. in. za' skoč'tiz kože, kajti dnuigodi so dane podpare, Fo-novi volivci pa ne dobijo. Še nič. Jn kaj re še povedal Fora? Pravi, da na¦ Ajdovskem, v Gregorinoveim voHneni' okraju, utegnejo dobiti kmalu podporo, na Fonovih krščanskih tleih.pa še.nič! No, iglej:ie in čujte! Kaj .pa, ako bi bili volild tudi drugie .voiliii napredne poslanice? Potem bi ibilij najbrže že idob^i' ilzdattie podpore, tako vidijo pa ie. Fon-ove. in Gregorčičeve fige! Slovenski rudokop v Nemčiji, naš rojak, nam piše gle.de na štrajk v memškili premogokopib, da jih je štrajkalo 'do t. m. 230.000. Gospodarji in uradniki so priganjali na vse- načine delavce na delo. Pošiljali so dopisnice, da 'kdor :do 16. t. m. iie pride' na delo, bo vsaik' izbrisan. To frič ponragalo. iRudavji so vrnili dopisnice. .»BetriebsfiiihTerji« -so posilajfi potem pis-mepe'-odpovedi,'priporočene, 'ali pisrnono-Se so jih nesli nazaj. Prišlto j& tuidi ido spopadov med štrajkuijočJmi in -ornimi, ki de-Jaijo. Policajev, -orožnikov im vojakov U vse -polno, to vse plačajo- posesstniki rovov, ali to ne stane nič, ali -ubogemu- rudarju zvišati p!lačo«zn. ipat"fen;ig6vv-t'o("'"^aKštano ipreveč! Hrana ¦in vse j-e drago', Od zaslužka morajo Vedno več plačevati-. Od meseca julija 1911. do -Marca 19-12. je -plača! ^dopisnik 46 mark. Hrano :in stanovanj* [inora plačati .samski dieilavec. ¦mesecu-"' j6vf—65 mark. — Klerikalna zalega je de-jlala -škandal, nalmreč rr,i zahtevamo 15 od i&t(y o.d 1 imanke večji .»aslmžek; a)ko zasiuži jnamreč 'kdo 5 mank na. šiihtu, dobi -plača-;no 5 mark 75 fenigov, ako zasluži 6 mark. dobi^irnark 90 fenigov itd; Klerikalci riiso iioteii.štpajkati vkrjiibsoc. deniokra'tom in jpoljsk-armi društvu; !zato pa so 'odstopili ;zapeljani ttelavci od klerikalnega »^e' weiks-Vereina« v 'delili imiriožfcajh in so štrajkali. --Oni, ki bi /hoteli priti sem, «ial ostainej-o rajši doma s'edaj v času gtrajka- Vzenrffe i1??-"T uP «ftk0 {,?8t« »»hod, brtoarotU a»*lf8enj<» aH težko capo, Pellerjev fluid z mnmkn Jil kašelj utehajoiej«, oftrljaJočMn ačinku, t>van«jgt«rlc» za poskužnjo 5 kron, dv« lo, češ, .da ni utemeljena v za&om, —. Ljudstvo Ihoče šol, ali težikoč in ovir proti šolj je vse polno 'na vseh kordih in 'krajih. Menaierlja v,»Pciniv Listu«. -^- Nekaj časa razstaivlija »Prim. List« v svojem podlistku menažerijo. Spočetka je pltisal tam: le kenguru im navadne opice, s" .. .sopri-Peljati na .pcgiled tudi1 šimpanza, gezdinega '^'oža ... Da bo tmeinažerija v ikatoliškem' listu ii>opolna, manjka pred vsem zverina v podobi paivlanfskcga meniha Mačoiha, te^ -Ka nevarnega morilca v meniški obleki. Menda to posvečeno zver razstavi »Prim* List« prihodnjič. . Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu. $edež: kavarna Minerva, via Acquedotto, — Odlbor tržaškega kolesar-ftke.ga društva »Bafkan« de videč nagli 'az-voi in napredek društva, iin v prvi vrsti kf>i-isti in interes svojih -članov, posnel , nuni; do inozemskih Tourinig 'klubov, in sklenil v smislu jsklepa »občnega zbora 11. februarja 1912. zavarr>vati svoje člane 20-Pcr /f>Je8arske nezgode. To zavarovani^ fic deli v dva razreda, in sicer: I. razred s Pravico K 2000 m slučaj .smrti; K 6000 za slučaj popolne nesposobnosti, K 2 dnevne predsednik. Vojaška godba .v 'Gorici bo svirala v paineddjeik 25. t. m. ¦ v im/estnem vrtu od 12;—-1. pop. Vspored: Blou »Pod praporom zmage«, koračnica; LeMr: valjček po motivih lomantiične operete »Ciganska ljubezen«; Web'L'r: ouivertura k operi »;ča>-rostrelec«; Ooldmlark: velika fantazija iz ¦opere »Dom, o!b oignjišču«; Fafl: ^potptDurJ, ;,iz operete: »Dolaršlka princezinja«'. • ¦•¦•' Padel je po stopnicah 27 letni delavec E. Križaj. Pobil se je ja'ko .^varno; ležrv bolnišnici. '**' Visok obisk. — iNa mednarodni jubi- je omenil važnost trgovskih tečajev in pri-J pomaiil tudi/^eljo, da bi se dosegla v iu«glea% inent času prepotrebna tngo^&ka šola. V imenu obisikovalcev tečaja szaihvalU se je g. učiteljem, kaikor tudi vodsftvu »Šolske ga doma« zaprepu-stitev šolskih prostorov, ter časrnkarjeinij aa 'prijazna poročila. Predaval je na tem večera &-Pf«rh>ov-4> pomenu-ter O praktični uporabi knjigovodstva in drugith predmetov, .ki so se pri omenjenih tečajih podučevaili. ; : Prihodnji sestanek društva bode v kratkem. ., C«, kr. žrebčarska postaja v Vrtojbi. — Opo-zairjajmo.lvonjercjce, da se nahaja od L maroft dalje c. kr. žrebčarska postaja v ftel. Vrtojbi pri Oorici. Ghoo;: je včeM tr^H, 4a. Etna aov fa** ' adnonghl( »TegetthoM« v ikbnstniikcjji [na" pako, da, ne bo mogel ntanevdrati ter^lbo mogel vršit! le,stacionarno služtid In nI ^ raben m bo|no ladjol! fiaielMijo in Italijo. . "v,^porabe, iz zrakoplovov.. Italijanski zrakoplovi so križarili nad turškim taJboriščem- pri Suani Ben Adenu :n vrgli nanj okolo 30 ibomb, ki so se us-ipcSno' razletele. Arabci so se takoj raz-Jejmi razstavi umetnega Jkuihamja, katera se i pršili, ko so opazili zrakoplove. Iz Bien--vrši sedaj na Dunaju, je tu.di tvrdka JVLaggi ' gazija poročajo, da je v>rgel izraikopiovec svojimi izdelki zastopana. Pri otvoritvi je ^počastila Maggijev oddelek s svojim obisfcam Njena c. i. k. visokost, gospa nadvcijvodiinja Marija Jožefa. Visoka gospa-si je dala prikazati, ikaiko se goveja juha pripravlja iz Maigg.ijevih.' kock, poku-sila je juho in se izrazila izredno pohvalno o njej-. Potem si je dala iNjena c. i. k. visokost še nadaljne Maggijeve iziddke raz-tolmačiti: Maggijeve gotove .julhe in Mag-gljivo-zaibelo za juhe in končno je svoje ime blagovolila vpisati v zlato knjigo tvrdke Maggi. Pri nakupovanju blaga se vsak človek ozira predvsem na kakovost — ali bi se moral predvse:m ozirati. Ker je Kolinska kavna primes priznano wa'Jbo!jši kavni pri-datek, zasluži predvsem upoštevanje. S •Kolimdko kavno primiesjc se napravi na.)-bcljša kava, ki ima izlboren okus, prijeten \'Ci^;j in kpo ba;rvo. Gospodinja, ki hoče imeti dobro kavo, kupuje samo Kolinsko kavno primes.' " '......." •¦¦¦•¦ Palmas in pa Imet as se imenujejo nove smodke, ki pridejo v promet; stale bodo 16, oz. 12 v. Listnica: V G.: Prihodnjič. Roberti bombe -v taborišče. Ko je bil v višini 700 metrov, so ustrelili proti njemu šrapnele, a mu niso napravili nikake šfcolde". Razne vesti. Okoli Mengdba se ponavljajo ponočni napadi. — Neka italijanska ladja je bom-. •baridirala obrežje severno od Perima. — Izšel je nov dekret za nov V. edit 20 milijonov k 140 milijonom v vojne svrhe v Tripolitaniji. Razne vesti; Obsojeit aristokratski d za dober uspeh, Bnnbord so jfUto lahko zaužitni in okusni. Zavojčki so \w 20 ali 40 vin., dozo po fit> vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofoletti, o, l trogo kaznujeJ Kedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sojinih organov, kašlju, bruhanju,, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih -pecijelno ari1 infiuencij obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani balzam IS/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K 56 Anker Pain-Expeller 1« fOTSoi prifoaaao kot najboljšo sredstvo troti Brehlajcnjn itd. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2-— se dobi po veeh lekarnah. Pri nakupn tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „gi« drOB", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHJESJEVA LEKARNA Pri „aUfMB itro" v Frad 1 isabethgasse 8ter. 5 dov«. Va»nw nspoHlfanl«. ELL9HHTEII m TRPEŽEH pravi PRHKIH- kanCnkoii podpetnik. Lekarnaria H. THlLilRY-JH samo pravo CENTlFOIiJITO MANILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih v mah pri opeklinah, oteklosti, ponesreeenju in vnetju gnojilvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih raaab. itd. 2 škatlji 3130. ZnLOGn: Lekarna pri fengstju varim ft. ThicrrHa Presrad?. pri Bogate«. Dobi se po lekarnah. — Na debelo po med. mirodilnicah. Lekarna .Crištofdletti t 5qmj na travniku. ¦ oroMBA. oi, j^ predno se Trsklco (Štokfiževo) Jetrno olje. Pcsetmo sredstvo proti prsstm boleznim in splGSui telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno raene barve po S. 1*40, belo barve K 2 Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je soselmo priporoS-ljiva oirokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Jetrno- ojje se ieie-tnim Jodecem. S tem oljem Tse ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žleani otoki,' golše," malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. =s===s= Olje, katerega narofiam direktno iz Norveolje, prelSCo Fe vedno v mojeia Iceitn. laboratorija, se napolnijo steklenice. Zato zaraorem jamCiti svojim (C. odjemalcem glede Cistote io —¦....... stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Grlstofolettijfiva pijača Is kina In ielova. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Podružnica »Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — ¦¦ Vioge na knjižice obrestuje po 4'|2\ vloge v tekočem W računu po dogovoru. v MnISta slaTBlc« E 8,000.000. - - ClSIlfrflla O L|UbI|anl. ~ Besema Z8kJ*fl K 800.000. ===== PODRUŽNICE i Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, S p lit, Trst ========== , Vla;k šo ustavi« neznani lopovi na Črti .MrMe-Ohto, -kakor poročajo iiz JVlisfetpi, ., poUroH denar iz blatne oboli 60.000 -do-'; larjev ter "pobegnili. Atentator d\*JW>a se (hoče umoriti. (Poskusil »je opetovaino saSraomor, zaletaval se je z glavo v zid, ali naimetn- se mu ni posrečili, ker ga skrbno Suvajo. Sedaj so ga utaGmili v poseibrijO celico poid' statoo nad- ZOHStV©.' Tatvina v vlaku. — V eikspresnem vlaflru Pariz-Amistexdiaim ie ibi-lo ukradeno, nekemju zlatarju izlatniine v vrednosti 150.000 frankov. Židovske klobase. — V Berotinu so vs'i Ži-dje pokori ou. Nekatere mesnice so prodajale Židom meso? te so se poslužile pri izdelovanju klobas prešičjega -mesa, katerega Židje ne smejo, jesti, namesto da bi bili rabili ritualno ;nc$o. 2idje tožijo (prizadete mesarje ter hočejo objaviti tudi njihova isnena. Demonstracija slepcev. — V Bukarešta so demionstriralii slepci iz zavoda, katerega je ustanovila romunska kraljica Carmen Sylva, ker so dobivali jako slabo hrano. Ko jim je Mo predloženo kosilo, se iga niso dotaknili, marveč so vprizorili demonstracijo. Vsled tega je šla kraljica v azil in zagotovilo se je slepcem, da se bo lepše ravnalo ž njimi. — Za dobrodelnostjo se rada skriva krutost in neusmiljenost! Predpust v Hamburgu. — V Hamburgu je prcdpust, vesel (predpust, skačejo in plešejo, da je veselje, 'Predpust v Hamburgu traje do velikega Četrtka. Od tega četrtka do Velike- noči, torej tri dni je Hamburg v žalosti in spokornosti. Do velike srede bodo še plesali, potem žalovati in v miru prebili dneve do Velike noči. Antimilitarizetn na Francoskem. — Pri zadnjem vojaškem naboru na Francoskem se je pokazalo, da manjka nabornikov 50.000. — Pred kratkim je bil v Parizu pogreb nekega obsojenca, ki je umrl v Afriki. K pogrebu ga je spremljajo 120.000 .revolucionarjev, ki so vsklikali ogorčeni proti armadi, proti mornarici, pro ti vojni itd. — Vemo, da prebivalstvo na Francoskem ne raste; zato umevno, da trpi vsled takih okoliščin armada, da je vlada v skrbeh, kag bo v prihodnjosti. Pomagati si hoče 5 črnimi četami Kolonije naj dajo Francoski potrebne vojake. Vojaški izvedenci so podali ugodna poročila in ustanovi *e za sedaj reservna brigada 5000 mož, ki se jih (nabere iz francoskih kolonij v Afriki; 7 novih črnih 'bataljonov bo v Aižfru, ostali pa v Maroku-. Po nedolžnem obsojen na smrt. — Posestnik Ešsler v Zamboru v Galiciji je bil obsojen pred leti na smrt, češ, da je umoril svojega sina. Dosmrtna kazen je bila spremenjena v 20 letno ječo. Sedaj pa je izpovedala Eislerjeva IjuMea, da je otroka nh! neki njen star 'IfuSodek. Eislerja so Izpustili iz ikaenibiice. Samomori vojakov. — »Dne 12. t. mi so vložili socialni demokraitje v državne5«! zboru dve interpelaciji radi samomorov vojakov. Prva se tiče samomora vojaka Josipa kmlerja od 15. ces. polka v Opatiji. Samomor IrniJertja je povzročil nenavadno trdno postopanje mafarla iLudovBca pl. Kremliiiga. Ta kaznuje vojake zaradi naj-iitznatnej^ih malenkosti. Druga -interpelacija je radi samomora iovea Ivana fftMten.brafnerk v Beljaku; Ta slučaj dokazuje, kako (barbarsko in skrbno površno src vrši vpri vojakih radirav-miška preiskav«, bodisi za telesne aH idu-ševaie tadleanL tlUttetiibretoier .ni bil »rtilkdar povsem iiomiaitan, amipalk ip» starosto vn i vojaški .navadi so tudi- nJega1 smatrali za siinulatrta tako dolgo, dokler ni tragičen dogodek odprl oči tistim, ki talko vneto skrbe za moštvo. Dne 29. fdbraara se je ustrelil četovodja Viktor Maiar; priredili so mu lep ipoigreb z vernči. In ilepi pogreb .je opazoval tudi liiittenlhrejiineir. Pa se mu. je zbdilo v ktuši hrepenenje, da bi tufcK' on' imel nekoč talko lep ipogreb. Ali kako? In v njegovih nezdravih možganih se je Ikmatu rodMa iboina mi&el, dalbi &i s samomorom- priskrbel lep pogreb z vojaško •'godbo in trakov li.In ta misel mu je talko prevzela dušo, da je Šel iim izvršil saimonnor. Ali bolni vojak ni dosegel tistega, zaradi česar je izvršil saMKomar; modri imditaristiičnti gospodje so' se zibali, da bi se Se več vojakov ne ipostrelido zakadi kaprnenja po lepiih peigre&ih. Zategadelj so ukazali na 'tihem izkopati na pokopališču liamo in v večerji tišini so skrivoittia; izagireibiT vanjo Hiittenbreimerjeivo truplo. Nekega nemškega špijona so aretirali na Angleškem. Ogledoval si je trdnjave okoli Ooldhill in jih fotografiral. Ko so ga prijeli, je raztrgal .neke svoje paipirje. Književnost Scherlook Holmes, Detektivske povesti. I. del. Doživljaji. Te povesti izhajajo v snopičilh po 40 v. Sedaij smo dobili 3 snopiče. Popolno too približno v 30 sinoipičili. Izdajata Kleimajrer & Baimiberg v Ljubija-rJi. Prevod je dober. Mali oglasi. HajmanJI* pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas sissiMjSi š» raJana za Fsako besedo 3 Tin. HajpttpravneJSe Inseriranje za trgovce la obrtnike. Kolika Je manjših trgovcev ta obrtnikov v Gorici, katerih n* deftli (in celo v mestu) nihče na pozna, ker nikjer ne ia%*rirajo. Skoda ni ncajhtfa., IInftnnji za gostilničarsko obrt z ljudsko-šolako IHjSilutl izobrazbo in lepega vedenja, sprejme hotel „Jelenk v Gorici. 1 ^InVOn^lfSI ftl/ilift se PriP°r°ča cenjenim l dlUTtillOha Ollllja damam in gospicam. — Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregamič, ulica Caserma št o, III. nad. j Mihael Turk. brivec s^TSo^aS = za jniipgobroiai objsk^ Za točno postrežbo in i snažnost se jamČT ~~ JAKOB ŠULI60J, urar v Gorici, Gosposka ulica Štev. 25 priporoča svojo bogato zalego raznovrstnih preciznih ur ter razne srebrne in zlate predmete kakor: verižice, obeske, prstane, uhane itd. Za vsako popravilo se jamči. Odlikovana pekarija in siadčiOarca Karol Draščik v Carici fia Ker«, v (lastni hiii) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance ia poroke, odlikovane velikonočne pisce M. Prodaja različna fina vin« In likarj« na drobno ali v originalnih butelkan Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ta**- po Jako zmernih cenah. **• Ponatis „ Odgouor*) gospodu F. Novaku, (brivcu Tu. Podpisani Izjavljam, -uJa 'ie »osp. No-vak v svojem cidKoivinir.ii -poveidal neresnica. Jaz nisem hotel ipiOdjpisaiti pmne pogodbe, ke>r niso biili mavedeni dolgovi. Qn mi Je rekel, Ida Je pazalbffl to napravfti, in 4a ni 'P'itreibn'0, ito imam za to ipriče, da je pnevzel vse dolgove. Po tej izjavi sem si .mislil, da irmam opraviti s poštenim 'človekom. Sedaj mi sje 'šele -»asno 'zaikaj govori o pcprharrju v Ameriko. Atoo bi jo bil jatz p0ipi'h-a1 v Ameriko, bi si Ibiil Vi iosvojiT ibrivnicc za 200 K in s tem oškodoval tvrdke. Pozneje pa hi 'isto laihikoiprioidal asa 800. Smešno je, da mi oponaša ipesitovanje' otrok in sliceir taikili, iod ^katerih jpoznam očeta in mater. Radoveden sem g. Novalk' čegave pa pestujete Vi? Glade tvrdlkc Ivaneič & iKurLnčič Vata povem, da je bila blago in da je še .zdaj- in da '.niste smeli :p.rpldafiati mila, ako niste ib'fl pripravljen isto plačati. Vašo izjavo, da se ne iboste več oglašali v javnosti vSipneijimem za znanje — to bi ipa že lahiko prej napravili in ne izzivali poštenega "človeka. Gorica, idne 20. marca 1912. Slavko Anto^!<. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo !e toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. ¦ Continental je oajboljši pisalni stroj. Primerjajte in prepričali se bodete, da je to res. Zastopstvo in zaloga tvrdke Wanderer- Werke uke. družba v Ahcnmitz- Schonau Ant Eti. Roeper - Gorica ITIagistrafna ulica št. 15. Dobi se ose stroje za pisarne in druga potrebščine. Anton Foiatzky v Corioi nasiednik Jos. Terpin. »m areri Rag^ij,, . TR60VINA NA DROBNO IN DEBFLO. N»|cenejfl kup«v*l86e nlrnberškega 1b drvbnes« blaga ter tkaaln, prej« la r.lvn. POTREBS0INS5 n pisarnieet tedte-.ia pepotnite. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ta kroja$9 fa Seoifmf«, ST6t!nJloe. -> K©žni TeIsfli. _ n*§ne fišna obuvala sa *S8 Mne zase. Semena za zalenjavc" trave h detelje. 3 hiše na prodaj] 1 na Šempeterski cesti št. 51, obstoječa! 3 nadstropij; druga hiša v ulici DogaJ št. IS, v isti se nahaja krčma in tretja] ulici Rassauer št. 3. Natančneje se izve v našem upravništvuj Simon Praprotnic stavbeni m pohištveni mfesj u bfubljani, Jenkova u!ica štev. ] ' piiporoča svojo veliko zalogo vsak* vrstnih Olliar JSk led v pobih,,: _ velikostih za pivovarn, restavracije, 1 trgovine z delikatesami, mlekarno itrf, po najnižjih cenah. Tudi ima v z.ilog v< iiko okroglih orfnih miz /a p stilne in restavracije. Točna postrežba. Na zahtevo ceniki zastonj in poštnini prosto na razpolago. | Varstvena znamka: „Sldro" i\\mmt Ca ptici comp. ESte5Le • OB!rrb]ie.n* 2»loga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, i r^ »* Anker fain-Expel!er Je povsod priposnamo kot najboljše sredstvo proti preblajenjn iti Za ceno 80 vin., K 1*40 ia 2'—.se dobi p\ vseh lekarnah. Pri nakupu tega, takoj priljubljenega domačega zdravila, seje I posluževati ie originalnih steklenic v j škatljah z našo varstveno znamko „si-| drom", ker le tako je zagotovljeno, dal je izdelek pravi. ' I Dr. RIGHTER JEVA LBKA1NA — pri ..ilatem lova" v Pragi ffiSWl isabethgasse Štev. 5 »ova. [(/TJ Ducvno ratpoiU]a»j«. H!wj| Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmeti] skih strojev, gramofonov, orkestiijonov itd Mehanična delavnica. Poliranje z .električno gonilno silo ter emajiiranje dvoko'es na plin Kol^isarjcm v korist! Kdor hoče stare dvokolo obnovit*, naj ga takoj pošlje emaj Hrat stane K 6'—, v različnih barvah K 8 -Pvi Oorida Stolna ulica 24 Prodaja tadi na obrok« Ceniki poštnine ftrost:. Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsa kovrstnih strojev. je izšel. Broširana knjiga obsegajoča 281 str. stane K 1*80. S poštnino 20 vin, več.