Subacrlptlon $žiti davčno breme na pleča ameriške a* Francija nadaljuje staro igro pod novo označbo Pri Kretke Bros. je na primer neki visoko kvalificirani Mtool maker" delal 89 ur na predmetu, katerega ae je obvezal izdelati sa 920. Ker je po&kodoval nekaj orodjs, mu je družba odra-čunala dva dolarja. Zaslužil jc krog 20 centov na uro. Koistrakolji Izdelovati take ki podlagi n Tudi pri Oakland kompaniji v Pontiacu so se razmere močno poslabšale v strojniškem depsrt-mentu. Družba je izvedla večjo racionalisacijo dela. Pri tem je 80 superlntendentov ln delovodij izgubilo službe oziroma so bili potlspjeni med strojnike, ksr pameni. da je bilo 80 drugih strojnikov odslovljenih. Mehanizme U a projekcije ne počiva kljub hiše na širo-j krizi, katera Jo prav za prav še pospešuje. Kazlog. da frtjr fn 0'Connell priporočata na načrt zvezne kontrole nad induetrijami, Je to. ker M >« danjimi razmerami ne vi-«ta možnosti za organisirsnjs žela v Kt v a v unije. Bankirji in industrijd tega enostavno * spuste, njih moč pa je do-v«!i velika, da lahko sdrobljo ^ iH)*kus, menita Frey in vConnell. New York, 19. nov. — Kon strukcija jeklenih t}Jš se bliža u-resničenju. O takih hišah te dolgo sanjajo arhitekti in do tega bo prišlo, ako bodo vodilne je-klarne pričele izvajati avoje načrte na širši podlagi, kar Je ako-ro gotova stvsr. V zadnjem času je bilo postavljenih nekaj hiš is jekls in železa v Bronxu in na Long Islsn-du. Neki newyorškl arhitekt Je zgradil večje število miniaturnih hišic, v katerih ni niti koščka lesa, kamna in opeke. V teh je instaliral opremo za ogrevanje in ohlajevsnje in sistem rszsveljs-ve, ki izključuje okna. Te hiše ne potrebujejo oken in skozi stene ne prodre noben giss. Charles F. Abbott, direktor Ameriškegs instituta zs Jeklsr-ske konstrukcije, je izjsvll, ds ao bile metode zs gradnjo hiš iz jekls in želeia izpopolnjene in da Uke hiše ne bodo stale več kot hiše iz ltsš, kamenja ali o-peke. On pričakuje, da se bodo v bližnji bodočnosti pojavile velike zahteve po takih hišah In da bo to poživelo aktivnosti v jeklarski industriji, ker bo dOblls širše polji zs nove izdelke. Peter Muelkr, stavbinski pod jetnik v Bronzu, le poetavil hišo iz Jekla a štirimi sobami In kopalnico v treh urah. Pri kon štrukelj i so bili zaposleni " samo trije delavci In stroji, ki ao postavili ogrodje na določeno me RtTermostatična kontrola vsdr tuje enakomerno temperaturo akozi vse leto, centralni razsvetljevani sistem pa rassveljuje vse prostore. Ustanovljena je bi la že organlsacijs. ki bo pričela izdelovati taks *«■ najti trg zanje, kar se J bo ne dvom no posrečilo, prsvijo artii tekti. Teroriatlčna volilna kampanja v Kataloniji .. Barcelona. Španija, 10. nov,— Doslej mirna volilna kampanja v Kataloniji se Je spremenile v nasilno. Včeraj je bila vržena bomba pred poslopje nekega političnega voditelja in pri eksplo-zili je bilo sedemnajst oseb ranjenih. Katalonija, ki je nedav-no dobila neodvisnost, ima prvič po dvesto letih parlamentarne volitve. Delstt bo moral kakor mu bo na- tokova la politiku mašina. ki pride na krmilo Waahington. D. C. — (FP) — Kaj bo ameriško delavsko gibanje pridobilo a p61*zom Hoover-jeve administracije in kakšen dobiček bodo imeli Uradniki delavskih organisadj, ki so bili aktivni v kampanji sa izvolitev Rooaevelta? To sta vprašanji, o katerih se sedaj mnogo razpravlja med delavskimi vodfteljh Neki demokratski kongreenik je po konča nih volitvah isjavll napram zs-konodsjnemu reprnzentantu A mer toke delavske [federacije, ki je tudi agttitral za Rooaevelta, da mu bo pomagal, da dobi primer no posteljo v novem režimu kot znak priznanja sa is vrženo dele Reprezentant mu je na to odgovoril, ds bo imel dovolj posla pri opazovanju deta demokratskih članov kongresa v prihodnjih štirih letih. Dtlavstvo bo zahtevalo mnogo od rioye administracije, vladne akrtbe za delavske voditelje niso dovolj. Izgleda, da Je žtna novoizvoljenega predsednica tista članica družine, ki ae po 4. marcu naseli v Bell hiši, katera pokasuje največ sanimanja ta delavska probleme. Ona se je udeležila že več diskusij o hresposelnosti in oskrbi za bedne, o pravicah delavstva in problemih rediatribu-clje.dohodkov. Posnana Je kot ženaka liberalnega mižljenja in bo nedvomno imek vplivno besedo v novi adimn i strsctjiT^ Rooseveltu se govori, ds instik-tivno čuti s delavstvom, tods je vprežen v politični voz ln unije ne morejo računati na njegovo aktivno pomoč pri načrtih, ki jih namsrsvajo predložiti kongresu ln administraciji. Gotovo je, ds Roosevelt ne bo postal mučenlk zs delavike interese. Daniel J. Tobin, predsednik brstovščine vosnikov in šoferjev, ki je nsčelovsl delavski sekciji v kampanjskem odboru demo-krsteke strsnke, bo mords dobil pozicijo dslsvskegs tajnika v novi administraciji, ako ne bo Waahlngton, D. C., 19. nov. ~~ William Green je kot predsednik Ameriške delavake federacije podal isjavo, v kateri pravi, da bo organlsacijs odločno pobi jala poskus sa uveljsvljenje davka na blago (sales tax) na pri hodnjem kratkem kongresnem sasedanju. Dslje je Green dejal, da bo konvencija federacije, ki ae pri hodnjl teden otvori v Cincinna ti ju. adoptirala zaključek proti takemu obdavčenju. M Delavstvo gleda s itrahom na agitacijo, ki jo vodijo propaga-torji zakonodaje, katere cilj je transferiranje davčnega bn na z ramen bogatinov na pleča ameriškega ljudstva/' pravi Green. "Ameriška delavska federacija Je že večkrat poudarila, da tak davek ni v akladti r. demokratično formo ameriške vlsds In delavstvo bo napelo vse sile, da prepreči uveljavljanje davks na blsgo ns prihodnjem zasedanju kongresa." Vrhovna sodišče potrdilo obsodbo pridigarja • ;J MoAlester Okla., 10. nov. Državno vrhovno sodišče je o-dobrilo odlok nižjega sodišča, ki Je obsodilo baptistlčnega pridi garja rev. S. A. Borrieja na dosmrtno ječo. Berrle Je bil spos-nan krivim na obtožbo, da je sa-strupil svojo šeno. to iszvslo velike opozicije s stre ni tistih delavskih voditelje* v delavski federaciji, kt so podpl rall Hoover j a ali qs so bili nevtralni. Governer Ritchie bo najbrž postal načelnik justičneg* de-psrtments. Pravijo, da ga ju za to posicijo Izbral Al Bmlth. To naj bi bilo nekako plačilo 8ml thu, ki je bil v zadnjih tednih kampanje sktlven v agitaciji sa izvolitev Rooaevelta. Rltohie Je sogovornik elektrarskega trusts in nssprotnik ljudskega lastni štva ter teškega obdavčenja visokih dohodkov. Ta stvar vsne-mlrja unijske voditelje, ki-hočejo videti usakonitev načrtov, kateri naj bi zaslgurali živijenske pravice delavcem, 1 ' m,^ lahko zdrobi le vlsda. "d n jih zahtevs pristan je na P« kongresu navedenih pogojev k"' i-»koj za dobavo zvesne 11-Predvidevana kontrola in-dUMrii »'i Mla v bistvu slična kot ^ 'lada izvaja nad železnicami. racij® ae bo najbrž Izrekla u bi načrt. Brttaka leUlka doeegla rekord Cape town. lužna Afrika, lf. nov. — Amy Johnson, 28-letna angleška letalka. Je doaelia nov rekord v poletu UAm^edo C^. pe Towna Razdaljo 6^0 milj je preistela v štirih dneh in sedmih urah. Ta zračna pot je svasena z velikimi nevarnostmi, ker vodi čez saharsko puščavo. * /A/OU3T*/4L/JMa T? (ttSZLZ""* %Sl£*t :' i M oct/CA/ Japonska iiia posojilo v Franoiji Japonci rabijo denar sa svoje projekte v Mandšurtji Pariš, 19. nov. — Tukaj se je uatavila japonaka delegacija, ki je namenjena v ženevo, kjer ae v kratkem otvori razprava o Lyttonovem poročilu, ki se nsna-Ša na japonsko-kltajakl konflikt v Mandžuriji. V svesi a tem ao se pojavile govorice, da akuša Japonska dobiti finančno pomoč v Franciji M isvsjanje tvojega programa v Mandžuriji. Dasi so uradniki v francoskem ministrstvu zs sunanje sadeve le večkrat zanikali vesti o Js-ponsklh apelih za posojilo, Je vseeno snano, da Tokio nujno potrebuje denar ln ae js rsdl tega obrnil na francosko vlado ln banke s apelom, naj Investiralo večje vsote v industrije v Msn džurlji. ( Dsai so uradniki v francoskem minlstratvu sa sunanjs sadsve Iš večkrst sanlkall vesti o Jspon skih apelih aa posojilo, Je no snano, ds Tokio nujno potre buje denar in se js rsdi tega o-bmll na francosko vlsdo ln banka s apelom, naj Investirajo večje vsote v industrije v Mandžu rtjl. Japonski apeli doslsj niso imeli uspeha. Francoska vlada noče pogati Japonski, ksr se boji, da bi take akcija issvsis nsjsvoljo slasti v Združenih državah, ki so že militaristiteo kampanjo v džurlji ln flengaju. AigMko 4aaopls)f Pravi, da bodo tudi Združene dr žsve trpele posledice, ako riška vlada ne revidira svojega al slišni l/ondon. 19. nov. — List MDal-ly Mali" ln drugo angleško časo-pisje je pričelo f novo kampanjo proti poravnsvl obligacij v zvezi s vojnimi dolgovi v Amsri ki. Ako bo morala Vsllka Brita nljs plačati Ameriki $9A.ou». 000 v decembru," piše l|st, "bo trpela im |W|laa trgovina. Anglija bo prisiljena zvišati ca«' rino na uvos ameriških ladelkov, kar pomsnl, da kolikor bodo Združsns države, pridobile na s-nl strani, bodo ia#ublle na dru- Mfn Angleško ČSsopisJe nsgiaša, ds ss žs čutijo neugodne posledice, ksr Amerika odklanja apel sa revizijo vojnih dolgov. Vrtd-nost funta je psdla ns 19.76. nu najnižjo točko od decembre lan skegs lota. Njen načrt je pomanjkljiv In na more prinesti raintoiUver--Varnost Francije pred napadi je prve _ VVashington, D. C, — (FP) — Novi francoaki načrt "ss organi-siranje svetovnega miru" bo nedvomno iszvsl obširne diskusije ns ženevski konferenci. Na prvi pogled isgleds, da nsčrt pomeni korak naprej k razorožitvi. Na podlagi tega načrta naj bi ae profesionalne armade nadomestilo s konskrlpcijskimi. Obseg teh armad naj bi se dolpčllo ns basi obrambnih sahtev. bombardiranje is sraka se mora prepovedati ln odpraviti bombna letala. Rusija, Amerika in vss druge države, ki so podpisale Kel-loggov mirovni pakt, ki izključuje napadalne vojne, nsj bi su pridružile koncentrirani ekonomski ln komercialni akciji proti kržlloem tegs pakta. Edine poteškoče nudi praktično ls-vajanjs teh plsmenltth čustev. Ako so načrt natančno prouči, ss pokale nova slika. To po-kssuje točka, ki govori, da naj se kontrola nad bombnimi letali povsrl Ligi narodov, bombardiranje ls sraka pa naj ae odjavi ls v slučaju, da se vss države, Id so včlsnjsne v Ligi narodov, isrečejo sa to. Pomoč s strani Rusljs in Združenih držav proti nspadslcu, o katerem ae govori, ne pomeni ničesar, dokler bodo prevladovali nejsanl pojmi o blstvenostlh na-pedalne vojne. Francije nevaja vsč dsfinlcij. V smislu " vsga pakta je 2,1 nspadalka. Jsponiks Ptdtc promet« ■a ialei- To je glavni vsrok ss '»dslovllvs delsvcev U začetek M poeeagale.-Nsrkml Jerger. Weehlngtoa, D. C. — Promet na ameriških želesnicah prvegs razreda je bU za 29 odatotkov nižji v prvih desetih msstcih te-kočegs leU kot v isti dobi 1.1981 in sa 47 odstotkov nižji kot 1. 10*0. To statistiko, ki bssirs na podatkih Iz vseh držsv. js ts dni objavil Bureeu of Ra!1wsy ffeo-nomica. Tovorni prom«t na želesnicah na vshodu Je psdel v zadnjih de-setlh moseelh sa »M%, na Jugu sa M In na sapedu sa 81 odatotkov v primeri s Isto dobo lanskega leta. To je eden od vzrokov se re dukrije delavcev na želesnicah Odkar traja depresija, je ned en milijon železničarjev izgubilo de-lo. I i pokazala, kako _ je ieognlti tej oviri. Japonska as je postavila po robu Ligi ns rodov in upravlčevala avojo militarlstlčno kampanjo v Mandžuriji in Ssngsju s argumentom, da so bile pravite njenih podsnlkov v teh krajih offrofte- Francoski načrt vsebujs nekaj konstruktivnih sugestij glede Izdelovanja orožja ln kontroli nad civilnim letalstvom. Fran-cije urgira msdnsrodno kontrolo nad isdelovanjem municljs, ki naj bi bila v rokah psrmsnsnt-negs odbora, in uatanovltsv e-vropake unije pod mednarodno upravo ss transportscljo v traku. 8 tsm bi se preprečilo uporabljanje civilnih letsl v vojne svrho. Ptčrt poudarja, da kar Francija ntjbolj potrebuje jt var-nost pred napedl. Ponovna oborožitev Nemčije Js tskljufitne. Kar Js NemčUs htjsvlls, ds ne bo poslsls svojih rapretenUn-tov v Ženevo, dokler n« bo dobila ragotovlls, da Mo njene zahteve po oborožitveni enakoprsr vnesti upoštevane, js s tem Izsilila nove obljube od Francije, Hlednje Js naznanila, ds Je naklonjena stopnjevslnl razorožitvi v vseh držsvafh v slučaju, da ae vse države strnejo v enotni akciji sa organiziranje svetovnega miru in obljubijo, da bodo nosile bramens kakor tudi uživale koristi ns basi emAoprvnostl. * Janja lastnine in smrti. Sredstva za Izaeeava-nje dc/hodkov iz žrtev se vlečejo od političnega, socialnega ln verakega terorizma do bodal ln bon* prostorih, smo ae člani kluba št 0JSZ v Waukeganu ln No. Chi-amu združili akupno s angleško potujočim klubom in postavili zastopnike v mnogih volilnih dl-ttfiktih. Tako je prišla vrsU na >Mary Lukančič in podpisano ca 20. distrikt ali wtrd v Chicagu. lamo pričakovali takega izida kot je bil, namreč Norman Thomas je bU na drugem mestu 114 glasovi, Hoover M, Ker pa lokalni list North Chicago Tribune nI objavil števila dru- t« •1* šiti sužnosti, ki nam preti vsak dan hujše. -^mŠ ' Na prešli direktorski seji Slovenskega narodnega doma je bilo sklenjeno, da se priredi ve*e-lica v korist našega doma. Vr-' Šila ae bo dne 26. novembra zve- I _ tkajah za nas jugoslovanska nsssljen-ee, Vsled tega pa je tudi dolžnost slehernega izmed nas, da ga podpira ter da poseča njegove prireditve, kakor more, po tvojih močeh. Na veselici bo i-grala izvrstna godba, ki bo prijela starim in mladim. Zs prigrizek in suha grla bo 'tudi dobro prsskrbljeno. Ns svidenje 26. nov!—John Oeepek. np>rkoli smo prišli, smo bili delani navdušenega sprejema ln prirtne alovenake gostoljubnosti. Bila sam zelo ve#ela nad takim veselim sprejemom vsepovsod, 'pp mi bo vedno ostalo v spominu. H koncu me vale dolžnost, da se iskreno zahvalim Rojčevim za prijaznost in poatrelbo ter vsem ostalim, ki smo jih obiskali ob priliki mojega poseta v Clavelan- du. Frančiška SeUškar. ' . živega H* Zahvala J» ' , Milwaukee, Wia. — NaJJskre- iHtfBiw ______neje se zahvaljujem prijatelj m ^h giasov li tega dlstrikta ra-| ln čitateljem tega lista, kl so poten Thomasovih in kar nekateri *lsii prijszna pisma s priporo-volilci ne vedo koliko glasov so čilnimi komentarji radijski po-prejeli ostali kandidatje, nsj bo | stoji WTMJ p9 m^jem radnjem, »JssnJeno je projel I ktndidatje glasov vsak. 64 glasovnic jt bijobiko pesmijo koHkor m1 bo Naštevanje vseh teh dejstev ja popolnoma v redu in najmanjšega vzroka nimamo, da bl dvomili o podrobnostih te situscije, ki vtdkskor nima para nikjer na svetu—ali ko pride avtor do poglavja, kaj Je treba storiti, da bo toga konec, tedaj pa moramo reči: good-byl Avtor pravi, da te ta problem lahko reši a — ločitvijo politike od podzemlja. To jo vso l Avtor bistro vidi biatvo tega sla, lahko vidi, da slo Isvira Is gnilega ekonomskega eietema, pa s mirno vestjo priporoča — staro žavbo. t Lynch naj se zdaj loti nove tnvestlgaclje la f potem lahko spiše novo knjigo, kl pokaže, k Uko potkusov je št bilo storjenih sa ločitev politike od podsemUa! Koliko dela ln truda do-brlh, teda naivnih reformarjev ja že bilo vloženega v to namen! Val to videli le podssmijs ln politično korupcijo — ampak dobičkarekega sistema na dnu ln naokrog niso videli. Refor-marjem* ne smemo odrekati dobrih namenov, "'/ Sli nobeden ne gre do ekonomskega ln socialnega dna, kjer je fundament kapltallsma: privatno Ukoriitanj«. Večkrat smo že zapisali v Prosveti, da dolinsko raketi rut vo ns dnu ameriške drtftbe je le odmev velikega rak*Hr»tva na vrhu, kl hoče biti pcšteno, postavno in knšča nako- moral no. Mali rakstirji so šelodje, kl rastejo na rake-tirskem hrattu. Kako boš odpravil ta želode? Mar s pobiranjem in metanjem proč, med tem ko novi neprestano rastejo ln il padajo na glava? Ekonomski indivlduallsem sloni na sfero-dtvnem pravilu: moč je pravica t Kdor jo močan, naj vladal — To pravilo Izvira U džungle, It tlvalakega sveta, ls naturne aelekclje ln ohranitve najmočnejša. BJolofeo jo ta takon potreben, daai je krut, ampak v socialnem življenju človeka ae je ta džungelski takon Št davno preživel ln od tistega Časa mu dela la škodo in krivfeo. V mrialnem življenju pomeni kruto izkoriščanje In ubijanje onih, kl produktivno delsjo, torej najkoriitnejHk ljudi, plodi člova-Alte parazite, kl ftlve od dela drugih, plodi tirane, pijavke ln aleparje v neštetih oblikah. Vta ta človeška golacen—kl bl v drugačnih razmerah lahko bili dobri ln koristni tvorci—jo mo-gočs ln ae plodi dalje ln dalje zaradi toga, ker Imamo socialni tistem ekonomskega Indlvidua-lhtma. Ameriški raketi rji in večina oatallh kriminalcev ao uši v umatanl Krajci. Ako Jih bodo obirali, jih ne odpravijo. Zagnati je treba srajco od sebe In tU v ko- polj! samo za socialistično stranko, pa za okrajne kandidate, k* rih socialistična stranka ni ime' la na svoji listi. Pričakdje se. de| Je socialistična stranka dobila V kakšnem okraju toliko glasov, da bo v bodoče lahko postavila tvojo listo tudi zs lokalns urade. Kot je razvidno je dobro uspe-Is demokratska propaganda: a-ko bo glas oddan za socialistično stranko, pomeni zmago sa Hoo-verja, in še eelo, da je glas za Thomasa proč vrten, ker ne moro biti izvoljen. Ako pa Je glaa oddan kandidatu, ki ima večino, tedsj je smsga. Resnica je, da je še veliko nalvnešav med delavci. Resnica js tudi, da js danes prooej volllcev ne aamo članov socialistične stranke, kl se zavedajo, da glas oddan sa socialistično stranko jo pomenil protest proti sedanji miserijl. Glas oddan starima strankama pa pomeni, da Jo (judstvo todovoljno z brezposelnostjo ln revščino Ur ds jo še pripravljeno hoditi okoli mlloščinskih uradov ln prositi kruhs. » Mnogi st tolažijo, da pivo pri-nsss blagoslov mod delsvce, da ba takoj, dela na koše, ne zavedajo aa pa, da ga delavec ne bo mogel kupovati, kar je Že zdaj izčrpan do skrajnosti. In kaj potem f Pivo bo ostalo v kleteh, delavstvo pa bo spoznalo, da je bilo zopet potegnjeno. Naprej sa soelalietično zmago v letu 10361 '7«. mogoče. Iskreno te zahva' tudi Prosveti'za naklon, tor te priporočam ..a bodoče. Za dnjič sem pel V radio *k označeni postaji dne 16. nov. med 2:15 in 8:80 popoldne. Za nadsljna priporočilna pisma s komentarji se že vnaprej toplo zahvaljujem.—Ludwlg J. Skala, 'm d Ce bi ostale žive vse kali, ki Jih rodijo bitja, tedaj bi ne bilo za rastline, živsli ali človeka kmalu nobenega prostora več na zemlji. To nam postane umlji-vo, Če se poglobimo v nekoliko Številk o plodovitosti bitij. Izračunali so n. pr., da nastane lahko is enega aamega mikroba v kaplji vode v teku 24 ur z delitvijo do 16 milijonov potom cev. V enem samem t^dnu bi btlo teh enoetanlčnih živalic toliko, da bi jih mogli napisati komaj s številko, ki bi obssgsls 51 mest. S podobnimi astronomskimi ^števili računa jo bakteriOloi ' .Splošno razširjenje organskega življenja na zemlji temelji sploh nVi neomejeni razmnoževalni spb- (SObnosti bitij, ki je tolMtitoa, i n. pr yr 6. pokoljenju da/l 64 trilijonov rastlin^zemeljska površina b' bDa zanje premajhna, i ;- Po Ehrenbergu ae enostanične alge v 24 urah pomnožijo na 1 bilijon, v 4 dneh na 140 billjo-l(iv individuov, kl bi s »vojimi kremenastimi lupinami izdali lačen, težijo pa ga drugi pro- -kubični pedi zemlje. Z neovira-imL Tre^ je plačevati visoke ^ razmnoževanjem bi te nevidne alge v nekoliko dneh do- obrestl ln drugo. Od kje po-moč?-JTom Posega. Ob povratku iz domovine Ely, Mlnn. — Dne 28. septembra smo se Izkrcali v New Torku na povratku z obiska v stari domovini. V moji družbi sta bili mri. Roje ln njena bferka Jean lz Clevelanda, kl ata obiskali avojce v stari domovini. Mre. Roje me jo povabila, naj grem kar z njima v Cleveland, tako da se bomo skupaj peljale in preganjale dolgčas. Brez obotavljanja sem povabilo sprejela, kajti to mi je bilo zelo všeč, saj sem na ta način imela priliko, da vidim v slovenski metropol); olje rojake _ __ ____________Na postaji v Cleveland^ na| Yukon, Pa. — Izid lokalnih vo- 6*ka} toprog RojČeve, kl nas lltev je bil tltdečl: dtmokratl PeU*lna svoj dom, kjer smo se **, republikanci flr ^soelallstll odpočila in okrepčale, nakar nas 96 Hi komunisti 36 ] senatorja Km sen ar glasov, Koverter za glavnega avditorjalfl gissov in A. Zornik zs kongresnega poslanca S2 glasov. TI in vet dru» glh, ki niSb tu Imenovani,; ta kandidirali na ao&» liatl V tako mali naselbini kot ja ts, ta je pokazalo, da tO ljudje nimajo ia tOO. stranko kandidata, precej bolj kal prej. Vsled toga to bo treba še bolj oprijeti dala, da se v bodoče izvojuje zmaga. ^pringfleld. IE ^ Živimo, \ dobi važnih sprememb in Jasnih vprašanj, katera ja tMfcftro-»lil. Kaj, kje In kako Ugkik-naj bo lahod (a "edanjega kaosa? Kdaj ko minila ta groa-na tema in kdaj nam zašije ce zadoščenja in pr^vleaT Krivica, ki to oadaj godi Uvd-vu v bogati Ameriki, pressgs ša vse mejit. Mitlil tem, da lo glad prisilil ljudi, da bodo bolj resno pričeli misliti. Pa Je ravno obratno: če bolj to lačni, bolj ao pokorni ln ponitnl. Kot vte la-fteda bo ljudstvo še nadalje tr-pe*o mlserijo. Ca bi človek povedal raonloa, bl aa pisal, da si Je ljudstvo sasto krivo .««MlaM;' ini bednega položaja. Mesto, ds ki mislilo la volilo sa avojo delavske ljudi, pa drvi sa mllljonaril. Ml pa smo vsako Isto enako ia »e huje tepeni. lato je treba več skupnotii, ako te ^v njegovi družbi dva slbvei nunaj, ta Vod za jetičr odvori Potem siVto obi * I J; . »i---. I —TUmted PieturM. Ameriški mornaričai zrako-plov MAkroaM pleve mfano nebo-tlčnika Emplre State v New Torku. Pr; slava petdesetletnice segle ntaao, ki bi bila enaka vae fctfneljskl mati. Neki glodalci, ribe, žuželk?, črvi in mehkužci so nečuveno plodoviti. Že Brehm je dejal o glodavcih, da spravi ona sama dvojica v enem samem letu do tisoč potomcev v življenje in če bi ne imeli milijon sovražnikov, ki jim »trežejo po življenju, bi v kratkih letih zavladali zemlji. Število ribjih jajčec ln ličink, ki plavajo po Severnem morju, cenijo na približno 67 bilijonov. Polenovka nosi v svojem teletu % do 3 milijone jajčec. Slon, ki velja za zelo neplodno žival, spravi med 80. in 90. letom po- Francoski sodrugi so slsvili 2. oktobra 1.1 z veliko prireditvijo I petdesetletnico prve socialistične občinske uprave v Franciji. Je i to občina Commentry v departe^| mentu Allier (jugovzhodno od Montlucon Oeil). Ta občina v premogovnem in železarskem okrožju ima približno 10.000 prebivalcev; in njena zgodovina ni znamenita samo zaradi tega, n PONDELJEK. 21. NOVEMBRA. 1 Prekinj^ojavljenje ~ V Brooklynu se je primeril tudi z medicin tkaga stališča čuden dogod*. Ženo trgovca Redina so hipoma popadle slabosti, izgubila ,, zavest in dva adravnika sta jo proglasila J mrtvo. Kazala je res vsa znske smrti, v koli kor nastopajo kratek čas po umrtju. Zdravnika sta pravkar hotela ostsviti mrtvaško «obo ko se je nekemu sorodniku zazdelo, da sliši'tih stok navidezno mrtve. Takoj so jo preiskali-toda srce ji ni bilo in dihala tudi ni več tor«-i ja morala biti pomota izključena. Pet minut pozneje se je ponovilo isto. Mrtva-kinja se je celo zganila. Tedaj sta zdravnika poskusila z umetnim dihanjem in z dovodom ki-tika v pljuča. In res se je pacientka osvestila ter je živela še štirinajst dni. Takšnih godkov, ki jih zelo nepopolno o-' značujemo z besedo "navidezna smrt," je več nego si mislimo. Celh vrsta jih je tudi znan-stveno potrjenih. Med temi primeri je navesti n. pr. zgodbo gospe Ane Baster Lee, matere ameriškega generala Lee j a. Ana Leejeva je trpela dolgo časa za neko boleznijo, ki je zdravniki niso mo-gli prav ugotoviti. Nekega dne je umrla — tako sta konttatirala vsaj dva zdravnika. Poti dan po smrti so jo v krati s steklenim pokro-vonj položili v družinsko grobnica Četrti dan po pokopu pa se je zazdelo pokopališkemu čuvaju, da sliši iz grobnice slaboten glas, ki klke na pomoč. Spočetka ni verjel svojim ušesom, . potom pa, fco te je klic ponovil, je skočil po zdravnika. Oba sta stopila v grobnico, dvignila pokrov in ugotovila, da Leejeva živi. Prepeljali so jo v bolnišnico, odkoder so jo dva tedna po. zneje odpustili kot popolnoma zdravo. Živela je še 17 let, 16 mesecev po tem dogodku pa je rodila sina, baš omenjenega generala Leeja. ..Zanimiv j|e tudi primer borznega senzala Whiteja, ki so ga po njegovi "smrti" leta 1921 prepeljali v krematorij, da ga upepelijo. To bi se po običaju izvršilo 24 ur pozneje. Ponoči pa je opazil Čuvaj, da se White na parah giblje. Skočil je k njemu in ga skušal obuditi z umetnim dihanjem. To se mu je tudi posrečilo. Čuden slučaj je hotel, da se je primeril v istem krematorij u dva meaeca pozneje podoben primer. Navidezno mrtvi je takrat ponoči sam vstal, a se je zgrudil ob izhodu^nezavesten na tla, kjer so ga zjutraj našli in ga odpeljali v i bolnišnico. ■ ' ' ,' : Suhotno in vlažno oko Znani starogrški rek pravi, da je oko zrcalo duše. V prejšnjih čaaih so namreč mislili, da iishaja iz očesa os, zenice nekakšen duševni ogenj, ki so mu pod nekimi pogoji pripisovali celo magnetsjp učinek. Resnica pa Je, da ta ogenj ne iavira iz zenice, temveč iz roienice, ki je prozorna in odseva zunanje predmete, pri čemer sodeluje tudi ker je bila to prva občina, ki soli naravna vlaga očesa. Suhotna roženica ae ne jo osvojili socialisti v svoje rp*.| knkeče niti od daleč tako močno, a če je vlara preobila, tudi ne. Preveč solza napravi oko kalno. Radostno razpoloženje, ki povzroči živahnejši krvni oblok in boljše Isločevalno delo očesnih žlez, daje očesu naravno večji sijaj, nasprotno pa ga dela motnega. Pri tem pa sodeluje še cela vrsta činfteljev, ki aestavljajo v moja prijatelje in znance, moje vzročno 6 mladičev na avet. A 4 - 500 letih bi lahko en aam par Ionov ims! tako 18 milijonov Ptemi J%sdanovo, Eodnikovo, M >vo, FUip^evov Mrvarjevi? l gUavo ln tetiso Rojšsv*, g mcev. Tudi človek bl se v kem tako razmnoži), da bi ns lo zanj prostora na stmlji, de te njegovi razmnožitvi ne po-.vljale vtakevratna avira C VVzemimo, da asaša nja->va povprečna tasn o 2 in pol odst. na ______ _______ J ifc morala v 8000 Istlk prežlv-J mi|(jonov ljudi. Ka- ata, taja|wvw nacmov, ^ orectJ aar PS Udi neko družino iz Prcfre*-^ii nobeno živo o ln njena is. katere ime aem poaabila. Ka- preko določeno oicVjt na —————— —- ................ dpr losa to, \et razmnoži ke, nego tudi po tem, da je petdeset let tadl ostala v rokah socialistov« | l Znani francoski socialistični voditelj Jules Guesde (izg. Žid) je z neštevilnimi p gandnimi potovanji sejal seme) *voji skupnosti tisto duševno igro, ki ji pra-socializma po departementu Al- vimo govorica oči. Pred vsem odločuje pri tem poleg vlage ro-ženice velikost zenice ter barva šsrenice intenziteto odseva. Očesni žar pri južnjakih in orientalcih iavira od toga, da imajo temnejše očesno ozadjt, ki močneje odssvs svetlobo. Oči s široko odprtimi zenicami se avetijo bolj živo nego oči z zoženo zenico. Od tod nsvads nekih žensk, da ti z atropinom razširjajo zenice. _________ Ta navada pa škoduje vidu.' Kakor vidimo, try je bfl zgoraj imeno- nima tijaj oči po večini nobenega opravks * lier. Cristophe Thivrier je pue-vzel potem od njega in atranke nalogo, da izgradi v tem departementu socialistično organizacijo in v kratkem čatu je otvojil večino v občini. 4. junija 1882 je bila občina prvič pod čiato socia-li.tlino upravo. M * „. ivani Chrjstophe Thivrier, kl ja ,v ^ tudi po tem, da jp kot t^j poslfiffec prihajal, v francoski parlament vedno v delavski bluzi. jjfc 188«. leta.1 Današnji župan (maire) tega mesto je njegov, gin Isidore ThiVrier. Slavja, ki se je vršilo v proslavo te petdesetletnice, te je udeležilo do 10.000 delavcev in delavk ln odkrili šo tega dne spo- IS _ rdečega župana tega nm* V celi vrsti govorov ao pri-v imenu Zveze kazovali Poggloli socialističnih ot župana v Commentryju, v imenu občine, dalje Alphonse Thi' Riviere za soclali v parlamentu in glavni tajnik zv< strokovnih organiza je bilo mesto Commi try po Zaslugah neumorne agil cije In propagande Chi Thivrier« pridobljeno za pra^ ir«. pra Nmrark, N. J. ~ "Vsaka ba ima pravico biti komuni.. _ vsak komunist ima isto pravico kot republikanec aU demokrat," je rekel sveaai sodnik WilUam Clark policijskemu načelniku in tram polieajam. katere toži ko-muniia Paul Brosrn sa $40^000 odškodnine radi pretepanja na polldjeki postaji in v zaporu. duševnim življenjem. Oči to čarobno ogledak), ki čestokrat odseva laž. To laž povečujejo k drugi činitelji, kakor oblika oči in obliks m-porka med vekami. Malone okrogel razporek povečuje očesno jabolko vSaj na videt zelo močno in oaje očem, če ao temne, značaj gazelmh in antilopnih oči. Podolgovat in ovalen rszpo-rok pa daje očem spet drug znsčsj. Premik razporek parahzira učinek pogleda ln mu daj« nekaj strmega (bulječe oči). Tudi trepalnice imajo sa izraz oči avoj pomen. Temne dol«« • — --- ••• "v »va« m.iv npv- ....«• j w m. wvi o.vj j/v1iiv... ---- menik za Chriatopha Thivrier*, trepalnice učinkujejo vse drugače nego svetle Koketne dame znajo izrabiti vse te po«- ----- ' mesne činitelje in še druge, kakor n. pr. V** mmsiMJZ. Franf1^: 1 tonje glave, da doetžejo s svojimi očmi t\*> Beaumont, pomočnik sedanjegtfL - . .. določene efekta. Seveda pa izražsjo oči lahko nehote vso lestvico duševnih rsapckdenj: « tkromnosti, ponižnosti ln žslotti preko sočutjs do radosti, jsps Itd, fot^podaljlujcta v Prof. Viktor L. La Mer s Columbis um ve«* New Yorku ja izdal obilrno delo fin fosforja v prshrani," v ksterem je as osnovi opazovanj raznih učenjakov doka» prevažno vlogo kakija in fosforjs ta I zdravje. Potreba po kalciju pri doraščajoči^ Ja dvakrat tako velika kakor pri odrasn ^ profesor U Mar priporoča posebno ml*e» zelenjavo. Obolenja na zobeh Je najčeiče pnp sati pomanjkanju omenjenih dveh anovUj' sa tvorbo kosti največje važaosti požar ja, da ae mašimlažna ke^na tvorss se ^ požar ja, oa neooataTna opaziti aa teleaai toši in de so koati lak ko ^ na, ne da bi bolnMt to vedel. V amai • J" eelo, da kalcij in fosfor padaljšujeU naše Ueaje. POKD^LjgK, gi. kotembrA Vesli s Primorskega PSOBVITI t-r. se in jenih pet Slovencev zaradi beta čez mejo. Obsojeni ao bili: 41-lefcni Josip Končat is Vedrijsna nad SmartefSS v Brdih. 24-letni Josip Štrukelj ie Košene, 284et-ni Nikole Marale iz Gorice, 19-leina Josipina Štrukelj iz Oke-ljena pri Sempaau ter 244etni Ujjse Skarabot is dempesa, i« sicer prvi ns 8 mesecev jede in H5uo lir denarne kazni, drugi na 4 mesece in 2S00 denarne kasni, tretji na 6 mesecev in 3000 lir, zadnja dva pa na trimesečno ječo in po 2000 lir denarne kazni. Zaradi bega v Jugoslavijo ao prijavili mu "VpunrH... pri Komnu in 30-letnega Viktorje Umeka iz Konusa. lNa sodišču v -Ajdovščini je bil zarsdi bega čez mejo obeojen 20-letni France Kobal iz Budantf na 4 mesece zapora in 8000 lir denarne kasni FaAisličaa iola r Julijski krajini | Novi procesi proti beguncem 7 nobenimi drugimi javnimi i V Gorici je bilo pred dnevi ao-izgradnjami (rooto: utrd-" f* v vojaškimi cestami) ee E* fašistični režim v Julij; JkjKrajini ni bolj ?7kor z osnovnimi in srednjimi "a,, Tržaški tisk ob deset-Snici strahovlade tudi tega si nnzabil. Nedvomno pa je sno-1 potrdil od "kraja krivično po- rpiim izvajati napram jugoslo-Si narodni manjšini. Tako ,vano unitarno načelo, ki ga je s političnega, socialnega in go-spodarskega področja z n a n i Gentile pred devetimi leti presta-vil tudi v šolo in elementarno vzgojo mladine, pa je moralo tu kljub vsem tehničnim pripomočkom, kljub celi vrati novih šol-skih poslopij in pomnoženim učnim močem, roditi le klavrne u-n hrvstsklh tleh 20 novih *o1 ter 100 novih dečjlh zavetišč S'ednjs Izmed njfh pomeni "novo iK>«tojsnko feilstlčne kul na meji" Toda ta kultura i(' zaprta med zidove poslopij. 1 judutvo ne zaupa ne šoli ne ti-' tHjem. Prišlo jo ponekod 1' tako daleč, da hodijo faiistlč-n- učiteljice med ljudi le is L *arstvu do sob oboroženih oinjerjev. Enak namen imajo po zatrje-fašističnega tiska končno '"di Uko zvsne nadaljevaljne ln Jr*dnje šole. Enaka uooda ka-ljudske šolo jo ta dste t ud ^iteljiAča v Arbanasih in Toi-rnir)u. klsslčao gimnazijo v Tol-"»■nu, reslko v Idriji in v sad-njem času io smisli lifl r Kopru «n Gorici. Z zakonom miaistrs '»•Hišna j« izginila s srednjih tudi zadnja slovenska la hr- v*t»ka učna ura. Drugi ptocssi Pri plesu v Kihembergu je 28-letni Frsnce Lokar šalil nekega vsiljivega karabinjerja. Kljub olajševalnim izpovedim prič ga je sodnik v Ajdovščini obsodil pogojno na 8 mesecev zapora. Pred istim sodiščem seje vršil tudi proces proti 23-letnemu Maksu Lože ju in 23-letn*mu Ferdinandu Potočniku iS 6t VK da pri Vipsvi ter proti 28-letne-mu Štefanu Scuvanu iz Lokavca pri Ajdovščini* ki so jih prijavi 11 karabinjerji, češ da ee niso odzvali pozivom k vojaškim na-,bo rom. Obtoženci so igpovedali, da so bili pri teh nabornih pregledih zavrnjeni, pa da so vselej prejeli osebne pozive. Letos takih pozivov niso dobili in zaradi tega se tudi niso odzvali. Zaradi pomanjkanja dokazov jih jo moral sodnik oprostiti. Ivana Rejc* iz Sv. Križa, ki so i karabinjerji prijavili, da je večkrat organiziral sestanke sve-tokriških fantov, ne da bi Imel potrebnega dovoljenja, pa je sodnik pogojno obsodil na $0 dni ors in 2000 lir denarne ka sni. Josipa Hrovatina, starega 75 let, is dempsss, so karabinjerji aretirali ln ga pred dnevi izročili goriškemu sodišču, katere mu so javili, da je hranil kljub prepovedi nekatf orožja in stre-va. Orožje ln strelivo, kl ga je irovstin zbiral po nekdanjih bojiščih in ga kanil prodati sa boren denar, je bilo stsro ln skoraj popolnoma neuporabno. Kljub temu pa je bil Hrovatin pogojno obsojen ns meeee dni zapora ln 2000 lir denarne kasni. Policijski psi v Poaeojal Na ozemlju postojnske občine so uredili veliko farmo policijskih psov. Farmo, ki je pod nad-sorstvom tehnične šole za policijske pse v Rimu, vodi karabinjerji marešjal Mongiello. Na farmi imajo sedaj 29 psov z 81 hlevi. Farma obsega ozemlje 20,000 kv. m. Pse odgsjajo "na Mcu mesta." Pse odgaja specializirano osobje. Vsakega posameznega psa vadijo po šest mesecev. Jfato ga izročijo obmejnim strsžam, miličarjem, kara-)injerjem in finenčnlm stražnikom. j Aretacija V ftmartnem pri Koakem ji Ml sretirsn 20-letnl Ivan Ven-dramln. Karabinjerji so Itvršlll pri njem preiskavo in našli v hi šl nabito puško. Čeprav orožje al ogorčeni da domače prebiva vo ni hotelo s*Mevati. Is Rima je pri sto povelja, da morejo fašistični voditelji povsod gl ti slsstl ns to, ds bo domsče blvalstvo v čim večjem Itevi sodelovalo pri proslavi fašisti ne obletnice. Kljub hudi gos; darski stiski in finančnim vam Je bilo is Rim prt tem ae Štedijo ne s domvne z denarjem, samo ds _ pred stinanjiig svetom pokaiš, ds v Italiji SI narodnih manj***, ki bi ne bile pa fašistični reiim. Ta načrt fašističnega vodstva pa kljub vsem grošnjam in oblju-m propadel. Domače prebivalstvo je bilo najNrsm fašističnim proslavam povsem %atično. Ni ie tako silo dolgo, odkar nsm je znanost postavila zadovoljivo teorijo o bistvu svetlobe. Temeljiti misleci prejšnjih časov so si dcniali razlsgati, da je izvor svetlobe v samem očesu in selo dolgo je trajalo, preden so se naiH sdaj splošno veljavni zakoni o širjenju svetlobe. Najprvo s# j« zdelo učenjakom jasnji kakor na dlani da je leotavljena svetloba samo is ti-itih žarkov, ki jih lahko zasns-va človeško oko, toda posnej« ss je izkazalo, da a. pr. fotografič-na plošča ostreje vidi od Človeka in tako s% je moralo vidno območje svetlobnih žarkov Dvigoma razširiti ng eno stran preko infrardečih iarkov do radio-valovov, na drugo stran pa preko ultravijoličastih iarkov, do roentgenskih iarkov in ie preko do tako svanih gama laikov radija. la roentganeke žarke je n. pr. človeško telo ie presojtio, sa £ T i Pred par dnevi se je saraOi isga vršila v Trstu konferenca glasnih fašističnih voditeljev iz vse Julijske Krajine. Ns tOj konferenci je bilo sMenjeno, da se if-vede maščevalna akcija. Po ss mu, da so ro varili proti rellm je bilo zatfeje dni v obmejni pokrajinah zlasti v vaseh n»sd lirsko Bistrico ln Sv. Petrom Krasu ter v Soški dolini nih nad 800 ljudi, ki so peljali v zapore v Gorico in Na planinah nad Polju bi nom aretirali celo 25 pastirjev, ki bili vse leto ns pašnikih in drugimi ljudmi skoro. niso pri^i mljinl da m rovuiU plS raS-mu in to samo saraal tega, ker niso v proslavo fašistične obletnice zsšgali kresov. V Tolminu je bU med drugimi aretiran tudi bivši poslanec is Istre, Josip Srebrnič, brat krškega škofa dr. je šele nedavno vmfl is eije. Bil je ped stalnim skim nadzorstvom, s sa povaAi-retacije so vzeli njegov razgovor s rojaki, kl so se nedavno vrnfi iz Francije. Ds ps bi pred inosemsko ja hočejo fsilstl maščevati nad jf goslovensko narodno manjšin ker je ostala svesta svojemu sodelovati pri fgiistišnih vsh, so fašisti' dali vsej komunistično obilešje. Zad dni so rsstroslli po rasnih v vse polno letakov komunistične vsebine. Tržaška okolica js bi. la polna takifc letakov. Bili pa so sestavljeni v Uko slabi slovenščini, da ja bilo takoj vsakomur jasno, da jih je sestavil 1-talijsn. Splošno ss je razši novica, da so jih rsstroslli sti ssml, ds bl tako ob faiistiia desetletnici našli nov povod pregsnjsaje nsših ljudi. TI žarki so ss dolgo smatrali sa najmočnejia in najfrrodor-le in vsliko je bilo iznenade-nje fizikov^ ko je Hess odkril še neko novo vrsto Žarkov, iteome-ene učinkovitosti. Kakor sAsno, se elektrika na nobenem telesu neomejeno dolgo ne drii, marveč hitreje sli počasneje^ izgine. Tudi srak sam po sebi ne prevaja električnega toka, marveč postane pre- ultra- % ii Po 26 letih — Ali veš, mollčsk, da bo jutru 2S let, oi kar sva se vzela? Pitano gos zakotjem. I- Kaj se ti meša! Ka j pa ma-ra gos sa to, da sem ta vsel. Pisatelj Theodore Drelser (levo) v San Pranciecu v drušhi dragih radikalnih Istslektuakev, kl sahtevaje eavabodltev ToaMi Meeaeyja. ' . ^ M - . m OMSI žarke skoraj popolnoma U,mlj1. Iščoč kraje, kjer ne M prozorno. . Desettisočinka grama i,\j0 teh žarkov, so spuAčaH me-radtja, ki bi Mala globoko v o- Hlne Instrumente tudi v globoke boksni kleti, bi se ns strehi p* Mednlške razpoke in rudniški So-slopja prav tako močno občuti- ve. Pokazalo ee je, da jakoit iar-kakor da bi ne bilo ničesar kov ras pojema s S^bočlno. To voden, če greda akosanj vijoličasti ali pa roentgenski erem naj bl ►ro^adep, ierkl Prostor, v katerem »11 srak popolnoma neprov je treba obdati a celico svinčeno pločevine, ker sviasc absorbira vae močno prodMrne šarke. Pokaaalo as ps Jt» ds Mi tem primeru svak Is SMrift-kostno prevaja elektriko, da morajo torej biti isMieki ultra žarki, ki jtt» niti sviasc ne more sa- drtati. Ko se js to dognalo, so naredi U znanstveniki celo vrslo sov, ds bi dognali bistvo tek ta-jlnstvenih žarkov, njih jskost, slasti pa isvor. Isvor je posebno talko dofaati, ker ja njih jskost povsod aa zemlji praktlino Dosdevno ne vplivsjo na dognanje je Mi potrdilo domneve, da ukta šarkl ne izvirajo i* ssaUja. asMrveš da.r ičlne, ksr ss je smutralo celo Sa bolj s*neetyivo, kakor 6e bi moral biti opasovalec sravsn, ds bl Pk nadzoroval. Registrirne ba-spnfečsti prav visoko v stra- ultra iarks niti nsbeeoa teleea, J^J^neUtodov^e Spot^n^ niti dnevni sli letni časi. Od pe-veod žari ta enetglja aa ssm- Ijo, ns da bi bito mogoče dognati odkod Isvlra ln ksj je vstdk Jskost ultra žarkov se men s prav občutljivimi elektroskopi: Dve drobili kovinski nitki visi, ta bltsu skupsj na dobro isolira nem dihalu. Ca se naelektri-ta sile pa nem držal , povsem se sarsdi odbojne prvo premaknete, potlej počasi llnova Isstl ssl. Včasl so svesali po več ba-onov Skupaj In prlvessll nanje gondola s sparati. Bakml so bi-I tako napolnjeni, da je v neki določani višini, n. pr, »0 kilometrov nad zemljo eden počil, ko ss je plin v njem preveč raster aU, ostali, ki so bi« manj napol-njeni pa aparatov sicer niso mo- «1 skupaj, k4r se elektrika s njih počasi odv, a po radi EL" M Upadanje BSTjl* oko niti ^le " ultra ss- žarkov. prav počasno ne opazi. Raa- stoj nitk iss le otf lasa do Um fotografira. Da m, Moči vsskr šen vpliv opazovalcev in okolice, se zapre elektroskop v her metično zaprto pocodo, v kateri se le le električna žarnica, ki jo ura s električnimi kontakti pri žiga v enakomernih presledkih, kadar ss Isga nitk fotografira Od vsake meritve se dobi na te način mnogo fetofraMaik aaot-kov, kl se potem naUnčno merijo p*! mikroskopom Na te aaifo so mcriH ji ultra žarko* 1» skoraj povsod na ni na ep a vi gniu viije, pač pa je njih vsfon sadostovsl, da so se s sps-rsti počasi spustili ns tis. Toda proudavsnje .s takimi samotnimi bslonl js bilo slednjič le precej naunasljtve In raaen tega tudi sdo drago, ker se ja mnogo spa-ratov Izgubilo ali vsaj poškodo-vslo. Zaradi tega so v novejšem času poskušali prodreti r strs-tosfero v navadnih balonih s e-pazovsM. Prva vdlkcpotesns podviga v tej smeri sta bili dvs Hcijiprof. Piocardaln njegovih dveh sslstentov. O samih poletih Piccsrda je odvo£ Izgubljati besede, ker je o tam zadosti pisalo. Poleta ste sama po ssbl vsekako dobro # a dognanji ps uienjskl niša enako isdovoUnl Prvikrat niso aparati dsloveli, kakor bi bila treba, meritve ob sadnjem vzletu pa tudi ne obetajo kakega posebnega odkrila. Ali vzrok as m f tem, da M W mords pkspedlcijl slaba organIslrsnl, 6 zgnij v pvfcodi kosmič-sili isfkav, ki kaiejo tako suva-•ei, da je v šloveiMh di-measliali prav teiko dometi kje jih ja vsi h» kje menj, ali kje stalo messisao glavno fn najtežje vprašanj^; pri kstersm na-rsvnem procesu to žsrkdvjs nastaja? Po nekaterih teorijsh js vivok razpadanja aH tvorenja materije v vaemlrju. Mords ps so nastali kosmlftni žarki pri eni sami skrivnostni, nelsmemo silni katastrofi,, kl se je «0"prcd milijardami lat sgodlls v svetovnem prostoru.—$18. BOLAJUK It VMtA V PWC V okolici Bms se je prkncrU urad dnevi nensvsdsn dogodsk. Zans nekega Izseljenca, kl se le dalj čass mudi v Ameriki, je bila precej dolgo brss vesti od svo-jsgs mois onstran morjs. To jo Mj^ko vznemirjalo, da ai mo-gla nikogar trpeti* svoji bllilnl. Pred nevi pa je prišla is Amerika poAUjka, ns vidss pismom Nejevoljne ja žena rsstrgsls ovoj, v pismu pa*jc našla namsstu pričakovanega denarja —■ fotogra- moževega* ravnanja je popatPa fotografije in vss aktipnj zsbru-slla v peč. Ptaneje pa ss je le skesala ln asčols vnovič prebirs-moževo phrno Silno je ostr-mels, ko js prHlk do mests, kjer moi poročs ns moš oprezno rsvitsnje s fotogrsfijsml, ker so ssdsj ns hifetu vanjs vlepljeni stodolaraki bankovci. Vsst jf leno tako prsstrašila, ds je meho-ms plenila pokoncu In ssgla v peč, ds bi otcla denar. Bilo ^e prapoznoi Mflfti V ^alaskušala icvršitl sa- momet« iV i J Pograisnl suha« In Hooverjev fprljS^lajden Ashevllle, N. C., It. nov. — Mistsriosnl tujec, kl je ssdnja meseca stikal po tukajšnjih hribih In isksl slsto, je bil vče-raj Identificiran v vasi Whit-tier. Tujec je Rarmend Robins, 69 let stari imgatin, premlnentcn suhaški vaditelj In oeCben pi Js-tslj prsdssdnlks Hoovsrjs. Avtoritete so ga iskala od i ssptsm-brs, ko ni pri!d aa kosilo v Belo hišo, kamor ga ja bil povabil pfafcednlk Hoover. Robins je žival več let v Chicagu ki L 1P14 ie bil kandidat sa svesnean se-natorja ns llatl republikanske stranke, Robins js ilvsl ped imenom RaymondJtogigs vwk\ hiši v Wkittier>u ssdnja dva mea med tem pa so ga federalni s-genti ia policijs v dvajsetih državah isksU, ko so sa rsdUrile govorice, ds so gs ubiU butlagar-Jl Is maščevanja, ker Jih je sa-aledoval. KkSpedlcija atrijskega sjpskega društvs bo pulskovaU tudi značaj kosmlč-nfh žarkov v posameznih točkah zemeljske oble. V te namen po-tuje z skspedlcljo tudi laani fl-zJk in turist HoerJin. ki se je cmI llkoval že na predlanski odpravi na Himalaja Bfcscsdnjs Ima Naval mm SO bili nalaM v to svrho eeetevljeai aa tahnlflnl visoki šcN v StuMcarta, l m segis v ar. Bilo pa je I ee, postali ir- Hoblnsa js Is) Frodmond, brivec v Ko mu je Frodmoml ja v tujcu sposnal pogreievane-ga moškega in o tem obvestil svtorltste. v Okla CuiHK' Columbus. m» MeeaŠnl tuacljs v OhJu v pregled drievna si« tu- di v oktobru neketlko utooljšala. Zaposisnoet je v primeri s prsji-njim mesecem nsrastls sa dva Hemška socialistična revije "Kulturwlfle » prlobiujs v svoji 8. številki sledečo statistiko % razdejanja svetovne vojne je bilo mobiltairsnih 78,960,000 moi, od katerih je bilo ubitih 104140,000 in ranjenhl 20^00,-000. Za vse to so potrošile vojsku-Joče se držsvs 100 milijard mark (ena marka je prlbUfcio Me). U to vsoto bl se mofts zgradit sa vsako družino v francljl, Angliji Belgiji, Nemčiji, Rusiji flev. Ameriki in Kanadi po ena vila v vrednoeti po 80,000 mark. Od ostanka bi ss šs mogla zgraditi v vseh neštetih državah vsakem mestu s nsd 9064)00 prebivalci: pe ena bolnica za 100 milijonov SMflfe po ena/knjižnica sa 100 milijonov ma«ftk~___________________ ^ po ena unlversa ss 2oo milijonov mark. Po veem tem ogromnem delu bi pa še vedno oetele vsote, kl je enaka stanju edotneis pes-motenje v TVsnclji In Belgiji v I. 1080. ' jK klsplri _ - Marlčka, kaj bl sioriH še bi te sdalje poljubil? i — Klicati bl sašete bebiso; svojo drago, dobro gluho babi- odstotka ln pribllino toliko v septembru. To Isboljšaiijo pa ša ne daje C voda sa ve(JI optimisem, bor za|)oalnnost v državi le vndno 40 odstotkov nlšjs kot lete lfM. Izboljšanj« pa Ji vsekskor SM-čllno, če se upošteva te porast kljub velikemu nszsdovenju v gradbeni industriji ki je V oktobru znešafe II odet. Konatruk-cljs cest pokasujs nsj večje nssa-dovsnje — 90% v primeri s septembrom, Pvnteetl hrisgssskilh se sslsgU 1 Chicago.—Mlloščlnska komisija člkaškega okraja, 11 je dalj čaaa dlskrimlnlrsla proti ose- .. bsm, kl imsjo zavarovalne poli-ce, se Je vsled ponovnih demonstracij brezposelnih podala. Pristala je, da ne bo veClelstlrals, da ssvsrovsns osebs prodajo po-lise kot pogol se dobavo pod- Vsaj v sedevi dveh 60 let starih zakoncev po imenu Pouder je pristala na to sahtevo. Zave-varovana sta ia ftfOO, komisija pa j« insiatirela, da pellee prodate, sa kar bi dobila flit. la-nju pa so m sa vseli bresposelni, nakar ste dobila podporo In obdržala POlIlp^M^ ' - Tri nadaljnje drisve debUe vle- Wsahlngton, D. C. — Tri države — Floride, KaaSia ln Te-aas - so te dm dobilmpo^ojiio Is sklsds vladne korpctaclje sa rekonstrukcijo financ, je kongres na ssdnjem ju določil sa naslčevasje žrtev dapresli«1 Florida je debik Kanass »umii.-jihi Tenss pa .jKfipVO, Vf te driava se ie prejela posojila od vladne ker-poraclj« Pričakuje sp. di be denar zadoetoval sa oekrbo poeelnlh de boHša. l, i by Albert T. feid His Hcarty Endorsement KrtMl B A D L G PROSVETA In — Bila je suženjska ženska, ena tistih, ki žive «mio zato, da nudijo • svojim trdim m»pre«temm delom drugin užitek in zabavo. Skrbela je z« «vet. i Skrbela je z- vee življenje. Ivan j« nekoč slišal razgovor med njo in ne- k°Ivaa>je nekoč slišal razgovor med njo in ne- °Gospa je govorila čudovito izbrano, počeni* in vsako besedo posebej poiskala, kakor bi ae bila pravkar naučila govoriti. Ivan »e je na tihem smejal njenemu govor-jenju. Niti ni kdovekaj pazil na to, kaj je hotela, ali kaj je povedala. PoalužaljeboU zvok. Pač pa je poslušal svojo * zmerom govorile s čudno toplim ^m^mit-no povdarjala zdaj to zdaj onobesedo in ni bila zaradi odgovora nikoli v ^eg^oepe , ki je morala biti, sodeč po velikem Mi- lenam klobUku, imenitna dama. no spottljivostjo, s čudnim dostojanstvom, prednost celo tedaj, kadar jI je goapa nasilno in nejevoljno pretrgsla misel stavka. Rekla je^ •Trosim, gospa!" In če -e je ^^tehdveh spoštljivo in dostojanstveno izrečenih besedah obotavljala povedati svojo trenutno mtee, je mati rekla: "Prosim, gospa, kaj ata hoteli reči?" Potem se je gospej usula toča besed, da ji je mati komaj sledile. V tister, pogovoru, ki ga je Ivan poaMd. se je gospa precej in veselo smejala. Govorila je o samih veseHh stvareh. jjrakrat je materin glas s silno trpkostjo skoro zadonel, njen dobri, čisto zveneči glas je za- donel: ® "Gosps," je rekla, "jaz aem bila v vaem svojem življenju samo dvakrat na veselici. Tam sem bila v vsem svojem življenju samo dvakrat na veealici. Tam sem tudi našla Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Potem je mati Uho dostavite: "Svojo srečo." V očeh je imela solze. - > Da, tem je našla moža, Ivanovega očata. P -jMnca in zapravljivca. Ivan nl nikoli mislil nanj. Tretje leto je bil oče že na bojišču, Bog ve kje, živ ali mrtev, a Ivan ni nikoli poralalil nanj. Kadar ga je mati omenila, ae mu je pred očmi zmeglllo In da matere nl pogledal grdo, ja pobaall oči ali ae umaknil v kak kot ln ee aa-mislil. Potmi se je umiril. Ihtenje mu je počasi po-jenjavalo. Spomini in misli so bile v njem vse bolj ostre. Prvič v svojem mladem življenju je začutil vso bedo siromaštva. V kotu sobe, kjer je preživel vsa sv^js dolinska leta, je ih-tSl. Ali njegov Jok ni bil več detinaki. V njem nl bilo Jeze, ne otroške kljubovsi nosti, ne uža-Ijenosti. V nJem sa Ja že jdkal moš, Je Jokal človek. Na svojih šibkih ramah Je začutil vae veliko breme uboštva. Njegovo srce Je ožgala krivica la zakoprnelo Ja po dejanju. 8 svojimi drobnimi, trudnimi rokami je bil po stenah, ' ril s glavo v neizprosni zki in samo ihtel, polh-taval, da ae mu Je streaalo telesce. Mati ga Je pustila samega. Vedela je, da mu v tej bolečini ni mogla pomagati. Sla je v kuhinjo ln nekaj čaaa nepremično atala. Gledala Je na prasni štedilnik. Skozi steno je »II-šala rahle udarce svojega majhnega sina, kl je sestram že skoro nadomestoval očeta, kl jih je učil, vsgajal s trdo roko in vodil na isprehod, kar pri svojem očetu nl nfcoli doživel. Čutila je njegov obup, njegov otroški, prvi obup, bolečino, kl jI nl leka, in zbala se je. V prsih je čutila neznosno bol. Po belih, že malo velih li- cih so Ji tekle solze DušUa Je jok. In premagate je bolečino. Neslišno Je pospravila mizo. Pogrnila nanjo prt. Potem se je obrnila s koco. Tiho je zaprte kuhinjska vrata, in še bolj tiho šla skozi vežo na ulico. Tačas je Ivan zadušil v aebi zadnje ihtenje. Mrko je buljil predaa. Njegov nežni obraz je bil postaran. To ni bU več obraz devetletnega otroka To Je bil obraz tridesetletnega bolnika, ki je po dolgi bolezni prvič zapustil posteljo. A njegov ter*i posluh je dojemal vae, kar se je dogajalo okrog nJega. Slišal je, kako Je mati tiho zaprla kuhinjska vrata. Nehote se je nasmehnil. * , "Misli, da ne bom slišal!" Odleglo mu je. Mislil je vse bolj mirno. »♦Zdaj gre T je dejal. "Zmerom, kadar je tako, gre kam--— in zmerom kaj prinese! je mislil. Vstal je in šel v kuhinjo. "Vse je pospravljeno!" je opazil. Od nikoder ni bilo slišati najmanjšega šuma. Sedal je k mizi in ai z rokami podprl glavo. Ali v tem miru ni dolgo strpel. Vzel Je s predala knjigo in pričel brati. Poteklo je pol ure. Mati se je vrnila. Lica so ji rdela. Morate Je teči. "Zakaj ne večerjaš?" Je vprašala Ivana, ko Je odložila koe*. Ivan Jo je začudeno gledal. Tako mu še nikoli nl bila rekla. Bila je etroga ženska in o-trokom nl dovoljevala, da bi karkoli vzeli aami. Ivan toliko da ae ni zmede!. A mati Je takoj spoznala, da nl storila prav. Da bi morala reči drugače. Najbrž« Je rekla kar tako, da bi pre-trKala molk. Samo da je bilo v gluhi večerni tišini nekaj slišati. Ali pa Je bite česa vesela? Morda nejevoljna? V njenem glasu je bilo vsekakor nekaj narejene veaelosti. Zatajevanje nejevolja. ■ Na mizo Je položila majhen zavoj in nekaj premišljevala. Opasala si je predpaanlk. Iz omare je vzela majhno skodelico in vanjo vlila nekaj mleka in črne Ječmenove kave. Zamišljeno Je stopila k mizi in postavila ekodelo pred Ivana. Nato Je v roko vzela zavoj. Potežkala ga je. V njenem obrazu nl bilo opaziti naj manjše izpremembe. Počaai je odvijala čaao-pisni papir. Roka ji Je lahko trepetate. Pod Čaaopisnim papirjem je bil še debel rjav vojni papir. Odlodila je zavojček, kakor bl se bala razviti. Pogledala Je Ivana. Ni trenil. Negibno je strmel predse v skodelo. Zdaj pa zdaj je namršil svoje temne obrvi. Laeje ao mu padali v gostih, kratkih pramenih na čelo. Mefaki otroški laaje, ki so se svetili kakor svila kostanjeve barve. Mati je stopila z nasmehom k nJemu, ga pobožala po laseh In vprašala: •Ali si hudo truden?" On pa ni od nikogar trpel nobene nežnosti. Ia mati se ja samo izpozablla, ker ni vedela, kaj naj bl atorlla, kaj naj bl mu rekla, da bl se mu obraz zjasnil. Trdo, skoro osorno Je odgovoril : "Ne!" Materi ae Je omračil obraz. Spet je dvignila majhni zavoj in odvila drugi papir. Na misi se je sabllščal velik kos belega, čisto belega, maslenega kruha. Ivan je odrevenel. Mati ss Ja milo nasmehljala. Tako bolno, nežno in presunljivo se je smehljala, da so ae Ivanu napele prsi in bl bil ibešal, če mu ne bl ta smehljal ubil vsako misel. Zastrmel je v prflMio. (Dalj* prihodnji«.) "l>s, da. ljubi prijatelj", je rekel Kornel In stopil Is kavarne ter se oklenil prijateljevega komolca. "Ce deklice kaj namera vajo, moraš popustiti, — kakor tudi v nasprotnem slučaju. Povedal ti bl rad malo zgodbico, kar se v kavami vsled preobilih gostov nisem drznil. Saj veš. da vsi vlečejo na ušeaa. Ta dog od biča je ena izmed najlepših, kar sem jih doživel." •Ti tore| teliš, da te sprem lJamT je dejal Broest. "No. ns ti bo. A gorje, ako Je tvoja zgod ba dolgočasns. Pomisli, polnoč je te minila." "Ali lahko pričnem?" "Proeim, lavoll." "Ime ji je bilo Alina." "To se pi avl, ime JI Je bilo docela drugo, ker s pravim tmenom Je ne l»om Imenoval." "Popolnoma pravilno. Nl ji M ' M Uko ime. a Imenujeva Jo \ *e-ene Alina." •No, in kakšna Je bila'" •Ko sem Jo apoena!, sploh ni imels obraza. — No, ne prr*trn SI preveč. Prvič sem Jo \idel na neki redutt Občudoval a. m naj prvo Mimo njeno postavo. Ae-le posnele sem spoanal ostalo. Zelo prijeten obrazek, K*nat, s nežno šemHento košo breekNe. velikih oČI. - S uatecami, tako rdečimi In sobki tako Mirni kot jagode s sladkorjem. Nagovoril sem jo ln zabavala me je potem ves čas. Povabil sem jo na kozarec šampanca In nl' odklonila. Bila Je srčkana, bila Je celo nadvse srčkafta. A krinke nl odložite — In nl dovolila ponovnega svidenja. Ob dveh ne je s seatro odpeljala domov." "8 sestro, praviš?" "Da bila je prava sestra. Ro-tlls m« je, naj jI ne sledim, a za odškodnino mi je obljubila, da mi piše." "In ti al JI seveda verjel." "Verjel JI nisem ... Drugi dan sem prejel ekepresno pismo, v katerem ml sporoča, naj Jo prihodnji večer počakam pred por-talom nekega predmestnega gledališča. 'No torej*, sem dejal ln bi menda ti na mojem mestu tudi." "Seveda; nič ne more saljub-Ijenca tvoje vrste bolj potolažiti kakor zavest, da se njegova I* voljenka nahaja med lgt« ki m osobjem." ^ "Naslednji večer sem Jo torej šele spoanal. Bil sem preaene-čen. fte čisto mlade atvarca. komaj dtajset. kt ja prišla pravkar a konaervatorija." "Igralka?" "Ne, pevka." „ _ "fce primeroma dosti bolje. Pevke imajo manj pameti In več čuta . .. Upam, da ni bila ntkak talent." "Ne ravno pre\eč ... 8 Pattl- javo se nikakor nl dala primer-, jati. — Upam, da nima talent«, klonil. V ae pure ju je bil njen glaaek čisto prijeten." "Vidiš, to je glavno. In o tem si se sam prepričal?" '*Ne, takrat še .ni hotela. Trdila je, da jo doma pričakuje sestra." "jfce zopet?" "Stanovala je pri svoji, že poročeni sestri." "Dolgočaano!" *Tudl meni nl bilo ravno ugodno. Slednjič sem jo pa poznal komaj štiri in dvajset ur, in tej kratki dobi Ji še nisem mogel dopovedati, da bi se preseli la kam drugam. — Ni ml pre-oatajalo drugega kot biti lepo po-nlžen in jo spremiti domov." vozom?" "Z voaom." •"Sedaj pa menda jas lahko rečem: 1 No, torej'!". * "Nisi docela na napačni poti. akoprav ... V vozu sem ji seveda razkril svojo ljubeaen. Nl me Inila — resno ms je poslušate Ves čaa. A ko sem končal ln ae pripravil, da ji ukradem pr vi poljub. — se je dogodilo ne-kaj čudnega." "Dobil si zaušnico?** "Ne, nasprotno. Oklenila ae Je mojega vratu, pritegnila mojo glavo In me poljubovala. da m Je pošta sapa." •t;romska strela! — — In potem r "In i m »tem je vos obstal. Povabila m« Je, naj jo ob priliki po-setim a sestrinem domu." tTI al to seveda hvaležno H- Ne, storil aem naaprotno -Ako Je kdo zaljubljen v deklico, tedaj se doj.r • m-jo tudi žrtve. Ničesar ne dobiš zastonj. — In drugače Je nisem mogel videti Obiskal sem jo in pri tej pnliki spoznal njeno sestro in svaka. — Nadvse doafcojni ljudje." Ojoj!" :_ "Potolaži, se. Nič več nisem šel k njim. Tudi Alina nl več vztrajala pri tem. Ko je bila formalnost (grršena, mi je zopet dovolite, da sem Jo čakal pred gledališčem, j Osem dni sem jo spremljal dopiov z vozom. Hotel sem, da se nekoliko privadi name. Deveti dan sem jo zopet povabil na velerjo in ni mi odklonila." "No, zgodbe je konec ... Lahko noč P* "Nasprotno, sedaj se šele prt čenja. To je bil aamo uvod. Ta večer aem jo čakal v separeju blizu gledališča Prišla je, odložila plašč in stala pred menoj v d i vnem kostuma. Predstavljaj si lepo blondinko, oblečeno v svet-lomodro, z jolimi rokami. Predstavljaj si nadalje, da si zaljubljen vanjo in ona v tebe — da pijeta šamnanec — in razumel boš . Da, moj ljubi, jaz razumem. Lahko noč!" *Ne bodi vendar tako neatr pen. Razumljivo, da se vsled — njene nepoznane preteklosti, vsled deklice, katero sem spoznal na redutu. ki je pri gledališču, ki me je prvi večer polju bovala — vsega tega niaem u dajal nikaklm iluzijam. Spoznal sem takoj, da to ni dekle, ki se jo zavzame v prvem naskoku. Pozneje, po Jedi, ko mi je sedela na kolenih in ko sva pila šam-panec iz istega kozarca, sem pričel previdno razglabljati in sta viti zahteve, kakršne se v slič-ntti slučajih stavijo ljubljeni ženi . . . Poslušala me je s tiho resnostjo, kakršne sem bil vajen pri njej, in ko sem pričel izpeljevati zaključek, je zardela, ae vrgla na moje prsi in trepetajoče dejala: "Da, da ... samo prosim, pusti mi nekoliko časa." "Kako?" sem rekel. "Saj se poznava že štirinajst dni in trdila si, da me ljubiš!" "Seveda te ljubim", je izpre govorila sladko kakor bonbon. •Se nikdar nisem ljubila drugega kakor tebe . . . Kljub temu boš razumel, da to ni nikak pri, jeten korak za mlado deklico." 'Za mlado deklico?" sem ponovil in jo pogledal. Zardela je čez vse liea*in se ponovno skrila v mojo ramo. Njeno sumljivo obnašanje me je opozorilo na možnost, katere nisem upošteval . . . Dvignil sem ji glavico in jo ostro vprašal: "S tem misliš povedati, da si... Saj me razumeš, kaj mislim, Alina?" Popolnoma me je razumela, ker njen Obraz je žarel od sramu, a kma-u ga je pričete hladiti s solza ml. Slednjič je v joku Spregovorila: "Ali si dvomil o tem T N* kaj rečeš k temu?" Res, čudežne stvari Imajo pri iMMiPVPH "Odkrito povedano, jaz sem dvomil, oziroma, nisem popolnoma nič dvomil, a sedsj sem vedel, pri čem sem. Ta užaljenost, te solze in ta rdečica ni lagala. Izpraznil sem svoj kozarec, pozvonil ln plačal. S stojala sem snel njen plašč. Pristopil k njej ki je semišljeba sedela na naslanjaču in se ni brigala sa moje priprave, ftela, ko sem jo opozoril: "Alina, čas je, da greva", se je predramila in me očitajoče pogledala. Ogrnil sem ji plašč, jo poljubil na čelo in šla sva. V vozu je zopet našla svoj zdrav humor ln mi dajala: "TI si oplč- jak!" (Konte prihodnjič.) f PONDELJEK, 21. NOVEMBRA Franca* te Anglež Kapitan angleške ladje je u- jel Talley randovega prijatelju Montrouda po večerji ča6o, da *_< zahvali nekemu gostu za prisrčne besede. — Francozom nikoli ne napi-jam! — Je zaklica! kapitan. brez izjeme ao slabo vzgojeni. Montroud je pa mirno odgovoril: % — Jaz pa napi jam Angležem. Vsi so dobro vzgojeni, izvzemii redke izjeme. , o Kakor kralj Orožnik: Kaj nimate nobenih dokumentov? Potepuh: Ne, jaz potujem in-cognito. - NAJBOU&E CENE DOBITE ZA MORGAŽE. BON DE is certifikate Oflssite se ss: 1S4 N. U Sallr st, roots SIS. Chksfo. Odprto ob večerih EB£S —(Adv.) SMEŠNICE Londončan je šel na postajo; pričakoval je prijatelja iz Gte-red kolodvorom je ho-iti takel, pa ni bilo nikjer nobenega. "Kje pa so danes taksiji?" Je K mu veste« mu vlaku ni nikogar", »jasnil možak, "kaj ne Tri nas v Detroitu", pravi Američan, "napravimo avtomobil v šestih minutah". t "iynl še #tč," odgovori dru, gi. "Pri nas V Waaiiingtonu smo zadftjič začeli delati neki avto točno ob dveh — šest minut na to je še dva r Triletna Nadja še ne more izgovoriti "r", pa jo je zelo aram in trdovratno akrivn svojo napako. Zadnjič ji je nekdo nepričakovano dejal: "Nadjenka, reci no 'kruh'!" "Zemlja!" odgovori brez pomišljanja otrok. ' •'' „ P : l Migljaj Goet: Natakar prinesite mi zrezek, toda pazite, da bo pokrival ves krožnik. Sem namreč strašno nervozen in vsaka malenkost me razburi. ŠM presr sloga možem, vedno molči, ko govorim, pa čeprav ga Še tako oštevam! — Potem si prav tako nesreč na kot jaz; tri radioslušalke sem mu že polomila, pa me še vedno noče poslušati. ršročmiu, pozom Znamenje Sept., SO, lttt) pomeni, ds tsis Je asrsialas potehls ts dam. PsnsThe Je srsveissas. da vam Je aMgsis vstavljen, ksr ai hO plačan. Ako Je vaš Hat plašen te gs as prsjmste, Je SMgsls vstavlja« la nsVsdHs stari le esvl Naši isstopalkl ss M draštvsal taJaiU la dragi ssstoflM, pri ' rili lahke plafets aarešala*. Naročnina ss csie lsts Je 9SJ9 la is psi Ut* pa SS4S. Clssi SNPJ doplačajo UM sa Iste, sa pel Ista IMS. Za mesto Cklsage la Cleere sa Iste tTJS, »si Iste IS.7!, ss Haas MM. ■ Zs Evreps stane ss pel lete $4JS, ts tso leto pe tt.00. | Tednik stane sa Evropo |1.7t. Osni doplačaj« sama $1.00 aa peštala«. Naročnino lahko tsdl asml pošljete ss naslov: Uoravništvo "PROSVETA" 2657 & Lawndale Ava^ Chkago POJASNILO Valed depresije la ogromne krize,'ki Je zadela todi naša i^anatvo oabnoma naročnike na. šega Bata Preeveta, ja potrebno, tajnikom in za-Proevete, da lahko ., ad naročnikov za list Preeveta naročnine tudi aamo u pol late in kjer m drugače tudi m za četrt leta. Vzemite kar dobiti da, ker razmere zahtevajo te. Liat Prosveta je zels prizadet v ti krizi in sate apeli-na tajnika ia naročnike, da akošaje kjerkoli mogoče o- lira niši natalnftkn aa dnevnik. A^SSLTtSM» po«m«ne naročnike, da na j če la mogoča poravnajo avojo naročnino in če ni mogoča plačati celoletno pla-Čajte polletno naročnino, samo da aa okrani Uat ia nadalje kot dnevnik.., .. . r- Philip Godtea. upravitelj. uročite si dnevmk ust prosveta Po sklepe t. rsdas ksavsedls as ssdaj lahks prišteje eden. dva att tri član« la sa drailas la Is nsročnlnL Ust Pesarsts stane ss vss------- aa« Iste« naročnin«. Ksr pa činel ž« plsčsjo pri ss jim U prfšU)« k k eni drag ss člana 8. N. P. I. akoro v vssld drnžinl nekdo, Id M rad Ittsl------. prilik«, ds ss tadl TI nsročite as dnevnik Prssvate. Csas Uste Preeveta je: Z« Zdrsi, držsvs la Ksnsds Stat Zs Ossrs ln Chksao fa......ITJt 1 tednik ln..............dJa 1 teinla Ia...............JJJ 1 tsdslks la............ Mi S tsdmlks la.............."J S H*t la............Mi . S tsdslks la..............,Ji Ispsfadte sfsdag kapo«. priMUte gorske« veste Šmarja aH Mesef Order v pismo la si naročite Prs«T«te, Ust, U J« vsša Ismas. Polssnllo:—Vselej kakor hitro kstsH teh članov preneha biti član SNPJ, sil če se presoli proč od družin« In b« sahteval asm svoj list tednik, bods moral tisti član la dotičns družine, kija teko skupno vročena na "•_ PROSVETA, SNPJ. MBT So. Lseešals Ave. Chksgs, BL Priloženo pošiljam naročnino SS Uat ?l««V«ta VSSlS t & drnitvi Ns* naročnik TBLKFON BOCKWBLL 4904 TISKARNA SPRCJBMA VSA tiskarsko obrt spadajoča Tlaka vabila aa Itd. v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S^-PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa poJaanOa daje todstvo Cens Senator Jim Ham I^eiria ia llllnešsa. o katerem pravi Je. da Je aajsrisdavejšl človek v asa tu. la te Je menda edina sjffs. S. N. P. J. PRINTERY StS7-6f So. Lmdilt Avcran CHICAGO, ILL. TAM SI DOBI NA tMUO TUDI VSA USTMSNA POJAHOLA