r—T
Največji ▼ Zdrv
V«lja za m
Za ne. H Za ina
slovenski dnevnik Združenih državah
▼se leto ...	$6.00
leta.....$3.00
e« York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS NARODA
list .slovenskih .delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United State«.
Issued rvery day except Sundays and legal Holiday* 75*000 Reader«.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Blatter September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nndcr Act of Congress of March 3. 1870
TELEFON: CHelsea »—3878
NO. 121. — fiTEV. 121.
NEW YORK, MONDAY, MAY 23, 193?. — PONDELJEK, 23. MAJA 1933
VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX
JUGOSLOVANSKA VLADA NE BO KOfi OPOZICIJI
IZID ZADNJIH FRANCOSKIH
PARLAMENTARNIH VOLITEV JE ZELO VZNEMIRIL KRALJA
Posebni poročevalec newyorskega Timesa pravi, da bo ministrski Dredsednik Marinkovič kmalu odstopil in da se tudi Karadžordževičeva dinastija ne bo mogla dolgo vzdržati, — Poročila o revolucionarnem gibanju v Sloveniji so bila pretirana. — Napetost med Srbi in Hrvati se veča.
Amelia Earhart je preletela Atlantik
ZAGREB, Jugoslavija, 21. maja. — Poročila, da se je pričelo širiti po Sloveniji revolucijonarno
KONFERENCA _GLEDE TOBAKA
Grška, Turška in Bolgar-garska sklepajo o prodaji tobaka. — Znižali bodo pridelek.
Ištambul, Turčija, 22. maja. — Xa drugi balkanski konferenci v palači Yildiz Ki<»sk v oktobru je gibanje, so bila precej pretirana. Popolnoma brez j bilo sklenjeno. da >e skliče kon-
podlage je bila pa vest, da so nameravali nezado- I f«™™ treh držav, ki prideluje-...	i i- Al i	i I jo tobak, to so IJolgarka. ilirska,
voljnezi vprizoriti atentat na kralja Aleksandra.
Navzlic temu se pa vedno bolj utrjuje prepričanje, da se Marinkovičevo ministrstvo ne bo moglo dolgo časa vzdržati na krmi lu ter da so tudi Kara-džordževičevi dinastiji dnevi šteti.
Nadvse senzacijonalna je bila vest, da je bil aretiran zaradi zarote proti vladi urednik vladne poročevalske agenture, žnjim vred so pa zaprli tudi
oeograjskeg? vseučiliškega profesorja dr. Dragolju-! (1;in(> Mfmj&l prmlaja j(. v prvi ba Jovanoviča ter več drugih srbskih intelektual- vrsti posledica splošne svetovna
jo tonalv. io so i is. iirška. Pretekli teden se je ta Ta seja pričela in zastopani so bili po svojih delegatih pridelovale! Tobaka, izdelovalci in prodajalci tobaku, cigar hi cigaret. Razpravljali so o skupnem delovanju in kako premagati sedanji kritični trg.
Tekom zadnjih let je trgovina tobaka v teh treh deželah zelo tr-jH*la. Cena je padla tako nizko, da >.o ostalo velike zalog«' nerazpro-
tev.
Prijatelji oziroma zagovorniki niso posebno vznemirjeni vsled teh dogodkov, tembolj jih pa razburjajo politične izpremembe v inozemstvu.
Ko je bila uveljavljena v Jugoslaviji diktatura, ni bilo to ničkaj po vol ji poli likom francoske desnice
Francoski ministrski predsednik Tardieu je baje večkrat silil kralja, naj uvede nekak navidezni parlamentarni režim.
toda glavni vzrok je pre-pr!delek. posebno na Cirili v Turčiji, kateri deželi
bila i>;io
krizi' velik škeiil
f.te prevzeli veliko število vonih beguncev, ki so se oprijeli pridelovanja tobaka, ker jim je zemlja dana zastonj in ni mnogo izdatkov.
T" zadeve države ne bodo mogle tako lahko rešiti, kajti vsa-j k a država bo stavila svoje pred-I loge in pogoje. Najlaž.ie bi bilo | rešiti ta položaj, ako bi za gotovo dobo omejile in natančno določi-*	|. .	|	1 .'Je pridelek tobaka. Ako bi se do-
1 oda s I ardieujem so zamogii jugoslovanski ,(M,iIo po ,anskrm pndeiku. hi bi-diplomati in državniki se nekako izhajati, drugače! h> <irski dovoljeno pridelati V)
bo pa z novim francoskim ministr. predsednikom
'odstotkov. Turčiji 34 in Bol ga r-.. ski 2-> odstotkov skupnega pri-
.Herriotom. Od Heriota zamore pričakovati kralj\ aelka. Alc^kspnder le malo simpatije za svoje fašistične aspiracije.
Diktatorstvo je bilo predvsem zato proglašeno, da se napravi konec nasprotstvu med Srbi in Hrvati.' položaj kot
Diktatorstvo pa oči vidno ni doseglo svojega namena, kajti odnošaji med Srbi in Hrvati niso bili še nikdar tako napeti kot so dandanes.
Hrvatski voditelj dr. Vladimir Maček odgovarja nr vsa vprašanja, da kot privaten državljan ne more govoriti v imenu hrvatskega roda.
Najprej morajo biti v državi svobodne volitve in potem se bo šele dalo govoriti: — Ce ne bo prepozno, seveda —- dostavlja Maček.
Srbi zato nasprotujejo vladi, ker jim noče vrniti raznih svoboščin.
Slovenska in hrvatska opozicija, ki zastopa osemdeset odstotkov vseh Slovencev in vseh Hrvatov pa zahteva avtonomijo. Najmanjša njihova zahteva je federacija.
Njim so se pridružili tudi Srbi iz bivših avstro-ogrskih provinc, ki hočejo biti neodvisni od starega srbskega nadgospodstva.
Svobodne volitve bi pomenjale edin izhod iz sedanje politične zmede.
Medtem se pa gospodarski položaj z vsakim dnem slabša. V prvem četrtletju je bila trgovina z inozemstvom za 46 odstotkov manjša kot v prejšnjem in za 80 odstotkov manjša kot> je v normalnem četrtletju.
Navzlic temu si pa vlada na vse načine prizadeva, da ohrani stabilnost in da zadosti vsem obveznostim v inozemstvu.
ITALIJA PRVA ZA RAZOROŽITEV
Mussolini je ukazal, da se graditev ladij ustavi. — Grandi poživlja Ameri-| ko. — Združene države naj b i imele važnejšo Vlogo.
Rim, Italija, 21. maja. — Ni-kdo. ki pride v Italijo in se zanima za mednarodne razmere, si ne bo odrekel priložnosti, videti moža, ki je prevzel med vsemi narodi vodstvo za kar najhitrejša iz-premembo sedanjega žalostnega položaja.
Ministrski predsednik Mussolini in zunanji minister <irandi sta o]x»tovano izrazila svojo željo, oa zbudita druge narode, da skupim delujejo na to. da se prepreči še hujša kriza, kot pa vlada sedaj po celem svetu.
I)a se Mussolini odkrito zavzema za mir. je dokaz njegovo' naročilo bojni mornarici, da ne predloži svojega grad i I nega načrta parlamentu. Prvotno je bilo določeno, tla se postavi za mornarico v proračun $36.000.000.
Mussolini je rekel, da ni bil njegov namen znižati izdatke za mornarico, češ. da bi se zmanjšali sTroški. Temveč, da hoče s tem samo pokazati, da je Italija odkrito za razorožitev. Največjo pomoč more nuditi italijanska vlada ženevski konferenci s tem. da preneha graditi nove ladje.
Zunanji minister (Irandi je na ž< nevs-ki konferenci predlagal, da države opuste velike bojne ladje. podmorske čolne in ladje za prevažanje aeroplanov.
Vdmiral Srrannna je rekel v
ZASUTI DELAVCU PRVA ŽENSKA, KI SE JI JE
REŠENI
Posrečijo se je rešiti 42 delavcev, ki so bili zasuti v tunelu. — Bili so zelo slabi in so jih morali nositi.
POSREČIL TA NEVARNI POLET
Temuce, Čile, 22. maja. — Neumornemu delu reševalcev se je	_	...
... , i...... .- ...	Njen aeroplan je neposkodo
posrečilo rešiti 4J delavcev, Ki so	J 1 J 1
it-	, i,, i ... i>„;„ , Ivan. Preletela je dva tisoč mil;,
boli zasuti v tunelu Las Kaice.!	• , , , - , -
| Deset ur je letela skozi meglo oziroma dež, pri tem ji je pa še
LONDONDERRY, Irska, 21. maja. — Mlada Amerikanka Amelia Earhart Putnam je danes srečno pristala v bližini tukajšnjega mesta. Ona je prva ženska, ki je sama preletela Atlantski ocean. — Njen cilj je bil Pariz, toda vsled defekta na motorju je morala tukaj pristati.
kjer so bili zasuti 100 ur. \\si bo do najbrže ostali pri življenju, da-i so nekateri zelo onemogli.
Samo 23 med njimi je bilo sposobnih. da so sami mogli hoditi, druire pa so morali nositi na 110-silnicah.
Največ so trpeli vsled hudega mraza in pomanjkanja hrane. Vsled yelikega deževja je v predor prišla voda.
Strop predora se je utrgal na severni •strani blizu mesta Long-ipiinav. 'Predor skozi goro je bil izkopan samo 25 čevljev daleč in vsled deževja se je vrh hriba utrgala velikanska množina zemlje in za.sula vhod v predor. Zaradi nadaljnjega deževja in hudega mraza je bilo malo upanja, da bi zasuti delavci mogli dolgo časa ostati pri življenju. Takoj je pri-,
motor precej nagajal.
Pristala ni daleč od kraja, kjer sta leta l!)l!l pristala letalca Al-cock in Brown, ki .sta prva preletela Atlantik. Earhart o vi se je posrečil polet na peto obletnico Lindbcrghovega poleta iz New Yorka v Pariz.
London, Anglija, 22. maja. — Mrs. Amelia Earhart Putnam je premagala najhujši vihar zadnjih leT in srečno pristala v Angliji na svojem poletu iz Amerike. Na .svojem poletu se je najprej ustavil;* na polju nekega kmeta v CuJinore na severnem Irskem. Od tam je poletela v London, kjer j<-takoj obiskala v letalski obleki ameriškega poslanika Mellona v
iXadzorstvo pridelovanja pa. bi. zadelo na velike težkoe«\ kajti vsa I poslanski zbornici, da bodo mora ka država bi morala upeljati dr- le vse države mnogo žrtvovati žavni monopol, vsled česar bi tobačna industrija prišla še v tež-pa je sedaj.
Nekateri m- zavzemajo za pridelovanje samo boljše vrste tobaka. da bi mogel tekmovati ~z virginskim tobakom, ki je poseb-' no po vojni prišel do velike ve-j ljave v škodo balkanskega.
šlo 80 delavcev, ki so z naporom odkopavali prst. da pridejo do ponesrečencev.
Mesto nesreče se naliaja v bližini vulkaničnega. ozemlja, kjer je preti enim mesecem pričelo delovati naenkrat več vulkanov, ki so pokrili polja in mesta s pepelom v razdal ji 400 mrtj. To železnico že delajo več let.
velikim poslaništvu.
AVSTRIJA V HUDIH STISKAH
Ako Avstrija ne dobi posojila, bo napovedala bankerot. — Predlog za posojilo je bil zopet od-goden.
Ženeva, Švica, 11 ma.'a. — Svet Lige narodov j.- zopet odložil svoji* razpravo o nujnem posojilu Avstriji, navzlic temu, da je avstrijska vlada opozorila ligin svet, da bo napovedala bankerot. ako
posojilo ne bo t-a-koj dovoljeno.
Svet Lige je zad< .o izročil od-boru. v katerem so vključeni bančni izvedenci Anglije, Francije in Italije ter Nemčije. Ta odbor ima sedaj nalogo, da reši to 1 devo. Temu odboru se bodo pri-
Nizotzem.sk e
zastopniki
Ko je bila pri po.slaniku Mello-! nu je prejela telefonične čestitke od angleškega ministrskega pred-t sednika MacDonalda Lz njegovega družili š« | doma v Lossiemouth na Skot- in Švice.
j skem.	j Ta odbor bo sestavil načrt za
j Tudi kralj Jurij je izrazil že- posojilo, tako 'a ga bo mogoč« Mjo, da bi rad videl prvo žensko, predložiti laiis.uiski knferenei. ki i ki je sama preletela Atlantik in se prične »redi junija. | prva. ki je že drugič preletela Francija >> edina država, ki l»i morje iz Amerike v Evropo. Mrs. i mogla dati kako posojilo. Fran-Putnam bo skoro gotovo spreje- S eija pa zahteva, da dobite pomoč la kraljevo povabilo da se oglasi tudi Jugoslavija in Romunska v kraljevi palači.	j potom splošne carinske pogodbe
7PDAMTI VCV IV M ACT' I>osIan,k	J" > ,'ak^,1 na podonavskih držav, vsbd česar 1»
ako bo sprejet predlog italijanske	ZGRADITI VfcLIK MUdl j letališču pod dežnikom. ker je ob bilo pomagano tudi Avstriji.
vlade. Nekatera država bo mora-j	----J istem času zelo deževalo.	! Franeija je obljubila, da nudi
la pustiti več kot katera druga in j Rim, Italija, 21. maja. — Be- * Ko je letela iz Irske proti L«»n- vsem podonavskim državam svo tudi Italija bo žrtvovala precej. nito Mussolini je naročil inžinir- j donu, je vihar treščil ob tla aero-1 jo pomoč v obliki posojila, samo
jem. da mu naj predložijo načrte' plati, v katerem je bil fotograf, da mora to posojilo nadzorovati
MUSSOLINI NAMERAVA
POTRES V JUŽNI AMERIKI
D0-X PRISTAL NA AZORIH
Horta, Azorsko otočje, 21. maja. — Nemško veleletalo !><>-N je danes ob osmih zvečer dospelo iz St. Johns. Nova Fuudlandija.
Letalo je primerilo 1700 milj v sedemnajstih urah. Na krovu je bilo vsega skupaj štrinajst oseb Ter -sedemtisoč galou gaeolina.
IX)-X je v četrtek odletel iz New Yorka proti Novi Fundlan-di;i.	m
NEMIRI Y THURINGIJ1
Waltershausen, Nemčija, 22.
maja. — Policijsko ojaeenje. ki je prišlo iz mesta (Jotha. je zopet
za veliki most preko messinske, da napravi slike Mrs. morske ožine ined mestoma Can-1 Fotograf in pilot sta bila ubita, zini in IVzy.o.
Managua, Nicaragua, 22. maja. Močan potres so čut Hi v Managua in je trajal okoli tri sekunde. Treslo se je med hudim dežjem.
Prebivalstvo ji* preplašeno zbežalo na ulice.
Nobenega poročila ni. da bi bila povzročena kaka škoda.
San Salvador, 22. maja. —Močan potres so čutili pocelein okra-j ju. V San Salvador ju je bila ve-L lika zmešnjava, ko so ljudje zbežali na ulice. Le nekaj hiš je bilo poškodovanih in uikdo ni bil ranjen.
Najhujši potres je bil v Zavate-coluca. ki je glavno mesto provinci je La Paz in kjer »so bile več ali manj poškodovane skoro vse hi-( še. mnogo pa jih je bilo tudi po-1 rušenihe Poročila pravijo, da je
(J1 avni obok mora biti dolg dva tisoč metrov in 120 metrov nad morjem, tako da more pod njim pluti vsaka lad jat. Most bo širok 70 metrov, ter bo na njem železnica in posebna cesta za avtomobile in navadna cesta za pešce.
Toda ta most ne bo najdaljši v Evropi, kajti na Danskem grade mu*t Tiad Mesnedo in Falster. ki1 a-j bo dolg 3270 m- t rov.
Najdaljš most v Evropi je Tav
Putnam, nepolitična agent ura. kar bi najbrže bila svetovna banka. Angleži Ln Italijani pravijo, da bi k Te-maja.'mu posojilu pomagali samo v slu-' čaju. ako bi To posojilo bilo na
Washington, D. C., 22.
\melia Earhart Putnam, prva 'ženska, ki je sama preletela1 menjeno samo Avstriji. Arftrleška Atlantik, bo povabljena, da pride | vlada je naznanila, da bi prtspe-v Washington, da prejme cest it-j vala. samo 14 milijonov dolarjev, ke predsednika llooverja in dru- katero posojilo -.o že druge drža-gih odličnih oseb.
most na Škotskem, ki je dolg 3250 metrov.
V FRANCIJI NAJDEN
MAMUTOV ZOR
i bilo ubitih šest osbe, in da je bi-
lo mnogo drugih ranjenih.
Tudi mesto San -Tuain poroča o nekaterih žrtvah. Na kraj nesre-
napravil mir in retl. ko je bilo; celo mesto na višku razburjenosti.
Tekom nemirov ste bili ubiti 2. . , , „ , . . . .	... . .. . - ,-e je poslal IJdeci kriz svojo po-
osebi in 1!» ranjenih, med njimi i . i 1
.. . .	moc
policistov.
Nemiri so se pričeli, ko so brezposelni skušali navalitii na mest-aio hišo. ko je bilo naznanjeno, daj je mestna podpora brezposelnimi
Mctz, Francija, 21. maja. — Delavci, ki delajo cesto blizu Sierek. so izkopali dobro ohranjen
J mamutov zob. ki v dolenjem delu meri v obsegu 32 palcev.
PURAN S TREMI NOGAMI
ODPUŠČANJE DELAVCEV V AVSTRIJI
Leoben, Avstrija, 22. maja. — Velika tvrdka premoga "in žele-
bila znižana za 10 odstotkov. | Woodland, CaL, 20. maja.
V tem delu Thuringije izdelu- Na farmi D wight Tireckenridge za Alpine je naznanila, da bo 3. jejo največ otročje igrače in od se je zvalil puran s tremi noga- jiuiija> odpustila 7000 delavcev, celega prebivalstva jih je 80 od- mi. Puran je v vsakem oziru.nor-j Alpine je največje industrij-stotkov brez dela.	. ! malen, samo da ima tri"noge. I sko podjetje v Avstriji.
PO 14 LETIH SE JE VRNIL
Cambridge, Ohio, 21. maja. —
Po štirinajstih letih se je vojak svetovne vojne Homer Tedrick. ki je star 42 let, vrnil na< svoj dom.
Ko-je bila napovedana vojna, je bil Tedrick v San Francisco. Stopil je prostovoljno v vojsko, šel v Francijo, kjer je ostal do premirja. Ker si je želel prijetito domače življenje, je poročil neko nemško dekle. V zakonu je bil rojen en sin.
Gospodarska depresija pa je zgraibila Nemčijo. Svoje tlelo v nekem rudniku v Luksenburgu je izgubil. Žena ga je zapustila.
S svojim sinom je Tedrick skušal dobiti kako službo na kakem pamiku. da bi mogel v Ameriko, pa ni imel sreče. Po posredovanju sodnika Samuela Sclilup pa je do-
ve' določile Avstriji lansko leto.
Ligin svet je tudi razpravljal o resoluciji mednarodne delavske konference, ki je sporočila, da je na svetu 2"» milijonov ljudi brez dela in je priporoča'1. da se skliče svetovna konferenca, ko naj razpravlja o gospodarskih in denarnih zadevah na konferenci Li-«»c narodov v Lausanne,
VILJEM ORČUDUJE
_MUSSOUNIJA
Turin, Italija, 21. maja. —* Prejšnji nemški cesar Viljem je velik občudovalec Mussolinija, kot se je izrazil Pietro Solariju, ki je urednik lista Uazzetta del Po pol o v Tu rinu.
— Italija je dovršila in še do-vršuje čudovito delo, — je rekel Viljem. — Mussolini je zbudil pozornost celega sveta in v bodo-
bil delo na ameriškem pamiku j če ga bo svet posnemal. Fašist o v-Coahomo County in je prišel v ski pojm narodne države je velike New York, kamor mu je njegova važnosti za bodočnost. Zlasti pa sestra poslala denar za železnico! občudujem Mussolini je v način do Cambridge,	i pobijanja kuge brezposelnosti A
%LAf V11QDT
NEW YORK, MONDAY, MAY 23, 1932
Glas Naroda
99
]
ft&d PnhHihtd by DIUBHMO COMTAXX XA OocporBtkm)
U
at ibovi offifltn: of Manhattan, New Zwk City. N. I.
flLH NAHODA (▼•lea tf tka ftfito)
Iwj Day Heapt Bnodaya and Holiday«
lata valja tal Twift .......
a pol lota_
aa Ameriko.Za New Yortc .98X0 Zt pol leta _
-03J9O
Za
Al-SO Za pol leta
aelo leto ■e. celo *eto
97-00 ..$3.50
...n.oo
—$3.50
■obecrtptlca Yearly $6.00.
AAmmm Uff—OtX
•nt.
-Olae Ni
imbaja
daotenemU nedelj in pnunlkoy.
Popili brca podpiea in oeebnoatt ee ne priobčujejo Denar naj m blagovoli poilljatl po Money Order. Pri epremembJ kraja naročnikov, m nam tudi prejinje blralftACe r»m>n1. da hitreje najdemo naalovnlka.	•
NABODA**. SI« W. ltth Street, New Telephone: CBeleea S—IT7S
N.
DVOJE ZNAČILNIH IZJAV
V sedanji depresiji sum slišali že marsikatero, ki ni bila za nikamor, toda takili izjav kot sta jili pred kratkim podala dva ugledna Amerikam a, se tako zlepa ne sliši.
Prejšnji teden s<> jo vršilo v ameriškem senatu glasovanje, ee naj s«' obdari dobro pivo ali ne.
Kakor je bilo pričakovati, so seveda zmagali nasprotniki tozadevne predloge. Kajti ee bi bil predlog glede davka na dobro pivo sprejel, j<* samo po sebi umevno, da bi morala vlada dovoliti izdelovanje dobrega piva, ki bi vsebovalo štiri odstotke ali pa že vsaj dva in tricetrt odstotka alkohola.
Ker imajo v senatu suiiaei še vedno odločilno besedo, je predlog propadel.Sprejet je bil pa predlog, naj se na loži davek na slad, hmelj in grozdni ekstrakt.
Med onimi, ki so glasovali proti davku na dobro pivo. je bil tudi senator Sheppard, ki se j>onaša z ne posebno častnim naslovom, da je oee osemnajstega amedmenta. Nasprotno je pa Sheppard glasoval, naj se naloži davek ua hmelj, slad in grozdni ekstrakt.
Ko ga je pozneje neki tovariš vprašal, ee mu nie ne oT-ita vest, ker lioee s pomoejo bomebrewa ob<»gateti zve tno blagajno, je Sheppard nedolžno odvrnil: — Po mojem mnenju nihče ne izdeluje iz hmelja, slada in grozdnega ekstrakta opojnih pijae.
Oe to ni gorostasnost, potem sploh ni nobene goro-stasnosti na svetu.
Drugo, ne tkosti manj značilno izjavo je pa podal državni tajnik za notranje zadeve, Wilbur. Po njegovem mnenju ji* v Ameriki samo ena vrsta otrok, namreč otroci premožnih stari še v. .
Če bi bil drugačnega mnenja, bi najbrže ne rekel, da je depresija blagoslov za otroke.
Wilbur utemeljuje svojo izjavo takole: — Tglednej-bi in bogatejši Aiuenkanei so imeli pred depresijo eelo vrsto governant in domačih učiteljev ter so njim prepuščali vzgojo svojih otrok. Odkar je pa depresija, so se njihovi dohodki znantno zmanjšali, vsled česar so morali odsloviti domače učitelje in goveniante in se morajo bami brigati za svoje otroke.
Državni tajnik najbrže ni še slišal, da je v Ameriki na milijone otrok, katerim ne morejo stariši kupiti niti najpotrebnejšega, namreč hrane in obleke.
< V bi slišal kaj o tem, bi gotovo ne govoril, da je depresija blagoslov za otroke.

THE LAJtO«ST SLOVENS DAILY in U. S. A.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE BLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 300----------------$ 4.—
Din 300----------------$ 9 55
Din 1000______„_____$18.70
Din 2000---------------$37.20
DtO 9000 .... ...............—-... $92.50
¥ ITALIJO
Ur 100 ___________________________S 5.90
Lir 200 _________________________$11.50
Ur 300 ........................... $ 16.80
Ur 500 ---------------------$ 27.—
Ur 1000 .........................$ 53yt5
Ur 2000 -------------------- $106.30
w»<Jito iMdwv kot zgoraj n«v*d«no. bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ia boljo pogoj«.
• IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati________$ 5 70
»' " $104» " " _______ $10 A0
" $15.00 " , " ____$15-9C
" " $30 00 "	" ____$21.00
" " $40.00 " " ____$41.10
" " $50.00 " " _____$51.30
Prejemnik Ml v atarem kraju izplačilo t dolarjih. Meja« MkMH liwiujMM pm caacc UrTM u #ri«toj»lno ti.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
NEW
N. V.
HITLER IN EVROPA
Gotovo je marsikoga presenetilo, da francoski volilec na splošno ni tako reagiral na hitlerjevsko zmago v Nemčiji, kakor bi bilo mogoče pričakovati. Kakor da obnovi šovinističnega razpoloženja med Nemci ne pripisuje posebne cene, vsaj ne take, da bi po tem uredil svojo volilno odločitev. Ali pa smatra, da bodo zmerno levičarske stranke bolj pravilno reagirale na hitler j evska izvajanja, nego desnica, ki je vabila na svojo s^ran ziasti z oziram na volilne izide v Prusiji. Sicer pa se bo končna slika o vsem tem pokazala šele v nedeljo, ko bodo ožje volitve ustvarile končnovel javno situacijo.
Značilno je, da hitlerjcvskemu pokretu tudi na Angleškem ne pripisujejo posebnega pomena. Kdor ie zadnje dni premotrival presoj" vodilnih angleških listov, je videl, da se Hitlerjeva zmaga ne zdi o-posna za mir in sedanje stanje v Evropi. Bodočnost bo pokazala ali imajo prav ali ne. Toda zdi se, da je za ravnodušno angleško stališče odločilno nekaj drugega.
Ne morda samo to. da gledajo mnogi "vnanji politiki" hitlerjev-skega tabora na Veliko Britanijo kot na svojo bodočo zaveznico, sa, ta stvar preudarnih londonskih politikvo niti ne zanima posebno. Far pa je za Angleže odločilno bc-d*.; in prav za prav že ves povojni čas dejstvo, da je Nemčija napram njim šc posebno malo pomembna, odkar nima vojne mornarice. Karkoli bi se skuhalo i7 Mtlerjevske šovinistične zasnove elede vnanje politike, ki se pač obrnilo najprej in pred vsem zop^r
Francijo: v Parizu naj sc belijo glave ako se jim zdi, v Londonu jim tega ni treba, to odseva iz komentarjev angleškega časopisja.
Fašistično časopisje je seveda zmago hitlerjevskih list pozdravijo z zadoščenjem. Pri tem pač ni žjo toliko za sorodno politično smer, marveč za vnanje plitične a-spiracije. Že dolgo je želja Italije, da bi bila Nemčija močnejša, zakaj samo na ta način upajo v Rimu, da bi se mogla omajati premoč francoske politike v Evropi. Italija upa pri tem na srečno vlogo tretjega, ki v igri dobiva, kadar si onadva nasprotujeta: njene simpatije zidajo na temelj, da Nemčija ni preveč močna, . marveč ravno prav, to je toliko, da Rimu še ne more bili opasna. Parizu pa že ali da ga vsaj že učinkovito za-straši.
V odnošajih do sovjetske Rusije bi hitlerjevska zmaga prav za prav ne pomenila kaj bistveno drugačnega nego je bilo doslej. Nedvomno so hitlerjevci nemškim komunistom hujši nasprotniki nego dosedanja vlada, dasi so nasprot-stva ravno do socijalnih demokratov kot "socialnih izdajalcev" posebno ostra. Toda vprašanje je, če bi to kaj vplivalo na oficijelno politiko. Zakaj v Rusiji se zanašajo na nemško pomoč, prav tak o t kot se v Berlinu zanašajo na rusko pomoč, in pod to perspektivo so tu in tam pripravljeni pustiti v nemar ozire na notranje politične momente. Znano je dovolj, da so poprej na komunistični strani prav z do-padanjenjem gledali na hitlerjev-ski pokrei. v domnevi, da bo povzročil notranje, pa morda tudi zunanje zmede, ki bi mogla od njih imeti koristi tretja internacionala. Toda sedaj se zdi, da je celo tem elementom Hitler postal vendarle
piemočan, tako močan, da ni več mnogo upanja glede eksploatacije o priliki eventualne zmede. Moskov-' ski m krogom bi prav gotovo ne bUo neljubo, če bi hitjerjeyska vlada' spožila kake homatije širom Evrope, saj bi jim take perturbacije ne megle škoditi, nasprotno, — prinesti bi jim mogle marsikaj, na kar so že leta in leta zaman čakali.
Kaj {»omeni hitlerjevski pokret za manjše države v Evropi, o tem ni treba izgubljati besedi saj je to stvar, ki jo poznamo neposredno.
Hitler še ni na vladi. Morda bo kmalu, morda tudi ne. Kadar pa pride, ako pride, bo vnanja politika povsod dobila neprimerno jasnejše direktive in ostrejše smernice .
KLASIČNI BALET V SOVJETSKI RUSIJI
Nepoučeni mislijo, da je sovjetska Rusija zavrgla vso staro in preizkušeno umetnost, da vlada tam futurizem, konstruktivizem in dru-taki — izumi. Pa ni tako. Ne svetovno vojna, ne boljševiška revolucija nista mogli izruvati indu-s;rializirani Rusiji smisla za pravo in resnično umetnost. Rusija danes izdaja klasike domače in tuje' književnosti v večjih nakladah nego kdaj koli prej in tudi moderna gledališka in plesna umetnost stopa vedno bolj v ozadje pred — klasicizmom.
V Velikem gledališču se jc nedavno produciral klasični balet in jo imel na programu pantomino Čajkovskega. Ta balet, izvajan popolnoma v duhu Ane Pavlove je bil tako privlačen in zanimiv, da so si ga ogledali vsi sovjetski mogotci s Stalinom na čelu. Vse, kar je b-lo na odru, je bilo pomaknjeno daleč nazaj v predvojno dobo, kulise, plesalke in plesalci, način izražanja — vse je bil tako, kakor pred 25 leti. Stalin je gledal na produkcijo iz vladne lože, poleg njega jc stala njegova žena, ki je bila videti zelo navdušena. Od drugih od-ličnikov so prisostvovali tej zanimivi predstavi Molotov, Vorošilov. prosvetni komisar Bubnov, general Eudienny in mnogo drugih.
Samomor 80-letnega starca.
V Beogradu si je vzel življenje 80-letni Mihajlo Ciglcski. ki so ga mučile poleg visoke starosti še bolezen in gmotne skrbi. Pred kratkim proti večeru so ga videle stranke v hiši v Kosovski ulici št. 39. kjer stanuje njegova hčerka. kako je z veliko težavo korakal po stopnicah. Vsi so mislili, da je starec namen jen k svoji hčerki. Ko je prišel na stopnice med III. in IV. nadstropjem, je odprl okno na dvorišče, se nagnil čez in strmoglavil v globino. Bil je takoj mrtev.
Zasačeni tihotapci valute.
Na iSušaku so zajeli več ljudi, ki so hoteli vtihotapiti ravno valuto na Reko. Med njimi je bilo več kmetov, ki so skušali spraviti na lieko po nekoliko dolarjev. Plačati bodo morali globo ud 100 do 200 Din. Lastnik neko menjalnice iz Reke pa je hotel »praviti preko mostu HfM) Diu in bo moral plačati globo (»0.000 Din.
Z medvedom je pil.
---?-
BREZPLAČNI JUGOSLOVANSKI POTNI LIST IN VIZEJ ZA IZLETNIKE, KI POTUJEJO NA "MAUKETANIJI" 24. JUNIJA.
Jugoslovanska vlada bo dala brezplačen potni list in vizej članom .Jugoslovansko - Ameriškega Turističnega Kluba, kojega izlet bo vodil Mr. J. B. Mihajlevič iz Cleveland. Ohio, na "Mauretani-ji" 24. jiuiija. Poleg tega bodo imeli vsi udeleženci kongresa na jugoslovanskih želeinicali petde-setodstotno znižanje.
Vse prošnje za brezplačni potni list in vizej ter za znižanje cen na železnici mora -podpisati Mr. J. B. Mihajlevič, 5211 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio, ali Mr. Grdina v Clevelandn.
Ko je dospel cirkus "Olinipia" v Pa ravin in so postavljali njego-ve šotore, je bil velik medved privezan na dvorišču kavarne "Plug". <iostje kavarne so imeli veliko zabavo z 280 kg težkim medvedom, kmet Dragoljub Vranja uae. ki je bil precej vin jen, pa je hotel po vsej sili piti z medvedom. Iz kavarne je prinesel veji-ko .steklenico žganja ter jo <liil 1
ovije.
J dali. je pokleknil, poljubil zemljo in dejal, tla gre domov, da ubije ženo in sina Božidarja. Krenil je res proti domu. Ko ga je Božidar zagledal, je pobegnil k sosedu. Ženo, ki je ostala v hiši in se mu ni mogla izogniti, je začel pretepati. Ko se ji je vendar posrečilo, da je prišla do vrat in pobegnila ua vit. je stekel za njo. Ker ui mogla preskočiti kupa slame. ki je ločil njegov vrt oil sosedovega. jo je dohitel in zopet začel pretepati. Božidar je vse to gledal, a ko je videl, da je oče potegnil iz žepa nož. je skočil na tnalo, kjer je ležala sekira, jo pograbil in udaril ž njo očeta par-krat po glavi, da se j«' zgrudil mrtev.
Na razpravi je bilo zaslišanih več prič. ki so se vse izpovedale v prid obtoženca.
"Greh bi bil. če bi moral revež tako mlad gniti v ječi. k<» j«' eelt tri občine osvobodil človeka, ki hujšega memkt ni l»ilr .... vs.-in ssvetu!"
Tako so govorile priče, ko so opisale trpljenje, ki ga je moraJa pretrpeti uboga družina -zaradi očetovi- nasilnosti. Ko je govoril branitelj. so vse prii-e jokale, h sodišče .{«■ obtoženca oprostilo ker je smatralo, da je storil svoje dejanje v obrambi svojega lastnega in materiiiejra življenja.
—	D« lo je prav za prav neumnost. Treba bi bilo izumiti stroj, da bi človek samo pritisnil na gumb. pa bi bilo delo opravljeno — je rekel lenuh.
—	lini. -- ?r prav. toda kdo bi na prit skal na ta gumb.' — ga je vprašal tovariš.
*
Mati je podarila mali hčerkici novec. Hčerka pa se ji je pozabila za to zahvaliti. Jezna ji re<"*e mat i:
—	Ali ne veš. kaj bi morala storiti* Kaj pa rečeni jaz očetu, ko mi da denar.'
—	Ali je to vse? *
Xeki pisatelj je napisal knjigo z naslovom "Kako naj se oženim" *
Knjiga je imela velikanski u-spelj. Prej kot v enem letu so bili vsi izvodi razprodani.
Po enem letu je pa napisal knjigo "Kako naj se ločim"? Knjiga je bila takoj razprodana.
Vsik. ki jf kupil njegovo prvo
knjigo, je hotel tudi drugo imeti. *
Mož je v jezi reekel svoji ženi:
—	Bog vi\ če .te hodil kak osel /te prej za teboj, predno sem te
--. jaz vzel.
Z najnovejšimi izumi se je znat-' — SeveiU ,i»- hodil za menoj, medvedu. Medved je re^ pil in je | j\o približal čas, ko bodo ljudje le- š»* velik osel.	*
potem Dragoljubu še vrnil ste-f tali po zraku tako, kakor se vo-, — Oh. zakaj ga nisi vzela? kle.nico. Vinjeni kmet je smatra! j zijo zdaj z avtomobili po cestah.! — Xo. saj sem g.'i. to za doka« najboljšega prijatelj-' Nedavno je bil izdelan aeroplan.'	*
stva ter je začel medveda obje- ki ima poleg pilota tri potnike, mati in čebljati po glavi, kar pa i-vtljago in zalogo bencina. Povpre-je bilo zverini naposled preveč.; čna hitrost novega aeroplana zna-Medved je vrgel kmeta ob plot ša 95 milj. največja pa 110 milj na
: uro in potovanje z njim je zelo poceni. Letalo se da spraviti v nava-
NAPREDEK LETALSTVA
—	Gospa, vi imate dražestne majhne ročice — je. rekel kavnih-.
—	Zares.'
—	Seveda, kadar zdehate. vam ne zadostujejo, da bi zakrili vsaj polovico list.
m ga precej močno ogrizel.
NAPRODAJ 100 AKROV PARMA
j poslopja, živina, vse orodje in pohištvo. Obdelana farma. — Za več pojasnil pišite na lastnika: Jakob Marn, Box 63, Seward, N. 7. (3x 20.21&23)
3 xuniBinianiftiir.:iiwg!«"Hinii; iiiiiii—iinu H
Obup invalida zaradi uradne pomote.
invalid Blagdan iz Rutomišči-ee, ki je opravljal službo pogod-| benega poštarja, je skočil v morje. ker se mu je po uradni pomoti zgodila huda. krivica. Nesrečnik je dobival kot invalid redno mesečno pokojnino, nedavno pa je dobil od invalidskega oddelka sarajevskega -sodišča poleg pokojnine še 12.000 Din ter si to vsoto pridržal v dobri veri. da so to neke zaostale invalidske po-: kojhiine, o katerih jc že večkrat slišal, da bodo izplačane. Naenkrat pa je zvedel, da ga je invalidski oddelek naznanil sodišču, češ. da -si je prilastil denar, o k a-J tereni bi moral vedeti, da je bil! poslan po pomoti. Mož si je vzel ( to tožbo tako k srcu. da -je izvršil samomor. Preden je skočil v morje, si je odvzad leseno nogo ter jo s suknjo in volnenim jopičem vred pustil na obali. Nesrečni invalid ^e zapustil vdovo in sedem otrok. Tragieua usoda invalida je povzročila med ljudmi uuiogo sočutja.
Morilec lastnega očeta.
t
iPred kragujevskim sodiščem je stal komaj 191etnl Božidar Mari-čič. obtožen, da je umoril lastnega očeta. Bolehen, slab fantič, ki se je koma^j držal pokoncu in bi mu nihče ne mogel prisojati takega zločina. Pa je tudi vsem prisotnim. gotovo tudi samemu državnemu tožilcu odleglo, ko je po končani razpravi sodišče izreklo — oprostilno sodbG.
Družina Marieičeva v Zetrepo-Iju ni živela človeško življenje. Gospodar Mifodrag je bil pijanec. ki mu daleč naokoli ni bilo podobnega, kaj šele enakega. Vsako paro. ki mu je prišla v roke. je izdal <za pijačo in je poleg tega še povsod, kamor je priha-ijal. nalegoval znance, naj mu dajo denar ali pijačo. Trezen menda ni bil nikoli. Ko pa je na pit prihajal domov, je razsajal kakor brez uma in domačini gfrozil s pobojem. Ravno tako nevaren je bil tudi sosedom. X*koč je hčerko vrgel na tla. ji stopil jia prsi in ji hotel z nožem prerezati grlo. ^Šestnajstletno dekle so komaj rešili sosedje. Deklica je pobegnila nato od doma in še danes ne ve nihče, kje je.
Lansko jesen je Mil odra g posebno popival pri so&esiili. Ko je pri zadnjem popil žganje, ki so ga
dno avtomobilsko garažo, ker ima z'.ozljiva krila. Najnovejše poskuse £o pa delali z letali brez kril. ki pridejo v prodajo najpozneje čez dve leti.
Zdaj pa prihaja francoski izumitelj Sauvant z letalom, ki sc ne razbije. Poskus z modelom, ki je padel z višine 750 čevljev, se je posrečil, kajti letalo se ni razbila, a rczbilo se ni tudi nobeno jajce, ki jih je bilo v letalu poln koš. Ko je pa hotel izumitelj sam preizkusiti svoje letalo in pasti iz primerne višine na tla, mu je policija to prepovedala.
Izumitelj se pa i dal ugna.ti. Letalo je dal skrivaj prepeljati na drugo letališče, toda policija mu jc bila za petami in snela je motor z letala, da bi se Sauvant ne mo-j gel dvigniti. Toda tudi to ni po-\ niagalo. Z ženo in dvema prijate-i ljema se je domenil, da skoči z letalom brez motorja s 500 m visoke pečine. Letalo se je odbijalo od tal kakor žoga in slednjič je treščilo na tla s tako silo, da so vsi mislili, da je izumitelj mrtev. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje, ko je Sauvarnt stopil iz letala živ in zdrav.
SKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE TER Z A ZDRAVJE in NAPREDEK SVOJIH OTROK
Pridite na ueželo. kupite si majhen ali večji dom z vrtom ali več zemlje. Lahko se vozite po železnici vsak dan na delo v New York po znižani mesečni ceni. Kadar ni posla pri obrti, lahko delate doma in >i pripravite razne potrebščine. — Elektrika in dobra voda je tu na o-kolu povsod na razpolago. Šole, cerkve in trgovine na mestu ali v bližini. Davki so nizki, tako tudi zavarovalnina. Skušnja zadnjih let nas uči, da je denar na previdne kupljenih malih domovih ali previdno kupljeni zemlji najvarneje investiran ali naložen. Pojavi se mnogokrat tudi možnost za znaten dobiček. Pri prodaji ali nakupu doma ali zemljišča ščitim enako kupca in prodajalca in vedno pa-pazim, da ni kdo oškodovan. Za to dobro lastnost je znano moje podjetje že dolgo, vrsto let po celem Rockland County in tudi drugod. Nc vsiljujem nikomur, pokažem kar imam na prodaj brez obveznosti, Ako se strinjate z mojim nasvetom, pripeljite se pogledat po West Shore Pailroad, lahko tudi kako nedeljo vendar prosim prej pismenega sporočila, da Vas bo moj tajnik g. A. Ausenik sprejel, ko izstopite na postaji Tappan.
KARL A. KU2CHNER REALTOR TAPPAN, N. Y.
pnpove-
Dontišljavi jh--.ii i k doval :
—	Najhujše pri pe-*nikovan:u je hoj. ki ga mora in bojevati sani s seboj. Nekaj hoče iz moje notranjosti. pa ue morr in ne more. Šele, k«> j«- ta odp«»r premagan. mi začne gladko te»"i jhto.
Zbadljivi uradnik mu je odvrnil:
—	Vem. veni. kaj se to pravi. Tudi jaz imam že več let težave s prebavo.
*
Bajka.
1'čenjak je po dolgoletnem štu-diru n ju iznašel takozvani eleksir življenja.
To je mazilo, ki omogoča človeku petsto ali tiso«" let živeti. :t>ko se namaže i njim.
Zh izdelovanje tega zdravila je pa potreboval precejšnjo vsoto denarja. N* -»voj laboratorij je pozval najuglednejše k;»"pitii-^i*'. pojasnil je svojo iznajdbo in jiii prosil /a finančno podporo.
!\> do'gem posvetovanju so kapitalisti takole odločili:
—	Niti centa ne bomo rUkirali za to stvar. V današnji depresiji ni nobenega človeka, ki bi hotel le en dan dalje živeti kot mu je usojeno.
se pogovarjali: krasnega moža
Prijateljici sta
—	Ti imaš pa — pravi prva.
Druga nekoliko zazdeli« in odvrne :
—	Krasen se ti zdi." Ne vem. kako bi rekla. Ne tajim. J«T,f* lm" stave j«-, toda strašno dolgočasen. 'Na krat k o rečeno — moj mož je pravo uspavalno sredstvo.
Prijateljica marlo pomisli in odvrne:
—	Veš kaj. posodi mi ga za nekaj «"asa. Jaz že par noči nisem mogla spati.
*
Zakonec je prišel domov in rekel svoji boljši polovici:
—	V gledališče bova sla. Prav poceni sem dobil dve vstopnici.
—	O. to bo nekaj krasnega! — je vzkliknila ženica. — Takoj se grem obla«"it.
—	Da najbolje storiš, da se začneš takoj oblačiti. Do jutri zvečer boš menda gotova. Vstopnici sta namreč za jutrišnjo predstavo.	*
—	Zakaj j«' pa tvoja žena danes tako slabe volje — so vprašali rojaka.
—	Najprej m* j** na bordarja jezila. — je odvrnil — nato se je pa na me jezila, ker se nisem ž njo vred na bordarja jezil, zatem se je pa sama nase jezila, ker se je jezila name in na bordarja ter pravi, da oba skupaj niyva vredna, da bi se na: tttju jezila,
5—19.20,23 in zato se jezi.
9 HAIODl'
NEW YOKK, MOVDAY, MAY 18, 1982
THS L4BOB8T 8LOYSHB DAILY In U. B. JL
VL. TOBOLJAKOV:
PREBRISANI KMETJE
Ko so zopet pripeljali kljub vsem — Res je! Tako je! — so za-luoMijain in obljubam, v državno vpili vsi naokrog. — Živel Sifonov! zadružno i in edinoi trgovino na-j Tsjaik, pripravi papir! Računaj, me&to krvavo potrebne robe samo ivdo je najbolj pisan*, pomado. milo za britje in slične Kmetje so odpeli kif'an«: in o btdarije. je zavladalo v Baškovem I vrsti stopili k mizi. — Le čubro se-
nepepi no ogorčenje. Kmetje so se rbrali na shod in sklenili poslati
v me.ta posebne zastopnike s pritožbo.
Sinjkast tobačni dim se je v kolobarjih dvigal pod strop in v tenkih curkih spuhtel skozi vrata, ki ..o bila kljub zimi na atežaj odprta. — Kaj pa, — so godrnjali kn.etje. — Saj ne gre drugače! Saj . mo žc vsi razcapani kakor bera-ti....
—	Povejte no, kdo od nas se ima
/aanjico celo! Ženske kar preklinjajo od samega obupa. — S čim pa bomo krpale? — pravijo. — Če bi viaj za en laket imele koteni-
ne.
—	V mesto moramo koga poslati. možje. Naj se zglasijo pri delavcih pa Jim povedo: — Tako na pre naprej, tovariši, saj smo goli. Če hočet?, da vam bomo dodajali iilo. morate tudi vi za nas skrbe-
ti.
—	Kaj pa. seveda bo treba v mesto, — je pritrdil tudi predsednik vatkega sovjeta. — Pooblastili bojno kateregakoli moža. da se be pritožil.... A kdo bi nam to najbolje
naredil0 Potrebujemo razumnega muza. da bo vse v redu povedal. Tisto pa že, da bo moral znati go-\ortti, kaj pa ....
—	Tovariši! — je za vpil SkLedin, ki je bil za silo pismen in je vsled lega spadal med odbornike, čeprav samo za malo časa: kmalu so ga morali izključiti, ker je preveč pil. — Tovariši, mene pošljite! Jaz Um bcm vse popravlci povedal! Bo-«te že videli, kako jih bom ugnal... Tako bom govoril, kakor bi rožice saoil.... Najboljše baržunaste hlače bom nataknil in svetle škornje. O. mine bodo morali že poslušati!
—	Beži no. — so se zasmehoval-no oglasili drugi. — Nikdar ne h j-r'i tako košato ... Iz te moke že ne bo kruha.... Poberi se....
—	Jaz vam pravim, da meni lahko zaupate! — je nadaljeval Skle-din. — Meni ne bo nihče kos v mestu. prav zarasel
Strgal je listič na stenskem koledarju. — Kaj boste vi gov:rili ko se vsi pred menoj lahko po-skrijeto. Glejte no: tu nimace niti r.a lek berila, a jaz vam bom o lem magari tri ure pripovedoval....
Pogledal Je v listič: — Tu udite. tovariši, sliko tovariša Turgenje-va.... Ta proletarrki delavec.... na fIrani Marksovih in Engeisovih zapovedi...
—	Bodi na tiho, motovilo pijano, — so zagodrnjali kmetje. — Saj že nimaš nobene lastne besede v glavi. Vedno isto gode pa sam ne ve. kje je to čul.... Kaj se boš vtikal v občinske posle, ko še svojim laftnim nisi^ kos....
—	Jaz pravim.... — je nenadno v?tal priletni Solronov z napolosi-\elo brado. — jaz pravim, d* bc moral imeti ta naš pooblaščenec glavo na pravem toporišču. Takega moramo poiskati, ki je criiel dalje kakor od peči do vrat.... Saj veste, kako so ljudje v mestu navihani in vseh zvijač polni.... J*z mislim. — je nadaljeval in globoko vzdlhnll "da bi moral Imet' U naš pooblaščenec predvsem pridemo zunanjost.... Tak mora biti. da bi Yiem v mestu kar sapo zaprlo, ko ga bodo videli. ..
—	Oho, zdaj pa vidimo, kan", pes taco moli. — je zaklical mlad za-r.iičen glas. — Ti menda hoč.iš. da bi prav tebe v mestu poslali, kei imaš sivo brado. A zdaj je era v malo vredna. Saj se ne bo nihče brigal za tvojo modrost.
A 8o(ronov s* ni zmenil za med-kiic. — Jaz pravim samo. — je nc. daljeval. •• da bo treba poslati primerega moža. ki bo najbolje o-piavil ta pooel.... Zopet je oouiolk-nii, se v sedel in si dostojanstveno pogladil brado: — Tistega>rr.oramo
posiati. ki je najbolj sakrpan Tisto ie res, da smo vsi zakrpani a če bomo bolj natančno pogledali, se bo ie nail a razlika. J ur imam na primer aamo hlače zakrpane kdo dratl bo nemara imel 4e na kapi krpe ...
slevaj, da bo vse prav! — so priganjali tajnika. — Vse	moraš rapisati: na hrbtu in nd hlačah, sa: so vse enako vredne ..
Tajnik je ravnodušno štel in delil povelja: — 12 belih krf- 7 pla-vm in 8 zelenih ... Dobro! Obrni se. In zdaj 10 črnih krp.... V celem 37 .... Gotovo.... Prihodnj«!
Kmetje so se razvne i in ba-rrntali kakor na sejmu — Le po-Plej te moje zaplate, kako so velike. Pri nobenem družen: ne boš k a4 sličnega našel! Pa kan^ so motne! Sto let bodo držale!
—	Ne, moje poglej. Vidiš jo? Ži-vurdeča je, kakor ogenj ideča:
—	Devet zelenih krp in 11 ne-doloicno barve.... V celem... — je šbel tajnik.
—	To pa ni nobena zaplata, tu je samo mala kožica vstavljena. - -5': je nenadno oglasil neki nevo-ščij!vec.
—	Kožica? - se-je zavzei njen razburjeni lastnik. — Ku.i praviš? Tu ni nobena kožica, temveč prava pr.štena zaplata! Sij n « jo jo žena iz krila izrezala, iz njen? lastne kik'.je. Mar nc vidiš .kAko je velika! Kje si videl kožico' Da te ni sram!
—	15 črnih, štiri bele in 10 zelc-
Cotočen za pooblaščenca naše občine Ivan Zubin.
—	Kateri Zubin je to? Ne poznam ga. Menda ne bo vendar U-sii z rdečimi lasmi?
—	Je, je.
—	No »ta bo pa slab- govoril: ra? jeclja....
—	Nič za to! — je ustavi! predsednik prerekanje. — Ugotovili sme pri glasovanju, da je prvi, ker ima b2 zaplat. Poglejte, tu so v^e spt-sax.e: 18 belih, 12 zelenil:. 10 črnih, t; rumenih, 5 rdečih in t nedoločene barve. Tiste so bo1! stire, sivka ste so postale....
Kmetje so pričeli pleskati. — No, stopi na plan, zmagovalec, kje si? Pokaži se!
Množica se je razmaknila, in rdečelasi Ivan Zubin je stopil pred mizo. Res je bil ves lisast od zaplat. Samo njegovi zobje so se lesketali v mladostni belin'. , — Et-to m-me, — je rekel nekoliko jccljaje.
Množica si je zadovoljno oddahnila: — Ne, res bo ti pravi.... Vse je v redu.... Saj je prav zračunano.... Ta že res ima pripravno zunanjost. Samo pogledali ga bodo hi naa-takoj nakazali robo. ..
Zubin je prejel iz občinske blagajne denar za potne stroške in zavil v ruto p^smo.
Dva tedna pozneje je prejela vas
ČUDNI PRIMERI SPANJA
Xa družabnem veferu pri znanem att|rb'škciii "zdravniku dr. Normanu Ilairu so govorili strokovnjaki in lajiki o spanju. Kdaj naj bodimo spat. zgodaj ali pozno. redno ali neredno, in kako dolgo je tr«-b«i ležati. Strokovnja-ki se v teiu pogledu ne strinjajo. Zanimivo je bilo pripovedovanja o nekaterih odličnih ljudeh, koliko ea*« so žrtvovali .spanju.
Oliver Cromwell je hodil -pat redno ob H., zjutraj j«' pa vstajal ob 4. da je snoval za pisalno mi-bo politične naerte. Slavni minister Sully je hodil ob 7 zvečer. «»1» 3 zjutraj pe pa že ih-lal. Xeki ruski zdravnik je pravil o angleški kraljici Elizabeti, da ji je zadostovalo za počitek le nekaj ur. čeprav je bila cesto telesno utrujena. 'Napoleon nikoli ni sp.il vee kot -4--"» ur. pa še to kratko spanje je delil na noč in dan. Cesto je dejal, da je spanec samo razvada. Mnoge noči je presedel, pa je bil zjutraj čil iu miren.
Pojasniti se ne da primer, ki je o njem pravil neki južnoafriški zdravnik. Neki mladenki .je umrl leta 1910 tik pred poroko ženin. Vest o njegovi smrti jo je tako
E < r.	"	—J"——
»PESNIK
O	in
fenA N D I T


* rt

Spisal AL. JENNINGS
26
En sam blazen krik. samo kratka borita, potom pa strašen, mučen, zatekel stok. — Časnikar je na hodniku ležal na tleh z izžganim očesom in z zabuhlim žarečim obra-v katerega se mu je žrl karbol. Ko
zoni.


^ f . 1
try J
- 4.7 , / , - ' ,
: S- - %BT /r
strahotno silo, s pritiskom kakšnih Šest de-set funtov, strujo votle na jetnika. (llttvo se je potem vrnil iz bolniee, je bil napol, nm mlm>	iu st,uj.t, ki reže kakor
jeklo, mu naperijo naravnost v obraz, v v nos. l^otl silnim' pritiskom mora elo\ek usta odpreti. Divji, v-e trgajoči tok se pre-
siep. njegov ttbraz i>a je bil ves iznakažen od šivov in brazgotin, tla niti hudič 11^ bi bil vee maral. Pridobil si ie zaupanje tatu in jLiH je izdal.
Tat je bil obsojen na petinsedemdeset u-dareev z hieein, ker je napadel sojetnika. Bil je velik, vitek fant, mišieast in lep ka-pretresla. da se je onesvestila in j kor kip iz liirauiorja.
Jetnišniea 111 kraj, v katerem l>i se smele goditi nedovoljene reei. Vsak jetnik je vedel še tisto liro, da bo tat dobil svoj delež. Jaz sem šel ravno iz pisarne za selitve, pa sem po stopnieah pogledal v klet. Tan: je ležal tat trdno zvezan na tnalo, z gležnju tesiu uklenjeniiiii, in z razkriljenimi r«t-kami in je bil samo še kopa krvi.
ostala onesvešecna. čeprav je njeno srce delovalo tnormalno. l*o-greznila se je v spanje, podobno spanju zdravih ljudi, ki je 1 rajalo celih IS let. Ve« ta čas so jo morali umetno hraniti, fcelc leta 15)28 se je zbudila, zbujala se je pa dolgo. I5ila je sama kost in koža. toda telesno je bila ])«^*oI-noma zdrava.
Zanimiv je tudi primer tua-
Baškovo osem bal blaga in celo po džarskega ea-tnika Kerna. ki je znižani peni.	t>i 1 v vojni ranjen in potem sploh
Ko je potekel še en Uden, je do- uj ni0f?e] Vee spati. Grotesken je spel v Baškovo sel iz Dolgega, bli- pri,U01. škotskega bankirja ie krp. to je skupaj...	j žnje bogate velike vasi, in v imenu Maeliowna. Brzovlak. ki se je
— Cujte no. hudiči, cujte! — sepseh mejašev prosil, da bil jim za njjm pejjai ponoči v London, je je drl Krajev, ki ni bil v stanju iz-j en teden posodili Zubinove šara-' zav(<zil v t«>vorni vlak in vagon, govarjati -'č*', odka so mu pri ste hlače.	| kjer je bankir sedel, se je razbil.
— Krvavo jih potrebujemo. — MaeCiowna so pa potegnili izpod je rekel, — saj bomo kdaj pozneje rHZVaUu spečega. Trajalo je dol-
ludi mi vam storili katerokoli dru-*cr0 preden se je prebudil. Spal je
tepežu izbili dva sprednja zoba. Cujte! To je res krivici.' Jaz sem najbolj pisan ...
Pol ure pozneje je pregledal I go uslugo ... In kmet je dvignil tajj0 rr,j,)0 tja -e ni zbudil, ko je tajnik vte zapisane št»v*lke. nare- alan k vratu, ki je bil poraščen s zaVozil brzovlak v tovorni vlak dil končen obračun, vstaj in rekel: kesmato redko bradico, v dokaz, da'^u {io S(1 j,, vagon, kjer je spal.
- Možje, pozor! Gotrv; smo! Z sega tudi v Dolgem voda vsem do vrs razbil. puč zavidanja vredno večino glasov, to se pravj krp. jcjgrla.	'spanje.
Še malo ni dal od sebe kakšnega glasu. Človek je moral biti nai vnost iz pekla, da je mogel s tistimi težkimi jermeni, katerih robovi so bili tako ostri kakor britve, udrihati po temu ubogem, surovem, raztrganem mesu. Tat je bil prebit do kosti. Toda neusmiljeni zamahi so padali še dolgo potoni, kt> je bil že zdavnaj brez zavesti.
Potem so pazniki odjeujali. Minila je ura." Tat se je zavedel. Pazniki so ga vzravnali pokonei. Nadzornik se je s temnim poglt
seka skozi vrat in prereže želodee na dvoje. Nihče ne vzdrži vode i>«» dvakrat.
Nekega jutra je mali Jim prišel mimo moje kleti.
—	(Jospod Al .že spet >o malemu Jimu dali votlo, mi je pošepetal, stopil še korak dalje in se zgrudil. IMee eurek krvi mu ie lil iz ust. 1'inrl je. še preden so ga prinesli v b;:lnieo.
Po tistem jntru sem bil na koiieu svojih l moči. Izgubil sem vsak » natlo in vsak ponos. Tedaj me je rešil Hiil Porter.
Poslal mi .i<* p<»što po hodniku. Od jetnika «1«» jetnika se je na skrivaj šepetala beseda, dokler ni prišla meni na uho:
—	Ne obupaj, jaz sem na delu. Nov sredine«* pride k nam.
MALI IN VELIKI PESNIK NASTOPITA IN PROPADETA .
Nov sredine
to je pomeniio novega
ji direktorja in eist > novo upravo. Tolikšen prevrat je moral vso jetiiišnico navdati z nekim mrzličnim, komaj zadi/evanim vzi«e-
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
POVESTI in ROMANr
(Nadaljevanje.!
Bin mrdvdjfga lorn, Potopisul rotuan ....................-......................
O« C o rail in ^olinab
Pol litra vipavcv ..... 1'Mlednjl »lefaikaner Pmljke H. Majar .
......80
......60
......30
......30
Predtržani, 1'rearrn in drogi svetniki V ITUtffMlU .........................55
PrigodJw febrliee Maje. trda vez 1.-—
Ptier MUvke. trda t«*........................15
Pjrd urvibto .....................................-35
Pepelniki .............................................M
Poznava Bega .......-............................3«
Pirfai ....................................................30
PovadenJ ................-...........................Ji
PraSki judek .........................................t5
Prisega Hureaskega glavarja ........JO
Pravljice iu pripovedke (Kofiuttiik)
1.	zvezek ................................40
2.	zraak —------------------------.40
Prvič med Indijanci............................JO
Preganjanje indijanskih mlsjonar-jev....................................M
Robinzon --------------------------------------M
Robinzon Crusoe....................—....
Revolucija na Portagalske« ..........JO
Rčefn ki bela vrtnica, povest .........30
Roman zadnjega cesmrja Habs-b ari« na ------------------------------lil
Rdetn megla _______________________________70
Rdefe kokarda____________________________1J3
Seriant Diarolo. vez.	LN
Slovenski šaljivec ..........................40
Slovenski Robinzon, trd. vez, _________.13
Stric Tomova koča ........................-50
Sueški invalid ........-..........................35
Skrivnost najdenke ------------------
Skozi Urno Indijo _________________
Sanjska knjiga, mala ---------—
Sanjoka knjiga, velika --------
Sanjska knjiga, < Arabska) ---------L50
Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca. 1014—1918 --------------------U5
Sredoiimci. trd. vez. —...................60
brnft.	..........................40
Študeut naj bo, V. zv. ....................J5
Sveta Notburga ..................................J5
Spisjc. tnale povesti ............................35
Stezosledce................................
Šopek Samotarke _______«...-------
Sveta no i ..........................................JO,
Svetlobe in Jence ..............................ljoJ
St. 12. (Fran MilHnski) Mogočni prstau, ua rodna pravljica v 4. dejanjib, Iti str., Uroš..................30
-2 st
Js
Slike (lleiku) Spake, humoreska, trda vez.
. i:». (V. H. t. a riniti) Nadežda N'ikoiojevna, rutnun. poslovenil
U. Žun, 112 str., I.roš......................3«
.14. tltr. Kari Kusliši Denar, nar<Mlno-^ns|HMliirskw si«*, jmslo-vi'uil dr. Albin Ojjris. "JUG str., broš..................................................80
......JO 1 . i®. Edmond ia Jules d& Gon-
SHAKESPEAREVA WU:
..JW j court, Iienee Manpenn ...................40
! Št. 10. (Janka SaiMi-c> Življenje.
pesmi. 11- »t r.. broš----------------------45
; 6t. 17. (Prosper Martmeel Verne
Machbet. trd«, vez...............................JO! duše v vicah. |>uveft, prevel Mir-
bioOirano .......................................10; Ko Pretnsr. SU stra......................30
........................................M7f! St. 18. (Jarusl. VrWdU-ky) Oporoka lukovikeea KrajMFaka. vese-
Othdo ...
Sen Kretne noči -----------
Skrivnost najdenke------
dom ozrl vanj.
— Ali boš rekel zdaj, tla ti je žal in da luirjenjetn. bos poslej poslušen zakonom i — tra je na- ]»j| st.,n v «U |;,vni<-i za -vi njak«-. Tedaj lirulil.	! jt. i »riše I pat eul.iiia jo«"-i paznik <1«> mene tn
Iznakaženo, krvavo, žrtvovano revše, ki lnj mol«"-«- pomitrnil. Nekaj zloli«>ln«» temin-ni molilo ne stati lie govoriti, je dvignilo «.a it. v tem za<lnŠenen; li<»v< ru in v tej brez-svoj bledi, od smrti zaznamovani obraz. In'»lasni b«»ji Ijiali v ietnisniei. 1'rez liestMie. po dtdgem odmoru je liripava kletev patlla ll(. <|a |,i |,il vetlel. kam. >eiu mu sledil.
—70: ..J0
Piv	I/	•
oplosna Knjižnica:
St. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda, izvirna povest. 104 str., bridlraao ...................................Ji
St. 2. (Rado Murni t) Na Bledu, izvirna povest. 181 str., broš. JO
St. 3. (Ivau Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., brofl. 105 strani .......-................:..........JS
Št. 6t.
Št. Št.
4.	(Cvetko Gola D ..Poletne klmje, izbrane pesmi, 184 str., broširano .....................................£0
5.	(Fran Hilčinskl) Gospo« Fridolio Žolna in njegove drnii tina, reoetomodre črtice I., 72
straol. broširano .........................25
G. (Novak) Ljuobsumnost ...-30
loigra v enem ilejauju. jmjsIi»renti dr. fr. I$radač, 47 strani, brošira uo ..........................................-23
Št. 1». ((jerliart Uaii.olutan> Potopljeni zven, drani. l-njka \ |»e-tib dejanjtb, poslovenil Anton
Puutek. 124 strani. br«M. ..............JO
Št. 2U. (Jul. Zover> Gompafi in (Lomuraoaki, ja{ion«kl roiu«D. iz CeSčine pre vel tir. Fran Bradač. 154 strani, broš. .....................45
Št. 21. (Krilolin Žolna» Dvanajst kratkočasnih zgodbic. It, 73 str.
broš. ............... ..............................A5
St. 22. (Totstoj t Kreutzrrjeva
JSO
Stranote vojne ___
Štiri sMsrti, 4. sv. Smrt pred hišo . Stanley r Afriki
.....................M
........................35
................65
______________________JO
potovalen ...........1J0
Stritar jeva Antbotogija. broi ........80
povest ta Abroeev ______JO
7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila
Utva. 111 strani, broš................35
Št. 8. Akt štev. 113 .................-75
ŠtQjr. 0. (Univ. prof. dr. Franc Wolter.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broš.---------70
Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Teraoue, relijcfna karikatura
in minulosti. 55 str., broš..........25
Št. 11. (Pavel r.ollai Peterckove
božična j »ovest
Št. 12. (l>r. Kari Engllš) Denar narodno-gospodarski spis, i ki slo ▼enll dr. Albin Ogria 238 str« bro«._______________JI
Št. 23. (Sophokiea) Antigone, talna igra. poslov. O. tiolar, 00 str.
1 broširano --------------—..............JO
St. 24. (E. L. Bnlwer) FMednji dnevi Pompejev. I. del, 355 str.,
bro«. ..................................................jOO
Št. 25. Poslednji dnevi Pomieja.
. II. del .................................................90
Št. 26. (L. Andrejev) Črne ma-gfcr, j »oslov. Josip VMmsr, str.
brn*. ............................................-35
Št. 27. (Fran Erjavec> Brezposelnost in problemi skrbstva ra brezposelne, SO str., bros ............
Št. 211. Tarzan «in opie ..................JO
Tarzan sin opic. trdo vez....1.28
Št. 31. Roka roko .............................25
Št. 32. Živeti ...................................35
Št. 3T>. (Gaj SalmdiJ KrUp) Voj-.. na s ^ugurtn,« i«o3lov. Ant. inkier. 12:5 strani, broš. ................
Št. 3G. (Ksarer Meško) Usthj,
-144 strani _____________________
j št. 37. Pimfi širali ----------
St. 3S. Tarzan in svet I Štev. 39. la Mom -
.65 .-30
z njegovih ust.
— Hi t (liT- «»a naj vzame! Zal mi je, tla mu se drugega oeesa nisem vzel.
Privezčili so i^a spet t»l> tnalo iu so i»a sesektiii d<> smrti. 1'darjali so ]><» raztrganem mesu in polomljenih kt>steli. <lt»kler ui vsii krvava masa na tnalu zlezla na kup.
To je v letu 1891). v kaznilniei v Ohio po-inoniln petinsedemdeset udareev z bieeui.
Nazvali so me ubijalca ljudi. Toda ja< nisem nikoli v svojem življenju zagrešil 11-niora. Jaz sem samt» naplo in ])t»štent> st;e Ijal. da se oUrauiin sam. ('e bi bil ubijalec, kakor so ubijali ti ljudje, bi bil samega sebe eenjl na manj kakor kakšno zver.
Ce bi bil ravnatelj jotuišnieo tedaj Iio-tel izpeljati svojo grožnjo nad menoj, bi bil končal kakor pes. Zavedal se je tega.
Tako so me samo premestili v eetrti razred, dobil sem belo odelo s črnimi pokončnimi progami, vtaknili so me med ukle-njene in me poslali na prisilno delo.
Odrezanost od sveta, samota, nasilna disciplina — vse to mi jo jemalo zadnji pogum. O nikomer nisem ničesar čul. Nihče ni smel k meni. Prepovedali so mi knjiire in obiske. Nazadnje sem se napravil bolnega, samo da bi laliko Porterju poslal kakšno ve«i.
Strežaj lili je moril temperaturo. Bil je prišel iz lekarnico; govoriti z menoj ni smol. Toda njegov grenki, otožni skrbni pogled mi je bil dovolj. Pokimal mi je in jm okre-j nil hrbet. Tedaj sem razumel, da je bil poizkusil vse, kar se je dalo, pa je bilo vse zaman. Ni mi mogel pomagati.
Moral sem nazaj k prisilnemu dolu. To je bilo najtežje v kaznilnici. Zasebni podjetniki plačujejo državi po trideset centov na dan za vsakega moža. Ttmla če kakšno doio
grozno klet pa pl
v treh dneh dvakrat dobil "vodo"
—	K;«j bi znal li v nedeljo igrati .-olo na flavto.' — liie je vprašal paznik. Zdaj lahko spet dobiš svoje mesto pri godbi.
(J odri >o v jetnišniri nekaj silno redkega. Dokler me niso bili vtaknili v samotno celico, sem bil pri orkestru nekakšna glavna oseba.
—	Y nedeljo bo novi ravnatelj oficijeliio nastopil svoje mesto.
Pričakovali so. da pride kakšnih sto poslov. Ravnatelj bo imel nagovor na vseli sedemnajst sto kaznjenrev. jetniški orkester pa bi moral skrbeti za zabavo.
Ko sem skozi kaplaimvo pisarno šel proti knjižnici, kjer bi se moral orkester sestati, preden stopi na oder. je Bill Porter stal ob vratih. Častitljivo kakor zinirom me je pozdravil. Na njegovem obrazu je ležalo nekaj težjega kakor resnoba, skoraj obup.
NADALJEVANJE SLEDI
"" . • m"', n" *.........
> ni gotovo ob času. mora jetnik v tisto uio klet pa plačilo. Črnec ^inali Jim** je
_ Po gumijasti cevi z ustnikom, ki mu je ..11..."JO' komaj pol centimetra v premeru, pošljejo s
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. 'Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
DA"
HEW YORK, MONDAY. MAY 23, 1932
THS LABOE8T SLOVENE DAILY to U. 8. A.
CIN GOSPODA PIJA
3
KOMAH B 2IYLJKNJA.
Za Glas Naroda priredil I. H.
4	(Nadaljevanje.)
Toda tudi ta podoba je kmalu izginila kot dih. Pregnala jo j<-podoba njenega moža, kakor jo je videla nazadnje. Nikdar ni m« -jfla tejra izbrisali; mož poleg pisalne mize z viseeo roko, bl»'di o-braz r. majhno luknjico na aracv —
K«ko je bilo vse to moguif 7 Ali s-e ji ni samo sanjalof Oh. t'» idso bde sanje — pogladi svojo črno obleko. I)a jo je nosila, je morala biti posledica trpke resnice.
Notranji nemir jo dvigne z divana. fire k Ilinkii v moževo sobo I i j ti ko že sedi pred pisalno mizo resnega obraza, ki je izbrisal z obraza vse veselje in vso mladost.
Ljube/njivo ga pogladi preku temnoplavih. nazaj počesanih
las.
—	O. Ilinko. mislim, da bo vse zastonj. Jutri moramo govorit: s sodni, skim svetnikom Jesonkom. Ore je vedno imel opravilo » njim Mogoče nam bo mogel »lati kako pojasnilo. Svojo oporoko je napisal pred svojim potovanjem v Lndijo — »aj se spominjaš. Pred sediuimi leti; nisem ga hotela spremljati, da ti in Pija nistn bila tako «|olgo brez sta riše v.
—	[>a. mati. vem. — in Ilinko pritisne svoje ustnice na mat«--tino roko. — Skrbela si za nas in mislila na nas in lahko tudi ni bilo tvoje življenje ob strani lahkomišljetiega očeta. Zato je samo ob -ebi razumljivo, da si glavna dedinja njegovega premoženja. Poglej kako v neredu je vse v teh predalih: pisma, dopisnice, fotografije. slike, hitre rizhe — vse je stlačil skupaj, kakor mu je prišlo | h n I roke.
—	Da. njegova pisalna miza! Moja tiha žalost! Kako rada bi jo b#la kdaj uredila, toda nisem se smela dotakniti, četudi ni nika-K-h tajnosti. Ne bil bi imel rad in tega sem sc hotela obvarovati. Spravil je skoro v>ak pozdrav po dopisnici, ki so mu ga poslali pri-
a tel j i in znanci iz raznih dežel. — <iospa 1 led vika vzame nekaj dopisnic r/. predala in njih naglo pregleda. — Tukaj je pozdrav iz Mfssine tukaj iz Itostona od njegovega prijatelja Martina — čudno že skoro iri mesece nismo ničesar slišali o njem. lansko leto pa je skoro vsak teden ka.i pisal. Zelo mnogo je potoval, lu te razglednice iz (irske in Kgipta *likar.ja Krevsa. ki je bil povsod, samo doma ne —
I metniki so vedno tako ncstanovilui. Tudi oče je imel nekaj na -»ebi In ako mu ti ne bi bila močan magnet, kdo ve. ako tudi ne bi mnogo več (totoval —
—	In v i« Iva. ti in Pija — iskreno sem vaju ljubila. Pija je po njem mnogo podedovala, občutljivo umetniško dušo — medtem ko -i ti j>odedoval velik del moje težke krvi —
Kar me vedeli. Kajti rad živim v redu in zmernosti. Pod nogami hočem imeti trda tla. l'metniku še ni treba, da je sanjač, vendar pa je vsak k temu nagnjen. Mrzim vsako pretiravanje, pa na katero stran sea brača.
Ako bi saj mogel flat i Piji kaj svoje trdne volje! Tako sanjava je. Ill tako naglo obupa in stoji inasproti življenju kot otrok. Naj bi bila usoda proti njej usmiljena in jo naj obvaruje vseh težav!
Urino pogleda Ilinko mater in ji pravi:
Ali ti je toliko ležeče na tem. da iiua kdo gladko življenje, da ga ni.'- ne kali. kar ima za posledico trpljenje duševnega človeka* V bistvu seveda to ne škodi, ako življenje naenkrat pošteno zagrabi človeka za lase in ga strese, tla se mora braniti. Potem šele more pokazati, koliko je vreden.
—	Imaš prav. Ilinko. Ali na ni razumljivo. «la želimo svojim otrokom lepo urejeno življenje in bi mu najrajši odvalili v>ak kamenček izpod nog.'
- Gotovo je to razumljivo. Tudi jaz želim Piji. ki je tako nežna duša. vse najboljše. Dovolj je trpela te dni in mogoče več kot midva.
Ljitbeznjivo gladi gospa Hedvika čelo svojega sina. Marsikaj .;e imel po svojem očetu: vitko postavo, izrazit obraz, žive oči. živahne ustnice, vse njegove kretnje so bile iste — vse jo je spominjalo na moža. ki ;e tako naglo umrl. miuio da je bilo pri sinu. četudi je imel šele štiriindvajset let. vse njegovo obnašanje bolj tinier jeno in resnobno.
Otroka *>ta bila največji zaklad, njeno edino veselje. Njima je posvetila vse svoje misli in skrbi, za kar jo je mož pogosto karal. da zanj nima toliko ljubeznjivosti. da je samo še mati. ne pa več žena. Toda v njegovem glasu je bil skrit notranji smehljaj, ker .je vedel, da nima vzroka pritoževati se. Y sreči sta se pogledovala kajti vedela >ta. kaj sta eden drugemu.
In zdaj je bilo vsemu temu konec!
(iospa Ifedvika stisne p<*sti. da so bili prsti v členkih beli. Kako je v njej kljuvala in vrtala bolečina, toda ni se ji smela udati. Ukloniti se je morala dnevnim zahtevam, katerih je bilo dovolj.
Pralna miza je bila polna listin, pisem, dopisnic. Mirno pogleduje. Vse ni bilo vredno, da bi kdo spravljaj. Toda mož je spravil vse. od koder je kaj prišlo, zlasti razglednice, na katerih so Idle stavbe.
Pija stopi v sobo. Žalostno pogleda mater, ki pospravlja, nato pa gre v kot. kjer je oče navadno kadri in sede v naslonjač. Nežno gladi naslonjalo, kot bi hotela koga božati in brez vsakega sijaja ?.ro njene oči skozi okno na cvetoč vrt. Lepo cvetoči gr m španske-vra bezga pod oknom je delal očetu največje veselje in kako sc je posebno letos veselil nad bujnim cvetjem.
(iospa Hedvika. ki je skrivaj opazovala hčer. je občutila pekočo bolečino — tukaj je mož pogosto sedel. Njegova roka je počivala na mestu, kjer zdaj počiva Pr.jina roka. Bilo je. kot bi Pija iskala bližino svojega očeta.
Kol ko bolečino in ljubezen je kazati o njeno obnašanje. Gospa Hrastnikova preneha za trenutek v. delom in si položi roko na čelo. Kot zastor visi nekaj pred njenimi očmi. da je pred njenim pogledom vse zvodenelo.
—	Kaj bi rekel oče. ko hi vaju videl tukaj -sedeti in iskati! — je kot očitanje zvenel Pijin glas.
. — Knkrat mora biti. Pija! Zakaj odlašati, če mora biti enkrat narejeno.' In mogoče najdemo še kako pojasnilo. — odvrne Ilinko. - moram podpotovati; je pa še marsikaj, v čemur morem materi • pomagati. Saj ima dela čez glavo.
Služkinj* potrka in naznani obisk.
—	Nek gospod želi govoriti z milosti ji vo gospo.
—	Kak gospod ? — vpraša gospa Hrastnikova in nekoliko zamuden" pogleda služkinjo, ki ji izroči vizitko.
—	Gospod pravi, da ima z vami govoriti o neki zelo važni ►tvari. Gospoda nisem še nikdar tukaj videla. Mislila sem si. da je mogoče kaj službenega, zato ga še nisem spremila v sprejemno sobo. --- pripomni lepo. vitko dekle ponižno, kot bi se hotela opravičiti.
Mati in sin se začudena pogledata; oba sta bila istih misli: ali ho mogoče sedaj pobijal« luč v trmo?
j 4 lire* tehtnega vzroka prav gotovo ne bi nikdo prišel na dan pogreba v hišo
(Dalje prihodnjič.)
4L. *
ČE NAMERAVATE TO POLETJE OBISKATI DOMOVINO?
Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Yam, da boste po ceni ter udobno potovali.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18 Street	New York, N. Y.
i \>
SHIPPING NEWS
UMETNIK IN ZASTRUPLJEVALEC
ŽALOSTEN KONEC LEPOTNE KRALJICE
V Viareggiu so odkrili nenavaden zločin. Pred dvema dnevoma je opazil neki želerrničar ob progi Castiglionu kadeče se ostanke velikega kovčega. Ker se mu je zdelo, da smrdi po maščobi in mesu ter so .-e našli v bližini ostanki ženske cblcke, nekaj las in ženska roka z zaročnim prstanom, je naznanil najdbo pristojbnim organom. Ti so preiskali prstan in našli na njem izrezljano ime zaročenca, 33-let-nega lekarnarja dr. Garosija. Nadaljnja preiskava je pojasnila tragedijo.
L 1923 je bila Tina Beneforti izvoljena za kraljico lepote v Pisi. Dve leti pozneje je stopila v tova-riski zakon z lekarnarjem Garosi-
jem in mu rodila sina, ki je zdaj, .	.	. „ j ,	., . ..
.ta. štiri ieta. Benefortijeva pa je "t'""'^!" ,	flT ^	* * ^ **** H	v ch.r,..uri[ ,„
b!la zelo potratna ženska. Zahte-' J* f , P;J ^^rooke 57etil literaturi in umetnosti, isto .:. „.,,„ v.„. s,..,„,.S I" J.ZZZ, .n
>-_.,. "	,	.. B:ack v Londonu knjigo pod na- ra^no hladnokrven nreračunliiv '••'•«»«'»
'■ala je od lekarnrja vedno večie ,	„ .	,	mauiusivcn, pitruLimijn
slovom: --Princ zastrupljevalcev", morilec in goljuf, to pa z edinim Jun-j*:
"■ki se bavi s tem zagonetnim este- namenom, da si priskrbi sredstva	v Cherb"ur*
__ . . , ... .	tom, otrovačem in častilcem lepote. Zi luksuriozno živlienie pomočjo svoje 22-letne služkinje . - ,	* a	^vijcnjc.
, ,	,	Wainewright je bU prijatelj in	_
v stanovanju, razsekal truplo na	, T	, . :
.	. .	. .	pisatelja Charlesa Lamba. ki je bil
fcf.-se in sedel v avtomobil ter dir-	. .
,	. . _ ,	„ j tedaj popularen po vsej Angliji,
j nI z njim skozi Carfangano, Piso,	„	.	,
k w «	. . °	„	ia ga )e imenoval "svojega pr:-<
Navachio, Pocibonsi in Tavernelle.	, .. . .	. .. I
„, , . . . . ... .	.	.'uznega, lahkodusnega prijatelja	-
&Kusai je pridobiti nekega grobar- .	. - ^ i i • ♦ ■ . . -
. r . , , °	Wainewnghta . Wainewnghtovi Spomlad je tu m bliža noja, da bi kovceg zakopal. Ker s? _ _	r . . ,	, - .	. , , "
. .	. .	eseji o umetnostnih vprašanjih letje. ki l>o zopet polno plesnih
moz ni dal pregovoriti, se je vrnil	. . , . ^	.. , , -	- , - I
_	„ .	njegove dobe. kakor tudi njegova prireditev, kakor je razvidno ze . 9. junija:
v Tavernelle kjer je odložil kovceg	2birka vsakovrstnm redkm	iz setlanjih miznanil |Lstih «	v Cobh in ,iavr„
v nekem hotelu, nato pa najel dru-	. .	...	.... /1-	, • ...
, t	. , • nin so vzbujali takrat veliko obču- tiazettino napoveduje veliko; 10. Junija.-
Bi avtomobil, S katerim se je cd- ,	. , , .. ...	...	,	, , ! O.Mte Uiuncamano v Genovo
dovanje v londonskih literarnih sagro v Kalu na Kanalske. L.,t,Jinii v jja%re
25.	maja: Btreiigiirla. Cherbourg
26.	maja:
Ha m burs, Cherbtur*. Himburf
maja:
France. Havre Olympic, Cherbourg
28- maja:
Europa. Cherbourg. Bromen Volen.lam. iloul««ne Sur Mer. Ron
Anglež Thomas Griffith Waine-	ski mi silami. Izogibali so se ga in dam aright, ki je bil eden izmed naj- ga bali. Znanost pa še do danes j St"	Chebourg. iiambur«
1 :-trahotnejših zastrupljevalcev svo-	ni natančno razrešila te uganke.: Junija:
jega časa, je bil istočasno — umet-	kako more biti človek najvišje kul-I ilaure,a,lia v Cherbourg
v.-ote. Dr. Garosi se je njene raz-
PRIMORSKE NOVICE
-J. junija:
l!e «le France v Havre UiiUeninni v i:oui..Kti« sur Mer
7.	junija:
I.« via t lian v Chorbourg liTtiii^n v Cherbourg in r.r«-nipn
8.	junija:
l*ics. 1 lartljng v Cherbourg Aquituniu v Cherbourg
1. Ju ija: 1 »iympic v riierl^urj; IXropa v Cherbourg in Bremen Lsnutstria v Cherl>ourg Westcrnland v Havre
I'tutsclUanU v Cherbourg in Ilaniburc
julija:
Uotterdiltn
5. julija:
t'leve la ml
o. Julija:
I'resident
T. Julija:
Kilurtiia \
I » rrnipiria >.ew y..rk ' 1 m-sJen v
8. Ju'ija:
iiajtslii- v I .a planil v
v Ilouloniie sur yjt-r
v Clierbourg ill Ilanii.urK
Harding v Cherbourg
Trsf
v «-J.»-rlMitjrK
v Chcrlnturg in llaniburs Chtrlwurg In Ditnirn
• 'horlvurp 1 Ia\ re
9. Julija:
He de Kr.iitii- \ Havre
lumen v t*heiiHturg in v I'.rt rn»n
V - 1'iui.ini v It-.ul.	>ur M>-r
12. julija:
l.-o, hamb
ill I la\ r»-
14. juh.a:
Ib» rl U.iliti v Clj.-rlMrtirj: in lT.itul>nr^ IVrliii \ Cherbourg in Urrinrii
IG. Julija:
.\>iui!ani:i llmifrif v I fayet te Columbus
Mi!w:«iike>
v rhi-rbourg «"In rl>-»urf;
v llavre
v Cherbourg in |-.r«-men v Cherbourg
Statendam v I^tulogne Niir Mir
• '•■m.- Uianeamano v llenovo
19. julija:
I via! iian \ «'l i-rt-xiir^;
i'uropa v Clit-rboufg in v llrem.
<*hami>lain v Havre
20.	Julija:
!-re's i:<
21.	julija:
' »tymnii- \
I I'anibui ii
uig.i rt <
• -ev.-H \ «*ln-rl»our«
I'herhours
i- Cherbourg in Hamburg Ciiei bourg in l:i euo-n
peljal proti jutru ter skušal kovčeg sežgati ob progi. Dejanje pa je iE-dal zaročni prstan. Dr. Garosi in njegova služkinja sta že aretirana.
NAZNANILO
Spodaj objavljamo imena in zadnje nam znane naslove onih vlagateljev Sakser State Bank, ki se do zdaj še niso javili in tudi niso v poslali svojih terjatev. Prosimo, da se takoj javijo in dopošljejc pravilno podpisane terjatve, katere so prejeli od bančnega superintendents države New York. Rojake, ki vedo za koga izmed tu navedenih, pa prosimo, da jih opozore, da takoj pošljejo svoje terjatve na: — SAKSER STATE BANK, Mulberry St., New York, N. Y., ker čeki za prvo izplačilo so že iz-gulovljeni in jih takoj dobe kakor liitro b o bančni superintend« nt sprejel terjatve.
Michael Alex,
11. junija: I a ris v Havre Iiom*-ric v Cherbourg Veendun v itoulogne »ur Mer
15. junija: (»Iympic v Cherbourg l.erengaria \ Cherbourg Furopa v Cherbourg in Bremen
'6 junija:
Kram e. Havre
Bremen
414 East 15th St.;
New York C:ty
N'kola Bantovich, 527 West 43rd
Street, New York Citv n.1 ...
Mnft „____-	„„„ „ . ^ - z izplačilom neke vsote
Matt Barunica, Box 327, Creighton
literarnih "šnjjro" v Kalu na Kanalski krogih.	! Fredpustni čas je prirejal plese
I Wainewright je vodil zelo raz- do|xdavore in pod tem imenom kušno življenje, svoje goste je spre- jih bo največ tudi tekom poletju, jemal prav po kneževsko. Ker pa \'a *rospodarskili zborovanjih pri-njegova sredstva niso zadostovala,! J»oročajo fašistični jrovorniki .šteje _na j prvo ponaredil neko listino, denje lIo skrajnosti, ker živimo Ki mu je pripomogla do večje vsote; v i/red 11 i pros poda rsk i krizi, faši- i denarja. Ko se je izčrpal tudi ta stični voditelji "prosvetnih" in-( \ir, je hladnokrvno zastrupil svo- ! št it ue *j ]>a (»drejjijo povsod i	| Ktrlin
jega strica, po katerem bi moral za plesom. Mladina rada pleše in ; 17. junija: podedovati veliko imetje. Zastrupili v oblastne blasrajne pritečejo 7. l;"D,a v
!	.	1 enulaml v Havre
ga je s strihninom kakor svoje po-! vsake plesne prireditve lepe 111110- jumja:
znejše žrtve. Značilno je. da je mo- žine lir.	siatendam v Boulogne »i,r Mer
.	Minnetoiika v Cherbourg
rilec, medtem ko je njegova žrtev Bivši tajnik fašistične stranke umirala v velikih mukah, v glasbe- Turati je očital večkrat Prinior-1 iJf!Ty.Jtie v Havre ni sobi igral na klavir --tuje, sve- eem. da preveč plešejo in nekoč rane skladbe", njegova --lepoti po- je izjavil, da že prav težko »leda svečena duša je bila zamaknjena" j plesno m an i jo v Julijski Krajini.
toda z mukami umirajočega n*. I Pokojni fašistični hijerarh Dome-imel nobenega sočutja.	f negrhini v Trstu je dovolil dopo-
Kako svojega strica je umoril > lavoru plese samo ob po-tebnih Fvojo taščo, svojo mlado svakinjo prilikah. Odpadla sta Turati in in nekega prijatelja. Prvi dve je Domene^hini in ž njima mnejeva-zastrupil iz dobičkaželjnosti. da n.je in odpravljanje plesnih pri-je polastil njiju imetja in da so reditev v Julijski Krajini. Sedaj mu zplačali visoke zavarovalnine, plešejo lahko povsodi. kolikor Prijatelja je zastrupil, da bi se hočejo.
maščeval nad neko londonsko za-1 V letošnjem februarju je bil v^rovalnico, ki je začela sumiti, da nastopil list 'Idea del Popolo" v v redu in se je zakasnila Goriei ostro proti plesni furiji.
j Fašisti so zakričali in čul jih jt
22. ulija:
I'; ri^ v Havre 1 elSeulaml v !lj\r.
julija:
F \
reti);aria b-ndam
«'l.erl-.tir i Boulogne s ur M< r
julija: ■Maj.-sti.- v «"h.-rlMMin; I •»■« Ins^f \ Havre
'» utKehland v i 'herb ■urK in ifarnbur« It: em»-n v Cherlwutrc in v !-rr-inen II. v o!i Steuben v "'herbourK in Bremen
22.	junija:
Me d>- Knncp v Havre 1* e^. ItooNevelf v tTherl«ourK Maj'-;«iic v Cherbourg ^iaui et.inia v Cherbourg
23.	Junija:
i:reinen v Cherlmnrg in Bremen Stuttgart v Clierlxmrg in Bremen
ZA. junija:
VuH*anla v
BelKenl.inti
25. junija: Volendam
Trst
v Havre
v Boulogne ?wr M» r
2G. junija:
Coolumbus v ChetboutK in Bremen
23. junija:
Conte Grande v Oenovo I^eviathan v Cherbuuig
29. Junija:
I'a ris v Havre
Takrat je bil Wainewright ube- sam škofijski upravitelj Sirotti^ Aquitania v. ciierbourg
I žal na Francosko in zločin se je ter se postavil na njihovo stran.
Mines, Ontario, Canada
Franc Belavec, c.of Liberty Restau- „ ... „ , _ „ , . , -	-
rant, P O. Richwood W Va Z~°dl1 V Boulo^nu- Iz Boulogna je Sel je v redakcijo lista, ki je mo-Živan Budinich, 32 Jay Street, | n.orilec odšel v Pariz, kjer je pa-jral priobčiti nje-ov članek o ph
New York City
Felix Concaro, 327 West 25th St.,
New York City
Box 77, Levack,
Ontario, Canada,	,
Andrej Ilersic, Box 77. Levack. Oh- v njeg0V° SOb° m VSe Preiskal- v
rekem kovčegu je našel Waine-
Alojzy Debelak,
cel francoski policiji v roke. ki ga j je pa kmalu izpustila. Nad njim pa je bdel tajni agent londonske zavarovalnice, ki je neke noči, ko jc bil zastrupljevales odsoten, vdrl
tario, Canada Helena Jenko, 325 East 24th Street, New York City ■ Frank Jeselnik, R. 8, Dublin, Ga. Ivan Jurca, Box 1703, Sudbury,
Ontario, Canada Tone Justinich, 2051 Cedar Ave..
Brooklyn, N. Y. Franc Jasbitz, Caledonia Mines, Glas, Nova Scotia, Canada John Karietz, 128 Hunter Ave.,
Long Island City, N. Y John Klepec, Box 1939, Sudbury, Ontario, Canada Jcsip Kriskovic, 442 West 38th St., New York City John Lavko, Box 77, Levack, Ontario, Canada Frances Lenarisich, 447 Washington St., New York City Izidor Lenarsic, 117 Grand Street, Hoboken, New Jersey Tony Lipovitz, 23126 St. Clair Ave..
Cleveland, Ohio Anton Mejak, 131 Hyatt Ave.,
Winfied, Long Island Silvester Muchitsch, 516 Seventh Ave., Calgary Alberta, Canada Anton Rak, 1350 Taylor Ave.,
Bronx, New York City Mary Roic, 340 East 9th Street.
New York City Louis Rutar, Box 92, Messmore. Pa. Peter Scinkovec, Box 15, Levack.
Ontario Canada George Showick, 601 East 138 St..
New York City Martin in Ana Stare, 6901 Valentine St., Brooklyn, N. Y. Mike Vapotic, 171 East 4th Street.
New York City
Jako važno je, da vsi vlagatelji v lože sto je terjatve pravočasno ker I s tem bo veliko pomagano, da .se i likvidacija čimpreje izvrši.
. •
wrightov v zeleno usnje vezani dnevnik, v njem pa vse podrobnosti o zločinih, ki jih je bil nestor izvršil. Agentu se je tudi posrečilo, tla ga je s pretvezo, da mu hoče zavarovalnica izplačati tisto vsote, spravil v London, kjer so ga seveda takoj aretirali. Umorov mu po tedanjem stanju sodne medicine n:so mogli točno dokazati, pač pa so ga zaradi ponarejanja listin in goljufije obsodili na dosmrtno de-portacijo v Van Diemenovo deželo
V kazenski koloniji so mu dovolili razne prostosti. Nekdo je odkril njegov "umetniški genij'' in ga je pregovoril, da se je začel ponovno baviti z umetnostjo. Začel je slikati in risati portrete, ki jih je ,%nel celo prodajati. Opij pa je iz-podkopaval njegovo zdravje in ga je končno usmrtil. Zastrupljevalec jc umrl od strupa.
Kaznjenci v Van Diemenovi deželi so govorili, da ima *4 hudobni pogled" in da je v zvezi s peklen-
POZOR ROJAKI
Vse, kar se tiče '4Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov:	^ "Glas Naroda" 216 West 18tli Street New York, N. Y.
Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela 11a pravi naslov.
Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev.
sii. Furlanska duhovščina, katere »rlasilo je omenjeni list. je protestirala proti Sirottijevemu o-dobravanju fašističnih prireditev, ki niso dru<?e«ra liegro samo zave-ianje mladine k plesu in kanonik Hren je ojrorčeno povedal isjrcit-*iju svoje mnenje, pa brez uspeha.
Pri sedanjih fašističnih voditeljih v Julijski Krajii spada med sredstva, s katerimi si> mladina trdno naveže na fašizem, in če plesno zapravljanje denarja*ruši slovenska knietska posestva ter je ples že marši kakega slovenske-frm mladeniča iu mladenko pognal z rodne jrrude. je vse to v skladu s fašistično politiko.
30 Junija: <*liamp'airi (N< »VI i v II General vi»n Steuben v
23. julija:
lit- <)>• Krati-* »'••nte <;run'l< \Wst.-rnlarul
iO. Ju ija:
M l.iiuis Kt»tHn..i 111
II.. vre Oimvi 11;« vr<-
(.'hwlBiiirs in ll.>tnt>iirK i;<julue"e »ur MIT
s vre ISr^mer.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havr*
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
ILE DE FRANCE
4. JUNIJA (Opoldne) 21. Jun ja — 8. Julija (Opolnoči*
PARIS
10. Junija (Opolnoči) 29. Ju.iija — 22. Julija
FRANCE
16. Julija
3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej
Za poj u-irla in potne liste vprašajte tuše pooblaščene agente
cJreoeh, J&ie
19 STATE STREET. NEW YORK
VA2NO NAZNANILO ZA POTNIKE
ROJAKOM. KI BOD'O ODPOTOVALI V STARI KRAJ NA SLAVNEM
BRZOPARNIKU
ILE DE FRANCE — 4. JUNIJA
SE NAZNANJA, DA BO PRIŠEL PONJE V HAVRE
G. JOŽE MAJDIC,
znašli zastopnik Franeoske Lin.je v Buehsu ter bo nato odpotoval z njimi prav ao Ljubljane.
Spremstvo g. Majdiča daje potnikom zadostno zagotovilo, da bodo kar najudobnejše potovali in da ^e jim ni bati nikakih težkoč na po;u.
Ako se še niste, priglasite se takoj ali pa pridite pravočasno na
LE0 ZAKRA-JŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE
1359 SECOND AVE.,
NEW YORK. N. Y.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE.
ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čiU tamo ?aii nstvo, pič pa ?ii Slovenci ▼ Tali okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."