Štev. e.
V Mariboru, 25, marcija 1890.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „■ 60 eetrt , — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.)
Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr.
Naročnina, minil* in reklamacije pošiljajo se upravništvu.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Časopis za učitelje in prijatelje šole. Grlasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani."
Iz d.a,j a/telj in. urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Tečaj XI.
Uredništvo in npravni.štvo:
lleiserstrasse 8.
Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu.
Pismom, ki zahtevajo odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Cenjenemu učiteljstvu slovenskemu.
Potovanje je toli izvrstna šola za okrepčanje telesa in duha, da je po načinu učinkov ne dosega nobeno drugo podobno sredstvo. O tem je popolnoma prepričan vsakdo, komur se je potovanje k imenovanemu namenu priljubilo, a dvojiti o tem more le ta, ki v to šolo nikoli vstopil ni. Pesebno kar se tiče okrepčevanja duha, pripovedovati more vsak takšen popotnik, kako se mu je po izvršenem potovanju krog idej v tem ali onem ozira razširil in kako si je v tej ali oni stvari pridobil bodi-si do cela inih ali vsaj jasnejših nazorov. Nobena knjiga in nobena če tudi najizgovornejša usta ne morejo nam v polni meri nagraditi tega, česar si z lastnim spoznavanjem in pozorovanjem pridobivamo.
Poslednjega časa rase tum na Češkem vedno bolj veselje do potovanja, oa fe dobe pa, kar dovoljujejo podržavljene železnice tudi učiteljstvu znižane cene, kaže se nam posebno v tej važni vrsti narodovi živahno gibanje v tem oziru. To veselje do potovanja budi in hrani ne le češka književnost, ampak na dejanski strani ima velike zasluge za to posebno „klub češkjch turistu" in pa v različnih učiteljskih društvih pogosta in zanimiva predavanja o izvršenih potovanjih.
Češki izlet na Slovensko 1. 1887. obrnil je posebno pozornost naših širših krogov k prirodnim redkim krasotam zemlje slovenske. Od tega časa, namreč predlanskim in lani, potovalo je k Vam na jug nekoliko malih družeb izmej češkega učiteljstva, in da bi se češki učitelj ne čutil pri Vas kakor v tujini, dal sem nekaterim učiteljem na njih željo odprt list, s katerim sem jih njihovim slovenskim tovarišem, znancem svojim, iskreno priporočal. — To je gotovo zelo ugodno pri potovanju, ko pride človek v neznane kraje mej neznane ljudi, pa najde tam v svojem tovarišu naravnega prijatelja, kateri ga uljudno sprejme, s prijaznostjo pouči o vsem, kar se tiče tega mesta in kraja, kateri mu pove, kje se naj nastani, kako in kam izlete naj prireja, in kateri mu je sploh bratski tovariš.
Videč v našem učiteljstvu vedno rastoče hrepenenje po Vašem jugu ne moreni seveda kaj, da bi jih ne podpiral, in nameravam to torej storiti na način, ki bode, kakor upam, tudi slovenskemu učiteljstvu v prid. Imaje za svojo namero soglas tudi v krogih češkega učiteljstva po osebnih pogovorih in od posameznih slovenskih učiteljev ugodne dopise, stopam torej sedaj pred cenjeno slovensko učiteljstvo s predlogom, da bi vstopilo s češkim učiteljstvom v kolegij al no vzajemnost pri potovanju. Ta vzajemnost nima biti niti tej niti oni stranki na gmotno škodo ali nadlego, ampak obmejevala se bode le (kjer je to možno) na to, da dobi tovariš popotnik stanovanje na jeden dan ali največ na tri dni, vselej pa prijateljski svet in prijazno podučenje o krajinskih znamenitostih, posebnostih in razmerah.
Ne menim v to s vrh o ustanoviti posebnega društva slovenskih in čeških učiteljev s pravili, — nikakor ne, tega tudi ni treba; nam boli prvi iu poslednji paragraf kolegi-jal 11 ost, kakoršna se pri vsakem izobraženem učitelju sicer sama ob sebi razumi, in ne dostaje tedaj ničesar drugega, nego da bi v tej zadevi drug o drugem vedel, t. j. da bi vsak učitelj, kateri kolegijalnost tudi v to mer potrditi hoče, k izvrševanju te vzajemnosti pismeno se priglasil. Oglas ta prijaviti inore vsak slovenski učitelj naravnost meni na adreso: Žižkov — Praga. Po tem, odkod se kdo pri meni do 15. maja t. 1. zglasi, učinim svoje daljše dispozicije.
V	praktični izvršitvi mislim si stvar tako le: 1. Vsak član dobi imenik vseh članov z njihovimi bivališči (z okrajem in pošto). — 2. Vsakdo imel bode pri sebi a) svojo fotografijo (kakor je to pri turistiških društvih običaj), na katere robu bode njegov podpis z drugim potrjevalnim podpisom, in b) listek, ki o tej kologijalni vzajemnosti svedoči. — 3. Teden pred odhodom naznani tovariš tovarišu, da ga obišče, in če bi oni bil vže na poti in prišel bi 11. pr. v Maribor, piše odtod koj tega dne svojemu tovarišu v Celje, da se jutri popoldne (ali pojutrišnjem dopoldne) pri njem oglasi itd. — 4. Pri kolegi, kateremu po prihodu pokaže svojo fotografijo in listek te kolegijalne vzajemnosti, dobi kolega (ako mogoče) prenočišče, gotovo pa vse podučenje, kakor: kam naj gre na lirano in katero znamenitosti naj si ogleda; ako se da, spremlja tovariš tovariša povsod sam ali mu preskrbi voditelja, — dalje pa se od njega ničesar več ne zahteva.
Jako ugodno je to, da se počitnice na Češkem irf Moravskem začenjajo vže 16. julija, pri Vas na jugu pa pozneje.
Kolikor češko potujoče učiteljstvo poznam, mu je na poti glavno za osebo svojega tovariša, menj pa za to, da bi dobil pri njem stanovanja. Češki učitelj išče torej v svojem slovenskem tovarišu ljubega tovariša, kateri ga o vseh krajinskih znamenitostih in drugih razmerah postrežljivo pouči, — v krajih pa, kjer so gostilnice z izbami za popotnike, ne misli češki učitelj nadlegovati svojega slovenskega tovariša s prenočiščem, ako ni dotični tovariš v okolnostih, da bi mu je mogel brez težkoč ponuditi.
Tukaj v Pragi smo za sprejem in stanovanje slovenskih tovarišev dovolj pripravljeni; moremo jim v počitnicah tudi s 50 posteljami poslužiti. Prago more si slovenski gost v spremstvu svojega češkega kolega za 5 dni dobro ogledati, odtod pa izlete delati na 1, 2, 3 dni na vse strani češkega kraljestva k drugim tovarišem.
Bodočega leta bode v Pragi, kakor znano, jubilejna razstava, katere se bodo tudi češki pedagogi se svojimi stvarmi bogato vdeležili. Da bi jo tedaj učiteljstvo oddaljenejših krajev moglo mnogobrojno obiskati,' bode so za njih stanovanja v velikem obsegu skrbelo, in na ta način smejo tudi naši južni tovariši biti zagotovljeni, da jih tukaj bratski k srcu pritisnemo in vse storimo, da bi jim bivanje v Pragi bilo prijetno v vsakem oziru ter jim ostalo v milem in blagem spominu.
Svoji k svojim!
V	Pragi dne 15. marcija 1890.	Jan. Lego.
--
Prirodopisni pouk v jednorazrednicah.
(Pišeta prof. Henrik Schreiner in J. Koprivnik.)
(Dalje.)
Sedaj preidemo k vprašanju: kako je prirodopisno učno gradivo po pojedinih učnih oddelkih "razdeliti in v kateri vrsti se naj pojedini predmeti, o kojih se ima razgovarjati, tvelyi leta razpravlja? V tem oziru utegnile bi v sedanjem času biti tri metode kolikor
toliko razširjene ter nahajajo več ali manj privržencev in zagovornikov. Prva, monografična metoda, vsestranski razpravlja pojedine prirodnine zä se, ne glede na sistematično sorodstvo. Kar se tiče razvrstitve, vodijo jo dogodki v prirodi, kajti vsak predmet pride v tistem letnem času na vrsto, v katerem ga je najlože opazovati. (Rastline, kedar cveto, kamenje po zimi itd.) Sicer pa se še zahteva, da vsako leto pridejo zastopniki vseh pri-rodnih kraljevstev na vrsto. Tej metodi se ncovrgljivo da ugovarjati, da prinaša učno gradivo preveč neposredno, brez notranje zveze. Takšne osamljene predstavne snovi, ker se ne dajo v večje vrste predstav lahko uvrstiti, morajo se kmalu izgubiti, ne da bi dale učencu stalnega dobička. Pa tudi brez tega bode po tej metodi čestokrat težko razjasniti odnošaje predmeta, ki se baš razpravlja, k drugim prirodninam, ker je učitelj dostikrat primoran govoriti o prirodninah, učencu še povsem neznanih.
Druga metoda se po nje glavnem zastopniku zove Lüben-ova. Ker so vsa naša pometodna navodila k prirodopisnemu pouku v meščanskih učilnicah po Lüben ovih mislih urejena in se tudi v naših navodili k specijalni metodiki prirodopisnega pouka ta metoda zagovarja, bode zadosti, ako jo tukaj s kratka označimo. Znak Liiben-ovi metodi je razvrstitev učnega gradiva po koncentričnih krogih. Na prvi stopinji se učenci seznanijo z najznamenitejšimi domačimi prirodninami (vseh treh kraljevstev), pri čem se imajo izbrati osobito zastopniki sistematičnih jednot. Na drugi stopinji dodajo se potem, ko so se vže znani individuvi pojedinih skupin ponavljali, novi zastopniki ter se tako razširja krog znanja. Na sličen način razširja se krog na vsaki sledeči stopinji, tako da se domačim prirodninam počasi doda vajo najznamenitejše tuje. Tako se pridobiva gradivo v zgradbo sistema, kolikor se ga vidi potrebnega ljudski šoli in tako smemo po pravici izreči, da je neposredni smoter tej učni metodi dobava sistema.
Ni dvojiti, da je vpeljava Liiben-ove metode prirodopisnemu pouku v ljudski šoli izredno koristila. Nenavadne zasluge Liiben-ove za ta pouk so nad vsako sumnjo. V novejšem času pa. se je Lüben-u očitalo, da nad potrebo sistemuje. Ne da bi se tukaj nadalje spuščal v oceno Liiben-ove metode, primoran sem z ozirom na izbran si smoter vže zategadelj zapustiti jo, ker se v jednorazrednih šolah, na katere se tukaj v prvi vrsti oziram, ne da izpeljati. Razvrstitev učnega gradiva po koncentričnih krogih upira se, kakor je naravno, na pogoj, da so učenci vsakega letnika združeni v samostojen učen oddelek, ki skupno napredujejo od naj ni'.je do najvišje stopinje. Ta pogoj v maloraz-rednih in zlasti v jednorazrednih šolah ni izpolnjen, ker je v teh učilnicah, kakor je znano, vsaj v višjih učnih oddelkih združenih po dvoje ali pa po troje letnikov. Iz tega sledi, da se ima naloga oddelka v tolikoletnem kolobarju predavati, kolikor dotičen oddelek letnikov obsega, Pri tem je v vpeljanemu kolobarju učno gradivo vsakega leta tako izbrati, da je isto polna celota, koje razumenje se ne naslanja na poznanje učne snovi, ki se je učila prejšnje leto v istem oddelku, kajti polovica ali pa tretjina učencev uvrstila se je še le isto leto v dotičen oddelek in zatorej še ne more znati, kar se je učilo poprej v tem oddelku.
Tem zahtevam ustreči, zdi se mi, da je najbolje možno, ako rabimo tretjo dandanes veljavnih metod glede razvrstitve prirodopisne učne snovi v ljudski šoli; sicer pa ne bom tukaj pretresaval, ne bi li ta metoda tudi v večrazrednih učilnicah bolje ugajala od obče navadne Lüben-ove. Vsakako pa je spomina vredno, da omenjena, takozvana Junge jeva metoda šteje v Nemčiji vedno rastoče število privržencev in da je dandanes vže, kakor je videti, večina učiteljstva tam pristopila Junge-jevim učencem, izdelajočim in razširja-jočim nauke svojega mojstra v slovstvu, dosedaj vže dokaj naraslem, dočim je avstrijsko vzgojevalno slovstvo jedva začelo pretresavati Junge-jevo metodo. (V najnovejši dobi se je ta reč nekaj izpremenila. Tu in tam se slišijo pojedini glasovi o preosnovi prirodo-
6*
pisnega pouka; a čudno, da avstrijski glasovi stoje večinoma na nasprotnem smatrališču. Posebno huda, da ne rečem strastna pravda vnela se je o tem vprašanju vsled sestavka dr. E. W i tlačil a z Dunaja v časniku „Paedagogium" [zvezek meseca oktobra 1889] med tem pisateljem [proti] in med dr. Kicssling-om in Pfalz-em [za]. Ne bom dejal, da bi ne bilo marsikaj resničnega, kar nasprotnik očita Kiessling-u, možu izmed najiskrenejših zastopnikov novega nauka. A pozabiti se ne sme, tla nobeduo delo izprva ne more biti dovršeno. Znamenito pa je, in to zagovarja po mojem mnenju najbolje našo stvar, da si nasprotniki ne morejo kaj, da ne bi vsprejeli mnogo glavnih načel nove metode in da se človek kar čudi, zakaj se nasprotniki borijo proti manje važnim točkam).
Najznamenitejši pospešitelji takozvane Junge-jcve metode, najnovejše faze v zgodovini metodike prirodopisnega pouka v ljudski šoli so: Humboldt, Rossmässler, Junge, Kraepelin, Scheller, Kiessling, Pfalz i. dr.
Jtinge-jeva metoda ujema se z dandanašnjo metodo prirodopisnega zasledovanja. Prirodopisje nehalo je biti zgolj opisovalna prirodoslovua znanost. Postala je danes zgodovina prirode, ki se trudi zaslediti, kako postajajo, kako živijo in kako prestajajo pri-rodnine. V ta smoter je res opisovanje prirodnin sredstvo, brez katerega se ne more izhajati; a opisovanje ni zadnji namen. V soglasju s tem prizadetjem sedanje prirodopisne znanosti Junge opredeljuje neposredni namen prirodopisnega pouka tako-le: „Treba je učence seznaniti z življenjem v prirodi; zategadelj se nam je baviti manj s popisovanjem prirode (najmanj pa se sistematiko in s terminologijo), kakor z zgodovino prirode. (Natur-geschichte). Pri učencu ni toliko gledati na to, koliko ve v prirodopisju, temveč kako zna gledati na obdajajočo ga prirodo in na poznanje prirodnega življenja v glavnih potezah.
Da bi me kdo ne razumel napačno, tukaj posebej poudarjam, da se Jungejeva metoda nikakor noče umakniti popisovanju; nasprotno, nanj mora kot vadbo v opazovanju oko posebno obrneno biti. Samo po pozornem opazovanju moremo pridobiti gradivo sklepom in razsodkom, ki nas vodijo k spoznavanju zakonitosti v prirodnem življenju. Isto-tako se nam bode pri skupljanju sličnih oblik v lahko umljive skupine ponujala k vežbanju v mišljenju prilika, ki je ne smemo nikoli zanemarjati; na ta način bode učencem možno pregledati brezkončno različnost prirodnih teles. „Najti jednakost v grmadi, ki se nam dozdeva kakor kaos nejednaka — ni-li to slehernemu prijetna vadba uma? In kako lepo je plačilo, ako se skozi površje v drobno sestavo gledajočemu očesu tisočerno mnogovrstne rastline razdelijo v red in skladnost." (Rossmässler). Popisovanje in razvrščevanje pa nam ne sme biti samo namen, ampak isto bodi nam sredstvo, da učenci spoznajo na veke vladajoče zakone prirodnega življenja.
Kaj radi pozabimo, da je samo znanje živih bitij mrtva glavnica, ki v smislu vzgo-jevalnega pouka nobednega sadu ne obrodi. Znanje samo ne blaži srca. „Da se razume življenje, zahteva se, da se razjasnijo pojavi iz vzrokov, bivajočih v celoti, iz zakonov življenja. Brez znanja in uporabe zakonov ni raznmenja! Kakor v prirodoslovnem pouku, ako ne izrečemo zakona, podajamo otrokom zmešane mnogovrstne stvari (n. pr. razgovarja se o navadni tehtici, o žugalnici, o tehtnici s kembljcm, o vrželji, o samokolnici (toligi), kleščah itd.): tako ostaja tudi vsa priroda. ako ne spoznamo zakonov, kalejdoskop, kažoč nam, kakor naključje nanese, drugo podobo samo v istih bojah; kakor pa je zakon, ako ga izrečemo — ako tudi ne natanko matematično — v vseli teh različnih pojavili (vzvoda) duševna jednota, tako javlja se tudi v vsej prirodi s pomočjo zakonov v naj-pisanejši mnogovrstnosti jednakost življenja, segajoča tje do človeškega življenja." (Junge).
Junge navaja kot ljudskim šolam primerne te-le zakone:
1. Zakon o fiziolog ibii prikladnosti ali o obstanku pripravnosti: Način življenja, prebivališče in uredba telesa ujemajo se med seboj. Ta zakon ima v ljudski šoli vladati
brez ugovora nad vsakim prirodopisnim poukom ter biti v podlago vsakemu premišljevanju. Vedno ponavljajoče se vprašanje otrok: „zakaj?" bodi. nam migljaj, da se zanimanju otroka ne zadovoli se samim gledanjem podobe. Pretehtujoč rastlino ne smemo se zadovoljiti s tem, da popišemo steblo, list itd., ampak povedati nam je, zakaj ima ta le rastlina vijajoče se ali plezajoče steblo, zakaj je list običajno ploščat itd. Ali pa drugi primer: Kljun je pticam v stoterno rabo in je v pojedinih skupinah ptic upotrebovanju primerjen (žolna, krivokljun, dlesk i. dr.) Ako se na ta način organi popisujejo vedno z ozirom na njih delovanje, zanimanje učencev ostane vedno živo, katero, ako se oziramo le na obliko, kaj hitro opeša ter se umakne dolgemu času. Ako se poučuje tako, učenci se bodo privadili iskati v vsem, na kar bodo zadeli, vzrok in smoter.
2. Zakon organske harmonije. Vsako bitje je ud celote.
„V delavnico sem tvojo zrl,	V delavnico sem tvojo zrl,
Ki bitij si rodil brez broja!	In videl vedno sem vrtenje,
Skrivnostno snuje roka tvoja:	Prelivajoče se življenje,
Nikjer je stalne ni stvari,	Prerojevanje, prenavljanje,
A prah noben se ne zgubi.	Iz bitja v bitje presnovljanje.
---—---S. Gregorčič.
Kako so prirodnine zavisne druga od druge, pojasni nam ta le znan primer. Čmrlji srkajo od glavice do glavice letajoč med iz deteljnih cvetov. Detelja jim je tedaj koristna. Pri svojem poslu obrišejo čmrlji nehoticc cvetni prah od prašnikov s svojim kosmatim telesom in ga prenašajo na pestične brazde drugih cvetov, kjer se lahko prime, ker so iste lepljive. Tako posredujejo čmrlji oprašenje in tedaj oplodbo detelje, ki se brez žužkov dogajati ne more. Veliko število čmrljev je tedaj plodovitosti detelje koristno. Število čmrljev pa je z večega zavisno od množine poljskih misij, kajti te razdirajo čmrljem gnjezda ino satovje. Na množino misij pa zopet upljiva število maček. Kjer je tedaj mnogo maček, tam malo misij; čmrljem se ne pokonča mnogo gnjezd, tedaj se izvali dosti mladičev, ki deteljo oprašajo — detelji kaže na veliko plodnost — Takšnih primerov nahaja se brezštevilno. „Čudovito je stvarnik izračunil in uredil razmerje žuželko v kakor med seboj tako tudi k rastlinstvu ino k ostalim živalim. Ako dobro opazujemo, vidimo povsodi, da je nekako omejena ne le prevelika in tedaj škodljiva razmnožitev žuželk, ampak tudi opasno zmanjšanje ali pa celo njih pokončanje".	(Dalje sledi.)
-©SÖ-—
O lepoznanstvu.
Piše Ivan Klemenčič.
(Dalje.)
2. Lepoznanstvo v človeštvu.
Človek je človeku najbližji; iz tega izvira, da vsakdo najležje lepoznansko zapo-pade to, kar se nahaja lepoznanskega v človeštvu. Tega, kar je vsakdo sam, kar v sebi nosi in čuti, ne more najti nikjer določneje izraženega, ko v človeštvu; razpoloženje, katero je tudi naše, ali vsaj biti utegne naše, najležje spoznavamo in zapopademo.
Lepoznanstvo v človeštvu se obrača ali le bolj na vnanjost, na telesno lepoto, če ravno se mora tudi tukaj vselej sklepati na njegovo notranjost; ali pa se ozira le na njegovo notrajnost, na lepoto, ki izvira iz njegovih dejanj in njegovega mišljenja, ali na dušno lepoto.
Pravilna človeška postava, ki se kaže v pravilni rasti in primernem razmerju in soglasju posameznih udov, vže sama na sebi napravlja lepoznansk vtis. Na obličju njegovem kaže se notranje razpoloženje: veselje, žalost, resnoba, obup, prostodušnost itd.
Oko je zrcalo notranjega človeka; veselja se žari, kedar izraža notranje veselje in zado-voljnost, prijateljstvo in ljubezen; a tudi t^iga in žalost odseva iz temnega, mračnega, se solzami zalitega očesa. Sicer pa se v vsakem človeku nahaja vzor in spaka. Tudi drugače nelepo obličje ožari se v navdušenosti; strasli pa spačijo najlepše obličje. Na dušnih lastnostih, pridobljenih po vzgoji in osodi, na volji človekovi je ležeče, katera stran zadobi v življenju prednost in veljavo.
Doba življenja daje glede lepoznanstva človeku tudi svoj poseben znak. V otroku ljubimo njegovo prostodušnost, priprostost, nedolžnost, njegovo neprisiljeno veselost, ki zmotnjav in skrbi v življenju še ne pozna, kojemu še ni mar prihodnosti, ampak veselo uživa jasno sedanjost. V otroku se nahaja še brezmema določljivost, ki je v nas že dovršena; ta naša lastna omejenost nasproti neizmerni osnovi v otroku, njegove čiste, še proste moči so, ki nas tako nagibajo k otrokom.
Na cvetoči mladini, na mladeniču in dekletu se kažejo najpravilniši in najlepši primeri in oblike; zato se telesna lepota najdoločneje izraža na cvetoči mladini. V mladeniču se izraža svežost, srčnost in moč ter navdušenje za vzor, ki si ga je postavil doseči v življenju.
Moža, kateri je vže poznal in okusil življenja resnobo, katerega pa nadloge in stiske 110 upognejo, ampak ki krepko stoji na svojem stališču, če vse okoli njega omahuje in se odločno poteza za dolžnost in pravico, znači neutrudljiva delavnost, nepremakljiva vstrajnost in trden značaj.
Sivi starček pa, katerega so skrbi in čas, delo in stiske upognile in ki je pokopal vse posvetno upanje ter vso svojo nado stavi na boljšo bodočnost, ima na sebi nekaj častitljivega, kar sili k spoštovanju.
Lepoznanska stran človeka pa se zamorc ozirati, ne glede na vnanjost, le na lepoto, ki izvira iz mišljenja in dejanj, na dušno lepoto. V vsakem človeku se vže po namenu, ki ga ima doseči, nahaja čist, vzoren človek; dolžnost vsakega človeka je, da se vsa njegova dejanja vršijo s tem vzorom v soglasju.
Važno sredstvo za požlahtnjevanje človeštva je lepočutje kot pogoj,, da se obrača k dobremu. To pa se zgodi, če se iz njih poslovanja in mišljenja prežene sebičnost, pre-širnost in surovost, če se vsi nagibi obračajo k temu, kar je plemenito in popolno, kar je vselej in pri vseh okoliščinah dobro in pravo. Dober okus je združen vsikdar s plemenitim vedenjem, živahnimi čustvi in jasnim razunom. Lepočutje nosi v družbo človeško jedinost in soglasje, odpira pot plemenitnim občutom, odpravlja vse spone in vsako nasilje, osrečuje vse človeštvo. Le tisti bi utegnil zanikati ljubkost in milino, kdor njih upliva ni občutil, komur je olikanost v govorjenju in vedenju in vsako vzorno, plemenito dejanje hinavščina in pretiranost.
Podlaga dušni lepoti je nravstvenost. Človek je umno bitje, pa ima pri svojih dejanjih prosto voljo; vže to ga povzdiguje nad vsa druga bitja; če pa pri svojih dejanjih glas uma posluša, je nravstveno bitje; to pa ga povzdigne k Bogn. Ker ima človek prosto voljo, se pri svojih dejanjih prosto določuje; vendar pa je dolžen 111 zavezan, vselej po zaktevanju uma ravnati, ker le tedaj ravna nravstveno. To ravno daje človeku samostalnost., da vsako poželjenje, ki zahteva zadoščenja, lahko premaga ; v tem obstoji dušna prostost, da nravstvena moč nagibe preoblada. Kolikor večja pa jo sila, ki je potrebna, da človek stori svojo dolžnost, toliko zgubi dejanje na nravstvenosti, ker popolna nravstvenost obstoji v tem, da človek vsikdar želi le to, kar je pravo, da nagibi ne nasprotujejo temu, kar zahteva dolžnost, ampak težnjo v soglasju.
Za nravstvenost je lepočutje ali dober okus važnega pomena, da-si ne jedina podlaga, to pa zavoljo tega ne, ker nravstvenost obstoji v sebi samej, brez vsake tuje sile ali
pomoči. Kako dejanje se utegne vršiti prosto, da ga ne ovira nobedna nasprotna sila; utegnejo pa se tudi izvršitvi razne zapreke staviti, ki se imajo premagati. Tudi glede nravstvenosti je pri izvršitvi kakega dejanja toliko več premagovanja treba, kolikor večje so zapreke, ki voljo ovirajo, da ne bi glasu uma poslušala.
Naravno je, da človek želi dobro in zametuje slabo, to pa le tedaj, če jedno ali drugo nima za seboj kakega drugega nasledka. Pogostokrat pa poželjenje zahteva kako nenravstveno dejanje zato, ker je prijetno, nenravstvenemu pa se ustavlja zato, ker je neprijetno. Nenravstvenost navadno izvira iz tega, ker je volja za nravstveno dejanje preslaba, ali pa je poželjenje premočno. Človek se tedaj vadi nravstvenosti, če krepi voljo za dejanja, ki jih zahteva um, ali pa, da kroti in uničuje poželjenje. Nravstveno utrjen človek premaga poželjenje s tem, da se ravna po glasu uma, lepoznansko izobraženega podpira tudi dober okus.
Dober okus se kaže v dostojnosti, ljubi le to, kar je pravilno in soglasno, pa zametava v.se, kar je surovo, robato in neotesano, napravlja tedaj pot plemenitim nagibom in tako pospešuje izvršitev krepostnih dejanj. Če poželjenje kako dejanje zahteva, oglasi se okus in dejanje, če je ž njim v soglasju, odobri, drugače pa ne odobri. Dobra dejanja lepočutje podpira posebno tedaj, če um kako dejanje zahteva, poželjenje pa izvršitev ovira, ker tu dober okus voljo podpira, da stori to, kar je dobro in pravo, pa opusti to, kar je slabo. Če je kdo še tako trdno prepričan o potrebi in dobroti krepostnih dejanj, je vendar, glede slabosti človeške, pogosto v nevarnosti, pravo pot zgrešiti, če se zanaša le na glas uma; zato naj tudi v lepoznanskih načelih išče podpore proti strastim in svoji lastni slabosti v zvrševanje tega, kar zahtevata um in zdrava, pamet.
Pod temi pogoji je človek zmožen, svoje nagibe se zahtevanjem uma imeti v soglasju, ker dober okus pospešuje nagibe, iz katerih izvirajo krepostna dejanja, nasprotna pa ovira. Glavni namen človekov je, biti nravstveno bitje; to pa je le tedaj, če svoje dolžnosti vedno z veseljem spolnjuje, če mu je izvršitev tega, kar zahteva um, v navado in potrebo. Pri nravstveno dovršenem človeku niso le posamezna dejanja nravstvena, ampak ves njegov značaj; najtežje dolžnosti spolnjuje z lahkoto in prostovoljno, ker ne ume, kako bi bilo mogoče drugače ravnati: Vsa njegova dejanja kažejo lahkoto in ncpri-siljenost, po njegovem obličju pä je razlit dušni mir, odsev dušne lepote.
Najlepši lepoznauski značaj v človeštvu pa ima verstvo, najtrdnejša vez, ki veže človeka na krepost. Od človeka glede prirojenih slabosti ni pričakovati, da Iii vedno strogo umstveno ravnal in svojih najboljših načel nikoli ne prestopil Zato mu je pa verstvo trdna vez in podpora za krepostno življenje, posebno v trenotkih skušnjave, ko strasti skušajo umstvena načela premagati.	(Dalje sledi.j
<	-0SÖ-
Šola in naši časniki.
Z desnega brega Sočinega. Literarna cvetka „Rim. katolika." Goriški dr. Mahnič piše v zadnjem zvezku svojega glasila to-le: „V državi gre vse za plačo in zarad plače. Daj mi, pa bom pod-učeval, čim boljše mi plačaš, tem več in boljše bom podučeval. Srce in misli državnega zgojitelja so v plači, ne v učencih. Za drugo se ne briga, nego da dopolni svojo uro; ko ima pozvoniti, drži vže za kljuko. Izven ure so mu dijaki tuji
in celo mej podučevanjem samim, kako mrzlo si stoje dijaki in učitelji nasproti! Nikdar ali redkokrat sliši dijak prijazno besedo iz profesorjevih ust. Da bi se učitelj ogrel za kaj višega, idealnega, ter vsaj kdaj vznesel se malo nad postavno predpisani šolski predmet, se malokdaj zgodi; hvale, spodbnje boš malo ali nič slišal. Pač pa čmeren je večkrat in trmast. Za šolo se malo ali nič ne pripravlja, da bi z razumljivim razlaganjem dijakom olajšal
težja vprašanja svojega predmeta; pač pa se roti in zmerja, ako pri izpraševanju dijaki ne razumejo, in z nepotrpežljivo naglostjo boječe še bolj zmede; lun as t je prišel vže v šolo, da se same klopi tresejo pred njegovo trmo, celo uro ni pa nič nego žuganje, zmerjanje, kazni, če ne še preklinjanje; sploh z vsako besedo, z vsem obnašanjem kaže, kako zopern mu je njegov stan!" —
Mi nimamo temu drugega dodati, nego
da prejema dr, Mabnič kot profesor bogoslovja za 9 ur pouka (branja) na teden 1400 gld. plače na leto in kot sonadziratelj v malem seminišču 100 gld., prosto hrano, stanovanje in postrežbo. To kaže, da tudi dr. Mahnič poučuje zato, da „mu dajo" in bogato dajo in dajo celo za vzgojevauje v veri(!!), ki je bolj idealna nego predmeti posvetnih profesorjev. Ubogi kmet, ki si moraš vsak krajcarček davka od ust odtrgati! „Kam pridemo"?! — G—m— č.
--ÖSÖ-
Slovstvo.
Odgovor gospodu Jož. F reuen s-feldu na oceno v št. 5. letošnjega „P o po t ni k-a." Sine ira! Jezikovna stran mojih „Junakov" je dirnola gospoda ocen-jevatelja jako nemilo. Da bi pokazal da tudi oblik, katerih gospod ne odobrava, vendar le nisem pisal tako nepremišljeno, kakor bi sodil čitatelj, evo nekoliko opazek. Da mi gre povsod le za stvar, tega, mislim, bodo prepričani oni, kateri me poznajo. Da se nahajajo nekatere nedoslednosti kakor sre-berni str. 12 in srebrnim str. 11, prejšni str. 7 in prejšnjih str. 78, polk str. 13, 51, 58, 71 itd. in polek str. 14, burija str. 32, Mengušu str. 59, tega ne prikrivam, ako-ravno bi jih mogel smatrati tudi za tiskovne pogreške. Ker pa rokopisa nimam pri rokah, o tem sam ne morem soditi, a kako so se vrinile morda celo v rokopis razumeva oni, ki ve da nabiram gradivo že leta in leta. Da pa rabim silnež, silovitež in celo silo-vitnež v pomenu „Tyrann" pa ni res, ker tega izraza nisem hotel rabiti, ampak rabim te besede le v pomenu „Gewaltherrscher Gewaltthäter." — Janežič-Bartel-ovega slo-varija dakako nisem mogel vprašati za svet, ker še ni bil prišel na dan, ko sem pisal svojo knjižico in v obče slovarja ne rabim pri svojem pisateljevanju, če se ne gre za kako tehnično stvar. Sedaj sem ga pa pogledal, ali Gewaltherrscher tolmači slovar z „oblastnik" „mogotec", in bi še sedaj na tem mestu, kamor sem postavil „silneže, siloviteže in silovitneže" ne bi zapisal niti „oblastnikov niti mogotcev", kajti „oblast in onda tudi oblastnik" je po mojem prepičanju „potestas", t. j. opravičena moč, mogotec pa tudi naznanja samo mogočnega človeka ne pa silnega, tu samo „sila" pomenja po mojem prepričanju lat. „vis" t. j. neopravičeno moč, za katero besedo rabijo Nemci tudi „Gewalt" kakor za prvo.
Za Gewaltthäter pa Janežič-Bartel ne navaja slovenskega pomena, zato ne vem, kako bi ga on tolmačil. Ker pa tiči moč našega jezika ravno v priponkah in nadomestujejo te v mnogih mnogih slučajih ravno nemške sestave, sem prepričan da bo umel tudi vsak deček brez daljega razlaganja da pomenja silnež silnega človeka in ravno tako silovitež silovitega itd. Na strani 52. pišem ujeli in na isti tudi vjeli, kakor bi pisal lahko Nemec na isti strani abfangen in einfangen, in menim da temu ne nasprotuje niti pravilo v Šil mano vi slov. slovnici za srednje šole, str. 145 in 146, niti Janežič ovo na str. 149. (tretje izdaje) in sledeči. Isto velja tudi za upitje') in „uname se strašni boj" str. 11 = es entbrennt der schreckliche Kampf, kjer rabi tudi Nemec lahko določni členek mesto nodoločnega, ker je govor le o nadaljevanju boja. Janežič-Bartel navaja sicer za entbrennen „vneti se",, na strani 176b pa pravi ent- (in Zusammensetzungen) raz, s, u, od. Šuman pa piše' na str. 6 vneti pa dodaje v opombi: izvirna oblika (oblike v) van, iz nje v itn in vq, iz zadnje vil in naš ve, v, u ; na str. 146 pa dostavlja določno, da pomenja v lat. in nemš. hinein in se loči od preponke u. Da se pa tu ne gre ni za lat. in (akoravtio pravijo incendere) v pomenu hinein gotovo ni dvomljivo. Na str. 69 pišem „poldan" na str. 76 pa „ob poludne", kjer že predlog kaže j da mi oblika ni imenovalnik. Sicer pa navaja Janežič-Bartel pod besedo Mittag poludne tudi kot imenovalnik.
Za „dereč„ str. 23 naj govori Janežič 80, kjer pravi derem ima zraven pravilne oblike deroč tudi dereč kot pravi pridevnik.
Na str. 12 pišem „trobec" na str. 21 pa „trobentač", ker sem hotel razlikovati
') Piäem pa zavpije radi samoglasnika, po katerem se čuje jasen v.
nemški „Hornist" od „Trompeter." Janežič-Bartel teh dveli besed ne razlikuje, ker navaja za obe oba izraza.
Isti pa navaja „kristijana", o katerem meni gospod oeenjevatelj, da zdaj pač ne rabi nobenemu pisatelju, če tudi je pra-vilniša od „kristjana" samo za „Christ."
„Morija je bila tako strašna itd." pišem na str. 8, ker sem hotel rabiti premišljeno „nomen aetionis", katero se mi dozdeva močneje od pomora (od pomreti). Da si treba misliti kugo poosebljeno, ni treba dostavljati, saj nahajamo ravno v narodnem poveriju in v narodnem govoru poosebljevanje tako pogostoma.
Pod slavnim nadvojvodam" na str. 21. je po mojem mnenju tudi prav navadno, ker se drži narod moške sklanje tudi za moške samostavnike na a, kajti analogija mu velja več nego pravilo.
Na str. 29. pišem: „Ravno takega junaka se je skazal korporal Karol Stoj." Da ne morem pisati „odlikoval se je junaka", mi bode pritrdil vsak. To bi tolmačil nemški : als ebensolchen Held er (be) wies sich ..." Temu ne ovira, da navaja Janežič-Hartel pod „beweisen" samo „dokazati ( ovati)" in „spričati(-evati)," kar tu refleksivnega „sich beweisen" ne jemlje v poštev. Pod besedo „erweisen" pa navaja za „sich erweisen" prav po mojem: skaza.ti(-ovati)" se, pokazati se. — „Obrnen" pisem bo Suman u str. 153, Janežič pa ima dvignen in dvignjen. — Na str. 38, „straže so budele" glej Janežič-Kleinmayr pod besedo budeti in primeri Janežič-Bartel-a, ki piše rudeč in rdeč. Na str. 39 „rudeča kri je curjala" (v oceni je „culjati" tiskovna pomota) in menim, da ta oblika tudi mladine po Slovenskih goricah ne bo begala, ker ima mladina, gotovo toliko čuta za jezik, da bo uvidela na prvi mah, da, izvira od „curiti" oziroma od „cureti." — Unima gl. Janežič slovn str. 63. — „Podati se je morala posavka" str. 50 gl. Janežič-Bartel pod besedo „ergeben" za sich ergeben" podati se in udati se. — Na str. 53. prijaha gl. Janežič-Bartel pod besedo „reiten" jahati, jašem in jaham, toraj tudi prijašem in prijaham. — Trdno se pa zanaša Teodozij na božjo pomoč (str. 32), ker sem hotel poudarjati nedovršno trpeče zaupanje njegovo.
Zakaj sem pisal to? Samo da bi pokazal, da sem vedel zakaj pišem tako in ne drugače. Sicer pa menim, da v mnogih slučajih, kakor kedaj naj pišemo v in u itd. odločuje vedno le subjektivno mnenje pisateljevo. Pisava se bo pa utrjevala tim
bolje čim več bode čitala naša mladina, čim bolj jo bo zanimala vsebina. "Sicer se pa zahvaljujem gospodu ocenjevatelju na laskavi oceni in mu obetam, da bom delal tudi za naprej po svoji moči za mladino in se rad držal tudi svetov o pisavi, kolikor bo moč.	Fr. Hubad.
3>To-vosti.
„Narodne legende — nabral, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središču. I. zvezek. V Ptuju natisnil W. Blanke". Cena 18 kr. To je naslov novi čedni knjižici. — Za slovensko ljudsko šolo navdušeni mladi nabiratelj, ki svoje pero kaj pridno namaka šoli v prid, ponuja na 39 straneh mičnik narodnih legend v gladkej slovenščini šolski mladini; otroškemu srcu se bodo izvestno dobro prilegle, pa tudi odraščene bodo kolikor toliko kratkočasile, kakor so mene. Božje lastnosti, kakor so: vsemogočnost, vsevednost, neskončna modrost, največa pravičnost itd. se v legendah teh kristjanom kaj lepo predočevajo, kar jih še bolj priporoča. Ko jih je jednajstletni sinko moj prečital, odgovoril je na moje vprašanje: „Lepe so te pripovedke, samo, da bi jih bilo več!" Podvizajte se toraj, gospod učitelj Središčanski, da pridejo skoro na svitlo še obljubljeni zvezki!	Zavski.
„Službovnik (Dienst-Reglement) za cesarsko in kraljevo vojsko. Tretji del. Pehota in lovska četa. Poslovenil in založil Andrej Komel pl. Sočebran, c. in kr. major v pok. — Drugi natis službovnika iz leta 1876. .§§ 1—21, Ljubljana, 1890. — Samozaložba. — Tisk „Nar. Tisk." — To je naslov ravnokar izdani ročni knjižici, katero je spisal in vdrugič izdal marljivi naš pisatelj, major v pok., gosp. Andrej Komel pl. Sočebran, Iii je naše slovstvo obogatil vže s celo vrsto vojaških knjig. Kar smo spregovorili o knjigi: „Organizacija vojstva" v 4. štev. našega lista, velja sploh tudi o novem delen, na katero s tem zlasti tovariše-vojake nujno opozarjamo.
„Službovnik" dobi se pri gosp. pisatelju v Gradcu, Grazbachgasse Nr. 40 po 15 kr. iztisek brez poštnine. Kdor jih naroči najmanj 12, dobi jih poštnine proste.
Oasopisi.
„Školski vrt': List za promicanje školskoga vrtlarstva, pčelarstva in svilarstva. Tak je naslov listu, katerega vže drugo leto ureduje in izdaja g. Miroslav Cugšvert v Zagrebu. Školski vrt izhaja vsak mesec jedenkrat in stoji 2 gld. na leto.
Vsak razborit učitelj je dandanes gotovo prepričan, kolikega pomena je dobro urejen šolski vrt. za ljudsko šolo, kako eminentno vzgojilo in učilo je baš isti. Da se pa šolsko vrtnarstvo, bučelarstvo in svilarstvo v Hrvatih povzdigne še na višjo stopinjo, napotilo je g. M. Cugšvert-a, da je pred letom din
ustanovil zgoraj napominjan list, ki vrlo dobro pospešuje označeno si zadačo.
Vsebina 1. št. 1890 je ta-le: Na pragu drugoga godišta. — O načrtih za školske vrtove. — O sje-menu kulturnih bilina. — Pabirci iz nauke o bolestih bilja, imenito kulturnoga (I.). — Svrha ruč-nomu radu u pučkoj školi. — Gospodarska riznica (zakladnica). — Književnost. — Svaštice. — Viest-nik. — Listak prinaša pesem „rjesma zimi" in pripovest „U zgodan čas", ki se nadaljuje. — V 2. št. nahajamo te-le samostojne članke: Priloži k metodici školskoga vrta. — O sjemeništu kulturne biline. — Nekoliko rieči o školskili vrtovih. — Nešto iz histerije vrtlarstva (I.).
Vže iz navedene vsebine lahko posname čitatelj, koliko dobrega in poučljivega prinaša „Školski vrt", kateremu želimo najboljši napredek ter ga vsakemu slovenskemu učitelju najtopleje priporočamo. K.
„Škola". List za učiteljstvo i sve prijatelje školstva. Ureduje in izdaje g. Marijan Vukovič v Oseku. Izhaja v t. dne vsakega mesca in stane 2 gld. na leto.
V uvodnem članku „Naš program" pravi g. M. Vukovič, ki je list ustanovil ob novem letu, da se
čestokrat sliši od učiteljev, naj bi izhajal tak list, ki bi se bavil večinoma ž njihovim strokovnoprak-tičnim delovanjem in njihovimi praktičnimi potrebami. Zato se bode ta list bavil največ z glavnimi metodičnimi vprašanji in s podukom v ljudskih šolah, kažoč to v praktičnih razpravah. Poleg tega bode razmotrival tudi administrativne poslove šole in učiteljev opozarjal na razne odnošaje, kolikor so isti v zvezi z delovanjem in nalogo šole in učiteljstva. Na ostala znanstvena in teoretična šolska vprašanja oziral se bode le po potrebi. Kratko rečeno ima „Škola" cilj, čitatelje seznanjevati le s praktičnimi zadevami šole in učiteljstva, sploh v večji meri obdelovati praktično metodiko raznih predmetov, k čemu jej želimo dosti vspeha.
1. broj „Škole" ima sledečo vsebino: Naš program. — K prenstrojstvu osječke više djevojačke škole. — Praktično tumačenje štiva (Djetinja za-hvalnost). — Napisivanje brojeva. — Mali pogled na čistoču i poredak u školah. Pedagogička iskrica. Lieva ruka. Odjelivanje dječaka od djevojčica u školi i u družtvu. Školstvo u Ugarskoj. Učiteljski sastanci. Školstvo u saborskom proračunskom odboru. — Književnost. — Viesti. — Listovnica. — K.
--
LISTEK.
Pisma iz Sibirije.
m.
Ni je menda nehvalnežnejše stvari na svetu, nego je politikovanje. Dosti besedičenja . . . malo jedra . . . često nepotreben vik in krik . . . naposled malo ali nič vspelia. S temi besedami izražen je blizu ves program politikovanja.
Vrhu tega ima politikovanje mnogokrat zle posledice. Ta si opeče prste, drugi si pokvari želodec, zopet tretji si naleze „politični nahod", da ga dalje časa glava boli.
Velika sreča je torej za nas učitelje, da naše oblasti tako po očetovsko za nas skrbe ter nam ne dopuščajo, da bi se vtikali v politično borbo in strankarski boj. V tem oziru smo srečni zlasti v Sibiriji. Tii ni nobenega izziva in ne odziva. Povsod vlada „slava Bogu v višavi in mir ljudem na zemlji", izvzemši kako „Kirchthurmpolitiko", katero tirata kaka sosedna trga ali bližnji vasi. —
Navzlic temu zavre časih nemirna kri v žilah Vašega Sibireana, da bi malce zaropotal, ko bi se ga kdo bal. Ker mu pa ni dovoljeno mešati se v visoko politiko, spravil se je na šolsko politiko, katero sme in mora gojiti vsak zaveden učitelj.
Za gradivo mojemu politikovanju zbral sem si pa nalašč, č. g. urednik, Vaš list: „Popotnik". Gotovo pličakujete, da bom zavihnil svoj nos in jel prerešetavati članke Vašega lista, pretipajoč mu srce in obisti, kakor to radi store nekoji razvajeni čitatelji, katerim redkokdaj ugaja kak spis. No tega storiti res nimam povoda. Nasprotno! Kar naravnost Vam povem, da imam skoraj otročje veselje z vsebino Vašega lista. Da-ji nekateri trde, da apetit med kosilom rase, vendar želim, da nam vedno podajate tako tečne hrane!
Ne bodem torej kritikoval duševnih proizvodov „Popotnik-a", g. urednik, pač pa gmotno stran Vašega podjetja. Prvič nisem zadovoljen s primerno pičlim številom Vaših naročnikov; Vi tudi ne, g. urednik, ka-li? — Ni mi sicer natančno znano, kako je „Popotnik" razšiijen mej našim učiteljstvom; tega sem pa uveijen, da je po Slovenskem še izvestno mnogo učiteljev in še več učiteljic, ki niso „Popotnili-ovi" naročniki. Take učitelje, ki morda rajši segajo po tujih, često slabših novinah, take prigovarjati na naročbo, reklo bi se govoriti gluhim ušesom. Kdor nima toliko razsodnosti, ljubezni do stanu in materinščine, da bi podpiral domač strokovni list, ta je ali zabit malomarnež ali ni naše gore list. Sploh si ne morem misliti ljudskega učitelja, katerega bi ne zanimalo zvedeti kaj o svojih sodrugih, katerega bi ne veselil napredek šolstva in učiteljstva in kateri hi ne hrepenel po nadaljni naobrazbi. Kdor tega ne kaže, ne zasluži nikakor lepega naziva: učitelj.
Od strokovnega lista kaj radi mnogo zahtevamo; zato pa ne skrhimo, da je gmotno podkrepljen. Naš „Pop.", ki je tako možato spregovoril besedo potegnivši se neustrašeno za našo čast, (kar bode sigurno tudi v bodoče storil,) zasluži baš sedaj, da se učiteljstvo mnogobrojneje naroči nanj. Saj je „Pop." naš najboljši prijatelj, boriMlj in vodnik. Oklenimo se ga torej vsi, da, bode lahko hrabro in krepko vihtil učiteljsko zastavo ter z uma svitlim mečem premagal tmino duha!
Druga pega, ki na prav nečastni način omadežuje marsikaterega naših učiteljev, je netočno plačevanje naročnine. Ali ni sramota za nas, če moramo v listnici upravništva redoma in v raznih varijacijah čifati: „Prosimo vse p. n. naročnike, ki še nam niso nič naročnine poslali, ali kateri Se celo od prijinegi časa kaj dolgujejo, da v kratlcem izpolnijo svojo dolžnost itd. itd.*)
To je neodpustljiva malomarnost onih naročnikov, ki po nepotrebnem uredniku lista delajo sitnosti in zavirajo ves razvoj podjetja. Vsako izdavanje lista zahteva stroške in sicer obile stroške za tisek, popir, ekspedicijo itd. itd. Iz česa naj se stroški pokrivajo, ako ne iz naročnine? „Reptilienfondov" pri nas Slovencih ni! Iz nič pa ni nič!
Ako tedaj naročniki ne store svoje dolžnosti o pravem času, pride izdajatelj lista nehote v zadrego, če ni kapitalist. S tem pa list nima več sigurne gmotne podloge, postane več ali manj odvisen ter časi o kočljivih stvareh ne more več tako nevstrašeno govoriti, kakor bi sicer rad. Mislim, da me bodo čitatelji umeli, kam merim. In vprašajmo se dalje, ali je to hvaležnost do urednika, ki se neprenehoma trudi povzdigniti list, da bi zadovoljeval vse čitatelje, pri tem pa si je vedno v skrbeh, ne bode-li poleg duševnega napora in ogromnega dela še trpel — gmotno škodo? Nedostaje mi pravega izraza, da bi primemo šibal stvari škodljivo malomarnost takih naročnikov. —
Pred kratkim-sem čital v nemškem pedagogičnem listu, kako člankar svetuje učiteljem postopati, da si prihranijo naročnino 4 gld. Predlagal je namreč, naj položijo vsak dan po 1 kr., ob nedeljah in praznikih pa po 2 kr. v stran in tako dobe naročnino. Nam slov. učitelj em pa še vsak dan ni treba odtrgati si bornega krajcarja. —
Roko tedaj na srce vsi p. n. naročniki z zaostalo naročnino. Storite svojo dolžnost in pokažite s tem, da vam je mar za obstanek in daljni razcvet našega strokovnega lista, ki se odločno poteguje za našo čast? Tak list zasluži pač obilno gmotne podpore. In če smo si svoj list gmotno podkrepili, ali si nismo s tem vže osigurili neupognenega boritelja, ki bo povzdignil naš ugled. Operiino torej še navedeni grdi madež. Naročujmo se mnogobrojnejtte na „Pop." in odrajtajmo tudi naročnino pravočasno! ter tako gmotno podkrepimo glasilo „Zaveze", da se bode lahko neodvisno in krepko razširjalo nam čitateljem v veselje, pouk in zabavo, stanu našemu pa v ponos in čast.
Vam pa g. urednik želim od srca, da moj glas ne ostane glas vpijočega v Sibiriji!**) Vederemo!
'__S ibirčan 2.
*) Taki opomini so tudi upravništvu ka j neprijetni; še neprijetniše, celo bridko delo pa so mu opomini po listih, ker ga stanejo mnogo truda in poštnih troškov, a so imeli dosedaj — žal! — le malo vspeha!	Ui edn
**) Bog Vas usliši!	Uredn.
Društveni vestnik.
Od Voglanje. (O zborovanju Celj. uč. dr. 2. m a r cij a 1.1.) Prijatelja izgubiti, ki pozna z vsema naše težnje, priznava naše delovanje, to je težko, bridko. Jedinega podpornega uda, bivšega prof. Mih. Zolgar-ja, ugrabila je našemu društvu nagloma neizprosna smrt. Otvorivši zborovanje posvečuje predsednik njegovemu spominu nekoliko prav prisrčnih besed, slikaje rajnega požrtvovalnega rodoljuba in vzlastnega prijatelja ljudskemu učiteljstvu. V znak žalosti dvignö se zhorovalci s svojih sedežev z gorečo željo v srcu: „Bodi žemljica lahka, blagemu pokojniku !" — Lepi pesmi „Tiha luna" in „Rožica", ki ste se potem zapeli, razvedrili ste nam tožnega duha. — Pri društvenih zadevah omenja predsednik in da na ogled hrvatski list „Školski vrt" v provspeh šolskega vrtnarstva, bučelarstva in svilarstva, naznanja, da je „Zavezi" poslal imenik novega odbora in društvenikov obsegajoč 2 častna, dosedaj 1 pod-
pornega in 29 pravih članov, prečita pismo g. Petri-ček-a, s katerim poroča, da mora odložiti načelništvo slavnostnega odbora o priliki zborovanja „Zavezinega" v Celju, ker je sprejet v obrtno-strokovni tečaj v Gradcu. Iz istega vzroka izostati mora Petriček-ov govor. „Kako poočitujem učencem desetinska števila." Z veseljem mi je bilježiti lep dar (5 gld.), kateri je poslala slavna Ptujska posojilnica slavnostnemu odboru v podporo povodom Zavezinega zborovanja. — Točka „uradni spisi", kako bi se namreč popravili, zboljšali, učitelju pa delo vsaj nekoliko okrajšalo in zlajšalo, reševala se je prav živo in širno, ker je bilo res toliko mislij kolikor glas. Obširna snov se ni mogla izerpiti, ter se bode nadaljevala v prihodnjih skupščinah. — Dostikrat je učitelj na kmetih tako od sveta oddaljen, da pogreša svčtov in izkušenj svojih tovarišev o vprašanjih, koje kliče na dan sedanji šolski pouk, ki dela učitelju, tudi
vže izvežlianemu, tu in tam preglavice. Nag načelnik, g. Brezovnik, je zato dobro pogodil ustanovivši pri društvu „vprašalno škrinjico", kamur naj bi o kočljivih stvareh metali učitelji svoja vprašanja, katera bodo reševali društeniki o skupščinah, ne da bi se razglaševala imena dotičnih vprašalcev. Tako sta pri zadnjem zborovanja metodiško prav rešila nalogi iz IV. računice str. 42, naloga 6, in str. 44, nal. 39, gg. Gnus in Brinar. G. Brezovnik odstopi kot delegat „Zaveze" in izvoli se mesto njega g. Brinar. Namesto g. Petriček-a izvoli se g. Gračnar za načelnika slavnostnemu odboru. — Končno mi je še pohvalno omeniti g. Stritar-ja, ki hoče svoj prosti čas brezplačno žrtvovati spisovanju sekiric za razne glasove, ki se bodo razdeljevali med gg. pevce, katerim bode potem možno se doma pridno vaditi, ter tako pospeševati društveno petje. Isto tako zaslužijo pohvalo dragi tovariši iz laškega okraja, kateri se ne boje niti dolgega pota niti stroškov, da le vestno prihajajo k skupščinam. Priporočamo je v posnemo nekaterim tovarišem iz celjske okolice! .
Streljak.
Iz Ptujske okolice. Naše učiteljsko društvo imelo je G. dan februvarija svoje letošnje glavno zborovanje, katerega pa se je udeležilo le pičlo število udov. Prisoten je bil tudi vrli naš okr. šolski nadzornik, g. Janez Rann er, katerega g. predsednik v imenu navzočih srčno pozdravi. Gospod nadzornik nam je dal nekatera pojasnila o izdelovanju učil in o drugih zadevah, za kar smo mu bili prav hvaležni. Gosp. predsednik se g. nadzorniku na njegovi lju-beznjivosti tudi dostojno zahvali. Gosji. Eduard Prettenhofer v Gradcu podaril je šolam ptujskega okraja mnogo pisank; izreče se mu zato v imenu društva prisrčna zahvala. Dopis upravnega odbora „Zaveze" o sklepih z dne 3. oktobra m. 1. vzame se na znanje in potrebno ukrene. O knjižnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" pa je krožila nabiralna pola z dobrim vspebom. Češki časopis za o!roke: „Male Noviny", kojega izdaje Ant. Jandl, se je priporočal.
Iz odborovega poročila o društvenem delovanja v preteklem letu povzamemo, da je število udov proti lani za 7 naraslo in da so ognjišče, okoli katerega smo se zbirali in pri katerem smo se ogrevali za napredek in slobodo, bila znanstvena in poučna predavanja, in sicer: 1. „O kulturi ameriške trte." ((i. J. Balon); 2. „Zgodovina Urbanske šole" in „Iz življenja slavnih mož iz Urbanske fare" (g. Ivan Kotzmuth); 3. „O zdravilnih rastlinah" (g. Grebenec) 4. Razni pogovori o vprašanjih uradne konference. Ti govori so se vršili v 6 zborovanjih. — Slomšek-ova nagrada je do 17. januvarija 1890. narasla z glavnico in obresti vred, ki so se zopet naložili na 117 gld. 85 kr. — Društveno gmotno stanje je bilo sploh povoljno. Manj zadovoljen se svojim poslom kakor blagajnik pa je bil knjižničar, ker se to-
variši le malo zanimajo za njegov odsek in bogato knjižnico. On kakor g. predsednik se zanaprej svoji častni sftizhi odpovesta. Slednji zato odkloni, ker je z delom preobložen ker se iljegove moči tudi drugod zahtevajo in ker predsedništvo prevzame g. J. Robič naduč. pri Sv. Vidu. Hvala in čast g. Kavkler-ju, ki nas je s krepko roko vodil v minolem letu. Za prihodnje leto sestoji društveni odbor iz teh le gospodov: Janko Robič, predsednik, D. Serajnik, podpredsednik, M. Šijanec in M.Trstenjak, tajnika, F. Zopf blagajnik, A. Ogorelec, knjižničar, I. Možina, F. Ziher in F. Šijanec odborniki, I. Grebenec in B. Weinhardt pregledovale,,'! računov.	M.
Iz šol. okraja goriškega. Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj v Gorici, dne 6. marcija je bilo povoljno obiskovano. Petintrideset gg. učiteljev in še pet gč. učiteljic je lepo število. Veseli nas posebno, da so poslednje pokazale, da jim je tudi mar za društvo.
Po predsednikovem pozdravu in izvolitvi dveh zapisnikarjev prečita g. M. Mlekuž zapisnik zadnjega zborovanja, ki se jednoglasno odobri.
Na dnevnem redu je bilo :
I.	Poduk v petju na ljudski šoli, o katerem je poročal g. Kr. Volarič, znani skladatelj. V dolgem poročilu omejil se je le na petje po posluhu ; o petju po notah govoril bode prihodnjič.
II.	Opis jed ne občine v o k raju v namen, katerega si je stavilo učiteljstvo naše, da izda opis celega okraja. G. P. Medvešček opisal je občino Opat.jeselo, jedino na Krasu, ki spada h Goriškemu okraju, v zemljepisnem, zgodovinskem in narodo-znanskem obziru.
Opominjamo, da bi se učitelji z opisovanjem posameznih občin podvizali, da vsa zadeva ne zaspi.
Med posameznimi predlogi omenjamo naj zloglasnih napadov stare „Soče" na šolstvo in učiteljstvo. Posvetovanje bilo je kaj živahno. Slišala se je marsikatera pikra beseda.
G. predsednik T. Jug razjasnil je, da je našega društva odbor obrnil se do učiteljskih društev za Sežanski in Tolminski okraj, da bi poizvedel njih mnenje. Vsa društva so za to, da se kaj storiti mora proti takim napadom. Tudi slavni c. kr. okr. šolski svet Goriški posvetoval se je o tej zadevi. Razposlal je vsem vodstvom ljudskih šol okrožnico, da naj učiteljstvo ne odgovarja zlobnim napadom v političnih časopisih, ampak z dejanjem dokaže, da napadi niso osnovani.
Z ozirom nato sejeskenilo, ne odgovarjati in zagovarjati se v polit, listih. Da pa ne bode šolstvo in učiteljstvo trpelo škode vsled takih napadov, pooblastil je občni zbor društven odbor, da se obrne s prošnjo do si. c. kr. okr. š. sveta in presl. c. kr. deželnega šolskega sveta, da oblasti varujejo interes šolstva in učiteljstva.
Radovedni smo, ali ponehajo napadi; drugače
se bode moralo kaj zdatnejšega storiti. Izbijati bo treba „klin s klinom" ; gradiva je vže preveč; sicer
pa počakajmo, kako se stvari dalje izmotajo, kajti položaj ni še jasen.	—r.
-(3$C3-
Dopisi in druge vesti.
Iz Dunaja. (Šola in državni zbor,) Dne 12. t. m. imela je šolska komisija gospodske zbornice svojo sejo, v kateri so avstrijski škoije označili svoje stališče proti ljudski šoli izročivši nastopno izjavo, katero je čital kardinal grof Schönborn:
„V prvi seji šolske komisije gospodske zbornice dne 28. febr. t. 1. rekli so podpisani člani šolske komisije, da hočejo poskusiti od vlade same za potrebno spoznano premembo zakonov z dne 14. maja 1869 in 2. maja 1883 tako uravnati, da se ustreže opravičenim zahtevam katoliške cerkve. To uravnavo si usojajo predpisani člani zboru zastopanih kraljevin in dežel v naslednjem natančneje pojasniti.
Po določbah gori omenjenih zakonov (§ 20), stariši ali njih namestniki svojih otrok ali varovancev ne smejo pustiti brez poduka, ki je za javne ljudske šole zapovedan!
Večina starišev, oziroma njih namestnikov je torej postavno prisiljena (§ 23.), svoje otroke ali varovance v javne ljudske šole pošiljati. Javna ljudska šola je torej prisilna šola, in stariši ali njih namestniki se morejo s prisilnimi sredstvi siliti (§ 24.), naj skrbe za to, da njih za šolo godni otroci redno v šolo hodijo.
Podpisani sedaj nočejo pretresati, ali je prisiljeno šolstvo sploh opravičeno ali ne, vendar pa mislijo, da je prisiljeno šolstvo, kakoršno imamo pri nas, le v tem slučaju dopuščeno in znosno, če se ž njim katoličanom ne krati najsvetejša, po ustavnem zakonu (člen 14.) zagotovljena pravica popolne verske svobode in svobode vesti. To se [pa brez dvoma godi, če postavnim zastopnikom katoliških za šolo godnih otrok ni mogoče dati jim po javnih ljudskih šolah take vzgoje in takega pouka, kakoršen se jedino vjema z načeli njih vere in kakoršnega tirja njih vest, ki jim torej naklada dolžnost, zopet in zopet povzdigniti svoj glas za katoliško uravnavo ljudske šole. Zavest, da z drugimi vred zvesto spolnjujejo vse državljanske dolžnosti, mora njih zahtevam dati še večo veljavo.
Pa še v veliko višji meri so škofje zavezani, da za izročeno jim čredo Kristusovo tako uravnavo javnih kot prisilnih šol zahtevajo, da se otroci ne bodo versko-nravno vzgojevali po nauku premenljivih šolskih mnenj, ampak po nepremenljivih načelih sv. vere, in da ne bodo izurjeni samo v znanostih in ročnostih, ki so potrebne za to življenje, ampak da postanejo zmožni, doseči tudi svoj večni namen; to je podlaga za odgojo v resnici poštenih ljudi in članov državnega in cerkvenega občestva.
Ta dolžnost podpisanim veleva, da za katoliške otroke zahtevajo katoliške javne ljudske šole, kar hočejo v naslednjih točkah natančneje določevati :
1.	Javne ljudske šole naj se tako uravnajo, da bode katoliškim otrokom redoma mogoče jih obiskovati, ne da bi bili namešani z otroki drugih veroizpovedanj.
2.	Na katoliških javnih ljudskih šolali morajo biti vsi učitelji katoličani, morajo se izobražati na katoliških učiteljskih pripravnicah in si morajo pridobiti tudi zmožnost, učiti katoliški krščanski nauk.
3.	Pri nameščanju učiteljev na katoliških javnih šolah je organom katoliške cerkve dovoliti toliko upliva, kolikor ga je treba, da se zagotovijo o primernem delovanju prosilca, ki se naj namesti.
4.	Krščanski nauk naj se v teh šolah po sodelovanju učitelja razširi, drugi pouk pa, kakor tudi učni načrti in pripomočki naj se tako uravnajo, da se v njih ne le nič za katoliške otroke spodtakljivega ne nahaja, ampak da je vse v lepem soglasju s katoliškim značajem šole.
5.	Glede nadzorstva katoliških ljudskih šol in učiteljskih pripravnic treba je katoliški cerkvi dati priliko, da njih verski značaj vsestransko in zdatno varuje in pospešuje po svojih zakonito nastavljenih organih.
Konečno naznanjajo podpisani, ne da bi se spuščali v politična razpravljanja, da so pripravljeni zastran svojih zahtev z merodajnimi krogi na daije se razgovarjati."
Na Dunaju, 12. marca 1890.
Podpisani so: Franc kardinal Schönborn, knez in nadškof praški, Janez Zwerger, knez in škof sekavski, Jakob Missia, knez in škof ljubljanski. —
Po tej izjavi oglasi se minister za uk in bogo-častje baron Gautsck takö-le: „Ker zahteva izjava, ki so jo prečastiti škofje dali ne le kot člani gospodske zbornice, ampak v imenu prečastitih škofov, katerih dolžnost je skrbeti za verske koristi katoliškega prebivalstva, z ozirom na važni obseg od vlade rosen in natančen preudarek, ne bom zamudil, da bi o njej ne poročal ministerskemu sovetu ter prosil njegovih sklepov. V ta namen prosim g. predsednika, naj sejo sklene ter visoko komisijo še le takrat zopet skliče, ko mi bode mogoče naznaniti vladni odgovor."
Na to sklene knez C/.artoryski sejo, ki je trajala jedva nad 10 minut, z opazko, da bode nadaljevanje razprave gg. članom šolske komisije pismeno naznanil	?
Kranjsko, 20. inarcija 1890. 1. — Črni oblaki se nam učiteljem zopet nabirajo na nebu, resni se nam bližajo zopet dnevi! Od kod ? No tega mi ni treba praviti —, to ve itak vsak zaveden učitelj. — A povdarjati moram, da nam je budnim biti bolj, nego kedaj poprej ! Da, čvrsti bodimo ter ko skala trdno stojmo na braniku časti svoje! Ti pa vrli „Popotnik" bodi vselej nam prapor, s kojim na čelu se hočemo krepko v bran staviti sovragom našim! „Zaveza" naš ščit, „Popotnik" pa naš prapor 1
„Popotnik-ov" napor za čast učiteljsko, neustra-šljivo njegovo zagovarjanje o zadevi našega ugleda ter naših pravic — napram nevestnim obrekljivcem našim — pridobilo mu je po Slovenskem vže dokaj prijateljev. Dokaz temu jako laskav dopis „S Temenice" v 63. številki z dne 17. marcija t. 1. v prvem našem dnevniku — „Slovenskem Narodu!" Ta dopis slove:
Od Temenice, 14. marcija. [Izv. dop.] „Čast Bogu! vendar sem dočakal dneva, ko se upa učiteljski časnik moško in odločno potegniti za uči-teljstvo, odbiti krivičen napad na „novo šolo", vzdih-nil sem s pravim srčnim zadostilom, prečitavši konec dopisa: Ljubeznjivosti „Stare Soče" v 5 št. „Popotnika".
Poznaje se, da je spisal ta dopis vešč umnik, — mlad učitelj —, kakor se nazivlje sam. Ves dopis je stvarno, a živo pisan. Ne namerjam, podajati vsebine njegovo, a opozarjam nanj slovensko uči-teljstvo, zlasti kranjsko, da ga čita v 4. in 5. št. letošnjega „Popotnik-a". Uveri se samo, da je „Popotnik" časnik, Id popolnoma zaslužuje našega zaupanja. Takšnega zagovornika nam treba — imamo ga — oklenimo se ga!"
S to željo končujem tudi jaz svoj današnji dopis!
-5--Bruno.
Iz Kočevskega okraja. (K a z n o t e r n o s t i.) V teku'dobrega meseca vzela nam je neizprosna smrt na Kranjskem troje tovarišev. — 25. januvarija umrl je v Gribljah pri Črnomelju učitelj g. Peter Ii am bič v 21. letu, 3. t. m. pa nadučitelj g. J. Krm a vn er v 33. letu. Istega dne je zatisnil za večno oči tudi g. učitelj Ferdo Vigele na Robu v našem okraju umrl je po dolgej bolezni v 49. letu svoje dobe. Vigele je bil vesten učitelj, vrl narodnjak in blaga duša. Zapustil je udovo in več otrok. Sta-reji sin se šola na ljubljanskem učiteljišču. Blagega pokojnika je spremilo k večnemu počitku — 5. t. m. — 6 učiteljev z Velikih Lašč, Dobrepolj in Sodražice ter 3 duhovniki in obilo ljudstva. Prišlo bi bilo še več tovarišev, a niso zvedeli pravočasno žalostno vest. Lahka mu žemljica!
Leta 1884. umrl je na Robu mlad učitelj Edv. Raktelj in hvaležno ljudstvo postavilo mu je lep spomenik. — Dosedajni vodja našega okrajnega glavarstva, g. dr. Lud. pl. Thomann je, kakor znano, imenovan okrajnim glavaijem. Učiteljstvo je pozdravilo
to vest z velikim veseljem. G. okrajni glavar, ob jednem predsednik c. kr. okr. š. sveta, je učiteljem naklonjen in nepristransk.
G. ribniški dekan in častni kanonik, Martin Skubic, ki je že dolgo vrsto let ud c. kr. okr. šol. sveta kočevskega, je odlikovan z viteškim križcem ^Ttan-Josipovega reda.	Zupanec Ivan.
Iz Gradca, meseca suše a. SI. dnem meseca marcija t. 1. otvoril se je na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu tečaj, ki je namenjen učiteljem, delujočim na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ta tečaj obiskuje 15 učiteljev in sicer 8 Štajercev, 2 Korošca in 5 Kranjcev.
Velezanimivi ta tečaj daje nam na teden po 34 obligatnih ur pouka, ki pa siehern dan naraste vsaj za 2 uri (treba je posebe pritegniti, da izdela vsak, kar mu je storiti) tako, da smo vsak teden 46 ur pod streho državne obrtne šole.
Predmeti so razdeljeni na mesece, tako da imamo vsak mesec druge predmete in drugo razdelitev učnih ur. Za mesec sušeč je napovedano na teden po: 15 ur geometričnega risanja, 6 ur prostoročnega risanja, 3 ure stavbarstva, 3 ure Maschinen-Elemente, 3 ure oblikoslovja in 4 ure Säulen-Ordnungen. Vsi ti predmeti so jako zanimljivi, kajti obsegajo zgolj nam dosedaj nepoznato tvarino, a profesorji, zgolj veščaki, predavajo toli zanimivo, da se ne utrudiš poslušati predavanja jednega in istega predmeta po tri ure skupaj, kakor se na pr. pri geometričnem risanju ]x> petkrat na teden zgodi. —
Za mesec april napovedano je isto tako po ■ 34 ur na teden, vendar odpade takrat geometrično risanje in vstopi mesto tega nauk o projekcijah v istem številu ur. Vsi drugi predmeti ostanejo ob istem število ur. —
Zna se, da so troški, ki nam jih povzročnje ta šola, res veliki, pa da so občutljivi za ljudskega učitelja tembolj, ker mu niti doma na deže'i ne preostaja novcev za dragocena učila, kakoršna si moramo tu ob dragem mestnem življenju kupovati. — No, tolažimo se pač s tem, da bode ta kurz obrodil obilen sad vsem vdeležencem, če ne prej, pa vsaj takrat, kadar bo stopil z nova pred svoje učence, katerim je posredno ta kurz tudi namenjen. H.
(Gospod profesor L a v t a r) spisal je pred kratkim pod naslovom: Erwiderung auf den Artikel Besprechung über Lautars Rechenbücher in der Grazer „Pädagogischen Zeitschrift" polo 8° obsegajočo. polemično razpravo, katera zadržuje glede metodike računstva toliko zanimljivega in poučljivega, da si ne moremo kaj, kakor da opozarjamo naše nčiteljstvo na omenjeno brošurico, ter ji priporočamo, naj jo pazljivo prečita. Založnika Ig. pl. Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani sta poslala ta Lavtar-jev odgovor vsem šolam, če pa ga katera šola ni prejela, naj se zanj oglasi pri založnikih
(Nesreča v šoli.) Z Jesenic na Gorenjskem se „Slovencu" poroča: Dne 7. t. m. se je igrala v šoli dvanajstletna deklica Mina Pretnar z dinamitno kapico ter praskala s peresom dinamitni prah. Di-namit se uname in nesrečni deklici na levi roki od-
trga tri prste, na desni roki in po obrazu pa jo zelo rani. Tri učenci so bili v groznem strahu. Ko se je deklica zavedla, povedala je, da je nevarno igračo dobila od svoje součenke, katere oče je rudokop. Preiskava se je pričela.

Raznoternosti.
[B i 1 i o n.] Besedo bilion izgovorimo lahko v dveh sekundah, napišemo pa v desetih. Toda šteti po jedni do biliona nemogoče je človeku. Dokaz zato. V minuti možno je došteti do 160—170; in bilo bi morda tudi mogoče do 200. Torej v uri 12.000, na dan 288.000, v letu (računajoč leto 365 dni) do 105,120.000. Prestopne dni preidimo. Ko bi začel Adam s prvim trenotkom svojega življenja šteti od ene do biliona, ne doštel bi celo življenje kakor nam pravi sv. pismo, kolikor je bil star. Zakaj došteti od jedne do biliona potrebno je ogromno število časa. Treba je za to 9511 let, 34 dni 8 ur in 40 minut.
[Starost dreves.] Profesor Kerner podal je starost nekih dreves, kakor bereš: cipresa (cupressus fastigiata) 3000 let. Tisa (taxus baccäta) 3000 let. Kostanj castanea vulgaris) 2000 let. Dob, gnjilec ali poletni hrast (quercus pedunculäta) 2000 let. Libanonska cedra (äbies Cedrus) 2000 let. Smreka (abies excelsa 1200 let. Lipa (tilia grandifolia) 1000 let. Limba ali cemprin (Pinus Cembra) 500—700 let. Bor, borovec (Pinus silvestris) 570 let. Beli jagned ali bela topol (Pöpulus alba) 500 let. Bukev (Fägus silvatica) 300 let. Veliki jesen (Fraxinus excelsior) 200—300 let. Gaber ali graber (Cärpinus Betulus) 150 let.
[H r i p k a.] Po celem svetu razsajajoča bolezen „influenza" imenovana ni tako nova kakor nekateri mislijo. Laški list ,,L' Amico delle Famiglie" št. 3. t. 1. navaja apostolski list papeža Benedikta XIV. od 10. junija 1745. „De jeiunii disciplina conservanda vel redintegranda." Vtem pismu opisana je bolezen, hripka zvana, ravno tako, kakor jo zdaj definujö zdravniki, — katera je sosebno nadlegovala človeštvo, 1730. 1733. in 1740. leta. In slovaški list „Obzor" čislo 1. t. 1. piše, da je se prvikrat prikazala na Dunaju leta 1782.
[Nova zvezda.] Kakor pišejo listi, izrečno ,Daily News", videli bodemo I. 1890. novo zvezdo. K petim zvezdam „Cassiopea" imenovanim na rimski cesti na severnem nebesu pridružila se bo šesta zvezda. In to bo sedmokrat našega štetja (t. j. od Kristovega rojstva), da se je prikazala prebivalcem zemlje. Poslednjikrat je o njej pisal „Ticone de Brahe" 1. 1572. Piše o njej, da je bila silno svetla ter je zatemnevala se svojo svetlobo druge zvezde in se mogla celo po belem dne videti. Toda ta svetlost trajala je samo tri tedne. Potle je oblede-vala in poslednje po 16 mesecih izginila. Njo spo-
minajo tudi „annali" od 1. 1264. in pa za Otona cesarja 1. 945. Nekateri menijo, kakor prof. John, W. Klein, znamenit zvezdar, (kakor piše češki list „Posel z Budše" 6. 3 t. 1.) da je to tista zvezda katera se je prikazala za rojstva Kristovega trem kraljem, kakor nam piše evangelij. Ali to je popolnoma krivo. Učeni Cornelij a Lapide je dokazal v svojih komentarih prav izvrstno, da zvezda katera se je leta 1572. prikazala, ni v nikakoršni zvezi se zvezdo betlehemsko.
[Eiffel-ov stolp v Ameriki.] Znano je, da se pripravljajo severni Amerikanci leta 1892. v spomin 400-letnice odkritja Amerike v Cekagu za svetovno izložbo. In zato bodo postavili stolp, kateri ima prekositi Eiffel-ovega v Parizu. Visok ima biti 760 metr. V prvem nadstropju bode prostora za 300.000 ljudi. Amerikanec H i n a d ale bo prevzel delo, katero bo stalo do 50 miljonov frankov. Na vrhu stolpa bode napravljena „kupola" s kipom Krištofa Kolumba, kateri bo gledal proti izhodu, na podnožju pa bodo predstavljale štiri podobe štiri strani sveta.
[Auto električna svetiljka.] Slavnoznani amerikanski „iznnjdnik" Edison, kateri je naučil „kovine govoriti iirpeti", pokazal je zopet svetu svoje bistre glavice lepo novo delo. Izumil je namreč svetilnico, katera sveti se svetlobo od 2—3 normalne sveče, elektriko pa dobiva iz človeškega telesa! Svojo novo iznajdbo pokazoval je Edison vže pred celim zborom zdraznikov. Zvečer ne čita Edison pri nobeni drugi luči, kakor pri rečeni svetiljki, katere luč proizvaja iz svojega telesa. Sama svetiljka je bojda prav vredna; imenuje se pa autoelektrična svetiljka.
[Dolgost našega življenja.] Laški list „L' amico delle Famiglie" ima o človeku statistiko v svojej I. št. 1890. Nadpisan je ovi članek „La statistica deli' Uomo." Iz njega povzememo, da prebivalci zemlje govore 3064 jezikov. Število moških je skoro jednako čislu ženskih. Okoli 600 miljonov prvih in nekoliko več poslednjih. Če vzememo z jednim drugim traje človeško življenje 38 let. Četrti del ljudi umrje, prejmer so dosegli 37. leto. Od tisoč doživi jih samo jeden sto let in komaj 6 doseže jih 65. leto. Vsak dan umrje po celem svetu 98.840 oseb, t. j. 4020 vsako uro, 67 vsako minuto ali 35,214.000 v enem letu. Poraja se jih do 56,992.000 na leto, t j. 400.800 na dan, 4200 vsako uro in 70 vsako minuto. Ožen-jene osebe in omožene žive dalje od nemožatih in
neženatih. Visoke rasti ljudje žive dalje od majhine. Razmerje mej oženjenci in omoženci in neoženjenci in neomoženci je 75 : 1000. Po opravilih svojih razvrščaj oč ljudi žive težaki: 32 let, kamnoseki 41, črevljarji in krojači 45, kovači 47, tesarji, zidaiji 49, pekarji, pivarji in mesarji 54. Vertnarji 50.
Vabilo. „Šmarijsko-Rogatsko učiteljsko društvo" zboruje letos prvikrat dne 2. aprila ob 11. uri v Šmarju s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 4. Volitev a) novega odbora, b) delegatov. 5. Nasveti. K mnogo-brojnej udeležbi vabi	odbor.
Vabilo. „Uč. društvo Ptujskega okraja" bode zborovalo v sredo 2. aprila — ne v četrtek. — Zaradi nadzornikovega prednašanja o statistiki ljudskih šol naj vsi šolski vodje gotovo pridejo.
Predsednik.
Vabilo. „Učiteljsko društvo za mariborsko okolico bode imelo v sredo 2. dne aprila v navadnih prostorih v Mariboru svoje 2. redno zborovanje, pri katerem bode mej drugim c. kr. okr. šolski nadzornik, gosp. Fr. Robič podaval pojasnila „o statističnem popisovanju ljud. šol." Začetek ob '/,11. dopoludne. K mnogobrojni udeležitvi vabi	Odbor.
Vabilo. Celjsko učit. društvo zboruje v sredo, dne 2. aprila t. 1. v celjski okoliški Mi.
Dnevni red a) Petje, b) Zapisnik, c) Društvene zadeve. čj Telovadba v ljudski šoli po vojaških načelih; gov. g. BI. Jurko. dj Pogovor o nedostatkih pri uradnih šol. tiskovinah. (Nadaljevanje), ej Nasveti. K zborovanju, katero se začne točno ob 11. ur; dopoludne, vabi vse č. ude najuljudneje odbor.
Vabilo. Brežiško-sevniško učit. društvo zborovalo bode na velikonočni torek, t. j. 8. aprila, na Vidmu s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Poročilo odborovo o draštvenem delovanju v preteklem letu. 3. Prirodopisje v ljudski šoli, (govori g. E. Slane). 4. Volitev delegatov za prihodnji občni zbor „Zaveze." 5. Nasveti. Začetek zborovanja ob 10. uri dopoludne. K prav obilni udeležbi vabi	o d b o r.
omr
liistnic a.
Z ozirom na dotično našo opombo v zadnji „Pop." številki, prosimo p. n. prejemnike našega lista, da pogledajo na dam S nji ovitek, kjer najdejo zapisano, do kedaj je naročnina poravnana. Ko bi kje bila kakor.'na pomota, prosimo, da se nam nemudoma naznani. Sicer pa upamo trdno, da nam vsi, ki. še dos 'daj niso svoje dolžnosti, storili, kmalu pošljejo naročnino.	Upravništvo.
Naznanilo.
Prva preskušnja za splošne ljudske in meščanske šole v tem leto se prične v Mariboru, v pondeljek dne 5. maja ob 8. uri zjutraj.
Oni, ki nameravajo se oglasiti k preskušnji, opozarjajo se na člen 11 1 in na člen III 2 izpitne naredbe z dne 31. julija 1886.
('. kr. preskašmlna komisija za splisne ljudske in meščanske šole v Mariboru, dne 24. marcija 1890.

Pri npravništvu „Popotnika" v Mariboru, Reiserstrasse št. 8, ali v tiskarni sv. Cirila, Koroške ulice št. 5, se dobiva:
Fizika v nižjih šolah.
Metodična razprava.
Spisal
I^r. ECa,-u.ptnaa.ri.il..
Pri šolski razstavi v Gorici n častnim priznanjem odlikovano ilelcc.
Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
Pri npravništvu „Popotnika" v Mariboru, Reiserstrasse št. 8, ali v tiskarni sv. Cirila, Koroške ulice št. 5, se dobiva:
Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk.
Prevel, uvod in komentar spisal Franc Breznik,
e. kr. profesor v Rudolfovem.
Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
O tej knjigi piše Slovanski Svet" v svoji 3. letošnji številki rneil drugim tako-lc:
„Tu jo glede na slovensko književnost novo delo, ki obsega no samo prevod, ampak tudi mnogo zgodovinskih in drugačnih pojasnil. Mnogo je takega, česar ne vedo niti oni, ki so se učili stare zgodovine, grščine in latinščine. Učiteljem in učiteljicam osnovnih šol bo ta knjiga veliko koristila in je tako rekoč dopolnilna knjiga pedagogi-ških del, katera je začelo izdajati slovensko uči-
« rssš
telistvo. Temu mi sosebno in iskreno priporočamo vrlo izdelano knjigo Brežnik-ovo; zagotavljamo, da si učiteljsfcvo zadobi velik zaklad, koristen njemu narodu, ako se uglobijo v misli tega spisa.
2ŠS
mm
Vsebina. I. Cenjenemu učiteljstvu slovenskemu. (Jan Lego.) — II. Prirodopisni pouk v jednorazrednicah. III.
(H. Schreiner in J. Koprivnik,) — III. 0 lepoznanstvu. (Dalje.) (Iv. Klemenčič.) — IV. Šola in naši časniki. (G—m—č.) — V. Slovstvo. (Odgovor na oceno. Novosti. Časopisi.) — VI. Listek. (Pisma iz Sibirije.) (III.) (Sib. 2.) — VII. Društveni vestnik. — VIII. Dopisi in druge vesti. --IX. Raznoternosti. — N. Listnica. — XI. Inserati.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepec.)