Vojaštvo ostane še celo leto v Meksiki in ob meji iT [I MacAlle, Texas- 27. julija. Newyorska milicija, 10.000 mož močna, ki sedaj straži meksi-kansko mejo, bo ostala tam do božiča in preko novega leta K četam, ki* so sedaj .v Meksiki, pridejo še drugje čete. Mogoče je, da ostanejo ameriški vojaki celo leto v Meksiki in ob meji. Kakor se je izjavil general O'Ryan ostajiejo mili-čarji toliko časa ob meji, da se j & "izobrazi" v vojake prve vrste, da bodejo izučeni o vseh vpojnih umetnostih in pripravljeni za vsak slučkj vojne. Pravo vojrio stanje. Vojaki narodne garde, ki ^e mudijo na meji, so podvrženi najstrožji vojaški disciplini. Minogo jih je bilo že obsojenih ha leto zapora, ker so prekršili razne določbe. Toda med vojaki vlada veliko zadovoljstvo-Večina njih je mislila, da gredo za par tednov na sprehod k armadi. Afnenje pretežnje večine vojakov je, da kakor hitro bodejo odpuščeni, da se ne vpišejo nikdar več mfd vojake. Mnogo njih je tudi mislilo, da bodejo šli v pravo, vojsko nad Meksikance, ne pa na važbanje pod vročim solncem Texasa. Vojaki ne dobijo nič plače. Odkar je bila narodna garda poklicana v službo, vojaki niso dobili še nobenega plačila. Obljubilo se jim je po $20 na mesec. Pred enim tednom je bilo naznanjeno, da bo dan plačila 3. avgusta, toda dan plačila je ustavljen in preložen na nedoločen čas. Kot se je izjavil neki častnik generalnega štaba, ne bo plače pred božičem. Vojakom je jako hudo, in namesto denarja dobivajo "čfpse", s katerimi dobijo vojaki limonado in posebna jedila« Toda to ne pomaga, ker vojaki bodejo morali "čipse" odplačati in povrniti svoto vladi. Submarin Deutschland pod vodo Baltimore, 27. julija. Nemški trgovski submarin Deutschland še ne bo odpotoval iz luke naj-jri^nj en teden, kot je sporočil Jtukajšni nemški konzul Lude-kritz. Nobenega nadaljnega pojasnila ni hotel konzul dati. V dobro poučenih krogih se pa smatra to naznanilo nemškega konzula za zvijačo, da bi se premotilo poveljnike zavezniških bojnih ladij, ki čakajo pred luko. * ^ Deutschland je potopljen. Ves dan v sredo, 26. jujija, je bil Deutschland potopljen. Poveljnik pravi, da je to potrebno, da se določi ravnotežje submarina. Manifest subma-rina se bo skrival še nekaj dnij. Manifest je ona listina,, na kateri je popisano blago, ki ga parnik nosi s seboj. 1 Angleška križarka v ameriških vodah. Včeraj je neka angleška kri- žarka pripljula prav v Chesapeake zaliv, v notranje prista-nišče, kjer je opazovala položaj nekaj minut, nakar se je odstranila. Angleški tovorni parnik Highbury se je zasidral prav nasproti Deutschlandu, tako da submarin • niti ven ne more, če bi hotel, razven Če se parnik umakne. To je povzročilo veliko razburjenje med Nemci. Amferiške vojne ladije na straži Washington, 27. julija. Mornariški tajnik" Daniels je naznanil, da bo ameriška križarka North Carolina odsedaj naprej stražila vhod v luko. Tej kri-žarki ste ^rideljeni tudi dve torpedovki. Vladni krogi v Washingtonu so se izjavili, da angleška, križarka, ki je zavo-zila v ameriško vodovje, ni prekršila nevtralitete. v Uslužbenci železnic glasujejo za dfrajk B St. Louis, Mo., 26. julija. B^lasovanje železniških usluž-I bencev glede štrajka se je no-} coj končalo. Ogromna večina glasov je za to, da se da odboru unije moč, da razglasi strajk vseh železniških uslužbencev. |i Kakih 96 odstotkov vseh železniških uslužbencev je glasovalo za štrajk. Vse ameriške železnice bodejo prizadete, če se »Štrajk razglasi in 450.000 uslužbencev bo brez dela. Štetje .gla-1 sov bo končano 6. avgusta, in [ na večer tega dhe je sklicano '■ ogromno zborovanje železničarjev v. Amsterdam Opera ; House v New Yorku. Naznanil se bo uspeh ^glasovanja, m -■«. $10.000.000 štrajk poravnan. i- Strajk newyorških izdeloval-* cev oblek je takorekoč že po-č' ravnan. Glavni odbor štrajkar-I, jev je z 43 proti 10 glasovom sprejel pogoje, ki so bili narejeni od delavcev in delodajal-f cev. Vsi štrajkarji bodejo gla-I sovali ali»sprejmejo pogoje, nakar se začne v petek z rednim £ delom. Štrajk se je pričel pred J dvanajstimi tedni je^veljal obe stranki nad deset milijonov dolarjev. [ y Nesporazum med delavci ■ Dasi je glavni odbor štraj-Ejkarjev zadovoljen, da se štrajjc F prenfha, pa vlada med delavci še vedno velika nevolja. Delo* dajalci trdijo, da so oni zmaga- li, dočim trdi predsednik unije, da so delavci zmagali. Glavna točka, ki so jo dosegli delavci. « * O' —Ven švarc, sedanji pomožni mestni pravnik in odličen Čeh ter požrtvovalen Slovan, ki je za Slovane. v-CJevelandu že mnogo storil, je kandidat za kongresmana v 21 - okraju. 21 kongresni okraj obsega sledeče varde: 5, 6, 12, 13, 14* 15, 17 ip pretinkte A, B, F, G, K, L, in Q pd 11 varde ter precink-te D in O od 18. varde. Rojaki, ki stanujejo v Newburgu, spadajo v ta kongresni distrikt, kjer kandidira Mr. Švarc*« . % London, 27. julija- Ko jo o-biskal kajzer nemško fronto v Franciji, je imel na vojak; sledeči nagovor: Vojaki! Vaša posebna pravica je, da se bije-te z Angleži, kar pomeni, da se borite (protf narodu. ) i je prisegel pogubo Nemcem. An -gleži so tekom let naredili močno zvezo, katere namen je bil nas, miroljuben nemški narod, napasti. Angleška diplomacija je povzročila vojno, irt sedaj nameravajo Angleži zane.Ui vojno na -nemška tla, da bi podrli naša mesta in vasi, in pobijali otroka in ženske. Vi morate uničiti Angleže in izsiliti iz njih tak mir, ki bo dobička-nosen za Nemčijo. . Strahote boja. Pariz, 27. jiilija. Boji med Angleži in Nemcfr za utrjeno vas Pozieres se opisujejo od angleških častnikov sledeče: Zgodaj zjutraj v nedeljo, ko je bil oddan signal za napad, je pridrvela infanterija na plan, pOtem ko je poprej 48 ur neprestano delovala artilerija. Zasedli smo vhod v vas in se kmalu polastili cele vasi- Ob pol dvanajstih pa so se Nemci vrnili in začeli s strahovitim napadom. (Bili so napol omamljeni z etrom, da bi bili straš-nejši v boju. Puška ni imela tu nobene besede, rabili smo le nože7""bajonete, palice in revolverje. Nemci so imeli nekake sekire z žeblji na konceh, ka-koršnjih so se včasih Indijanci posluževali. Videl sem nekega častnika, kako je dvignil sekiro nad ranjenim Angležem ,toda še pravočasno sem ga z revolverjem ustrelil, da ni zvršil okrutnega dela. , Boj do zadnjega moža- V neki zavarovani koči smo morali pobiti en oddelek strojnikov pri puškah do zadnjega moža. Videl sem dvoboj nekega nemškega stotnika z nekim angleškim poročnikom. Poročnik je vsekal Nemca po glavi, toda Nemec ga je ustrelil v trebuh. Poročnik je imel še čas drugič zamahniti in pobiti stotnika, pozneje se je pa sam zgrudil mrtev- Umakniti smo se morali pred silnim nemškim riavalom, toda zvečer ob 7. smo zopet prišli in vas je ostala naša. . Poljaki se zahvaljuje Ameriki. Haag, julija. Poljski deloma t je, ki so zbrani v Lausanne, Švica, pri zborovanju so poslali predsedniku Wilsonu zahvalno brzojavko, v kateri se zahvaljujejo Wilsonu za nje-, gov trud, da bi Poljaki v sta rem kraju dobili hrane in obleke iz Amerike in upajo "d? ho ameriška svoboda in neodvisnost zadela tudi poljski 11a-lod po končani vojni.' Rusi imajo zopet 4000 ujetnikov. Petrograd, 27. julija. Uradno poročilo se glasi: V okolici Kemmern so Nemci naredili dva napada, in naša fronta bi se skoro umaknila, da se nam ni posrečilo s silnim topovskim ognjem zagnati Nemce nazaj, ki so pustili mnogo mrtvih in ranjenih na bojnem polju. Severno od Beranoviči smo. pri dobili nekaj nemških opazovalnih točk. Ena nemška kompa-nija se je južno od Beranovi-čev približala našim žičnim o-viram, toda smo jih napadli s strojnimi puškami. Polovica je obležala mrtva ali ranjena. V okolici reke Slovenka, pritok reke Styr, smo pognali sovraž nika iz njegovih postojank. Sovražnik je tukaj trpel ogromne zgube. Ujeli smo tukaj 4000 mož, 63 častnikov, 5 topov in 6 strojnih pušk. Armenija je prosta Turkov. iP'etrograd, 27. julija. V torek so naše galantne čete pod po-vejstvom generala Udeničina, zasedle mesto Erzingan. Sedaj je vsa Armenija očiščena od Turkov. Nemško poročilo o položaju. Berolin, 27. julija. V Corni-tes-Ypres kanalu smo razbili neko angleško bastiljo z minami. Južno od Somme, blizu La Maisnonette farme smo vzdržali francoski napad. Na levem bregu reke Meuse smo nekoliko napredovali pri hribu št. 304. (Verdunska okolica.) Angleži so zasedli utrjeno vas Pozičres, kjer so imeli mnoge zgube. Poročilo iz laškega bojišča. Rim, 26. julija. V Lagarina dolini je naša artilerija obstreljevala sovražnikove kolone n& prehodu. V Astico-Posima o-kraju smo odbili dva silna na-| pada Avstrijcev, ki so hoteli dobiti Mbnte Cimone. Sovražne baterije so^obstreljevale ne-, kaj vasi v Degano dolini, kjer so pobili več civilstov. , / Nemci bombardirajo ruske zrakoplovne postaje. Berolin, 27. julija. Nemški zrakoplovni oddelek je včferaj bombardiral rusko postajo za zrakoplove pri Orelenu, v zalivu mesta Rige, kjer je poškodoval več zrakoplovov in povzročil ogenj v skladiščih. Nemški zrakoplovi so se nepo-škodovantyrnili. Nemški rablji v Belgiji. London, 27. julija. Sest civilistov je bilo včeraj obešenih v Ghentu, ker so se "pregrešili" proti nemškemu vojaškemu poveljstvu. Nadalje je dobilo mpsto Bruselj pet milijonov mark kazni od nemškega gu-a ernerja, ker so se Belgijci drznili praznovati svoj narodni praznik. To je nemška kultura, ki osrečuje svet! - * Rusija trdno drli z zavezniki Petrograd, 27. julija. Radij odstopa Sasohova iz minister- »tva zunanjih del, se ruska zunanja politika ne bo spremenila, se je izjavil Boris Sturmer, novi minister zunanjih del. Tako je naznanil Mihael Rodzi-iuT\, predsednik dume. Vsak korak, ki ga Rusija naredi, bo v popolnem sporazumu z zavezniki. Kajzerjev zet je znorel. London, 26. julija. Koreš-pondent lista "Express" je poslal brzojavko iz Haaga, v kateri pravi: Vojvoda Brunswick je popolnoma znorel. Bolezen se ga je polastila, ko je poveljeval enemu oddelku čet na ruski fronti, kjer je videl tragično usodo vojakov pod njegovim poveljstvom, ki so vsi zginili v nekem močvirju, katerega niso dovolj hitro opa/.i-li. Vojvoda Brunswick, ali bo-'je znan kot princ Ernest Cumberland je vzel za ženo edino cesarjevo hčer Viktorijo Lui zd, leta 1913- Socijalisti zagovarjajo vojsko. Berolin, 26. julija. Resolucija, katero je sprejela nemška socijalistična stranka pravi, da je boj Nemcev "obramba domovine, garancija politične nedotakljivosti in svobode v gospodarskem razvoju." Nemška socijalistična stranka se popolnoma strinja z nemško vlado razven par izjem. Hindenburg v defenzivi. j Petrograd, 27. julija. Na I Dvina fronti je zopet prišlo do I silovitih spopadov med Rusi in Nemci. General Hindenburg se obupno zoperstavlja Rusom, da bi jih ustavil pri njih napredku. Nemške čete zajedno z rezervami morajo neprestano napadati. Hindenburg je sedaj potisnjen nazaj za 14 milj. (Vsa Armenija v ruskih rokah. Mesto Erzingmn je bilo zadnje armensko mesto, ki je bilo še v turški oblasti. S padcem tega mesta so postali Rusi ab-I sohttno gospodarji Aritienije. ! Ruske armade so sedaj na potu .proti Bagdadu, proti Carigradu in proti Sredozemskemu morju. Turki se le slaJ>o ustavljajo. Ruske čete, ki so zased' le Erzingan, se niso ustavile \ mestu ampak so takoj nadalje-1 vale pot proti Kirkisarju, južno od Erzingana. Ruska armada v Aziji je sedaj samo 500 I milj od Carigrada in 260 milj od Sredozemskega morja. Žrtve morskih volkov. Mobile, Ala., ^7. julija. Vladna ladija Taloosa, Jci preiskuje obrežje, je našla barko Carrie Strong brez posadke. Vsa znamenja so kazala, da je bar-, ko napadlo na stotine morskih 1 volkov, ki so požrli vso posadko. Avstrija prizna umikanje. Dunaj, 27. julija. Uradno naznanilo se glasi: Južno od Leszniow, dvanajst milj severno od Brodya so se naše čete umaknile pred. sovražnikom. Jako sitni ruski napadi pri Rad-zivloff, šest milj od Brodya, so Rusom prinesli nekaj uspehov. Na laški fronti so Italijani v Sugana dolini prenehali napadati. ---o——- t—14 otrok je umrlo v četrtek radi silne vročine. Vremenski urad ne more obljubiti, da bi se vreme kaj kmalu spremenilo. Enaka vročina vlada od Atlantfka do Rocky Mountain gorovja. Cleveland ima najbolj vroče podnebje tekom zadnjih h43 I* Enajst mrtvih trupel delavcev še vedno Uvtaneht V TUNELU GLOBOKO POD VODO DALEČ ZUNAJ NA ERIE JEZERU LEŽIJO SE VEDNO TRUPLA PO NESRECENIH DELAVCEV. —Najmanj šest trupel ponesrečenih delavcev leži še vedno v tunelu, 150 čevljev pod jezersko vodo, 5 mijj od suhe zemlje. V četrtek se je odločilo več pogumnih mož, da prodro v tunel in skušajo spraviti trupla na dan. Vsak je bil .oborožen s čelado, ki je varna proti strupenim plinom in /t varnostno svetilko. Najprvo so morali očistiti vhod, ki jim je zapiral nadaljni dohod k truplom. Vsakdo je bil prepričan, da če udari s krampom ali lopato ob kamen in se prikaže iskra, da nastane druga razstrelba, ki jim uniči življenje. V tunelu je še vedno mnogo plinov, ki se lahko vnamejo. 'Blato in pesek, ki so ga nakopali v tunelu, so spravljali po elevatorju na površje in ga stresli v jezero. Za tem blatom in peskom pa leži še najmanj še$t mrtvih trupel. V tunelu so ogromne množine plina, in pred vhodom v tunel so postavili ogromen pl-halnik, ki bo prisilil plin iz tunela na prosto. Eksperti, ki so dospeli vz Pittsburga pravijo, da če se ta plin vname, da uniči ves tunel, vso vodovno napravo in vse stavbe v okolici. Delavec Justus Aro, o katerem se je sporočalo, da je mrtev, se je v četrtek mahoma pojavil pri delu. Dejal je, da ga veseli, ko je bral v časopisih, da je mrtev. Spal je dve noči v parkih. Več kakor 100 delavcev pri tunelu je v četrtek prenehalo i delom, ker se boje za svoje življenje. Nobenih var-riostnih priprav ni pri postaji št. 5. niti pri postaji št. 4. Zupan Davis j-e dal povelje, da se preštejejo vsi rešilni aparati, kar jih ima mesto. -Država, ki se je sprva branila plačati odškodnino za ubitimi in ranjenimi delavci, je sedaj se izjavila, da bo plačala odškodnino. Vsega skupaj se bo plačalo $78.000. Mesto. Cleveland je dolžno asesment za poškodbe> in bo marala država tožiti, da dobi ta Asesment. —Na vogalu 18. ceste in St. Clair ave je v sredo zvečer eksplodiral gasolin v avtomobilu Charles Busha. Bush je dobil nevarne poškodbe. James Ryan se je peljal s svojo ženo profi Elyriji v sredo. Tudi svoje štiri otroke sta imela s seboj. Avtomobil je zadel v brzojavni drog. Oče in mati sta nevarno poškodovana, otrokom se pa ničesar zgodilo ni. Dvanajst avtomobilistov je bilo kaznovanih od sodnika Phillipsa radi prehitre vožnje. 11 oseb leži v bolnišnicah, ker so dobile poškodbe pri vožnji. —Ker mesto ne pobira dovolj »hitro in pogosto ostankov, se je upeljala preiskava. Pro-našlo se je, da posebno v gosto naseljenih krajih se ostanfcv jedil pobirajo komaj dvakrat na teden, kar povzroča grozen smrad in bolezen v okolici. Mestni zbor bo odredil, da se "gar-bič" v takih krajih vsak dan pobira, da se naredi poseben prostor, kamor bodejo ponoči s karami vozili ostanke jedil. Zdravstvena oblast mesta bo dobila večjo moč, da prisili ljudi, da bolj čistijo svoja sta novanja. -—-Ko vlada tako silna vročina v Clevelandu že, neprenehoma tri tedne, pa se je oglasila kompanija, ki prodaja' led, in pravi, da bo ceno ledu podražila. Pravijo, da nenavadna vto-čina sili ljtfdi, da kupujejo več ledu, in da bo kompaniji led kmalu zmanjkal. Kdor kupi se- daj led na kompanijski postaji, ga dobi samo 15 funtov za 5 centov in 30 funtov za 10 centov, dočim so ga prej dajali 50 funtov za noc. —R. B. Stevfenson poslovodja elevelandske podružnice Od "National Biscuit Co." je bil najden mrtev v hotelu Hollen-den v sredo. Poreg njega so dobili steklenico s strupom. Slabo zdravje in silna vročina je prisilila moža k samomoru. —"Frank Golob, 205 E. 161 St. je tako hudo trpel na vročini, da je padel v sredo popoldne na Waterloo Rd. nezavesten. Odpeljali so ga v Wright bolnišnico, kjer je upanje, da bo okreval. - —Lepa zgodba se pripoveduje pri policiji na glavni postaji. Policija je sumila nekega kavarnarja, da toči žganje, dasi nima licence. Dva detektiva sta dala nekemu moškemu en kvoder, naj gre v kavarno in zahteva žganje, naj plača, potem pa naj prinese plačano žganje detektivom kot — pričo za nepostavno prodajanje pijače. Mož je šel v kavarno, naročil dva kozarca žganja, plačal, toda namesto da bi plačano žganje nesel detejetivom, je spil dobro kapljico in pri zadnjih vratih pobrisal na cesto. In kavarnar toči se naprej žganje, ker policija nima dokazov, dokler ga nekega dne ne! zaloti maščevanje detektivov. —«Za štiri milijone dolarjev so posamezni Clevelandčani' letos navedli več premoženja v davčne namene kot lansko leto. —Pri preiskavi, ki se je začela radi silne nesrče v tunelu novega vodovoda se je izjavil C. P. Yeager, komisar vodovodnih naprav, da je superintendent vseh del v tunelu vedel že zdavnej, da se nahaja plin v tunelu, in da obstoji velika nevarnost za delavce, ki so zaposljeni. Nadalje je Yeager pri preiskavi povedal, da se je superintendent Van Du-zen izjavil v pondeljek ob 10. zjut. da se nahaja nenavadno velika množina plina v tunelu, in da je ena zračna stiskalnica izven reda in da obstoji velika nevarnost za delavce. Nadalje^ da seje mestu naročilo, naj nikar ne pošilja več delavcev v 1 tunel, ker se zna pripetiti ne-1 sreča. Toda vse to je bilo za-, 'man. In dvanajst ur potem, ko se je zvedelo, da se nahaja plin v tunelu, se je v resnici pripet tila razstrelba, ki je zahtevala 2)i, življenj. Vprašanje je sedaj* kdo je kriv, da se delavce ill pravočasno opozorilo na nesre-. čo in zakaj mesto ni takoj vsega naredilo za varnost delavcev, in zakaj še sedem ur potem, ko se je nesreča pripetila, mesto ni poslalo nobenih rešilnih aparatov na lice nesreče. Raditega je moralo dati življenje 11 delavcev, katere bi se lahko rešilo, če bi bili rešilni aparati na mestu. —V petek, 28. julija se vrši v čitalniških prostorih seja di-rektorija za zgradbo Doma ob 8.30 zvečer. Ker je seja velikega pomena radi semnja, se prosi vse direktorje, da se brez Izjeme udeleže. —John Breskvar, izdelovalec smodk za S. N. Dom je Sedaj že kupil od tajnika Doma za $12 labelnov za smodke v tem kratkem času. Rojaki, zahtevajte vedno cigare S, N. Do- ni rv-ov i mmni/ * 4 ftirDVV A FVELANDSKA AMtKIIvA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. ♦ • • ;v" .. •.......... ' i ... ■ <■ - i i — NAROČNINA, Zfl AmeriKp - £2.30 Zo Ct**fdL po poJtifJ.OO JZa Evrope - 5O Posamezna Jtm^ilfja - Jc '•HP-riT'.; . 1 '" ■ ' ■■ ■ ' ------- ■ --=-; 1 r Vh pisma, dopisi In denar naj m pošilja "Clevelandska Amerika*', 611» ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO_ EDWARD KAUSH, Publisher._ LOUIS/, PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. ^Read by 25.000 Slovenians (t-in the pfy of Cleveland and elsewhere. Advertising rates oh request. American m spirit Foreign in lotiguage only. " VkuEPKONE CUV PRINCETON .169 _ Entered as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Oho under tht Act of March 3rd. 1879.___ No. 89. Friday, July, 28. 1916. Letošnje predsedniške volitve. Razkol, ki je nastal med republikansko in progresivno stankC, postaja vedno večji. Sicer je ob ča$u republikanske konvencije v Chicagi nastal "sporazum" med voditelji progresivistov in republikancev, toda le med voditelji. Voditelji progresivne stranke so obljubili, da bodejo podpirali republikanskega kandidata Hughesa^ Vendar voditelji so računali brez volivcev. Takoj po republikanski konvenciji so pričela, prihajati iz vse;h držav poroči-, la, da so progresivni volivci ob-i sodili delo svqjih voditeljev ter da pod nobenim pogojem tie bodejo volili za Hughesa. Najlepši primer razkola v strankah je newyorska držav-, na konvencija progresistov, ki se je obtjržala pretekli teden. Na vrsto je prišlo vprašanje, ali so progresivisti države Newj York za republikanca Hughe-, sa. Nastala je taka rabuka v{ zbornici, da se je bilo bati pre-( tepa. Hughes torej nima ničesar pričakovati od pristašev Rooseveltove stranke, dasi je sam Roosevelt za Hughesa- | Tem več pa pričakuje demokratična stranka od progresi-, vistov. Načelnik demokratične kampanje *a volitev McCor-mick se je izjavil, da če dobi-( jo demokratje le majhen del onih 4.000.000 glasov, ki »o bi-j li leta 191*2 oddani za Roose-velta. tedaj je Wilsonova zrna-j ga gotova. In mnogo stotisoč progresivistov bo glasovalo za Wilsona- Politikarji lahko računajo, da republikanci lahko dobijo mnogo več kot polovico pro-j1 gresivnih glasov, pa še ne' bodejo zmagali. Te račune so' dobili na sledeči način: Leta 1912 je dobil Wilson v državi New York 655.000 glasov, Taft 455.000 in Roosevelt 390.000.! In če sedaj n. pr. v newyorski državi glasujejo tri četrtine j progresivistov z republikanci, dobi zadnjo četrtino progre sivnih glasov iWilson, ki bo 1 imel na podlagi tega se vedno r večino 753.000 glasov proti ( 748.000, ki bodo oddani za Hu- > ghesa. Če gre 25 odstotkov newyor-ških progresivnih glasov za Wilsona, bo Wilson zmagal v j new'yoreki državi, ravno takoj bodejo demokratje zmagali v; Ohio s pomočjo 20 -procentov ( progresivnih glasov, newjersey-j ska država bo dala 12 procentov progresivnih glasov, Ne-, braska 1(3 procentov, Maine 26 Illinois 20, West Virginija 27, Kansas 26, Massachusetts 45 in North Dakota 24 procentov, tov. Posamezni državni voditelji progresivne stranke so jako nasprotni republikanskim načelom. In na to dejstvo pokla-da demokratična stranka svo-' je račune. Demokratični voditelji pričakujejo letos še velikow več glasov za Wilsona kot leta 1912. Mnogo demokratov leta 1912 ni poznalo Wilsona. Poznali so, ga toliko, da je bil guverner države New Jersey, in to je bilo vse. Toda odkar jevpostal Wilson predsednik, se ga je šele spoznalo. Kot predsednik je bil eden najbolj razumnih in previdnih voditeljev. Prestal je veliko preskušnjo in spoznan je bil, da zna voditi položaj, in če je isti še tako zapleten in nevaren. Sicer pa predsednik Wilson sam ne veruje mnogo v stranko. PonovnO se je izjavil, da veruje v stranko le toliko, v koli- kor je stranka pripomoček, da se doseže namen. Republikanska stranka letos nima ničesar novega v svoji platformi. Naziranja te stranke so preveč zastarela, da bi mogla republikanska vlada uspešno voditi narodno politiko. ; Wilson je vcepil v narodno življenje nove ideje, novih moči, in imel je povsod lep sad, do-čim se vsakdo spominja na vla-, do predsednika Tafta, ki je bi-,Ia ena najbolj suhoparnih v ameriški zgodovini, j Glavni princip, za katerega! bodejo republikanci podajali Wilsona, je njegova meksikan-ska politika, ker ni znal "varo-1 vati interese ameriških državljanov v Meksiki." Ker ni takoj z oboroženo silo posegel v me-ksikanske homatije. Demokratje bodejo na to lahko odgovarjali- Prvi nemiri v Meksiki so se pričeli 1- 1911, ko je bil še Taft predsednik. In Taft tedaj tudi ni poslal kar tatfo1 vojsko v Meksiko, da ščiti koristi ameriških ' kapitalistov. Prepustil jo vso stvar svojemu nasledniku Wilsonu. Wilson je bil moder in previden. Sicer je resnica, da so Meksikanci po klali nekaj ameriških, državljanov,, da so požgali nekaj ame-l riškega ozemlja, toda pomniti je treba, da je pri tem ostalo.1 Vse drugače pa bi bilo, če bi se napovedala vojna. Nad deset tisoč Amerikancev bi bilo tedaj ubitih in pohabljenih, ker Meksikanci bi jako žilavo branili svojo zemljo. Dasi naš Ust ni glasilo demokratične še manj pa republikanske stranke, pa imamo dobre simpatije z Wilsonom. Nje-, govega nastopa proti Nemcem) ne more pozabiti noben human1! človek, in v trenutku, ko je grozila vojna z Nemčijo, je znal Wilson ubrati prave strune in iz najhujše krize pripeljati našo deželo zopet v mir in red. Poleg tega pa ima Wilson še nekaj, česar dosedaj pri drugih kandidatih nismo opazili. To je njegova velika ljubezen do svobode neodvisnosti malih narodov. Predsednik Wilson se ni ustrašil, se ni sramoval, da je kot /predsednik najmočnejše re-publijce sveta javno in uradno spregovoril, da mir v Evropi je le mogoč na podlagi narodnega principa, namreč, da se, vsem narodom po vojni podele enake pravice, da noben narod nima pravice zatirati drug narod, ampak vsak svobodno in neodvisno živeti. To so velike besede, ki kažejo na moža z obširnim znanjem, ki ve, kaj trpijo narodi v Evropi, ki spadajo pod tuje vlade. V tem oziru moramo ceniti in spoštovati Wilsona tudi mi Slovenci. Kajti tudi mi se prištevamo med one narode, ki spadajo sedaj pod tuje vlade, in kateri narodi bi morali biti svobodni in neodvisni. I11 na-rialjna štiri leta Wilsonovega predsedništva bodejo mnogo pripomogla, da se bodejo evropske homatije spravile v red, če bo na čelu ameriške vlade mož kot je Wilson. . Sicer pa v enako burnih časih kot so danes ni pametno spreminjati gospodarja v ameriški politiki. Wilsonu je bolj znana evropska politika, vzroki in posledice vojne kot vsakte-remu Amerikancu. In če pride sedaj na čelo vlade nov mož, se bo moral najprvo dati podučiti o tem, in marsikatera napaka se lahko pri tem stOri. i Boj je med Hugfcesom. ki k zastopa reakcijonarna načela in med Wilsonom, ki je pr,o-svitljen z modernimi idejami. . Odločiti se za glas pač ne bo te.ško. o Baba in palica Med hrvatskim narodom se pripovedke ^ledeča narodna pripovedka: t "Prišla je baba k popu in začela javkati in jokati. "O jo meni! "Kaj sem doživela na stare dni! Pomagajte, pomagajte}" Pop se pa čudi in vpraša babo, kaj seji je vendar pripetilo, da triko javka. Mogoče ji je bfcj-ta zgorela, ali 90 ji otroci pomrli, ali se je mož pobil? < Baba pa javka naprej in ko seje najavikala pa reče: "Ničesar od tega, toda gorje je gorje; moj stari me ne mara več in lazi za drugo!" Pop se nekoliko začudi: kaj neki je obsedlo babo In po čem ona sodi, da stari ne mara več za njo. "Eh," odvrne baba, "kako ne bom vedela, da me ne mara, ker me že osem dnij ni pretepel!" (Pop se še bolj začudi in baba začne tolmačiti: "Ej, ko je on mene pretepal, tedaj sem vedela, da na mene misli, toda sedaj ko me ne tepe več, sem pa popolnoma* prepričana, da je na mene popolnoma pozabil in da mie ne ljubi ve6!" Popu se je baba zasmilila in pozval je k sebi starega, razjasnil mu je stvar in vse je bilo v redu: baba je dobivala dnevno svoje batine, in bila je vesela, ker je tepena, ker je vedela, da jo mož ljubi. iMi mislimo, da te pripovedke pametnim ljudem ni treba še posebej tolmačiti. Ravno tako kaikor ona baba mislijo in delajo naši Avstrijanci: Dokler jih Avstrija tolče in klesti, mislijo da s tem Avstrija doka zuje, da vsaj misli na nje. Naši Avstrijanci bi bili najbolj nesrečni tedaj, kadar bi prenehale padati batine po njih hrbtih. In sedaj veste, zakaj toliko rogovilijo proti nam. Zato ker mi želimo in delujemo, da prelomimo avstrijsko batino in da povzročimo, da se avstrijski bič več ne bft vihtel nad na^ šim narodom". In Avstrijanci se tega silno bojijo..... Mile. 1 Če bi vojaki volili. . —4— Precej ironije, če ne hudob nosti je v nasvetu upljivnega nemškega lista "Frankfurter Zeitung", ki je pretekli teden nasvetovala v svojem uvodnem članku, naj Nemci s svojimi so vražniki sklenejo premirje, tako da se &a nemškim vojakom prilika iti domov in tam glasovati o, pravem mišljenju nemškega naroda. Namreč ali je nemški narod zadovoljen, da se vojna nadaljuje ali želi nemški narod mir in »pravo z drugimi narodi. Ironija je, pravimo ,enake stvari nasvetovatj, 1 kajti Nemci so dobro prepričani, da zavezniki ne bodejo dovolili nobenega premirja. Če bi se premirje dovolilo, kadar bi se kakemu nasprotniku zdelo potrebno, tedaj ne bi bilo vojne, ampak nepretrgana vrsta premirja. Namen nemškega lista, ko je nasvetoval premirje, je bil političen in naroden.'Toda nekaj impozantnega bi bilo vseeno, če bi se vijakom, ki se mude že dve leti v strelnih jarkih, dovolilo glasovati za ntir ali za nadaljevanje vojne. Resnica je, da nemška vlada silno uipljiva na one ljudi, ki so ostali doma. Z napol-resničnimi poročili jih tolažijo, da stoji vse dobro za nemško državo, da so vojaki z največjem veseljem v strelnih jarkih. Toda če bi se vojaki vrnili domov med ^ svoje in jim povedali gorje, katerega doživljajo vsak dan v strelnih jarkih, tedaj bi se to glasilo drugače kakor pa poročilo generalnega štaba. In če bi' nemška vlada dovolila, da 1 vojalci volijo glede vojne, tedaj i bi se «vet kmalu začudil, kak-1 šjio je mnenje vojakov vstrel-- nft jarkih in kakšno je mne- . nje onih, ki so daleč od vojne. )j Tu je treba predvsem pov- darjati, da niso oni ljudje na-j svetovali, ki so za Vojno, da, vojaki jjlas^'ejo za n\ir ali vojno. Nasvet je prišel od ljudi, ki so siti klanja, in ki dobro vedo, da vojak nima paradiža V strelnem jarku. Torej( trezni in mi* . sleči ljudje so sprožili nasvet, , naj se vojake pošlje domov, kjer izglasujejo ali so h za . vojno aJf-ne In svet hi se žacu« j dil, ko bi slišal prevdarek vo-. jakov. Ta nasvet za vojaško glasovanje o miru je del nemške . kampanje, da se .pripravi Nem-oe na "časten mir". Kajti Nemci so seveda danes prepričani, da jim znjage nihče ne more odnesti. Toda v Nemčiji obstoji zveza, ki se resno bavi z morebitnimi bodočimi posledicami miru. Je tudi v Nemčiji namreč nekaj ljudi, ki niso absolutno prepričani, da t>© Nemčija konečno zmagala vse svoje sovražnike. Kajti miru, od katerega bi Nemci dobili vse ono, o čemur so sanjali, ni'treba pripravljati. Če bi bili Nemci popolnoma prepričani, da ne morejo zgubiti, tedaj nemškega ljudstva ne bi bilo treba pripravljati na mir. Na mir se pH-pravlja le take narode, ki ni kakor ne morejo zmagati in se morajo torej polagoma zadovoljiti s tem, kar mu bo dovolil sovražnik. Omenili smo, da v Nemčiji obstoji ,zveza, katere namen je pripraviti nemški narod na "časten mir". Na čelu te zveze je nemški princ Wedel. Ta zveza neprestano deluje, '- --------r--—T--— -----£ REPUBLIKANSKI TIKET PRIMARNE VOLITVE 8. AVGUSTA 1916 Eugene Quigley w. I I'KVi 1 * kandidat za KONGRES M. distrikta W«da: I. 2, 3, 4, 7,8.9. 10. 21.2*. 25 Republikanski tiket Prlmaraa valitve ft. avfosta 191« Vamp m zaaejvo Ml POSOJAMO denar V AYSTRQ-0CSK0 POTOM HRANILNICE NA DUNAJU Vtelc, ki polije denar, dobi potrdilo prejemnika, Hitra in poltena postrežbe. Odprt urad • obnadaUah ■a poliljanj« ff ( tfrt \ od 10 12 dop. . daaaija )\ v I. nadst. LEO SCHWALB 6131 St CUir Ave. ----— ^---1 Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Čista slivovka kuhana iz pravih > čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 Itnamb najtinejii tropinjevec in drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75 c. j jj Pristna rodeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. Vinska posoda ob 5 do 10 «sl. velja $1.00. U 25 gsl. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je »od brezplačen. Te cene se samo za na debelo. Naročilu eaj se priloži densr in hataneni naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva llovemka druiba aa prodajo finib pijač. 61024)4 Št Clair Aw. - - Cleveland, 0. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenlh državah imajo za ffeelo, da kadar treba naroČiti DOBRE IN POCENI druttvene tiakoviife, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Gevelandska Amerika" Hi Isdelajcno vsa društvene, trgovske In privatne tiskovina. Naša tiskarna je najbolj ' Moderno opremljena tamed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Plilte n cene vsake tiskovina nam, predno se obrnete kam drn< gam. Pri naa dobita lepše, cenajie in boljie tiakoVine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. _i_ •>>-.- •• I Wk , Šm ttt VNf" 1 I [I „ L,t<| -1 - 1___ Mmmnmm il DiovensKa i/0Dr0u6iQH cvcza /1 «,rr.lA. MNVMT 1WM w (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT AWN.H U.U.»rU—13.dot. /ŽiŽ^, lnk©rp#r. 13. urea iBia rfWWpm 1914. ▼ driavi Ohio UHKM vdifaviOliio ' ■ ') i )i ii Jffr r j ■ V".......... 'J SCLEVELAND. OHIO VRHOVNI URADNIKI: PRJQP8BDNIK: JOHN GORNIK, «106 *1. CLAfll AVHNU«. .j PODPREDSEDNIK: PRJMOt KOQOJ, 8W4 ST. CLAIR AV». TAJNIK: FRANK H UDOV BRNIK, 1061 J&A8T «lnd 8T. BLAGAJNIK: JHRNBJ KNAU8. 1061 1ABT «2nd 4 STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. 6BLi«lKAH, 6117 ST. CLAIR A VEL ODBORNIKI: Frank M. JAKAIČ, 1103 Norwood Rd. Jo«. RUSS, «711 Bonna are. Praak ZORIC, 6909 ProMer »v«. Frank OBRNE, 6038 3L Clair ava. Anton GRDINA. 6127 St. Clair »ve. Ignac SMUK, 1061 Addlaon Rd. Anton DiTIVR, 1166 B. 61it 8L 6«0a vrhovnega odbora'10 vrtijo vsako Četrto nedeljo v maaaon T ob 3.30 dopoldne v pisarni vrkovne»» urada. Pisarna vrhovnega urada H061 B. 62nd St drugo nadstropja, daj. Cuyahoga Telefon Prlpceton 1176 R. Val dopisi, druga uradna stvari in denarne nakasnloe, naj m potiljajo na (vrhovnega tajnika. Zvealno glasilo: "CLBVBLANQ9KA AMERIKA" Nadaljevanje iz 2. strani. Slovan, it 3. — c. 733 "Ferd. ? Cankar, 1059 Fr. Berkopec, 1144 Louis Jerše, 1603 John j, Pečnik, 1723 Louis Fink. Sv. Ana, it. 4. ~ c. 414 Fr. Suhadolnik, 416 Rozi Jalovec, 437 Jos. Jalovec,# 451 Fr. Bo-stič, 47S A g. Berkopec, 477 Fr. Kozo^lav, 778 M Urbančič, 1845 Valentin 2 Beden. - PRESTOPLI ČLANI. C. 183 Anton Debeljak, od št. 5 k št. 12. „ s IZOBČENI. Slovenec, št- 1. — r. 1209 Fr. \ Šepec. Sv. Ana, St, 4. —t c. 1551 Mary Srebrnjak. li Napredni Slovenci, it 5. — a tp. 169 John Murnik. . ■ r • S V Cleveland, O. 20. julija, 1916. I L Fr. Hudovernik, tajnik-r Opomba tajnika: -r- s Konvencija se , bliža b med letom se je vedno govori- n lo, to bo treba spremeniti in ~ drugo točko nadomestiti, a je d. vse nekako tiho, vse čaka na :c, izid konvencije. Člani in, člani-in ce, pridite z vašimi idejami še pred konvencijo na dan, Zveza lr, ima glasilo, in naj člani kaj spi-C) sejo, kaj bi, hoteli za zboljš&> 0. nje pravil v glasilo, in s tem bi r se lahko razvidlo mišljenje raz-ličnih članov, ta 0 e- Nemci so iz severnega kon-ca vasi Posieres obstreljevali angleške pozicije na gosto, da y. se je zdelo, da pada toča in ne r kroglje. Na tisoče krogelj se je ^ razpočilo vsako uro. Niti ena hiša v vasi ni ostala cela. Iz _ dru^e strani pa so Angleži e-js nako trdovratno streljali ves ^ dan, tako da so kroglje od obeh' r_ shrani srečavale in spremenile vso okolico v pravo peklo, s —Albert Moline je sedel v . torek pred sodhikom Hadde-_ nom. Zavit je bil tesno v suk-n njo, roke je držal v žepih in z 0 zobmi šklepetal. Uradniki sod-t nije in sodnik sam pa so se po- tili v potokih od strašne vro-j_ čine. "Vsak, kdor pravi, da je sedaj mrzlo in si zapenja suk-, njo, je blazen, in vi, Albert ^ Moline, greste v BTaznico, je dejal sodnik. Siromaka je naj-, brž vročina prevzela, da je zno- 1 _ * Uspešno zdravljenje. ) Uspešen zdravnik zdravi, 7 syoje bolnike z dravilom, ki je popolno zdravilo-čisto, natanč-u no, užitno. Tako zdravilo je Tri Y nerjevo ameriško grenko vino, ki ima prijeten grenkast okus in je sestavljeno iz zdravilnih 1 zelišč in čistega rudečega vina. - Pomaga veliko v vsakem polo-- žaju, kadar je treba odstraniti c iz telesa vso nečisto snov, in tudi kadar potrebuje telo nove sile in moči. Pri mnogih boleznih želodca, zaprtja, slabosti, nervoznosfi, slabi krvi, daje to zdravilo pomoč, poveča apetlt in pomoga prebavljati. Cena $1 . Po lekarnah. Jos. Triner, ke-> mist-1333-39 So. Ashland ave. Chicago, 111.' * * * Zahteva po Trinerjevim li-l nimentom raste, kar dokazuj?, j da dobro deduje. Je jako dober J proti revmatizmu, nevralgiji in -napetju. Cena 25 in 50c, po po-1 šti 35 in 60 centov. POZOR! č * s Članom 'Lovskega Podporne- r j ga društva in vsem tistim, ki . so se nanovo vpisali in stari , člani, ki so že bili društveniki, y ki se oglasijo nazaj za sprejem, se naznanja, da naj se zberejo v nedeljo, 30. julija ob 5 , 1. uri točno v Grdinovi dvorani, da dčbijo svoje znake in knji- , žice, da odkorakamo skupaj po druga društva, ki so nam obljubila udeležbo, Ne pofabite tega važnega dneva za društvo John Grdina, predsednik. »' -■;«■•»,' 1-.»A.... P "Čas je edina slovenska re- h vija v Ameriki, posvečen za s\ pouk, napredek in znanstva k Naročite se na ta velezanimivi Ust pri "čas" 2711 So, Millard tx ave. Chicago 111. ali pa na 6033 ti St. Clair ave. Cleveland, Ohio, y Naročnina $1.00 na leto. ližejo se zanesljive oseb« po slovenskih naselbinah, ki bi na-^^^^ iTiro^fukc za. ta vdezani-L mivi Btt. (Fri.j - j I 1 IvNJlZEVNOST. ČAS" slovenska revija ra po uk, napredek in znanstvo, ima sledečo vsebino za mesec julij: Oblaki (Pesem). — Tretji stadij ali pobiranje darov za stari kraj. — Književnost. (Avstrijske vojne slike.) ~ Avstrijske vojne slike* za zagrinjalom. —* Kako je Avstrija vladala svoje ; narode. — Nekaj faktov iz sedanje vojske. — Trojica, ki pričakuje naš napredek.— Nekaj ruskih pregovorov. —s Maček, ' (Fqtodrama) — Zaklad v Gozdu.— Iz astronomije. — Iz geologije— Gumi in njegova velika važnost. — Znanstvena ko-košjereja. — Prebava hrane v človeškem telesu. — Jetika. — (Pomoč zoper bule in kurja očesa. — Voda in njene lasnosti. — Kadar čistiš hišo. — Iz upra-vništva. . Iščem žensko pripravno za gospodinjstvo. Hišna dela in skrb za enega otroka. 1114 E. 63rd Street. , (91) Štirje pošteni fantje se sprejmejo na stanovanje s hrano ali brez. 1447 E. 51st St. (91) Išče se Slovenec, izučen mesar, ki zna nekoliko angleško- 4702 St. Clair ave. (90) Naprodaj je jako čedna hiša, poceni, priditi morate takoj. Za 2 družini po 5 sob, vse moderne naprave. Odprto zvečer do 9. ure, pridite v nedeljo, na »73 E. 75th St. Slovensko govoreča dekleta se sprejmejo kot prodajalke v trgovino. E- A. Reimer & Co. 3423 St. Clair ave. (91) Delo dobi dobro izučen krojač. Fr. Poje, 4015 St. Clair (90) Krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo in dobro plačo. Fr. Spenko, 15406 Calcutta ave. Collinwood. (91) Dr. L L SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUML 746 EUCUD AVE. bKmlL^thSt. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in s istimi aparati k«t zdravijo ▼ VELIKIH SANITOR1-JIH V EVROPI U rada« ure: 9. ij. da 4. pop. 1 7. inC. do t. rra£. 10. do 12 dop. ob nedeUah. Ixrciit* ta otftcu, da nt pozabitt na*toi)a (POZOR! Pri nas se naiučite godbe, , garantiramo, da se izučite. A. ■ Hoedl, 41118 St Clairave. 1-t--- (Fri. 92) Cenjeni ženin in nevesta. iNa j topleje se vam priporoča v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, vencev, šlajerjev, ! šopkov, kaikor tudi v»edi dru-giih potrebščin, ki gpadajo v to vrsto. Vsaflča nevesta ali ženin ima v alučajui poroke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju (prihraniti denar, kupite kar .potrebujete za poroko, pri meni, kjer dofcite vse potrebščine tuidi po vedmo nižji ceni, kakor kje drugje. Na dan poroke pošljem k vam na dom izurjeno spletalko las, Iki vam splete lase in opravi za poroko in to čisto brezplačno. Za obilen obisk se vam naj-topleje priporočam, ker born tudi vedno gledal na to, da yam točno in pošteno postrežem. S spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6434 St Clair ave. blizu Addison Road. ■ 1 — - Fri. Dec. i st. Pohištvo naprodaj. Radi odho 0 da iz Clevelanda. Lepo pohišt-la vo po nizHi ceni. 1202 E. 6rst j: St < > (90) Dekleta, ki znajo delati na . .strojnih pripravah krila in ob-leke, dobijo takoj delo. Sprej-c me se tudi nekaj učenk. Plačamo, dokler se učijo. Galvin JC Bros. 1381 W. 6th St. Cleve-^ land, O.__(9Q) aj Proda se dobro idoča sloven- k, ska grocerija, ki dela dobro z- trgovino in je sredi slovenske e- naselbine. (Priložnost za Slo- e- venca, katerega veseli ta obrt, o- naj ne zamudi te prilike. Več v se poizve v uredništvu (89) ~ NAZNANILO. Iz urada Slov. Lovskega p. društvo sv. Evstahija se nazna-8 nja, da se občinstvo vabi k ve-_ liki slavnosti, ki se vrši 30. ju-lija ob priliki blagoslovljenja ■b nove zastave. Vsa društva, ki d so obljubila korakati, naj se ) zberejo pri svojih dvoranah ob 7 pol ene popoldne, ker pridemo j" po vas, da skupaj odkorakamo 1 v cerkev. Po blagošlovljenju 1 pa gremo v .Grdinovo- dvorano, r, Kateri se ne morejo udeležiti >2 korakanja, so prošeni, da se >) posamezno udeleže. Torej ne - pozabite Slovenci veselega dne-va 30. julija. Bo dobro preskrbljena zabava. H Za sprejem novih članov je r še čas do prihodnje nedelje po a znižanih cenah. Samo pridite k John Grdinatu in vam bo po-" jasnil stvar, kako morete po-e stati član pred 30. julijem. ■ Bratski pozdrav Odbor, John Grdina, predsednik. (89) - HIŠE NAPRODAJ. Hiša za 8 družin, pet let stara, 4 sobe za vsako družino, renta na leto $1500. Cena $13.-500. Takoj se plača $3500, osta-, lo pa po $800 na leto. Rojaki, to je prilika, katera se teško dobi. Hiša je zidana in skoro nova, to hišo lahko kupite za S3500- Drugo se samo izplačuje z renfom, rent vam ostane na leto, dočim gre $800 za odplačilo. Denar je tako gotov kot bi ga imeli na banki. Hiša za 4 družine, vse v dobrem stanju, v bližini 6ir ceste. Cena $4800. Rent na me- -sec $46. I Hiša na Orton Ct- za 2 dru- J žini, velika klet s kopališčem, 1 peč, (furnace) cena le $3000. i Hiša za 4 družine v bližini J Homer ave. škriljeva streha, 1 ( hiša se dobro obrestuje. Cena I $3900. j Hiša iza 8 sob, za 2 družini 1 na E. 76. cesti. Cena $3000. I Hiša v Collinwoodu za 3 dru- j žine pod jako ugodnim pogo- ] ji. Vprašajte pri (x86) 1 JOHN ZULICH, l 1165 Norwood Rd. Išče se slovensko dekle, ki zna J angleško, za v zlatarsko trgd- 1 vino. Stalna služba. Hueter I Jewelry Co. 5372 St. Clajr ave. J ■ ---- (x86) 1 Sprejmejo se 3 mirni in pošte- I ni fantje na hrano in štanova- A nje. 5811 Bonna ave. (89) ] Hiša naprodaj na lahke obro- j ke. Jako pripravna za zdravni- 1 ka, pogrebnika ali saloon. 6507 I Superior ave. (89) ] V najem se oddajo lepi trgov- 1 ski prostori, pripravni za ma- I nufakturno blago ali drugo tr- J govino. Jako poceni. 15502 Wa- J terloo Rd. Collinwood. (92) i Išče se dekla za hišna opravila. 1 Dobra plača. 5301 "St. Clair 1 ave. ) I Soba za enega fanta, brez hra- 1 ne, se odda. 1201 Norwood Rd. I Sprejmejo se trije fantje na 1 hrano in stanovanje. 5351 St- J Clair ave. (89) ] Proda se dobra mesnica v sre- 1 di slovenske naselbine. V^č se 1 poizve v uredništvu lista (89) J ZAPEKA bi ne amela trajati dalj neRO 24 ur. fl Ako ae vam C reva ne lz prazne jo vsaj 1 enkrat v tem Umu, je znamenje 1 k^ fl terim vai hoCe nariva opomniti, da V je vale Creveeje v neredu, all pa kaj fl nepravilnem v prebavi. Uživajte Se- m verov tl^jenakl balzam (Severa'« fl Balaam of Life) ter povefiajte popit, m ka ako potreba, da al Izpraznite fcne- M va ter a tem pomp Kate naravi odške (Frieibie srajce) . 65c 59c moške praznične srajce • 35c Union suits: $1.00 union suits samo . . . 65c POZOR? Mi dajemo za vsako plačilo opeke Slovenskega Narodnega Doma. Tudi za obleke naročene po meri, dajemo opeke. Narodni Slovenci, kupujte v tej trgovini in pomagajte narodnemu delo. « BELAJ & MOČNIK, KROJAČA IN TRGOVCA Z MOŠKO OPRAVO 1 6205 St. C^air Aife. VAŠA ŽELJA JE URESNIČENA | Krasen f ono graf s kabinetom samo fl5.00 Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega izdelka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj se je želja spolnila — v naši zalogi imamo sedaj perfekten inštrument za vaio ženo in otroke, da se razveselijo.^ Vsa krasna glazba najboljših umetnikov se 'lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za enega. Nekaj krasot Carola fonografa. " (Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vseh krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo 11 funtov, se lahko prenaša po hiiik se vzame s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je si avčdk med vsemi fonografi. NaroČite takoj se danes, Visok je 22 palcev, močan, trpežen in ikrasnoga glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shrambo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrezen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dnevih je bilo nad desetti-soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu. Dobi se samO pri * 1 Fran K. Čeme, SLOVENSKI URAR IN ZLATAR. Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kraje. 60 J J St. Clair A *>«»., Cleveland, O. ■ ■ , A'-. - > ; t ,» * jV.] Miri (iijl| jc vplival tudi na Slovence kakor v narodopisnem in socijaltiem tako tudi v političnem življenju. Srbi so se sklanjali pred Turki na ozemlje hrvaške kraljevine (zlasti v Li-ko in Posavje), a Hrvati na Kranjsko, Štajersko, Ogrsko in Moravsko. Tako je, nastal na jiugo-vzhodnem Kranjskyi in južnem Štajerskem \ hrvatsko-slovenski amalgam. Celo Srbi iz Bosne, Hercegovine in Ra-ške so se naselili v Beli krajini (v 2umberku, Marindolu in Bojancih). Tako so prišli za-padni ali ilirski Jugoslovani v najožji stik, občevali so in kup-Čevali med seboj, a kar je glavno, postali so vojni drugi, ko so se preko dve stoletij bojevali ramo ob rami proti krvoločnemu Turčinu. — Prvikrat so Turki vdrli na slovensko zemljo po bitki pri Nikopolju (1396) in so grozovito razsajali po jugoistočnem štajerskem, zlasti okoli Ptuja. Od tega leta pa do XVIII. stoletja, ko so zadnjič plenili okrog Metlike niste bili Kranjsko in Štajersko nikdar varne pred napadi poturčenih Bošnjakov. Vojskovanje Slovencev s Turki je imelo za Slovence to dobro stran, da se je po občevanju s Hrvati in Srbi v-njih brez dvoma prebudila narodna samozavest kakor tudi zavest sorodnosti ii^ enotnosti Jugoslovanov. Saj se pripoveduje celo o nemških plemenitaših, ki so služili kot oficirji in generali (n. pr. Adam Burgstall) v Vojni Krajini, kako so se navadili jezika Srbov in Hrvatov, spre jeli njihove običaje in celo narodno pkrnenitaške oprave. Bojevito razpoloženje -Slovencev v dobi turških napadov in romantični dogodki, ki navadno spremljajo vojsko, dali so povod novemu procvitanju , narodnega pesništva. Iz te dobe imajo Slovenci najlepše junaške pesmi in romance V dobi turških bojev so pokazali Slovenci tudi voljo e-mancipacije od Nemcev, koji poskus pa je bil v prvi vrsti so- i cijalne in agrarne prirode, in 1 samo sekundarno narodnosten. 1 Na kraju XV. in v prvi polo- 1 vici XVI! stoletja so se namreč ; zbrali kranjski in štajerski kme tj.e v velike vojske (Matija Go- I bec), da bi otresli žuleči in i nadležni jarem nemških pleme- 1 nitašev, ali so podlegli boijši \ taktiki in boljšemu orožju vi- s tezov. 1 Iz novejše zgodovine je od i velike važnosti okupacija slo- 1 venskega ozemlja po Franco- c zih (1809—1813), ker se je od \ tedaj neprenehoma in krepko r prohujala narodna zavest »Slo- t vencev, dokler niso postali to c kar so danes, kulturno politic- c no organizovana narodna dru- V žina enega imena z istim knji- i ževnim jezikom. t Dandanes štejejo Slovenci p okoli 1.600.000 duš in sicer: v c avstrijskem cesarstvu M93000 p v Italiji 40.000, na Ogrskem I 45.00—50.000, v Ameriki £50 k 000 in drugje po svetu 20.000. Seveda pridejo v poštev za na- v rodni razvoj samo oni Slovenci, n ki stanujejo kompaktno na svo £ ji domači grudi in štejejo ne- o kaj manj od 1.300.000, toraj. j približno toliko kakor Arbana- v si. Mnogo slabi narodno moč 1) Slovencev to dejstvo, da so ( razdeljeni na troje držav, a v k Avstriji sami zopet .na šest pro- i; vincij, kar zelo ovira skupnb ii delo in politični napredek zla- I sti še zaradi tega, ker so raz- j ven na Kranjskem in Goriškem z povsod v manjšini. Na severu p jŽh potiskajo mogočni Nemci ^ na istoku Ogri in na zapadni s strani Italijani. Samoobramba g . je 'tem težja, ker podpira na- J rodne nasprotnike Slovencev s tudi državna avstrijska politi- t ka: niti država niti dinastija v ne napušča tradicionalnih ger- l manizatorskih teženj. In celo c kadar se na severu pobotajo r Nemci in Čehi, navadno plača- 1 jo račun Slovenci. Na ta način $ je na Koroškem zatrto sloven- i sko šolstvo in uradovanje, in / na Štajerskem teško dobijo službo slovenski uradniki. Če pa j W , . ki kateri slovenski sin ostane do- 0- ma, ta mora postati na pol rein negat ali pa je izložen šikanam č- nemške in nemčurske birokra-a- cije, koji daje potuho centralna r- vlada na Dunaju. Zato pa brez 4- dvombe pride čas, ko bodo to ta početje najbolj obžalovali go-in spodje na Dunaju, ker bo 'Nem-ta cem tako vzrasel greben ne-in strpnosti, da se v Avstriji ne > bo dalo t njimi živeti, kar moji re postati fatalno za monarhi- 1- jo. Politična nemorala je pač ' ii največje zlo in izpodkopava dr- ' n žavne temelje. 1- Ako se ne oziramo na Lužic- 1 v ke Srbe, ki predstavljajo samo J >- rudimente nekdaj močnega po 2 r- labskega plemena, potem so ! o Slovenci najmanjši- slovanski 1 :- narod. Ali je nekaj pri njih, ' >- kar jih dela silno važne za med- 1 ,t sebojno konstelacijo narodov 5 o — in to je njihova geografska j u lega. Slovenska zemlja predstav- f - 1 j a* ozadje tržaškega zaliva in 1 preko nje peljejo velike pro- j i, metne arterije iz srednje Ev- J :- rope k Sredozemskem morju. [ ,- In to srednje evropsko ozem- 1 Ije je v rokah silne nemške 111a- 1 - se, ki se bi razprostirala od * e Hamburga do Trsta, samo če 0 bi je ne ločili Slovenci od trža- ' s škega zaliva. Oiltodi pak izvi* * - ra silno sovraštvo, celokupne- x - ga nemštva do Slovencev; * - vsled tega pobirajo po celi s - Nemčiji in nemški Avstriji pro- s d stovoljne prineske za "Schul- c > verein" in "Sumarko", ki ima- ( 1 te namen ponemčiti zlasti Slo- c - vence. Javno prihajajo nemške s i marke iz' Berolina za šulferaj- ® nske šole v Beli Krajini, kar pa F - Avstrija se favorizira. če vže nekoliko razumemo s ■ mržnjo Nemcev do Slovencev, z • za skrajno zaslepljenost, mora- P i mo smatrati to, da podpirajo • italijanski naseljenci v Istri in 1 Trstu germanizatorske težnje s ■ Nemtev s tem, da preganjajo ^ - Slovence. Kjer ima Lah samo * neznatno večino kakor n. pr. v ^ - Trstu in Gorici, ne dovoli Slo- | • vencem niti ljudskih šol. Slo- i venci jedva bodo vzpeli pdbra- ,T ■ niti se kombinovanega napada, ^ 1 če uničijo Nemci njihovo na- , rodnost, potem je Trst njihov, P' ■ kar pomeni največjo nevarnost " : za sloliodo Italije. 12 1 : Urbi et oi;bi pak jc treba pri-biti, da leži Trst in Gorica na slovenski zemlji, a da so Lahi st v glavnem ali priseljenci ali pa v poitalijančeni Slovenci, kateri sistem poitalijevanja je prevze- 111 la Avstrija in ga podpira še da- 1)1 nes. Ali priroda in prirodni za- ^ koni so močnejši od špekulacije ljudij in etnološki zakon n; veli, da mora,mesto postati iste n: narodnosti kakor so stanovalci m bližnje in daljne okolice, seve-da če je ista široka masa naro- ^ da probujena ter organizovana ja kakor je sedaj slovenska — cu- 7^ ius est regio eius et caput. Za-to je število Slovencev v Trstu P< poraslo v desetletju 1900—1910 nc od 27.000 na 75.000, četudi so pisali statistiko Italijani in 1© Netoci, ki gotovo niso delali v v« korist Slovencev. gc Važnost geografske lege Slo- nc vencev odseva tudi v zgodovi- 1 j * ni. Napoleon je namreč v st Schonbrunns-kem miru (1809) so odcepil ozadje tržaškega zali- in /a od Avstrije in priklopil Slo- tii vence francoski državi, ker je gl brzo uvidel, da je Kranjska z sl< Goriškim "pofta Italiae" (ka- to kor se je bil vže okoli leta 600 sls izrazil papež Gregor "Veliki") rii in je vsled tega moral imeti ti Italijo zavarovano pred Avstri- M janci, ali pa če je hotel^od juga bi zagroziti osrčju Avstrije. Na- ne poleon je izvedel še le po ne Schonbrunnskem miru, da niso Iji stanovalci ilirskih pokrajin z ni glavnim mestom Ljubljano niti ni Nemci niti Lahi, ampak Jugo- sl< slovani. In to je velikega carja že toliko zanimalo, da je svoj pr- Al votno proje(ktovani odhod od Si lazil ter še štiri dni razmišljeval nt o novem naroekjostno-politič- sle nem problemu. V smislu infor miranja pripada tu važna vlo- pr ga Jerneju Kopitarju (fn844) (1 in njegovemu mecenu baronu "F 2igi Zoisu. • i Slovenska zemlja je deloma šli jugoistočni alpski svet, deloma te pa Kras s svojimi podzemeljskimi oudi, kakor jih najlepše ka if po celem svetu znana Postojnska jama. Koroško, sever-no Goriško in severno kranjsko 0_ (-Gorenjsko) predstavljajo vi->c_ sok in gorat svet, koji je redko m naseljen ter bolj prikladen za živinorejo nego za poljedel-ia stvo. Ali slovenske Alpe so ze-tz lo romantične (Bled, Bohinj, to Triglav, Belopeška jezera, Vrb sko jezero itd.) in privabijo po letu mnogo tujcev, od kojih do-e_ mačini zaslužijo dosti denarja. ie Rodovitno je Spodnje Stajer-sko z ravnimi polji in prtjaznj-mi vinskimi goricami, tako da ono ne izhrani samo svojih pre-r bivalcev ampak preostaja pridelkov za prodajo. Dočim je dolenjski Kras z gozdi poraja ščen, kaže notranjski in ister-y ski gola in kamenita rebra; da- 0 si so Kraševci najdelavnejši in cj najinteligentnejši s 1 o v e ns ki ^ kmetje, vendar jih domačija ne more preživeti. Zato se po-v svečujejo trgovini in obrti ter a gredo v široki svet iskat dela in kruha. Kraševci tvorijo ljud-r, ski rezervoar, iz kojega dege-tl nerirani Trst spopolnuje svoje prebivalstvo s svežim narašča-r- jem. — Umni Kraševci so tudi j dobri vinogradniki in kletarji in daleko je poznan njih žlaht-t ni "teran", Mrefosko" in "piko-d to"- e , Slovenci so v obče zdrav, ži-lav, moralen in pobožen narod, j. ki išče svoje zadovoljnosti naj-h več v delu. Sicer se njihova po-. božnost uprav v zadnjem de-lj setletju zlorablja v politične _ svrhe, ali za tolažilo služi to, da so moralni in pobožni narodi pozneje močni nosilci tudi drugih idej; in če se odpro oči e slovenskem« kmetu, da je nje- . . gova domovina v nevarnosti , a pred domačini in tujimi prijatelji, potem nam vstane navdu-5 šena domača armada, ki bo znala braniti svoje narodne pravice z orožjem kulture, j Slovenci so tudi bister narod, 1 . ki so dali svetu razmeroma do- 1 1 1 j a sti velikih mož kakor n. pr. j komponista Gallusd, matema- j j tika Vego in Močnika, karto-, grafa Kovena, filologa 'Miklošiča, jurista Kranjca, fizika q 4 Štefana itd. da niti ne omenjamo cele vrste domačih pesnikov in drugih pisateljev.- Slovenska industrija'je še v < povojih in Slovenci v glavnem -nabavljajo svoje potrebščine 1 iz nemških in čeških tovarn, t dočim morajo njihovi delavci ^ delati po tujih tovarnah v Avstriji, na Westfalskem in zlasti J v Ameriki. Površina slovenske zemlje meri okolu 25.000 ikm ;n je pri J bližno za polovico manjša od t kraljevine Srbije. ■ Pismo in književnost kakega c naroda ste prvi znak, da je isti r napustil primitivnost ter krenil na pot prosvetljenosti in kultu- p ture- Zato je potrebno tudi po- J četke slovenske prosvete ob- * jasniti z nekoliko vrsticami, zlasti ker so Slovenci največ ri duševnega dela posvetili spo- " polnjenju jezika in lepi književ-nosti. u Ko je kotfcem VIII. stoletja legla v grob samostalnost slovenske države, izmrla je pola- -goma tudi zavest narodne skup nosti. Edini in m^lo posvečeni £ ljudje, ki so živeli med ljud- t> stvom so bili svečeniki, aH ti " so opravljali cerkvene obrede * in molitve v nerazumljivem la- H tinskem jeziku; zato se ni mogla razviti v srednjem veku p slovenska pismenost, kakor je b to bil slučaj pri vstočnih pravo- 2i slavnih Slovanih. Kot papust * rimske cerkve se more smatra- ni ti sklep cerkvenega zbora v " Majncu (^03), po katerem je g bilo dovoljeno govoriti samo b: nekatere molitvice v materi- « nem jeziku. Od todi je. razum- B< Ijivo, da so se nam v takozva- ^ nih brižinskih spomenikih ohranile neke molitve in z njimf pi slovenski jezik X. veka. Najbr- [J že jih je zapisal brižinski škof n Abraham (957—994), po rodu m Slovenec. Oni- fragmenti pač d-nimajo nikake veze s začetkom " slovenske književnosti. p Pravo slovensko književnost pričenja še le IPVimož Trubar m (1508—1586) s svojo knjigd '■Krščanski nauk in Abecednik % z malim katekizmom", ki je iz- -šla 1550 v Tiibbingenti na Wiir- temberškem. Od ostalih prote- u fO vensko prevedeno biblijo z le-'1* pimi lesorezi in drugi je napi-co sal prvo slovensko slovnico Ea "Arcticae horulae" in - v st varil Slovencem pravopis, ki je bil c" v rabi okoli 300 let, tam do polovice XIX. stoletja. V uvodu svoje slovnice govori A. Boho-rič tudi o osmih slovanskih na-^ rečjih in Siri zanimanje za šir- a- še Slovanstvo. r- i- - ■ NEMCI IMAJO SE 30 j" A^MADTJIH ZBOROV. e London, 16. julija. FrankCur- ter Zeitung piše o položaju < "" nemške armade sledeče: a pralna Krila M^kk#e ^p™ Lot 1. 88.00, $6 00, Lot 3. $2 25 in 82.50 Lot 3 $1.50 in 82 00 jako "»^ne. lepi v.orcl, mere 29 do $7.00, krila, čisto bla krila, moderno blaga krila, 15 v.orcev no- »0 vseh doll.nah v baa. po 1.®» go, rosa in drug« bar- črtano, piques in ga- vo čiato bi. g<>, poseb- ve 20 yzorccT, poseb- bardi.e .ne mere in sdelki UCŠk« pralne obleke no aamb dJO QC aamo # 1 y| y| samo d*1« AA Rasna isbera mer, jako isVratne, po. Vp^.afO po p0 $1«UU velika ral. ga, barve In vtorci ta basement. basement. basement dečke 2 do 8 let v basmentn 09r BUM! s iBorba za življenje, jc vsak dan hujša, če ne bolj nevarna, je škodljiva posebno onim, (ki ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje lastno telo in zdravje. Posledica t*ga .prenapetega življenja je, da se izmučijo; nastanejo neredi neprebavnosti, duševna slaibost in fizična slabost. Tak položij zahteva ta-Ikojšno pozornost in prava stvar v takem položaju je, da vzamete TRMRJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO Zboljsa razdejano delavnost prebavljalnih organov, ki so prenapeti radi dela ali iz dragega vzroka, s tem do odstrani iztelesa vso nečisto snov in ZBOLJSA APETTT REGULIRA PREBAVNOST, . PREPREČI GNJITJE, OZDRAVI ZAJPRTJE UTRDI TELO Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate, ZGUBO APETITA SLABOST PO JEDI NAPETOST, v SLABO SAPO, PREVLEČEN JEZIK KOLIKO IN KRČE* ZAPRTJE BLEPOST, TELESNO SLABOST. Trinerjevo vino vam zagotovi zdravo sipanje, j ______________•____________________________:—__________________