"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE G- DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. NO — ST. 1202. ~mm mc«m|.«Im Mtur I)*cMik«r ê. Ulf, m% Um»mi «Hi«« M CIO——. Pl.. nn4* ihm A«t < »n»r,M «T March tr4. lir». CHICAGO, ILL., 25. SEPTEMBRA ( SEPTEMBER 25,) 1930. rnfclfeM VMur .t w. im st. LETO—VOL. XXV. STRANKA VOLILNI DOBRI IZGLEDI ZA ZMAGE V NEW YORKU IN IHM V WISCONSIN!) Upton Sinclair v Califoraiji, James H. Maurer v Peruti, Metcalfe v Wisconsin^ Louis WaWman v New Yorku, so socialistični kandidatje za governer je Ena najživahnejših volilnih kampanj v zgodovini socialistične stranke je sedaj v teku v New Yorku, kjer ima kandidate v vse urade. Štirje socialistični kandidatje za kongresnike, namreč Norman Thomas, bivši socialistični sodnik Jacob Panken, Heywood Broun in B. C. Vla-deck, so podpirani v agitaciji tudi od mnogih liberalcev. Poseben odbor progresivcev se je zavzel za kandidaturo Normana Thomasa, ker žele, da bo izvoljen. Zavedajo se, da bo dobila Washingtonska zbornica z njim poslanca, ki je misle:. in poznavalec ekonomskih ter političnih problemov kot malokdo, razen tega je debator, člankar in vse to kot socialist. Ako bi mogla socialistična stranka zmagati vsaj v petih kongresnih okrajih širom unije, in če bi načeljeval klubu socialističnih kongresnikov Norman Thomas, bi ameriški svei kmalu videl, kakor prazen je bil po Bergerjevi smrti kongres, zato, ker je brez socialistične reprezentacije. Socialističnih shodov v New Yorku se udeležuje ne le par sto, nego tisoče ljudi. Vlade-ckov distrikt ima 120,000 vo-lilcev in Thomasov 90,000. Dobiti večino v tako velikih o-krajih, pomeni težko delo, in socialisti so se ga lotili z vso mogočo vztrajnostjo. Louis Waldman je socialistični kandidat za governerja države New York. Kampanjski shodi se vrše ne le v mestu New York, nego v vseh mestih države. Tudi mnoge unije so in-dorsirale socialistični tiket, med njimi United Hebrew Trades, ki ima dve sto tisoč članov. V Pennsylvaniji vodi živahno kampanjo socialistični kandidat za governerja James H. Maurer. Enako aktivni so drugi socialistični kandidatje v Penni, npr. dr. Wm. Van Essen, ki kandidira za zveznega senatorja. Na agitacijski turi v Penni je Frank Crosswaith, eden najboljših socialističnih oratorjev, ki dobiva na shode tolikšno udeležbo kot jih naša stranka že dolgo ni videla. Nastopil je tudi med premo-garji v zapadni Pennsylvaniji V TEJ ŠTEVILKI Na. 5 strani Petrovič«" članek o Postojni. Na. 6 strani Sularjav zaključni članek. Siskovičeva raapra-▼a o trgovskih •mamicah se nadaljuje v prihodnji isdaji V Wisconsinu, kjer je pri zadnjih primarnih volitvah pro-šli teden zmagala LaFollettova struja proti konservativni frakciji republikanske stranke, ima socialistična stranka popolno listo kandidatov. Pasi ji je LaFollettova zmaga odvzela za novemberske volitve mnogo glasov, ostane dejstvo, da je tudi v Wisconsinu edina delavska in progresivna stranka socialistična. Njen kandidati za governerja je Fr. Metcalfe, katerega so indorsirale tudi milwauike unije ,medtem ko je Wm. Green, predsednik a-meriške delavske federacije, indorsiral republikanskega kandidata LaFolletta. V Milwaukeeju ima socialistična stranka izglede, da ;ma-ga s svojima kandidatoma v 4. in 5 kongresnem okraju. Zmagala bo tudi v več okrajih s kandidati v wisconsinsko posta-vodajo ter v county urade. V Californiji, v državi, kjer drže v zaporu Mooneyja in Billingsa že mnogo let, ne da bi jima zločin, radi katerega so ju obsodili ,kdaj dokazali, je socialistični kandidat za governerja Upton Sinclair. California je ena onih držav, kjer se socialistična misel in organizacija zopet širi in jača. Izmed lokalnih organizacij napreduje najbolj losangelska. Dobila je več kot sto novih članov, začela je izdajati svoj list: in ob-država dan za dnem kampanjske shode. Zapadno od Mil-waukeeja je Los Angeles najaktivnejša socialistična postojanka. Liga za neodvisno politično nkcijo, v kateri so razni ameriški intelektualci ter drugi pristaši poštene politike, je indor-sirala že mnogo socialističnih kandidatov. V Illinoisu je socialistični kandidat za zveznega senatorja Geo. Koop, ki obdržava shode v raznih krajih. V Chica-gu ima stranka nekaj kandidatov v kongres in v illinoisko legislature, med njimi Chas. Po-gorelca. Žal, da v tej državi socialistična stranka še niti od daleč ni dosegla stopnje, kakor jo je v New Yorku. Socialistična stranka ima letos kandidate v ve* državah in okrajih kot kdaj poprej v pro-šlih desetih letih. In tudi njena kampanja je živahnejša, kar navdaja socialiste z vero, da se našemu gibanju obetajo že v bližnji bodočnosti boljši dnevi. Import Fordovih traktorjev iz Irske v U. S. V prvih sedmih mesecih leta 1930 je poslala Fordova tovarna v Dublinu na Irskom 6,500 traktorjev v Zed. države. Poljedelske rftroje sc v to deželo uvaža carine prosto, kar Fordu povečava dobiček. NESREČA, KI JE ZAHTEVALA PET ŽIVLJENJ LA FOLLFTTOVA ZMAGA V WISCONSINU To k.r vidite n. tej sliki, oi običajna ioUzniika nomca. V pri.tanu lokomotiv v Philadelphiji jo ona eksplodirata. Pot del.voov J. bilo ubitih, in onajst opa.no poškodovanih. Slika prikazuj, lokomotivo, kakor jo i«fMala po «kaplooiji. Protesti ameriških Jugoslovanov proti zatiranju Slovencev v Italiji Shod v Chicagu imel šovinističen značaj. Caktkar je bil edini, ki je govoril stvarno. — Organizacije pri aranžmi niso odločevale.—Priprave za nadaljne shode Fašizem v Italiji se ponaša izvrše slični zločini nad Jugo-s svojo brezobzirnostjo. Na- slovani doma, npr. v znani pram brezmočnim je brutalen, glavnjači v Beogradu, tedaj ni V ugodnem momentu je stri treba protestov, razen ako ho-delavske organizacije; ni se čejo protestirati delavci, kar pa pomišljal umoriti niti svetovno je v Jugoslaviji tudi prepove-znanega socialističnega vodite- dano. lja Matteotija. Razdejal je šli so iz čikaške in okoliških naselbin.. Dvorana je bila o-krašena z ameriško in jugoslovanskimi zastavami. Predsedo-val je Božo T. Martinovič, odbornik Jugosl. kluba. Prvi govornik je bil stari dr. Ante V Chicagu je podvzel akcijo Biankini, ki je pojasnjeval raz-delavske domove, prepovedal za sklicanje protestnega shoda voj svetovne vojne, mirovne socialistični tisk, razpustil so- Jugoslovanski klub, ustanov- pogodbe itd. okrog eno uro. cialistično stranko — in pri ljen to poletje iz krogov ljudi,' Avdijenco je zelo utrudil, da tem se je posluževal vseh mo- ki so zelo blizu oficielnim re- je postajala jako nestrpna. VVisconsinski governer Walter J. Kohler je bil v torek 16. sept. pri primarnih volitvah v prizadevanjih, da dobi republikansko nominacijo poražen, kajti volilci so jo naklonili 33-letnemu Philipu LaFollettu. Njegova večina nad Kohlerjem znaša več kot sto tisoč glasov. LaFollettovo krilo republikanske stranke je prodrlo tudi z drugimi kandidati proti K< hlerjevi struji. Larollettovci so agitirali proti Kohlerju z devizo, da je on Hooverjev republikanec in služabnik privatnih interesov. Dolžili so ga soodgovornosti sedanje krize. Odgovarjal je, da je kriza splošna, in da bi bila še večja, ALI JE RUSUA KRIVA PADANJU CEN PŠENICE? Vzroki slabih časov med farmarji končno odkriti. — Ci-kaski Board of Trade bo ts-vedel preiskavo. Na svojima konvencijama L 1928 sta republikanska in demokratska stranka obljubovali posebno farmarjem zlate čase. Hoover je po izvolitvi ustanovil poseben odbor za odpomoč farmarjem, ali kolesje v uri zlatih časov se ne vrti kot bi se moralo, pa gazijo farmarji namesto v boljše v slabše razme- ako se ne bi Hoover toliko pri- re. Nekje je vzrok, in končno zadeval, da jo ublaži. Hvalil je tudi svojo administrsejo, so odkrili, da je kriva vaenm hudemu med farmarji v Zed. češ, da je pokazala sposobnost, državah sovjetska Unija. Ona kakršne LaFollettovci sploh ne ima veliko žita, in pa poceni posedujejo. Kohlerjevi agita- ga prodaja. Vsled tega nima torji so volilce svarili, naj dr- pšenica nobene cene in farmar- žave nikar ne izroče politikom ene familije. Philipov brat "Bob" je zvezni senator, in če postane Phillip governer, in če dobe razni sorodniki državne pozicije ter politične urade, bo to res ena najjačjih familij v ameriški politiki. ji morajo v bankrot, ali pa ▼ životarenje. , Človek bi verjel, ako bi bil naiven. Toda ker je takih, ki so naivni, zelo veliko, bodo najbrž tudi tej raci verjeli. Za farmarje so slabi časi. LaFollettovci imajo v svoji ker milijone delavcev nič ali platformi mnogo socialističnih Pa Prav mal° zasluži. Vsled točk, branijo pa se delovati v tega je samo v tej deželi priza-socialistični stranki, dasi ne detih okrog 40,000,000 ljudi» spadajo v republikansko, ako ki so prisiljeni zelo omejiti svoj hočejo biti zvesti svojemu budžet v izdatkih za hrano. V tem je veliko več krivde t.a slabe čase med farmarji, kr«t pa v žitu, ki ga spravlja na svetovni trg sovjetska Rusija. programu. gočih sredstev. Fašizem v Ita- prezentantom režima v Beo-liji je barbarizem pod novo gradu. Niso sklicali nobenega označbo. sestanka, nego sestavili poziv, Lotil se je raznarodovanja šli okro* predstavnikov neka-Slovencev in Nemccv. Postopa terih organizacij, naj dovolijo okrutno, nemeneč se za tako- P°dpis na določeni črti, in stvar tature tudi drugod, ne samo v zvana ljudska prava, za pravi- Je bila tfotova. Dobili so govor-j Mussoliniji. Dejal je, da go-ce narodnostnih manjšin itd., !nikov» oglmiali so jih v jugoslovanskih in čeških listih ,najeli dvorano Sokol Chicago na S. Kedzie Ave., in določili nedeljo 21. sept. za datum shoda. Taj- cu kajti fašizem v Italiji v svoji nadutosti trdi, da ne pozna ničesar ,kar bi mu smelo ali moglo ovirati pot. V zatiranju Slovencev ni imel dosti odpora nik omenjenega kluba je dobil — organiziranega prav malo. Ko so bile vse organizacije zatrte, so mogli posamezniki protestirati le še z nasilnimi čini, ki pa so redki. Marsikak požig naprtijo Slovencem, dasi je bil storilec lahko Italijan.' Atentat, ki se je dogodil na neki fašistični list v Trstu, je dal oblastim pretvezo, da so še hujše nastopile proti Slovencem. Dognale so — najsibo že z resničnimi ali neresničnimi dokazi, da so dotični atentat in umor povzročili slovenski zarotniki. Aretirali so mnogo osumljencev in jih blizu sto gna-i li pred sodišče. Štiri mladeni- Drugi govornik je bil Vin-cenc Cainkar, kateremu so določili le nekaj minut, a govoril je okrog 12 minut. On je bil edini, ki je načelno obsojal dik- vori v soglasju z resolucijami, ki jih je sprejela njegova organizacija, in da vsled tega na 270 mest, ki imajo od 25,-000 do 100,000 prebivalcev V Zed. državah je 270 mest, ki imajo od 25,000 do 100,000 prebivalcev. Izmed teh jih je Green indorsira "delav-ske prijatelje" Predsednik A. F. of L. Gre ;fi je v Wisconsinu indorsiral za stopa v imenu jugoslovanskega' prebivalstva živi v mestih, delavstva. 22 v Ilfinoisu, 16 v New Yorku, | governerskega kandidata Phi-15 v Californiji, 18 v Ohiu, 15 lipa LaFolletta ,dasi so se n-v Texasu, 12 v Indiani, 17 v nije v Milwauk^ju, ki so edir.e Massachusetts^ 12 v Wisconsi- v državi, da kaj štejejo, izrekle za socialistične kandidate. Milwaukee Leader po pravici očita Greenu, da on hoče ta- nu itd. Večina amenškeg i «j i _i v „ Za njim je predsednik pred- „■'V* i -i korekoč prisiliti delavce, da o- za poziv na shod sledeče pod- ' ¿azdariča, člJa gl; V vzhodnem Ohiu sta b.laj y kapitalističnih stran. Vise, kakor so bih objavljeni . ^ d» , nedavno ustanovljena dva no- imft . ^ na prvi strani v "Am, Sloven- ^ , "^¡fovniu HR 7 i va kluba> °ziroma sta se reor" hiraniu ••dalavakih" nriiateliev govori kot predstavnik HBZ., (rQni7iraIa io v Pnwhflm biranju delavskih prijateljev v kapitalističnih strankah tako ske cerkve. — B. T. Martinovič, p predsednik Jugoslovanskega Kluba. — M. B. Mihajlovic, p. predsednik Srpskog Narodnog Saveza. — Joseph Zalar, tajnik KSKJ., Joliet, lil. — Julia Gottlieb, tajnica Slov. Ženske Zveze in urednica "Zarje". — Dr. S. Poljak, profesor, Chicago University. — Vincent Cainkar, predsednik S. N. P. J. — lsak Grbi*, predsednik S. D. D. Srbadija. —- John Kladarin, tajnik S. D. D. Narodna Obrana. — John Jerich, urednik Amer. Slovenca. — John Wuletich, predsednik S. Crkv. Skol. Obfttine, Gary, Ind. — Petar Sekulovič, predsednik srbske- če so obsodili na smrt in jih po pev. društva "Karadjorpje". — fašistični "metodi" ustrelili v hrbet. O procesu je časopisje mnogo pisalo. Po usmrtitvi so se dogodile demonstracije v Ljubljani in v Pragi. V Beogradu Časopisje nekaj časa tploh poročati ni smelo o tem činu fašistične justice, da ni nihče motil dvomih slavnosti tisti dan, katerim je prisostvoval tudi italijanski poslanik v Beogradu. nego kot Sokolaš. Radi potre-Kev. Aiselm Murn, iupnik sioven- be je govoril nepohvalno O diktaturi v Jugoslaviji in seveda obsojal Mussolini je vo. Nekaj besed je izrekel M. B. Mihajlovič od Srpskog Narodnog Saveza, in Zaverl v imenu KSKJ. Češka govornika sta bila V. Miniberger, član uredniškega štaba "Spravedlnosti'V in Fr^na Klepal od Češkega narodnega združenja. v Med govorniki v listih (Čeških) je bil oglašan tudi Joško Oven. Predsednik ga je klical dvakrat, a ga ni bilo v dvorani. Profesor F. R. Preveden je govoril nekaj malega hrvatsko, potem pa čital sede dolg angleški govor. Govoril je tudi profesor Poljak. Kot pri prvem govorniku, je tudi pri njima vladala v dvorani nestrpnos , kajti avdijenca hoče pri takih Frank Vidmar, predsednik Jugoslovanske Prosvetne Zadruge. — Stevo Trk lja, predsednik Saveza Dobro-voljca. — Rev. A. Popovich, rektor srbske pravoslavne cerkve v Chicagi. — K i «to Nogulich, predsednik cerkv. Šolske občine. — Milan Stanizan, Sa-vez dobrovoljaca. — Dragoje Gru-ba£, podpreds. Saveza dobrovoljaca. — Milan Mrfenovich, blagajnik Saveza dobrovoljaca. — F. Gottlieb. — Milan Radakovič. rani 780 ljudi. Največ je bilo V Jugoslaviji takih umorov Hrvatov, posebno iz Dalmacije, ne odobravajo, če ae izvrše nad in Srbov, morda kakih 300 Slo-Jugoslovani v Italiji. Ce pa se vencev in precej Cehov. Pri- prilikah govornike, ki znajo Poročevalec je naštel v dvo-^sovražnika v daljni deželi raz- ganizirala. Eden je v Powha- tan Pointu, in drugi v Power ^ ^ ljgtih „ gQ de,8V. Pointu Pri obnavljanju in 9kj rijate|ji in vrhutega tudl-ustanovljenju novih klubov v t.- borci za delavske pravice, p» stih krajih je posebno aktiven Joseph Snoy. ne mara. NOVI TOPOVI PROTI AEROPLANOM trgati z gromovrtimi, ostrimi besedami. Izmed žensk je govorila Mrs. Kušar. (Nadaljevanje na 7. strani.) Na sliki je top proti aaropdanom, kakršne izdeluje Škodo* ve municijska tovarna ne Češkem sa čehoslovaiko armado. ICer se sedaj vee države brigajo posebno za srečne vojne flote, je umevno, da te morajo brigati tudi sa odbijanje eventualnih sovražnih vpadov is sraka. Ker aeroplanov najbrž ne bo se-doeti sa vse kraje, s a to je treba topov, ki so take montirani, da ee jih na*lo obrača v svrb% da zadenejo leteči cilj. QUcisodÍ! iz IXciseg a Q i banja Zapisnik konference' J. S. Z. za vzhodni Ohio in W. Va. Konferenca klubov JSZ. ter je bila poslana po razpustu gl. društev Prosvetne matice z de- uradu JSZ., povrnjeno, ko se je lokrogom v naselbinah vzhod- reorganiziral. Pravi, da bo nega dela države Ohio in v klub ostal aktiven neglede na bližnjih naselbinah W. Virgi- slabe ali dobre razmere. Spre nije se je vršil v nedeljo 24. jeli so sklep, da se bo smatralo avgusta 1930 v naselbini vsakega člana, ki se ne udeleži Blaine, O., pri Antonu Bradley- dveh sej zaporedoma, brez da bi imel tehten vzrok, krivde nazadovanja kluba. Kazen tega imajo v načrtu razne metode za pojačanje agitacije. V imenu konference izjavi s. Snoy, da zaslužijo sodrugi in sodruginje te naselbine vse priznanje. Mike Smrdel, Louis Androi-na in Joe Sumer od kluba št. 189 v Blaine poročajo, da so imeli 4. julija piknik, ki je klu- ju. Zborovanje je otvoril tajnijt Konference Jos. Snoy s pozdravnim nagovorom. Prisotnih je bilo nad dvajset zastopnikov ter zastopnic in več gostov. * Za predsednika seje izvoljen Frank Blatnik, za zapisnikarja Nace Žlemberger. Prečita se zapisnik prejšnje i sem najprvo naletel na aktiv- je še delavcev, ki ne razumejo, I no sodruginjo Frances Zakov- kdo se bori zanje in kdo jih šek, ki je bila ravno na agita ciji za Prosveto in Proletar-ca. Bila je jako iznenadena, da ni vedela, ali bi nadaljevala s poslom ali nam bi služila za kažipota. Upoštevajoč, da sem prišel na "ogled" in obisk, in da ima naslednji dan še čas za agitacijo, se je odločila, da nam bo razkazala, kaj zmore- tlači v temo in izkorišča. Ape liram pa na bivše Kansasčane, da naj ne pozabijo, da so bili v Kansasu trdnjava naprednega gibanja in da ostanejo zvesti socialističnim principom. Slovenci v Milwaukeeju se zelo udejstvujejo na kulturnem in društvenem polju ; prvenstvo ima soc. pevski zbor "Naprej". konference. Mike Smrdel po- ü i \M*  iasnu ie da ie drui ft e v ao- ka_ Navzoi je član tega dru- pravljena sprejeti urad, če jo, od konferenca izvoli. |piney Fork' št. so bili O financah poroča tajnik, da Zlemberger, Joe Strajnar in je znašala blagajna ob času John gp^ 5 soprogo.— prošle konference $46.42, do- Druš. št. 364 SNPJ., Lafferty, hodki $1.95, stroški od prošle nima zast0pnika. Tajnik Snoy konference naprej pa $35.24; 'poroča, da je v Proletarcu presedaj je v blagajni $13.13. |pozno opazi|f da spada ^ dru. Za nadzorni odbor poroča štvo Prosvetni matici, zato ga jo združene delavske sile. Naj- Videl sem tudi stavbišče, ki je prvo smo si ogledali Slov. na-1 namenjeno za Slov. narodni rodni dom, ki je v resnici krasj dom. Mesto mi sicer ni dovolj naselbini in priča, koliko zmore znano ,da bi mogel dati določ-požrtvovalnost in sloga. Stav- no sodbo, toda po mojem mne-ba z zemljiščem in popolno'nju je dotični prostor bolj pri-opremo je ocenjena na približ- meren za kako tovarno kot pa no 80 tisoč dolarjev; vsa ta za kulturno središče naselbine, vsota je že plačana in imajo še Ko smo se vrnili v Chicago, nekaj tisočakov v blagajni ter smo 8e zopet ustavili pri mojih lep kos zemlje (stavbiščaj po- starih znancih, ki bivajo na se-leg sedanje stavbe. : vero-zapadni strani Chicaga. Nato me je peljala v Zadruž- Nekako neprijetno me je dirni-no prodajalno, ki je tudi v ve- lo, ko sem opazil, da se prise-lik "kredit" vsem Slovencem, ljenci iz Kansasa tako malo Tako moderno urejene in tako brigajo za delavsko gibanje. , lepo uspevajoče zadružne tr Nič več ni v njih onega ognja, govine še nisem videl. Zadruž-1 kot je bil, ko so bivali še v Kan-na prodajalna z opremo in sasu; postali so nekako brez-vsem je ocenjena na okroglo brižni za vse. Vzrok temu bo 50 tisoč. Ko bi ne bilo "Hoo- nekaj menda to, da so se na-verjeve prosperitete", bi ne selili v takem delu mesta, kjer imela nikakega dolga; ker pa sploh ni nobenih posebnih ak-odjemalci-zadrugarji ne plaču- tivnosti, ampak le životarjenja, jejo vse redno v gotovini, je in drugič, ker se ne pobrigajo, tudi za Zadrugo malo težje. jda bi prišli v stik z onimi, ki [(L bl bll „,avni Kljub temu uspeva, kar je za- se udejstvujejo v delavskem . . . fivrv* iaiiui otcvaitcni utfiitvsKv- ------------- - - -.....urednik Molek vfciradu, toda i V v®stnemu vodstvu v tr J gibanju. . Upam, da se bodo prisotni razreda. Za delavska lista k°nferenca vrši enkrat januar- njegov namestnik je še neizku- 8A°Vm in zavednostl slovenskih kmalu otresli letargije, in jim mar in • , . - io iqqi ^—^ — . . . delavcev^ to tudi iskreno priporočam. i Oba navedena podjetja sita iz- Mojemu staremu znancu Slap-ključno delo naprednih delav- šaku, ki je dal svoj dom nam ----- ^ ... KIIWIin>« u. AUUI nn (jimvu uiukmi ilsiuv u- 11; renče ponovno izvoljen s. njegovo suko ter jo razpečava proste, če ne bodo tako postre- godno vpliva, ker ne morejo Joseph Snoy, obenem se mu iz- med društva in posameznike. ženi kakor bi sodrugi na Blaine več tako svobodno prinašati reče zaupnico za dosedanje de radi . ^ zavajalno gradivo kakor ne- lo. — V nadzorni odbor sta iz Poročila zastopnikov društev koč. voljena Anton Kravanja in 2lemberger pravi, da zdaj !Vr* Maiko- — Organizatorji: že vsi slovenski časopisi tu in ;G,avn» organizator, Jos. Snoy; movino in poslala pismo, v ka- fp^W "7* tam Priobčujejo članke proti za B,aine Mike Smrdel; zal podpiram, terem pozdravlja konferenco £Jvm *n«f i ' !k*Pitalizmu, medtem ko so se G,encoe, Mary Pire; za Bridge-j Zlemberger pravi, da bi taki in ob enem izjavi, da je še pri- ne dolgo let, z eno izjemo, norče- Port' LouiÄ korene; za Pinev donisi imtnvn no H^hüi nro vlionn a nro 1 nfi n«*orl i* )re Kovonii v imenu arustva. ¡vaj. *«proletarčeveM borbe hork* Nace Zlemberger. Naša Konferenca je tisti pred log društva št. 13 SNPJ. podpirala. Cemu se niso Zavertni-kovi sovražniki oglasili že tedaj? Predlog predgovornika eno izjemo, norče- port' ^^ £°renc; za Piney dopisi gotovo ne dobili mesto 17ß" QMPI » luicuiitcvc uurue :--------------° — ... :'proti izkoriščevalcem delavske- Sklenjeno, da se prihodnja v Prosveti, ako. bi bil glavni Anton Kravanja, da sta račune pregledala s Fr. Matkotom indasov najlepšem redu. Poročila organizatorjev: Mike Smrdel pravi, da o uspehih ne more poročati radi neugodnih razmer. Poročila zastopnikov klubov in društev: Klub št. 2 na tej konferenci nima zastopnika. ni mogel pravočasno obvestiti, da naj pošlje delegata. Druš. št. 119 SSPZ. nima zastopnika. L. Androina pojasnuje delo in naloge Prosvetne matice. med Slovenci priznava le Pro- Ja 1931- Datum, priprave za ¿?en, zato je dopustil, da je bi-letarca in Prosveto . priredbo itd., se prepusti v u- la tista gnojnica v Ljudskem Volilna kamnania _ J^. ikrePanJe tajniku konference, glasu objavljena. Snoy poroča o nabiranju pod-' * 8P°raZUmU 8 Rebolov predlog soglasno pisov na peticije, da pride so- o * 0 »Prejet in sklep konference se cialistična rubrika zopet na' K*ZAn°: T ^ Snoy Predla' P°*lje «¡»tom. glasovnico v tej državL Pravi f^J" 07°1 Predl°^ da se izreče druži' nadsli« h« ^«„U» „ »poroči klubu št. 27 v Cleve- nadalje, da soc. stranka v Belmont County nima svoje liste, zato priporoča, da se ne odlaša ,nego naj se že sedaj prične s sistematičnim delom, da , , . , ni pokojnega s. Antona Kri- randu, da smo v prizadevanjih 5 t. u ... . x• • * , • stana sožalje, sprejet, nato ohraniti v največji slovenskii , ' y J ' x . ~ - ik- : • i- predsednik pozove navzoče, da naselbini aktivno socialistično,*, mntkl ___K*, . : . . . . v znak spoštovanja do pokoj- organizacijo, na njegovi strani.! airiinega zadružnega de Zi vedno delavstvo v vzhodnem1 * agunega zadružnega de- Pravi, da bi imela ta ustanova bo stranka v tem okraju lah- niinti^,avca vsUnejo. mnogo več društev, če bi jo ko v naslednjih volitvah aktiv- „^ . ^ " Anna p- Kransa in John članstvo razumelo. no posegla s svoio agitacijo ir H^nv^fwl nnlT.T^T Kutch nagovorita navzoče. F. Zupančič, Blaine, potrju- svojim tiketom. Bilo bi do- U slovensklm PolHičarjem, ki fiodruginja Albina Kravanja je je izvajanje predgovornika z bro, če začnemo v ta namen sporočila pismeno, da ne mo- lejstvom, da se proti Prosvet- iskati stikov s Politično ligo za . ,., . re priti na zborovanje. ni matici med nepoučenim član- Belmont county. Priporočal je, i? ' vo^n' ^^ mfetropo P. Kraflii (klub št. 11) pra- stvom intrigira s pomočjo pred da se izvoli tri člane v namen ^ j!*dalje ¿e ta konfe4rtenca vi, da snujejo pod odkriljem sodkov, kar naspuotnikom do- dogovorov 7 ligo. 'ia" ki wi h^-t 97" kluba pevski zbor. Snoy od stikrat pomaga, da društvo od-i Nace Zlemberger govori pro- Lr 1 » • r^t l istega kluba pravi da imajo vrnejo od priseopa. V njih ti, kajti potrebno je, da se or- oostonan^ v nacitu prirediti slavnost pet- naselbini npr. so društvo odvr- fcanizirajo v soc. stranki še ^d kluwJa n^vsk^a zbi! letnice reorganizirala kluba. nili, da bi še v nadalje pripa- delavci drugih narodov,, da do- £ Povabili bodo za govornika dalo Prosvetni matici, a krivi l imo v gibanje sposobne ljudi, ™ „7I!,, j"*1."®0- ina Ruurla iz D*trnita .. ............katere bomo Po em kandidira- Z uV • , A .. ..... « ^ Predlog soglasno in z odo- h v politične urade. Ce pa 5ravanjem sPrejet Agitacija. — O delu za raz- sklenemo sodelovati z buržuaz- n nimi ligami, bomo kršili socia- John Rebolj izvaja: Ko sem listične principe. bl1 16 let star» sem M za de Diskuzije o tem vprašanju Iom V Leoben na «orn)e * r ** « X X jersko in ga dobil v premogov- se udeleže se Fr. Zupančič, '¡usu r\v. a »• u u j i John Rebol A Bradlev ^ 1 • nedeljah sva hodila Androina in ' Z Nacetom 7Jembergerjem pomočjo svojih listov, organizacij ter svojih pozicij zavaj#- Hermana Rugla iz Detroita, So tudi notranji spori lokalne-ako bo mogel priti. Pri agita- ga značaja, ciji za zbor pomaga tudi John Rebol. S. Pinlarič soglaša s širjenje Proletarca je podal re-tema zastopnikoma. ferat s. Snoy. Od prošle kon- Za klub št. 95, Piney Fork, ference je dobil Proletarcu 140 poroča Nace Zlemberger, da naročnikov. Agitacija za naš nima beležiti nič izrednega. \[at je združena z velikimi tež* Klub je nekam v zastoju radi kočami, toda ako ima agitator "bolezni radikalizma"; upa, močno voljo ter vztrajnost, jih da se zopet obrne na bolje. Joe premaga in uspeh mu je zago-Strajnar nima posebnega poro- tovljen. Pravi, da se naročniki 9, čila. Math Tušek (klub št. Power Point) poroča, da bil klub obnovljen z osmimi ¿lani in članicami, in da je dobil vso imovino kluba, katera o listu pohvalno izražajo. Poroča tudi o nabiranju oglasov je za Družinski koledar, toda u-speh ni prav povoljen. t o drugi. lokal, kjer je imela organiza- Jos. Snoy predlaga, da se cija premogarjev svoj stan in izvoli odbor treh članov, ki naj čitalnico. Brala sva "Delavca" skuša pndobiti omenjeno ligo in »Svobodo" ,ki ju je urejeval za sprejem socialistične plat-| pokojni Jože Zavertnik. (To forme in s tem za skupno akci- je bilo pred 36 |eti.—Op. za, ¡ pisnikarja.) Citala sva njego-! F°rd" dali dva tedna "nepro-Predlog sprejet proti enemu ve članke in govore, ki so nam, «tovoljnih počitnic". Z znanci svete v prid konferenčne organizacije. Jos. Snoy apelira na prisotne, da se udeleže piknika v prid konference na Androinovi farmi. Predsednik zaključi zborovanje ob 1:30 popoldne. Frank Blatnik, predsednik; Joe Snoy, tajnik ; Nace Zlemberger, zapisnikar. Spomini na obisk v Kan- cev. Drugi so zgradili cerkev, (lepo katoliško šolo in dvorano, j v kateri se shajajo farnni. I Mrs. Zakovšek me je nato i peljala k bivšemu upravniku 1 Proletarca in agilnemu agitatorju s. Žagarju, ki ima moderno urejeno pekarijo in kot mi je zaupal, mu tudi uspeva. Si-|Cer se ni učil pečti žemlje v starem kraju ,toda kljub temu se ni ustrašil prevzeti to obrt v "romarjem" na razpolago, i-skrena hvala. Nekoliko Časa smo se ustavili tudi v gl. uradu SNPJ. Eni sopotniki so si ob tej priliki jednotin urad prvič ogledali. Nato smo nadaljevali našo pot dalje proti jugu. Prva postaja je bila Springfield, in obrnili smo naša vozila proti Slov. Domu. Prišedši tja, smo morali nekaj časa , _ vj t», ouivs niui au 11 vrv oj vaon Matt Tušek izvaja razne na-!ATnenkl» ,n ima "«Peh. - Želim iskati> predno smo dobili pravi mu vso srečo. Seznanili smo vhod Nevem, zakaj so ga ta- se z raznimi sodrugi in drugi-; ko skrili stari znanec Frank mi rojaki in ta poset nas je ze- Cemažar nas je "vzel pod svo-0 zadovoljil. Sodruginji Za- je okrilje" in nam pokazal le-kovšek pa najlepša hvala, ker po dvorano ter druge prostore, nas je vodila po slovenski na- Dom se mi zelo dopade >razen selbini, ki se razteza po No. one hibCf katero sem prej na. Chicagu in Waukeganu. Prišedši v Milwaukee, smo se ustavili pri sodrugu Albert vedel. Letos so dogotovili pre-novljanje in povečavanje poslopja. Tudi dokaz požrtvo- |Hrastu. Nekateri zlobneži so valnosti naših rojakov in komi že prej pripovedovali, da operativnega dela. Samoumev- sasu Detroit, Mich. — "Malo ka sno, toda bolje kot nikdar," naj bo moja opravičba za ta le zakasneli dopis; saj je že sko-ro dva meseca, odkar sem obiskal moje nekdanje bivališče. Nekako v prvi polovici meseca julija so nam "gospod dva tedna Albert stanuje na precej visokem ,in ker je v Milwaukee zelo mokro, se je treba paziti, da no je tudi, da sem obiskal mojega starega prijatelja in so-druga Gorška, ki je še vedno «o nnKvoi » pienemu ve Članke in govore, ki so nam, . n i*/«*« TI u t g,aau* V ta odbor 80 izvo,je- v veliko vzpodbudo. Jože in prijatelji smo ugibali, kako no izraza o angleškem delti o_u_i „ ..... F......u: ne zdrkneš po stopnicah na, tisti Goršek, kot je bil v Kan-peto cesto. Prišedši tja sem sasu. se prepričal, da je resnica v kolikor se tiče lege Albertovega stanovanja. V koliko je pa resnica o drugem, nevem, ker se nisem hotel prepričati v dobro svojega zdravja. Ko smo potolažili "ministra notranjih zadev" z vsemi dobrotami, katere sta Albert in njegova so A KONFERENCE KLUBOV J« S. Z. % IN DRUŠ. PROSVETNE MATICE £ —---X MOON RUN, PAs i konferenca v nedeljo 28. septembra. % SHEBOYGAN, WIS. konferenca v nedeljo 28. septembra. njunih delokrogih naj skrbe, da bodo zastopana -----... w.jv- "111 V vrilM) «¿puuuuuu. liUfcl «---j------- " ni Jos. Snoy, John Rebol in Zavertnik je že tedaj pokazal 1 bi najlaije in najbolje pora Anton Bradley. da je neustrašen delavski bori-1 bili te počitnice. Upoštevajoč V dvorano pride Anna P. ulj, in tak je ostal do svoje Krasna, govornica za popol- smrti. Napadali so ga v živ-dansko priredbo, s svojim so- Ijenju, in napadajo ga še sedaj, progom. Sodrug Snoy ju predstavi navzočim. ko je že nad leto dni mrtev. V "Prosveti" žalijo nazadnja V korist Konference. — Taj- *ki dopisniki sporni» pokojnega nik Snoy poroča, da mu zadnja IJožeta» ža,ij° njegovo družino, posebno pokojnikovo soprogo» ki je že Stara in izčrpana od dolgega napornega dela. (Dne 28. avgusta je preminula.) 2a* lijo nas stare, ki Zavertnika od mladosti poznamo, in vemo kaj dobili od njega na polju seja ni dala nikakih navodil z ozirom na konferenčne prireditve, toda smatral je za potrebno, da jih imamo, in to take, ki bodo imele vzgojni in agitatorični značaj. Imeli smo jih prej, in ne bilo bi prav, če dejstvo, da nam je Henry pro dal popolnoma nove avtomobile smo soglasno sklehili, da jih preizkusimo s potovanjem v državo solnčnih rož. Predlagano, podpirano in sprejeto soglasno. (Zapisnik o tej seji ne bo nikdar priobčen, ker je samo za nas prizadete.) Nekega lepega dne zgodaj zjutraj smo rekli Detroitu "Good-bye" in se podali proti jugozapadu. Imeli smo lepo vožnjo skozi do naše prve večje postaje Chicago, kjer smo se ustavili le toliko, da smo se J... m ur uuu ui prav, ce 8nfio dobili od njega na bi šlo to poletje mimo brez njih. ljudske probuje mi in kaj je do- Posvetoval se je z odborniki, bilo vse naše delavstvo, ki so sklenili, da na dan te Tej konferenci predlagam, | odpočili in naslednje jutro smo konference povabijo za govor- da protestira proti tistim dopis- j0 ubrali na obiske proti seve nike John Kutcha, Anno P. nikom, ki v Prosveti blatijo de- Krasno in Fr. Benderja. Pred- lo, značaj in poštenje pokoj, log, da se postopanje Snoya in nega Zavertnika odbornikov odobri, prostor pride ran. Predlog od več strani podpi-n- v . .»v«»...». F»v«v/« jmj Jos. Snoy sf oglasi k predlo-med tem John Kutch s prijate- gU in pravi, da je član druš. it. ostalih sprejet. V zborovalni ru. Ker sem že tolikokrat sli-ftal in tudi čital o Slovencih, bi-vajočih v No. Chicagu, Waukeganu in Milwaukee, sem se odločil, da izrabim to priliko in jih obiščem. lato so storili drugi. Prišedši v No. Chicago, Peter Benedict. (Konec prihodnjič.) Argument s krogljami Pred par tedni so imeli komunisti v Aveli, Pa., shod, ^a katerem so povodom obletnice usmrtitve Sacca in Vanzettija protestirali proti temu proga nanesla na mizo, nas ir '^nu ameriike justice. Neki Ita-gostitelj peljal na obisk k mo ^ Jim znancem izza zadnjega vice protestirati, ker sta bila Sacco fcbora JSZ., k Anton Dem- H Vametti anarhista. Kot je na šarju, Kamnikarju in Jožetu ukih »ho-venskih delavcev je «>cUli.t«.,?^tJTK (nega mišljenja, in temu dokai drugi je umrl na notu v bolnilnico. je dobro uspevajoč klub, V po narod iosti je bil eden Slovak In ■katerem imajo tudi angleški1 drURi Ita,lJ»n- PetrHla je pobegnil, pododsek za mladino. Vodi ga ^"J • *]<*in» rr^ rr ti r>. r. so se norčevali, da jih je mladi Tone Kamnikar. Bivši *<> mai0 postrelil. premogarji, ki SO Se naselili V Ko je nedavno neki detektiv iskal Milwaukee iz Pennsylvanije, gotove zločince v Detroitu povodom Illinoisa in Kansasa so napred-.,Mnopa radio-eneacsrja Gerslda Bu- nega mišljenja in IKKipirajo1^ J?n ^ t\ ___. , . . . " . «Jer Je mislil, ds te nahsjsjo zloč nci. delavstvu koristne ustanove;,Notri blI \u«vetl, da ra kot ~v»»i ___i. umaie delo in i>oiu Louisa in pa tudi drugje. Kdo mu j» kriv, če ne more uspešno razpe- Jeseni »e le in ¿as bi bil, da zač- 'ga kot revni proletarci morete zajemo s "trgatvijo", saj smo si za- pustiti. slutili malo razvedrila, po tem "pro-! N* »»ui»« « —... "" «»c »»"»niño, ko »e doou^M t-Ui... Pueblo, Coio._Doni ki ¿»vati svoje robe, če ne on sam! Pro- pisal Ste v h Fabia i v p__n*" av«*a gotovo ne, zato naj ne išče od umaie d vertnika, je naoravil i . a® »cue. run üiiÄ JSÄ,d,j. poštenje JoieiT ?T "Je odikodnln«' ne*° n»J to4i inravil nPomisli naj tudi. kakine so razmere pa ne bo ob- - N. N. vijo, da še ni pravi éas - volitve daljni bodočnosti - pojdimo resno bodo I,le novembra -- ameriški na delo in -torimo ji Lzi r.------- ■■ ue|o in siorimo kar moremo i« «-P0^'"'. *takJan brodari po naaelbi- delavec pa ,ma baje zelo .lab .po- Voditeljev « dovolj le iti ^ k"W UudJ«. ki «? po- min ( ) „ „. Wga se zelo zanašajo j „editi Jim morimo. . • «jemu stvari, ki .o klub it. 5 JSZ svoj piknik na Pa^n^ 1 JftSft leta 1,2» „ Hillu. Vreme Je bilo ..borno i^tudl driujejo "strelt ^ "Z^TZ^J' Sto lju- tako i domnv k.iVT ' S n.mj pride,n udeleiba je bila povoijna. smo dobre govornike in tudi govorni co v osebi Sare Limbach, ki se j pripeljala s sodr. Van Essenom, Mrs. Van Essen ter starina »odrugoma Adanuom in Dwi*htom iz Pittsburg-ha na nai piknik. Sara je zelo pre-I pričana social istka in njene besede so iskrene ter dobro premišljala, »ato pa tuai vplivne. HavnoUko je «o-drug \ un Lssen mož principov, ki nima aocial.zma le za šport. Četudi je precej prominenten profesionalec v PitUburghu, je med delavci čisto priprost in dostopen vsakemu. . ?n !lÄndidi»'a tu senatorja na so- Federacija SNPJ. na antracitu za osvoboditev Mooneyja in Billingsa Forest City, Pa. — Federacija dru- Je ponesrečil okrog ato 8pre^,a dmlj*° »ngleiko resolucijo, • * - w 'katero se izreka za osvoboditev de- driujejo "street meeUngs' V John*townu bi k^bt ^ ^'"5= Čl^L? recej koristi' in jim delavstvom je m^tVAme5t!a0nirt|eb!l! t* "j ^^ v nesreči! puVe j e pVa v Warren »»»ng«. Poslana je bi- Tostmf os^ivah lln^™ ^ ^"-til J^m de o vzel U V ^eriikem» lostmi^ osnovali klubi «Kialistične .vojo lizi, pa ava oddrvela s zinom tUku P^jnim oblastim uriWj „ , , - - poiičeva ponesrečenega člana. Pred nedolgo so podobno Javno Napravila sva «to aed-m milj uoti zborovanje vprizorilf komunisti, kerlpredno dobiva dotičneKa v nekima-' pa niso niti vprašali za dovoljenje, so raii. . . ** Sliáali(,e udeleži okrog peUto do ieaUtolji a- flral, da se j j- milj od Puebla, wo rac a se lam«» knf •*«<■*» ** onvououivev ae- mnogo nazad- član SNPJ. Kajpada, članuTt^- îf.Vâkih ««^ikov Tom Mooneyja i. bili voditelji aretirani n zborovanje preprečeno. V mestni hiii 80 jih nekoliko čili motnih p o s ta'v ahTn ~p ote m °»o ,'kj|ra vjarek. "zdaj"i v g*ni£kn p#t0Jk1ob V*"",/"*1* ^uaceni. Lokalna lisu «ta pri- ^ nima tem kratko poročilo, drug». VIeti- Naj bom torej jaz toliko pri- Bil sem prese lečen, kajti ni bilo videti, da je kaj poikodovan. Pravil nama je, kako se mu je prekucnila Na resoluciji so podpisani odborniki federacije Michael Bizjak, predsednik, M. Ferlin, podpredsednik, in August Gostisha, tajnik. Sodrugom v Clevelandu. Saje kluba it. 27 JSZ. it vrie v»ak . . —* «»■wi.iB na ao- k.i¡ . _-----— H«nrm so, J—^ ««»j j-c * Karuzi, ner . , ,. . „ ,, cialiatični listi in če bi delavci znali I „1.. puWeni- Skalna liau ata pri-'P® nima d«narja, jo ne more ven n*d#I,c ^ 2:í? * ----- ... nesla o tem krati,« , H v^i v„; i___i . ... klubovib prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi. tibajajte redno na •eje in pridobivaj!« mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več ne prav in v stoio korist Kilovati bi HH oddali svoje glasove zanj. Ker' ua i* ni Pa imamo vén- j*Z(in in P^čam, da bo nadaljeval pot ÉÉÉM «¡ strah ^^^ taiistih (gospodarjih) postavljene kandidate. Le Uko naprej delavske pare, bomo prej nehali voliti — aaj Mussolini bi ie rad vojno — morda pridejo spet boljii časi, ker vojn* bo pomagala uničiti nadprodukcijo. To-V New Yerku so bili pred posebno preiskovalno poroto obtoieni neke- da kot se sliii od merodajnih krogov, teri pol kič ar j i demokratake stranke radi korupcije. Kupovali in prodajeli >> uničila lahko tudi precejien del so raane politične službe, aa katero so eni aspiranti plačevali tisoče dolarjev, {"kulturnega" človeštva. To pa zato, Raaetr tega so »i ponehali do tisočakov tudi s goljufivimi oddajanji kontrak- ker poaUjamo čez mero "civilizira-tov in na druge načine. Po preiskavi so bili deni prod veliko porote. Na ni" in se bomo Z vsemi mogočnimi iz-allki na vrhu od love na demie sta William E. Walsh, bieši predsednik bi- najdbami borili za blagor domovin... roja of Standards and AppeaU, ter dr. Wm. F. Deyle, načelnik iivineodrav- | Stara sodruga Adama in Dwight, niikega stabaj od spodaj Geo. F. Ewald in Martin J. Healoy, ki sta imele ki od preuredbe ne bodeU dolgo u-odgovora o poaicije v mestni «pravi Glavni graftarji so seveda brea teh iivala sadov svojega častnega dela. n «prilik. Kadar peetane vroče, si smejo vedao isbrati manjio kriiloe, seto pa če bi jutri nastopil socialistični da veliki ostenej« na v aru «m. sistem, sta mladini lahko v vzvišen vzgled. S koliko vnemo ielita prepričati delavce, da je čas, da se zbudimo iz sna prosperitete, ter začnemo misliti samostojno v korist delavstva. imajo tako trdno delavci ie ne ziajo misliti za svoj M>Uk 8trah Pred "goapodarji" Proti Put'hlu. lastni blagor, bodo kajpak izvolili ra- ? Jayn,m mm**i**> Saj živimo ven-je take, ki ao dan za dnem slikani po V •vobo<,ni deželi, mar ne amemo kapitalističnih čaaopiaih — po kapi-(ime"1 ,aatn«lfa prepričanja? Po mojem mnenju, naj bi delovali Piknik klubov št 114 in 115 dobro uspel Detroit, Mich. — Dasi pozno, je vseeno na mestu, da poročam o skupnem pikniku, katerega sta priredila Z agitacije Storil sem tako. potem me vprašal za račun. Sedem dolarjev, sem mu odgovoril. Moji bolj odprto tiati, ki jim je to mogo- kdor pa se boji iz enega ali dru- _ . __________________ gega razloga biti javno zaveden de-1 it?ni je pozneje izrazil nezadovoljstvo, lavec, ta naj stori svoio dolžnost kot čei, »akaj sem iel ponj, naj bi bil zaveden delavec, molče — ob času volitev. Ko sem bila pred časom v Blaine, Ohio, sem imela priliko sliiati sodr! Benderja, ki Je govoril o uniji pw- Pniedii domov aem mu v pom n- ■ • • » z • t l lr., i j- fvm«-h po|JU socialistično vzgoje tn v borbi ku omenil, da radi premajhnega sta-novanja mu ne morem ponuditi zatočišča pri meni. Bil je zadovoljen, i sa nasa prava. rajie dobil koga iz garaže, ki ne bi računal več kot $4. Mislim, da ni nihče pripravljen, najmanj pa ie garažniki napraviti nad dve sto milj vožnje •• avtom za mogarjev. Njegov govor Je bil do-1*4, p» tudi sedem j« melo. Ne bi o-ber in na mestu — toda kljub temu menjal tega, če ne bi bilo nekaj do-se človek potem, ko sliii več unijskih pisnikov, ki odkrito in irikrito, di-govornikov, vpraša: zakaj se tako rektno in po ovinkih odobravajo tako boje prekoračiti mejo in omeniti tu- "svobodo tiska", kakor jo hoče di potrebo splošnega organiziranja v Fabjan. Ko bi ga boljie poznali, pa delavsko stranko? bi ne prihajali zanj na fronto. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgevina s meienim blag Peči in pralni stroji posebnost Tel. Herminie 2221. SS»Mê»»ê»té»SSSéSê>» vero v socialno preuredbo družbe ljudje, ki jih starost ie tira iz življenja, čemu bi obupavali mi, ki imamo najiepša leta ie pred seboj, čemu bi bila brezbrižna mladina, ki je živeti komej začela in zakaj naj bi izginil uporni Za Barberton Barberton, O. — Ali *mo sodrug'! v Rarbertonu za to da klub JSZ. o-hranimo med aktivnimi? Bilo bi žar lostno izpričevalo za nas, ako ne bi zmogli te nalog«. Tajaik kluba s. M. Močaik j« SH za delom drugam vsled tega smo sedaj brez tajnika. V nedsljo 12. oktobra ob 10. dopoldne bomo imeli v navadnih prostorih ««Jo, ^ katero ste vabljeni vsi, In se pričakuj«, da se je gotovo udeleiit«, drugače ne moremo pričakovati napredka.. Obenem naznanjam da nai klub priredi v nedeljo 28. sept vrtno veselico pri sodrugu Pečniku na 94 R. Ob tej priliki nam zapoje nekaj pesmi zbor "Javomik". Občinstvo Je vabljeno, da pride na to priredbo v obilnem Itevilu. Zal n« bo nikomur. Vse potrebno preskrbi pripravljalni odbor. — Zapisnikar. redno slabim delavskim razmeram, ki so se razpasle v avtomobilskem mestu, je piknik uspel zelo dobro. Precej je pripomoglo k temu krasno vreme. Vseh udeležencev je bilo nad 500, kar je precej lepo števi-lo za slovenski piknik v sedanjih časih. To je znamenje, da se tukajšnji Slovenci radi udeležujejo priredb klubov in s tem jima dajejo priznanje za delo, ki ga vršita v korist človeške družbe. Največje zanimanje na tem Bridgeport, O. —- Dne 13. sept. agodaj zjutraj aem se odpravil v Powhatan Point. O., kjer živi nekaj naših ljudi. Prišel sem do starega znanca A. Veharja, s katerim sva se pogovarjala o marsičem, med dru- 17. avgu- gim 0 mo*nostih ustanoviti socialistič- ata kluhu 4t 114 i« 11 * i« Ini kll,t>- Tone J« de>al. da bo to T'" *" ™"J *" W tluba tt. 114 m 115 v ko- teiko. Pai- dobro vedoč, da je tudi trKovi- na odvisna od dobrih ali slabih čar in "Wolverine"; igrala so de kleta in fantje; zmago izmed sov med delavstvom. Mnogi mali trgovci tega ne vedo, pravzaprav nočejo vedeti. Mladih ljudi je bilo na pikniku precej, toda bolj malo jih je poslu-, šalo govornike. Razveseljivo pa je kleta društva "Young Ameri- Ai št" 27 in 49 ve* to' da tisti' ki ao *<> sledili tiaoc Članov vsaki . govorom s pazljivostjo. Point naselbina, ki ima največji odstotek svojega prebivalstva v JSZ. ženskih skupin so dobila de- če bi PriÄU>Püi v taki meri v Cleve- can" in sicer 9 točk proti trem, in od fantov pa člani druš. "Wolverine". Tem igralcem se mora dati vse priznanje, ker pospešujejo naše priredbe s športnimi tekmami in pripomorejo z njimi do večje udeležbe. Tudi P roleta rec je dobil nekaj no-1 Klubov mladinski pododsek bo, u- vih naročnikov in zastopnika v osebi I pam, mnogo koristil delovanju med A. Veharja. | mladino. Nekateri nam jemljejo Drugi dan je imelo druš. SNPJ.! korajžo, češ, nič ne bo z njimi, jih sejo, katere sem se udeležil. Ravno ^snost ne zanima. Dobro, bomo so imeli v razpravi poziv, da se pri- i imeli pa tudi "some fun". Saj tudi družijo federaciji SNPJ. z delokro-1 stari nočejo same resnosti — videli Knnnr^Pk katPrPira io nn Rom V tej okolici' ki se Je ustanovila" kako so se pomikali zdaj pa zdaj ivanarcea, Kaierega je po- 81 avgusta< pOZVali ao me, da naj I proti "Kanadi" ,po malce veselja in jim stvar obrazložim, kar sem storil,' korajže . . . Res pa je, da bi mladina in rezultat je bil, da se je društvo veliko prej dovzetna za napre- takoj pridružilo federaciji. | dek — ako bi sama odločevala! A Rečem, da amo v poldrugem dne- ker delav9tv<> hlapčevsko, seve- vu napravili v Powhatan Pointu ve- da rftje pu8ti vztfojo 8Vojih otrok ~~ iik agitacijski uspeh. kapiUlistom. In ne aamo pusti, pač r. ii i i pa z vnemo brani in zagovarja to Domov sem se peljal skupno s so- ; . __ ne yedoč iakftT J b<) drugom Piškom iz Neffsa. U-taviH;^, ki jih povzroča poljih hrbtih, smo se malo na Glencoe pn Ujme, krepko mfihfi]oii bič modernega ti- ranstva.--- Sama se ne prištevam govornicam, vseeno pa verjamem v to, da če ie človek govori izkoriščanim, naj jim pokaže jedro vsega zla med delavstvom. O njegovem karakterju se ne slišijo dobri glasovi. So reči, ki se jih v listih ne piše, toda v slučaju, da bo insistiral s tožbo proti "Prosveti", u-pam, da se bodo dobile že blizu Chi- vo&» i i ui, * icaga priče, ki bodo povedale, kdo je Naštela bi lahko nešteto primerov,1 ¿¿j ^ ^ kako delajo člani raznih misij proti delavskim principom. Voditi in agi-tirati za republikance in demokrate, Bral sem potem njegov dopis, kako smo v Coloradu slabi ljudje ii je zelo v nesoglasju s kakršnokoli de- kako llabo 8mo mu šli na roke. Hm, lavsko organizacijo. In vendar se, tr?0V6C» ki ho*«5» da ljudje kupujejo to dela povsod. To pa je precej njegovo robo, mora postopati dru-krivda unijskih vodij, ker se briga- kakor Pa Fabjan, ki potem lju- jo izrecno le za unijo, namesto, da "nerja v listih, če z njim občuje-bi skušali podati delavcem kak na- kakor Je vreden. Ve« kredit Pro-uk o splošnem organiziranju delav- letarcu, ker ni hotel temu Fabjanu stva proti kapitalu, ki nas vse tleči • Priobčiti takih napadov, toda na žalost so mu šli bolj na roko drugi listi. Pred ženskami je ta človek nesramen, kar vedo posebno blizu St. Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad S treat ! Tel. 147S. JOHNSTOWN. PA. I tlMMMHIMIMIIMIIMI daril rojak Ivan Jane, je odšel z rojakom v Kanado, potem ko je "odrajtal" določeno pristojbino. Mrs. Česen je dobila krasno posteljno odejo, katero je podarila sodruginja Semrov. Enkrat prej je bilo pomotoma poročano, da je kanarčka in Mladina je dovzetna za napredek ali sama od sebe ne more kar čez noč posteljno odejo podaril ženski kluba št. 2 Albini Kravanji ,ki j« ne-klub Slov. nar. doma. Kot že koliko potarnala radi pomanjkanja : i «„«au« 'napredka. Nič se bati ,in ne obupa-omenjeno, je kanarčka podaril ¡^ Navzoča je bila tudi Mary Plprc>_________ rojak Jane in posteljno odejo ¿Janica odbora Konference JSZ. za postati delavsko zavedna. Pomisliti Mrs. Semrov. (Vzhodni Ohio, ki je bila na obisku v moramo, da našo mladino vzgojujejo V zadnjih Časih je opaziti Starem kraju pod okriljem izletnega v prvi vrsti nam zavednim delavcem V Prnavpfi in ¡urada SNPJ. Rekla je, da se ji je | nasprotni elementi. In prav zato je angleške dopise v Prosveti in ^^ ^^ vendar pa ^ biIo|potrebno da pogvetimo mladini čim- Proletarcu Od naše mlade SO- po Mold u s M maIo do|Rfag. Upam, bolj skrbno pažnjo v delavski vzgoji. druginje Agnes Oblock. Vese- bo sedaj, po parmesečni odsotno- Ije jih je čitati, kakor tudi dru ge, ker so nam poroštvo, da tudi mladina spoznava, kje je mesto delavcev. Peter B©nedict. LISTNICA UREDNIŠTVA Radi obilfee dopisov smo jih morali nekaj objaviti z drobnim tiskom. Eni bodo končani v prihodnji številki. Par, ki niso tako nujni, so odloženi za eno prihodnjih izdaj. Članek Jos. Siskoviča o trgovskih amernicah z ozirom na slovenske trgovce bo priobčen prihodnjič. iti zopet delovala za našo stvar, posebno za njihov klub št. 2, ker ao se enkrat menili, da bodo priredili slav-nost 25-letnice klubovega obstanka Le naprej, sodrugi in sodružice, mi smo z vami. Joseph Snoy. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN end SURGEON Office houra at 8724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:30 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty'a Drug Storg issa WEST 22ND ST. 4:80—6 00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday a»ly by appointmeota. Residence Tel.: Crawford 1441. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročite si dnevnik uPROSVETAM Stene sa celo lete $€.00, pol lote $3.00. Ustanavljajte nova drafttva. Deaet članov (k) J« treba sa novo društvo. Naslov za Itat ta za tajniltro 1«: 2SS7 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. k tlom. Seveda so mnoge častne izjeme in moj namen ni kritizirati vodstva rasnih unij, ie zato ne, ker se v tem ne udejstvujem. AnIfta P. Krasna. (Konec prihodnjič.) Ivan Molek bo predaval o svojih vtisih Chica«o, lil. — Ivan Molek, ki je v starem kraju govoril z mnogimi sodrugi o literaturi, politiki, o sedanjem položaju in drugem, bo o svojih vtisih predaval po prihodnji seji kluba št. 1 v petek 26 .septembra. Vprašanja predavatelju bodo dovoljena. Člani in članice so dobile za v prcdprodajo vstopnice k naši prihodnji dramski priredbi "Konec poti". Apeliramo nanje, da jih kolikor mogoče mnogo razpečajo. Cena v pred-prodaji jim je 75c, pri blagajni $1. Povabite na prihodnjo sejo znance in prijatelje, da pristopijo v klub, ali da čujejo predavanja sodruga Moleka. — P. O. ___ Prva Jugoslovanska restanracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Mttkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem v poM* Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIs 1.) «projema denar sa hranilne vloge eli se tekoči račun preti najboljšemu obrestovanjn. posreduje nejcenejio doetevo denarnih pošiljk Is Amerike v domovino in obratno* posreduje v v»eb goepodarakib aadeveb hitro in po eon L Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj ae nakaie na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-IS Union Sh menda smatra, da vedo jasno, da ief general lega itaba noče več kot urednik Proletarca, zato ne miru, in da Je načrt drui. it 16 le deli, kaj je socializem Ir^f narj^roiM'in va?a' *r,katcro miMli BBUfti ' ' rws*s (no *4 vrste ljudje so tisti Ju sociali- goje. Da se nisem motil, pokazuje John.»own, pa. — Med priredba- Iem ne le n»P»*no« n**° tudi kvarno Jasno sklep konference, katera je za- "razlagajo". vrgla namen drui. "Soča" it 15 h Čudno pri vsem tem je, d« se tu- fi Viel* program točke, katere ji di župnik nove fare ne ogrev* za- J* urK»ral poglavar, zapopadene v sle-nje, keT so "mrzli" i za cerkev, ne samo za Proletarca in socializem. So I 0vrie naj ne pravila, katere j? pač, kot tiste duie v predpeklu, ki jih »Prejela VII. redna konvencija in se ni ne na tem ne na onem svetu. ,naj posluje do prihodnje po starih Krtača. Pravilih. 2. "Obzor" naj se prisna za glasilo JPZS. do prihodnje konvencij«. 3. Novemu druitvu "Bled" se ne sme isdati poslovnice, in ako se je ista že izdala, se jo mora odpokli-cat*. 4. Glavni odbor mora vsak mesec objaviti natančen račun o izdatkih in dohodkih, ravno tako tudi posebno natančen račun vsakih 6 mesecev. Ta zgreiena konferenca je med drugim sprejela tudi ultimatum, ki pravi, da če glavni odbor prej omenjene pogoje sprejme najpozneje do 2». avgusta zvečer, se iniciativo za odpoklic gl .odbora briie, in čita se tudi iniciativa druitva it 1 radi glasila« V slučaju pa, da glavni odbor teh pogojev ne sprejme, ostaneta iniciativi v veljavi, poleg tega pa se za dne 5. novembra skliče izredno konvencijo. Človek ne ve, ali bi se smejal, ali jokal nad čudnimi nazori konference. Iniciative, konferenca, konvencija, ultimatumi, vse v eni vreči! Samo spreten blufar more uspečno igrati komedijo na ta način. Sestanek torej ni prinesel zaielje-nega uspeha, pač pa znači fiasko in pa nadaljno prilivanje petroleja k intrigam. Če bi gl. odbor pogoje sprejel, bi s tem podpisal tudi svoj odpoklic, kajti s tem bi priznal, da je bila VII. konvencija neustavna in tako tudi volitve gl. odbora. Tudi če bi jih glavni odbor sprejel, bi bili ie vseeno neveljavii, kajti ne le konferenca, nego tudi glavni odbor ie ni tista avtoriteta, ki bi mogla poljubno spreminjati konvenčne sklepe. — Joo Vidmar. njihove držav- se pa pripravljajo na vojno. Oficirji tukajinjega generalnega itaba, ki plakajo o miru. z vso vztrajnostjo, izstreljujejo granate v obliki psovk in laži naprej, da oblati- govoriti, da njemu ni bilo treba imeti dolgega govora. Zelo mi je ugajal govor sodruginje Sarah Limbach. Veseli me ,ko vidim, da so se začela ienske zanimati za in . , - -- socialistično gibanje in so aktivne v i ipV odbormke in nJemu. Ona Je tudi tajnica soc. *lane,.JPZS" k' ne d» bi stranke v Penni J,h sPravih lx «rodnosti. Kadar pridobimo dovolj žensk, bo' . N*kaj 8tre,ov P«* "Pustili tu-agitacija med mladino zelo olajiaia £ °>eho' Sef generalnega in veliko uspeinejia. ak"1 p<>d imenom br- Joh" Ver- Stirje govorniki so govorili angle- ?Hm dtvoT .in ProsveU ško, znani, že dolgo let aktiven «o-1^^1»®1"^ ",ce1r 6- to*ko drug Anton Zonik iz Herminija pa m Jčlena' kl ne dovoljuje osebnih Je bil slovenski govornik. Poslušal- naP»dov n* «fi* a ci so se o njegovih izvajanjih prav' 0on nekl mx*h- d* * osebni na' pohvalno izražali. Rad bi večkrat pad? Skujem mu, da naj pre^iU priložnost posluisti enake govore. •opazke" svojega "generala" br J. Govori so trajali nad dve uri, kar KoPu*a«-ja, kateremu je radi njegove je bilo za nekatere že skoro predolgo. vl8oke **ndarske zmožnosti izročil posebno ker se je iz grmovja v bli-, Pov«*J«tvo nad svojo armado, in pro-žini nasmihaval "grozdni sok", po-' naiel bo v tyf°)tm ,iatu. kaJ Je ®wb-sluialci pa smo ponavadi skoro bolj' ni naPad- NPr- 08^bni napad je, ko žejni kot govorniki. Večina Je vztra- "namiguje" sobratu "zveze" z Mni-jala do konca, zato je pozneje toliko K1"®™«»™", dasiravno dobro ve, da bolj pridno pritiskala v takozvano ,aže' ln da d<>t«ini poiteno in dobro "Kanado". 8 rbi xa 8V°i° družino. Vzlic dvem uram govorov človek Jar 8e ®»«bnih napadov nikdar ne seveda ni dobil ie vsega znanja o so- Poslužujem. To, da zagovarjam pra-cializmu. Potrebno jih je mnogo sko- v,co- ,n da pokažem hinavsko delo zi leta, ter veliko čitanja, da se člo- tl8t,h. kl uvajajo članstvo JPZS., pa vek izpopolni v tem znanju. Ker pa ni ,n ne more biti osebni napad. Pr2-se ljudje ne zanimajo dovolj za eko-i Pn#an sem, da so osebni napadi ne-nomska vpraianja in za socializem iz *a*tno sredstvo, in da koncem konca znanstvenega sUliiča, je med njimi'ne Ponesejo zmage tistemu, ki se jih tudi toliko konfuznih nazorov. Mno- Poslužuje. Ako se bi take ljudi, ki gi socializem razlagajo po lastnem okusu bodisi v prijateljskem ali sovražnem smislu, kamor se pač t>o svo- skuiajo nasprotnike ubiti z osebnimi napadi ter intrigami, izvolilo v glavni odbor JPZS., bi se v resnici vse jih simpatijah nagiba tisti, ki ga raz- ."utrucalo". ]affa Sef je tudi radov-den, pa vpraiu- Katoliika cerkev npr. ima vse k*k*ni motivi so me privedli na boljii sistem razlaganja. Pridigarji konferenco. Dasi nisem ie mislil govore o naukih v katekizmu in bi- Javno ¡«javiti, kaj mislim o tistem se-bliji leta in leta. nedeljo za nedeljo, »tanku bom želji ugodil. Prvič, moj Socialistična lista v foloradu Delavske razmere v coloradskih mestih so pač take kakor v splošnem povsod. Kovinski rudniki že dolgo let slabo obratujejo. Nekdaj cvetoče maj nareke kempe, kot Leadvile, A s pen, nadalje okrog De vrerja itd., večinoma nazadujejo, ena rudarska mesta pa so ie s ko no izginila. Tudi v premogovniških revirjih so razmere malo prida. V Pueblu je glavna tovarna velika jeklarna, last Kockefeilerjeve kompanije, ki obratuje v Jako znižani meri. Drugih velikih industrij v Coloradu ni. V novembru bodo volitve, in delavci imajo priliko izjaviti, ali se strinjajo s politiko republikanske ali demokratske stranke, ali ne. Ce sedanjih časov ne odobravajo, naj glasujejo za socialistično listo, ki jo bo dobil na volilni dan v novembru vsak-do v tej državi. Če ste za politiko zavajanja in slepomiieija, za sistem izkoriičanja, glasujte za demokrate ali republikance. Ce ste zato, da se delavske razmere izboljiajo, če ste za pravico in resnico, če ste proti izkoriščanju, napravite krii pred/socialističnimi kandidati. Socialistična stranka v Coloradu ima popolen ti-ket — Dolavoc. V nedeljo na konferenco v Moon Run Moon Run. — Piknik konferenčne organizacije JSZ., ki »e je vriil v zvozi z druitvom it. 295 SNPJ. v Brid-gevillu je izpadel povoljno. Čistega prebitka je $60, ki se je razdelil enakomerno med društvom in našo konferenčno organizacija. Poleg običajne zabave smo izrabili 0 shodu in prihodnji klu-bovi priredbi SpringfiaJd, lH. — Dne 14. sept je v tukajinjem Slov. domu govoril socialistični kandidat za zveznega senatorja sodrug George Koop. Udeležba ni bila zadovoljiva. Vzrok je, ker je bilo premalo časa za oglašanje in zraven ie slabo vreme na dan shoda. Prisotni so bili s shodom prav zadovoljni. Koop je dober orator ki je karakteristično opisal razlike med našo in kapitalističnimi strankami. Z njim je bil tudi Hudson S. Daly, tajnik soc. stranke države Illinois, ki je deloval med Amerikanci za ustanovitev a igleškega soc. lokala. To mu je deloma že uspelo in upati je, da bomo dobili tudi v tem mestu močno socialistično postojanko. * Članstvo kluba it. 47 JSZ. je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži prihodnje redne seje četrto nedeljo v tem mesecu v prostorih Slov. doma. Kazen drugih točk bodo v razpravi načrti za klubovo veselico in dramsko predstavo četrto nedeljo v oktobru. — Joseph Ovca. praznik sa praznikom, vrhutefa pa šs namen ni bil igrati vlogo "opazoval"- tudi priliko v izobraževalne svrhe. _.« , ____i------ —wis»—n" m oriavni aHKa. u«* „—;— Imeli smo kar itiri govornike. Obi- skal las je namreč sodrug Zomik iz mnogo piiejo v cerkvene publikacije. jc®" glavni odbor, kot je namiga Hodil sem k tem razlaganjam ie ko val dopisnik, pač pa Je bila moja že-sem bil fantek in vem, kako močno .U* dognati, ali se bo konferenca v Herminie, Pa., kakor tudi s. Pogore-vplivajo na človeka. Ni čudno, da resnici vriila okrog točke ,radi kate- lec» k> »e je ustavil med nami na svo- se jih velika večina ljudi ne more nikoli docela otresti. Kadar bo socialistična stranka toliko močna, da bo imela tudi v manjših mestih redne predavateljske tečaje in večji aparat sa širjenje literature, bomo imeli več ljudi, ki bodo podkovani v znanstvenem socializmu. Posebno v zimskem času sd predavateljski tečaji priporočljivi; odobravati je, da jih upeljavajo ponekod tudi naši klubi. Dobro zamiiljena predavanja ter potem diskusija o njih med navzočimi — to js sa do lave« fina šola, ki Jih usposobi js ss praktična delavce v socialističnem gibanju. Seveda, saj bi predavanja najbrž marši-kja imeli ¿e bi Jih delavci hoteli v zadostnem številu posečati. Polagoma se Jih bo ie pridobilo. V pogovoru s zastopnikom Proletarca sem izvedel ,da ni mogoče obdržati vse naročnike, ki Jih Je dobil pred letom tukaj sodrug Jas. Snoy. re je bila sklicana, ali jo bodo zasuka- jem povratku iz agitacija v Clevelan-li v drugo smer, to Je, na točke, ki du» ° » P°le* teh 8ta nastopila ie en spafiajo pred konvencijo. Drugič, »ngleiki govornik iz Pittsburgha in moja želja Je bila, da čujem osebno Pa nai mladi sodrug VVirait. Govor- zavarovalninskega komisarja, kako bo nike je posluialo okrog 160 ljudi, in kot je bilo videti so se strinjali s izvajanji govornikov. Vsaj tako je pokazal njihov aplavz ob koncu vsakega govora. Konferenca klubov JSZ. in dru- udrihal po glavnem odboru radi njegovega slabega gospodarstvi, grafta in drugih grehov, ki jih uganja na ikodo JPZS. "Obzor" Je namreč s kričečimi črkami osnanll da pride na to konferenco tudi savarovalninski itev Prosvetne mstice bo v nedeljo komisar, medtem ko Je po sestanku 28. sept na Moon Runu, Pa. Priča-čisto pozabil objaviti vest, da ga ni kovati Je, da se bodo odzvsls drobilo ... štvs in klubi JSZ. s svojomo zastop-Sestanek zastopnikov, sklican po niki v polnem itevtlu. Na rszprav! načrtu drui. "Soča" it 16. da se u-'bodo vsžne stvsri, poleg tega ne gotovi, kaj so pravi vzroki razdora, in smemo pozabiti, da so volitve v razne kdo so tisti, ki nete neslogo v JPZS., politične urade pred nami. Sociali-bi po majem mnenju prinesel vsaj! stična stranka Je postavila kandida-delnl uspeh, če se bi d risi progrs-te, kolikor mogoče za vse urade, ma. Ako ne bi "Obsor" tik pred Uspeh pa Je odvisen od našo agitacije, konferenco objavil članka z naslovom Torej na delo sodrugi! Naj n« "Konferenc* ali knvencija", bi bila| manjka nobenega kluba naša svaze, ^_______________w_____tudi ostala druitva poslala zastopni-jin ne druitva Prosvetne matice JSZ., Več Jih J« ponovilo naročnina, ne- ks in brikonr bi se Jo udeleiil tudi ds bi ne bilo zastopano na konferen-katerim radi krize to sedaj nI mogbč-,' glavni odbor. i ci v nedeljo. Jacob Aaibrosich. Katerim ni treba hoditi v računsko šolo? Vsem onim, ki povoljno zračunajo sledeče račune: 1. Kitajec je iskal trgovskega pomočnika. Vsem priglašehcem je stavil samo eno vprašanje. What part of 8 is M of 2? 2. A in B imata 360 akrov zemlje. A lastuje 37 H ^ in B 62*%. Koliko akrov ima vsak? 3. A ima 18% yardov blaga. ? 16%, C 18%, D 21%. Koliko imajo vsi skupaj and koliko stane vse skupaj, ako so kupili po $1.12 yard ? 4. Banka je zaprla svoja vrata. Imovine ima $626.000.00, dolgov pa $1,000,000. Koliko dobi vsak vložnik na dolar? 6. Delavčeva plača ic bila poviša-na za 18%. Sedaj dobiva *2,1?1.20. Koliko Je dobival pred poviianjem? Ako ne morete zraČunati vseh gornjih računov, tedaj potrebujete računske iole. Vsem, ki ftele brezplačni poduk v taki šoli Je dana prilika, da se takoj vpiiejo v računsko iolo socialističnega kluba it 27 v Clevelandu. Vpisujeta Branisel in Krebelj. dola se bo obdriavala vsak četrtek svečer od 7. do 9. v klubovih prostorih. Prične se 2. oktobra. Učitelj. karl marx Njegovo iivljenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P re ve I C. STUKEU (Nadaljevanje). » 3. Vstop v življenje. Marx je stopil v življenje s temeljitim filo-zufičuim znanjem in silno željo, udeležili se boja »n duševno osvobojenje Nemčije. Pod duševnim osvobojenjem je razumel predvsem versko osvoboditev in politični liberalizem. Dobro je tudi vedel, kako orožje naj za to u-porabi: kritiko. Kritično orožje naj razblini neresnično in nerazumno postalo, pozitivno in okorelo, da s tem zopet spravi v živ tek mišljenje in bivanje ali, kakor se Marx izraža v letu 1844: "okamenele razmere spraviti v ples in jim peti njihovo lastno melodijo". Njihova lastna melodija — t. j. dijalektika. Kritika je bila sploh orožje mladih Heglov-cev. Kritika je negacija, ki uničuje obstoječe razmere in vladajoče nauke ter dela prosto pot življenju. Ne ustvarjanje novih naukov in novih dogem, temveč uničenje starih, to je bila naloga mladih Heglovcev. Kajti če dijalektiko pravilno razumemo, je kritika ali negacija najboljše pozitivno delo. Kritika se je zrcalila predvsem v polemiki: v boju _ v brezobzirni vojni proti vsemu neresničnemu, da se omogoči vzbujenje sodobnikov. Potem, ko je Marx izgubil vsako nado na akademično karijero, mu ni preostajalo, kakor že rečeno, nobeno drugo delovno polje kot pisateljevanje. Sicer so ga njegove gmotne razmere silile, da si čim prej ustvari lastno ekzistenco. Prav v tem času so renski liberalci napravili načrt za izdajo časopisa, ki bi pripravljal pot svobodnejšim razmeram. Potrebna denarna sredstva so si hitro nabavili. Značilno je, da so prišli v poštev kot u-redniki in sotrudniki mladi Heglovci. 1. januarja 1842 je izšla v Kölnu ob Kenu prva številka "Keinische Zeitung" (Renskega lista). Glavni urednik je bil dr. Rutenberg, intimni Marxov prijatelj z berlinskih študen-tovskih časov. Tudi Marxa so pozvali, da sodeluje iz Bonna. Odzval se je vabilu in njegovi članki so vzbudili zanimanje zanj pri Arnoldu Rugeju, ki ga je tudi pozval, da sodeluje pri njegovih literarnih podjetjih skupaj s feuerbacnom, bauerjem, Mojzesom He-som i. dr. Tudi pri čitalcih "Renskega lista" so želi Marxovi članki veliko priznanje, tako da so ga poklicali za glavnega urednika v oktobru 1842, ko je Rutenberg odstopil. Na svojem novem mestu se je moral pečati z gospodarskimi in političnimi vprašanji, s katerimi bi si manj temeljit pisatelj ne ubijal mnogo glave, ki pa so pokazala Marxu potrebo, da se podrobno peča z narodnim gospodarstvom in socijalizmom. Oktobra 1842 se je vršil v Strasburgu kongres francoskih in nemških učenjakov, ki so razpravljali tudi o teorijah francoskega socijalizma. Prav tako so se pojavila v Porenju zemljiška in davčna vprašanja, ki jih je bilo treba obravnavati redakcijsko, a na katera se ni dalo odgovoriti samo s filozofskim znanjem. Vrhu tega je s kritično ostrino urejevanemu listu grenila življenje cenzura, ki ni dovoljevala uredništvu izpolniti njegovo pravo nalogo. Svojo uredniško dobo orisuje na kratko Marx v predgovoru svoje knjige "K kritiki politične ekonomije" (1859): "V letu 1842—1843 sem prišel kot urednik "Renskega lista" v zadrego, ker sem moral razpravljati o takozvanih materijalnih interesni. Razprave renskega deželnega zbora o tatvini lesa in parcelaciji zemlje ... o mo-zelskih kmetih . . . končno debate o svobodni trgovini in zaščitni carini so mi dale prvi povod, da sem se začel pečati z gospodarskimi vprašanji. Z druge strani se je v onem času . . . začutil v "Renskem listu" slabo filozofsko pobarvani odmev francoskega socijalizma in komunizma. Izjavil sem se proti vsakemu šušmarstvu, ali istočasno sem priznal, ... da mi moje dotedanje študije niso dopuščale, da bi se sam upal izreči katerokoli sodbo o vsebini francoskih smeri. Da se umaknem z javnega odra v študijsko sobo sem mnogo bolj pohlepno napadel iluzijo izdajateljev "Renskega lista", ki s* mislili, da morejo ovreči smrtno obsodbo nad listom, s tem da zavzamejo milejše stališče." Iz notranje potrebe torej, da se peča z na-rodogospodarskimi in socialističnimi študijami, kakor tudi iz želje po svobodnem, neoviranem udejstvovanju ,se je Marx odločil, da zapusti svoje uredniško mesto, čeprav je stal tik pred poroko in je moral skrbeti za lastno gospodinjstvo. Toda on je bil od vsega začetka odločen ,da podredi materijalno ekzistenco svojemu duševnemu Stremljenju. (Dalje prihodnjič.) BREZPOSELNOST NA OGRSKEM Na Ogrskem je okrog 100,000 induftrialnih in 200,000 kmečkih delavcev brez zaaluika. Beda je velika. Mnogi so brez dela že nad leto dni. Podpore za brezposelne na Ogrskem ni, pač pa vzdržuje vlada javne kuhinje, kjer jim daje jesti, na deželi pa oskrbuje najbolj bednim živila. Sestradani delavci tu in tam v znak protesta paradirajo, kolikor jim to dopušča policija. J ALEKSANDER NEVEROV 4 Taškent-kruha bogato mesto (Ruska povest is dni velike lakote.) ........—--—■■ I ■ Prevedel Ivan V u k . (Nadaljevanje.) 3. Zopet so mužiki govorili na ceati o Tašken-tu. Z mislimi so krožili qkrog nevidnega, poslušali, kaj se govori o goricah. V svoji bujni domišljiji so videli pred seboj pšenico: zimsko in jaro. Nizke cene. Raj! A priti tja, to je peiko: , vozno karto je treba in povrh še potni list. Miška se ni bal. Kakor v pravljici je stal pred njim Taškent — mesto kruha bogato. Gorice so tam _ hej 1 Molče si napolniš poln žep urjuka. Nič zato, če tudi kdo vidi. Govorili so mužiki, da je zrak tam zelo vroč. Zaduši se lahko človek. Tudi tega se Miška ni bal. Gotovo so tam tudi reke, kakor pri nas. In če so reke, se gotovo ljudje tudi kopljejo. Ko je Serjoška omenil Kirgize, mimo katerih je treba iti, se Miška tudi tega ne ustrašil. — Ako so Kirgizi . . . ljudje, čemu bi se jih potem bal? — Ali morda niso ljudje? — Da vidiva. Sedaj trosijo vsemogoče neresnične vesti. 4. Pod modrim nebom Na polju je bilo tiho. so peli škrjančki. Nižje je zvenela žica na brzojavnih drogovih, postavljenih v dolgih vrstah ob cesti. Za temi drogovi je postaja. Na postaji je vlak. Miška ga je videl že dvakrat, ko je šel z očetom v Samaro. Zanimiva reč! Dirja kakih petdeset sežnjev daleč, iz dimnika se kadi, kakor če se kuri v peči, in piščalka brlizga. Miška je krenil na pot, oblečen v očetovo suknjo, prepasan z vojaškim pasom ter široko mahal s palico. Na plečih vrečica za en pux in v njej še druga vrečica, sešita iz rdečega dela materine srajce. V rdeči vrečici je železna kružka«), cunjica s soljo, košček kruha, spečen iz trave, in staro babičino krilo, ki ga je treba v mestu prodati. Serjgška je korakal bos na levi strani. Veliki lapti »primerni za mužika, z dolgimi ženskimi nogavicami so mu viseli preko pleč. K laptom sta bili privezani dve vreči, zviti kakor cev. Sla sta in vzpodbujala drug drugega. Nič pomišljati, nič se obotavljati. Ako kateri zboli, mu mora drugi streči. In ako kateri kaj dobi, si med seboj razdelita. Ko se je pokazala majhna postaja, je rekel Serjoška: — Glej, Miška, dim vidim. Ali ni to naša čugunka? Miška je razširil dlan nad očmi. — Sedaj so vse čugunke naše. Na katero prideva preje, s tisto se popeljeva. — Ali jih je mnogo? — Dvajset. — Greš ti ngprej ? — Oho. Serjoška se nasmehne. — Nič se ne bojim. Koliko vrst sva že prehodila, a noge še niso utrujene. Poskusiva meriti sežnje! — Moji koraki so daljši od tvojih. — Tudi jaz bom delal dolge korake. Miška svetuje: — Ni treba hiteti. Preveč se utrudiva. Na majhnem hribčku sedeta, da si oddahneta. Vzela sta cunjici s soljo in ju razgrnila po trati. Serjoška je rekel: — Več soli imam kakor ti. — A kruh, kje imaš kruh? — Mama mi je daia štiri krompirje. — Krompirja se ne naješ. Kruha treba. — Kje naj ga dobim? Miška se je namršil. V njegovi vrečici je košček travnatega kruha. Dobro, ako bi tudi pri Serjošku bil košček travnatega kruha. Tedaj bi bilo pri obeh enako. A sedaj je neugodno. Ugrizneta vsak trikrat — ostane samo še polovica. — Zakaj nisi vzel nekoliko kruha? Serjoška je ležal na trebuhu in sesal travo. Oči so mu postale dolgočasne, zgornja ustnica je jokajoče drhtela. Pogledal je v tisto stran, kjer so ostale vasi. Se zvonika ni videti. Vse okrog samo polje in brzojavni drogovi. Ce bi se hotel vrniti, do večera ne pride nazaj v vas. Miški je postalo žal Serjoške. Spomnil se je dogovora, da pomagata drug drugemu. Odlomil je košček kruha. •) Krožka k *) Itbe = po roaki ae hiša v vasi osir. bajta, kajia, imenuje isba. ••) Baba v ruWini ni paovka, nego pomeni: lena muiika, kmetica. ■■■—t,»» IHWIIl>lll»IIIIIIJUIJIJilJflJi Ckero's . B. PUTZ j Ftorist LEADING LARGEST •114 W. 25TH ST- . CJCXRO, IU~ Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2148. t> Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON P. ŽAGAR, . 1724 S Sheridan M-No. Chica«*, IIL TeL W14. Goapodftnje, «ahUvaJte v trgovinah krak te ml» »item. Vtisi iz Goriške —r- Na! Ko prideva na postajo, povrneš. Misliš, da mi je žal za kruh? Serjoška je molčal. Snedel bi ga več kakor funt, a Miška je dal majhen košček. Na postaji ne bodo delili kruha, pa če čakaš do zjutraj. Ne bodo ga dali niti zjutraj, pa če čakaš do večera. Pogledal je še enkrat v tisto stran, kjer je ostala vas in vzdihnil. — Kaj vzdihuješ? — Tako, nalašč. — Si se ustrašil ? — Ustrašil? Cesa naj bi se ustrašil? — Sedaj je vseeno. Domov ne prideš do večera. Ponoči pa napadajo volkovi. Plašno se ogleda Serjoška na vse strani, a Miška ga muči dalje s strašnimi pravljicami. — Prideva do Efimovega klanca. Tam leže ponoči razbojniki. Se ni dolgo, ko so mu-žiku vzeli konja, a njega samega malodane ubili. Serjoška je vstal, zopet sedel, prekrižal noge in s strahom gledal Miško. — Koliko dni zdržiš brez jedi? — je vprašal Miška. — A ti? — Tri dni zdržim. Serjoška je vzdihnil. — Več kakor dva dni ne zdržim. — A koliko dni bi lahko živel brez vode? — Dan. Malo; a jaz cel dan in še pol dneva. Ze sta na drugi aftrani hribčka. Zdaj se oglasi Serjoška povsem nepričakovano; — Jaz tudi preživim dan in še več brez vode. 5. • . » Glej, tu je čugunka. Stoji na kolesih cela ulica izb*). Iz vsake izbe gledajo ljudje. Tesno je v izbah; mužiki z babami*•) lezejo na strehe; drug drugemu pomagajo. S strehe padajo na tla vreče, čajniki, platnene culice. Po strehi hodi vojak s puško in glasno kriči na mužik^ in njihove babe: — Ni dovoljeno! Spodi jih z ene strehe, a že plezajo na druge. Zopet padajo na tla vreče, zopet kriči vojak s puško: — Ni dovoljeno! Miška je tudi hotel splezati na streho, da bi bil bliže ljudem. No, če že ne sme, pa ne bo plezal. Ukazom se je treba pokoriti. Ser-joški je vse to nerazumljivo. Gleda s široko odprtimi očmi in se ne gane z mesta. — Zakaj jih pode od tam? — Ne sme se . . . Streha je državna. Vidiš? Vojak s puško je tam. Tudi mužiku z dvema vrečama je doccla nerazumljivo. Porinil je kapo na alnik in se globoko zamislil: — Kam bi skočil ? Na treh strehah je že bil. Povsod je bilo isto, ni dovoljeno. Sel je, da bi sedel v prvi vagon. Tam pn kotlu bo morda dovoljeno. Miška jo je mahnil za mužikom; obenem priganja Serjoško: < — Hitro, ne zaostajaj! A Serjoška ne more ničesar razumeti. Kamorkoli se ozre, povsod vidi nove, zanj nepojmljive stvari. Pri njih v vasi so na drogovih napete po tri žice, tu pa kar po »sem in še več. Steklene krogle vise kot v zraku, piščalke ^brlizga j o. Dva mužika s svetilkami v roki mu prideta nasproti. * Povsod samo železo, sami vijaki. Serjoška se spodtakne ob železen predmet. V tem trenotku opazi, da se pomika velika izba brez oken naravnost proti njemu. Kolesa škripljejo. — Dečko, beži, povozilo te bo! Mužik leze, dve vreči preko hrbta, na streho vagona. Miško pa za njim kakor mačka. — Kam si namenjen? — V Taškent s Serjoško. — Splezaj doli, s tem ne prideš v Taskent! — A kam, striček ? — V Sibirijo, v Sibirijo! Skoči! Udarilo je Miškino srce in lasje na glavi so te mu naježili. Kje je Sibirija? Kakšna je Sibirija? Sam sedi na strehi, a Serjoška bega okrog vagona. — Žlezi, Serjoška, zlezi gori! Serjoška se je hotel zgrabiti za stopnice na vagonu. A vagon se je odpeljal. — Batjuška! (Dalje prihodnjič.) Piše Matt Petrovich "Kako je v starem kraju? menda naša kraška Postojna, so enako oblečeni. Črne bluzt Kako živijo naši rojaki na Go- Delavci na železnici, železni- imajo in črne kravate — znak riškem? V kakšnih razmerah uradniki, carinarji, vojaki fašizma. V militaristični for se nahajajo?" j— vse govori samo italijanski maciji korakajo in prepevajo Ta in enaka vprašanja mi Jezik- Zaman poskušaš s slo- italijanske pesmi fašisVovskeg» stavijo znanci in prijatelji, od- ven^ino» odgovora ne dobiš, \nacionalizma. Ballila je to, kar sem se povrnil z mojega Tudi _ s angleškim jezikom ni fašistična organizacija šolskih obiska v Jugoslaviji in na Go- lukaJ k večjem z nemšči- otrok. Nekateri izmed teh o riškem. Misleč, da bodo od- n0, Kakše n čudež se je ven- trok so morda sinovi in hčeri govori na ta vprašanja zanima- (,ar ztfodil tukaj, da se je ta italijanskih staršev, ali velika li tudi čitatelje Proletarca, sem kraSka Postojna spremenila v j večina jih je slovenskega pose namenil, da nekoliko opišem de8etih letih v pravo italijan- kolenja. Slovenski otroci, ro-vtise, katere je napravila name sko mesto- Ameriški Rip Van jeni v politični sužnosti, v ka-ta nesrečna pokrajina, katera Winkle ni mogel biti bolj začu- teri naj postanejo janičarji se danes imenuje Julijska Be- den» ko 8e Je P° petdesetletnem dvajsetega stoletja. Vrata v jamo se odpro. Stopim k oknu, kjer se prodajajo vstopnice. Koliko? Trideset lir! Trideset lir t Precej le nečija, ali kakor jo naši rojaki 8PanJu povrnil v rojstno vas, ironično nazivljejo, "Julijska kakor sem bil jaz* ko sem se po Beračija". j Petindvajsetih letih povrnil Postojno. Povaod Med Slovenci v Italiji. V teh mojih člankih se hočem omejiti samo na vtise, katere sem dobil v tistih sloven- se odpeljemo v jamo. Zopet skih krajih, kateri se danes |sti Priz°r. Sprevodnik govori nahajajo pod Italijo. Bil sem italijansko. Na avtobusu _Je nekoliko tednov tudi v Jugo- vae italijansko. . pa vsota, ako jo primerjamo s slišno pogovarjajo. Previdni Imeli smo dobrega spremljevalca, Slovenca iz Postojne. Ko je videl, da smo Slovenci iz Amerike, nam je lepo postregel in nam zaupal, da tudi "souvenirjev" ni tako težko dobiti. Polno vojaštva. Ko pridemo iz jame se napotimo malo po mestu. Postojna se je zelo spremenila. Precej novih hiš, posebno pa vojašnic. Vojaštva, milice, ka-rabinarjev in carinskih uradnikov je tukaj vse polno. Postojna je danes obmejno mesto, in naravno je, da mora biti pripravljeno za vsak slučaj .. . V gostilni. Vstopimo v gostilno, da se malo okrepčamo. Pri prvi mizi sedi par fašistov in vojakov. Govorijo seveda italijanski. Pri drugi sedi nekaj kmetskih fantov. Vino pijejo in se komaj V sedemo se na avtobus, da prejšnjo. Očividno skuša sedanja uprava zagotoviti si vir precejšnjih dohodkov s to ja- slaviji, toda moj namen ni pisati o tamošnjih razmerah. Anton Sular iz Kansasa, kateri me™>j. za menoj, na levi, na se je tudi nahajal v Jugoslavi- desnl» povsod slišim samo ita- _ mo. Ko si kupim štiri vstopni-kakih trideset potnikov. Po- ce po 30 lir vsaka, in si najame-slušam, da slišim morda kako mo še halje ali plašče po štiri slovensko besedo. Zaman! Pred lire, se odpeljemo z malim motornim vlakom po jami.; Vož- ji letošnje poletje, je v Prole-tarcu že precej pisal o svojem lijanski jezik. Istotako je po so v govoru in vsaka beseda mora biti dobro pretehtana, predno je izgovorjena. Vsaka neprevidna beseda prinese lahko grozne posledice prizadetim. Nekaj kakor mora leži nad tem ubogim ljudstvom in ga tlači k tlom. O svoboda! nja je bila jako zanimiva, po- Kako je nekdaj orila slovenska sebno za mojo ženo in hčerke, mestu. Povsod na hišah vidiš katere niso še nikdar kaj take- Moj namen ni popisovati čudovitih formacij in fantastičnih barv teh kamenitih tvorb postojnske jame. Slovencem je več ali manj znana. Omenim naj samo, da se še vedno preiskuje, da se odkrivajo nove jame, katere se potem zvežejo s staro potom umetnih predorov. Nekaj časa smo se vozili, potovanju. Istotako se precej samo italijanske napise. Stene ga videle, piše tudi v drugih listih, poseb- hiš 80 Mne različnih znakov1 no v Prosveti, kjer priobčajo 'a^ma m uradnih proglasov. svoje spomine urednik Ivan Ravno tako Je 2 naPisi P° tr«0' Molek in drugi. Vlnah- Namesto nekdanje go- Nepretiravana poročila. 8tilne vidiš danes "Trattoria". Predno sem odšel na obisk Tudi imena lastnikov trgovin v Staro domovino, sem pogosto 80 poitaljančena. Noben trgo- čital o razmerah na Goriškem, vec ne sme imeti slovenskega in o metodah, katerih se poslu- naP18a; tudi krstno ime mora žuje fašizem pri zatiranju na- bltl italijansko. In tako vidi- ših rojakov. Zasledujoč ta mo dan<* v Postojni namesto j nekaj časa hodili, in vzelo nam poročila, sem pogosto dvomil. Aniona, "Antonio", namesto, je skoraj tri ure, da smo jo vso, šenje! da bi bila vsa resnična. Mislil J°*eta, "Giuseppe", itd. Več ali manj površno ogledali. | (Dalje prihodnjič.) sem, da se na njihovo mizeri- Nikjer alovenakih napiaov. jo gleda s povečalnim steklom. Avtobus se ustavi pred vho- Zdelo se mi je nemogoče, da bi dom v jamo. Nabralo se je bi-se v dvajsetem stoletju vpo-, lo že precej ljudi, ki so čakali. pesem iz čistih grl in močnih prs teh naših fantov! Pesem o naših gorah in rekah, o naših gozdovih in naših poljanah. Danes molči slovenska pesem. Tudi mati jo ne poje več svojemu detetu v zibeli. Saj ni treba. Ko dete zraste in gre v šolo, se tam nauči pesmi o fašistični svobodi . . . Z žalostjo v srcu smo zapustili to nesrečno mesto. Pozdravljena, tužna Postojna! Kdo ve, kdaj pride tvoje odre- rabljale take metode pri fcati- da se vrata odpro. Ozrem se ranju in uničevanju malega, malo na okrog in prebiram nesrečnega naroda, kateri je različne napise. Večinoma so postal žrtev imperialistične po-' italijanski, nekaj je nemških litike evropskih diplomatov, in nekaj celo čeških, ali sloven-Toda žal, da sem se moral pre- skega iščeš zaman. Tujcem je pričati z lastnimi očmi, da so treba pokazati, da tukaj ni ni-vsa ta poročila resnična. Ni ti sledu o kakšnih Slovencih, o potreba, da bi bil človek kakšen šovinist ali narodni objoka-nec, ako se mu krči srce ob pogledu na ta naš reven, toda priden in inteligenten del slovenskega naroda. V Postojno. Prva moja pot v deželo fa- katerih pravi zgodovina, da so nekdaj stanovali tu naokrog. Rad bi bil govoril s kom v slovenščini. Povprašal bi rad kako stvar. Ljudje stojijo v majhnih skupinah in se pogovarjajo. Pristopim k pni in poslušam: Italijani so. Pri Šizma je bila dne 22. junija, stopim k drugi, istotako,sempa-ko sem se podal z mojo druži-| tja čuješ nemški jezik, a slo-no v Postojno, da si ogledamo venskega ne. Slovenci menda svetovno znano postojnsko ja- mo. Ker sem doma iz Unca, nimajo časa in denarja, da bi obiskovali jamo. Delajo tam ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in 10c za polil jalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. PiiiU o cenik ali pasita na on*ga, ki iside od ca»a do ča»a v Prolotarcn. katera vas se nahaja samo ka-! okrog po gozdovih in po poljih, kih dobrih šest milj od Postoj- da si iz nerodovitne zemlje pri-ne, je bilo meni to mesto dobro dobijo živeža in da zaslužijo znano že iz prejšnjih časov.) kakšno liro, da lahko plačajo Vedel sem, da je Postojna dom davke. Pravica, plačevati dav-pristnih slovenskih Kraševcev,, ke je menda edina pravica, ka-in da bi tam zaman iskal Itali- tera jim je še ostala. jana. Kako naj popišem moje začudenje, ko sem izstopil iz vlaka. Italijanski jezik mi u-dari na ušesa od povsod. Ali sem v resnici v Postojni, ali sem se na kakšen nerazumljiv način pripeljal v Sicilijo? Pogledam še enkrat napis na kolodvorskem poslopju: Postu-mia. "Postumia" — da, to bo i: John Metelko, 0. D. Preiftčemo oči in določimo oíala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ................... Dr. Otis E Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V arada ed 1 de t. v terak, éetrtak Ib petek ed 1. pop de t. iveêer. Tai, LAWNDALE Mît V FRANCES WILLAH» BOLNIŠNICI ed t. 4e IS. četrtkih la aoaoaoaaaaü i......... seea il o î FraakMlviek ii Slovenski otroci v fašistični procesiji. Tukaj prihaja mala procesija šolskih otrok. Bližje in bližje prihajajo. V jamo gredo! Vsi SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ hi Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, lastnik. VINKO ARBANAS 1320 W. 18tb Si., Cbicaffo, IH. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svtit «Votlioo 84 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskano T Slovanikom, Hrvaikem, Slovaikam, Čoikem, Poljskem, kakor tudi v Angloikom in NamSkom josiku. Naia poaobnott »o tiskovino sa druitva in trgovca. Sto Izvodov za dva dolar]a V agitacijake namene pošljemo sto izvodov "Pro- » letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo tejo, veselico, ahod, predatavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence a priporočilom, da naj ae nanj naroče. Pošljite naročilo pravo»* čaano! MMMMMMNmiMIH» Dr. Andrew Furto! ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogdeo Ave. (Of don Bank Bldff.) J ; Ceal, Cota and * WAUKEGAN. ILL. Pkono 1716. ♦IIHIIIIIMWMIMMI»!»!« » Uradna are: Od ». de 11 i ed 1. da S. popoldne la od • ». rveier. Ob nedah ed t. de 11. dop., In od •. do t. «valer Tal. Crawford SSM. t Tal. na dem« Rookwoll SSI«. 4»MMMMMMMMMMMM Slabe case m lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v i anea! ji vi banki. KASPAR AMERICAN STATE RANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, IR. Vf 'M *;lè Wt ' ' '¿1 ' ^ ' >Tf^f mtiiskijUti Adam Milkovlčt f Ml V f 'At tf f /Af Mf J,y t M» Mf rAf MI SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravic« Sa MM'*«' u PraUtar«« prUrtHi« avtor. * i i i a i * * à,. ê.. à.. à . è . ên ê>. è> ■ ê» ■ è> ■ » ê » . é . è t > l ê, èéè â (Nadaljevanje). Ta večer je spoznala Madalena ono bledo-lidno plesalko, ki se je vsak večer razuzdano pačila na tem odru in kazala ljudem razgaljene prsi, ki so bile pa sicer precej kiičene. Človek se v nepoznanem, tujem kraju oklene vsakogar, kakor tisti, ki se potapltft — vsake bilke. Tudi Madalena se je oklenila svoje tovariiice, da bi našla v njej pomoč in oporo. Potolažila ji je svojo nesrečo in živo in lažnivo ustvarjala sliko svoje preteklosti. Tovarišica je bila dobra ženska in je tolažila nesrečno sovrstnico. "Tu vam ne bo težko živeti," je dejala s hrrpavim glasom. "Leto dni že plešem na teh deskah, a se počutim zelo srečno. Samo nekaj vam moram povedati" je r^kla s tišjim ozrla po sijbiiV" glasom in se plaho ozrla po sdbi:V"Naš gospod Kozel, kakor mu pravilno i^dijhjegove brade, ta človek je čudak . . "Tako?" se je začudila črnolaska. "Kano mislite to?" "Ali vam še ni ničesar omenil?" "Le pričakujte, da vas bo zgrabil," je rekla ona po kratkem molku. "Zgrabil?" je raztegnila Madalena obraz. "Da, da," je pritrdila tovarišica. "Prišel bo k vam v sobo in bo zahteval od vas, no —" "Ne," je skočila Madalena kvišku. "Raje odidem." "Neumnica!" je uzšlo tovariši iz ust. "Bodite vendar pametni! Ustrezite mu! Zahtevajte potem od njega kot protiutež, da vas pred enim letom ne more odsloviti. Bogat je naš gospod Kozel! Tucat bab bi lahko redil, da rejenih bab, ki so navajene mnogo prežvečiti na dan — in še bi mu ostalo denarja za drugi tucat." Takrat je Madalena izvlekla iz žepa pest in jo odprla: "Prisegla sem mu čistost," je rekla in se zazrla v razpelce. Potem se je sklonila k njemu in tiho šepetala: "Ti, Kriste moj, Ti mi boš d^al poguma, dal mi boš moč in me rešil propasti. Raje urprem, kakor pa da bi prelomila sveto prisego." "Ha, ha, ha . . .", se je nasmejala ona ble-dolična in vrgla s sunkom desnice cigaretni ogorek ob tla. "Tako nedolžne plesalke še nisem imela čast videti." V Madaleni je vzplala kri. "Gospod Kozel v mefti ne bo našel začasne družice!" je bruhnila iz sebe. Prav v tistem hipu je od zunaj nekdo pritisnil na medeno kljuko. Vrata so se odprla, v sobo je stopil kozjebradi gospod Corvier. Madalena se je prestrašila. Bila je uverjena, da je imel go-> spod Corvier na vratih prilepljeno uho. Povesila je oči in močno zardela. Gospod šef pa je bil v istem času nasprotnih misli. Ob pogledu na sramežljivo bitje, ki poveša oči že ob pogledu nanj, je moral ugotoviti, da tako nedolžne žrtve že dolgo ni imel pod streho. Pomel si je roke in se je zadovljno nasmejal. "Jako dobro, dražestna gospodična Madalena Argoso, vaš nocojšnji nastop me je docela uveril o vaši sposobnosti." Madaleno so zapustile mračne misli. Dvignila je očarljivi pogled v bradatega gospoda in nerazumljivo zašepetala nekaj besed. "Z ozirom na to," je v nekako slovesnem tonu nadaljeval gospod Corvier, "vas povabim še nocoj v mojo sobo, da skleneva pogod bo in ukreneva še vse potrebno, kar zahtevam ¿ob takih prilikah." Še preden je izustil te besede, je splaval bledolični tovarišici rahel smehljaj preko obraza. Madalena pa, ki je slutila kaj gospod Corvier namerava, je ostro zapiČila vanj oči, potem pa se prisiljeno nasmejala. "Hvala za povabilo, gospod Kozel/' Zadnja beseda ji je nehote ušla iz ust in se prav krepko prilepila gospodu šefu na uho. Nastal je trenoten molk. Rdečebradi gospod je razkačeno strmel v predrznico, pod stropom je brenčala zaspana muha. Gospodična Netti, kakor je bilo ime oni bledolični tovarišici, je bušnila v smeh. Zakroho-tala se je z nizkim basom in plosknila z rokama. "Hvala," se je poklonil gospod Corvier Madaleni, ki je bila tisti hip privlekla iz žepa svojega Krista in ga v vsej pobožnosti poljubila. "Pojdite v samostan, ali pa v norišnico, gospodična. Tu plešete napol nagi, a v žepu imate Boga! Kaj mislit«, da je Bogu ljubo, 4po cele noči z vami plesati?" "Gospod!" je siknila Madalena, "ne . . ." "Naj bo," jo je prekinil šef, "vkljub vsemu bom storil izjemo. Mesec dni ostanete lahko ,na porzkušnji. Ostalo ukreneva kasneje. Lahko noč." Obrnil se je in stisnil ustni. Dan jo ugašal za dftem. Madalena je ple-jsala večer sa večerom, se smejala in se klanjala raz oder Številnim Čestilcem, kf so ji t prinašali večer za fečfcrom cvetk in drugefa \ zelenja. Marsikateri obraz se je potapljal v mislih v njenih oč^fi, marsikatere roke v du-| hu greble po njenih napetih prsih in nešteto oči poljubovale njene Črne kodre vso dolgo noč brez ritim in breZ prestanka. Vendar Madalena se ni dala prelomiti. Ostala je zvesta svoji prisegi. Zdelo se ji je, da ga med vsemi ni poštenjaka, komur bi lahko odprla skrivne duri svojega srca in ga popeljala vanj, da bi videl njega pravo lice. Tako pa sije vsem is oči le prevara, strast in želja po novi pustolovščini. Ej, Madalenine oči vidijo globoko! Njene oči vidijo tudi tja, kamor ni vsakemu dano gledati, one vidijo čla- Na povratku v Ameriko vorjenja o prostih vožnjah. Da-si sem plačal vsak cent vozni« ne v polni vsoti, kot vsak drug član tega izleta, se mi je ne ______samo parkrat namignilo, da se | vozim na jednotine stroške, o- (Konec.) dobro in primeroma poceni, tudi solnce je nam delalo druž- ziroma na stroške drugih iz- O "živalstvu" sem pi»al za- Steklenica burgundca iz leta bo. t j letnikov. Raznega sumniče- Piše Anton Šular dosti v prošli številki. Smatral 1925 je stala 7 frankov. Tudi »enat da je odkrita beseda tudi razni likerji so poceni. Naš v tem oziru potrebna, in sem »pregovoril kakor sem mislil in čutil. Sedaj pa zopet nazaj s preiskave na parniku pred New Yorkom, da povem še drugo, predno zaključim to serijo. Pet dni v Cherbourgu. Cherbourg, velika fnancoska nežni spol je odkril benedik- Okence, kjer se je točila nj* na račun iz,etnega urada 'božja kapljica", ni videlo ti- bil° ma,°» neglede kako pc stega drenja, kot pa na potu v veka v dno duše. Huh, te črne sence! Kakor 1 luka za prekooceanske parni- ke angleških in deloma tudi drugih črt, ima okrog 40,000 strahovi se privlečejo: pijejo, kvartajo, pro-klinjajo in zehajo . . . Zgodilo pa se je nekoč, da je stopil pred njo mlad človek ažurno modrih oči. Človek ažurno modrih oči? Nu da, to je bil tisti človek, ki sem vam bil o njem govoril v začetku; bil je človek, ki je nekoč sial na obali in plakal v noč za odhajajočo gospodično lledy — bil je gospod Mover Majolly. Človek nikoli in nikdar ne ve, kaj in kako mu bo v naprej velevalo srce. Dolge dni je bil čakal gospod Mover—a glasu od onstran morja ni bilo. O da, morje je široko, morje je globoko! Srca pa so plitva in gore le, če jim sproti prilivas olje .. . Srce ne pozna obljube, srce ne pozna možate besede, o še več! srce še prisege ne pozna — ako ni bila rojena v njem samem. Srce je sam svoj gospodar; človek se mora ravnati po njem in ne srce po človeku, zakaj srcu ukazovati ni mogoče. Ko je sedel Mover Majolly to noč pri tretji steklenici, je sam vase nerazumljivo mrmral. Toliko solza! Tolik« vzdihov! O vsega je bilo dosti in odveč — sedaj pa ni glasu ne besede. In to naj bo neumrjoča ljubezen? "Vrag naj vzame vso preteklost!" je končno nagnil zadnjo čašo in jo poveznil na mizo. "Umirajo zaradi ljubezni dandanes samo še ljudje, ki so po poklicu bedaki." Sklonil se je nad poveznjeno čašo in se z rokami zagrebel v lase. Oni pri klavirju je udaril globok akord in zamigal z uhljem. Na oder je priskakljala kakor bajna vila Madalena in zaplesala svoj zadnji ples. Mover je poškilil skozi prste. Te krasne oči! Te bujne prsi: Omoten od lepote in pijače, se je pričel dvigati s stola. Iz srca se mu je izvil polglasni: "Oh!" Stopil je z opotekaj očimi koraki proti odru, razpel pred plesalko roke in zapel z globokim baritonom: "Poljubljam vam roko, madame . . ." Naslednji večer sta se sprehajala po samotni aleji. Bila je lepa noč. Zvezde so boječe utripale in pogledovale s svojimi srebrnimi očmi na senčno stran zemlje. Gospod Mover je govoril tiho in oprezno. Vedel je, kar bi moral vedeti vsak človek, ,da je opreznost v takih slučajih pač mnogo več, kakor nezmiselna blebetavoet in prazne fraze. Prav to je vzbudilo Madaleno, da je začutila v srcu neko privlačnost do tega človeka in se podala ž njim v intimnejši razgovor. Izza velike hiše je v polumraku vzrasla svetla roža. Bila je rdeča kakor vrtnica sredi vrta in smejala se. Potem je s hladnimi žarki poljubila drevo do drevesa, list do lista in z vsakim se je poigrala in mu želela: lahko noč! Cmolaska in Mover sta sedla na klop. V njene oči je legla mesečina in se vanje use-sala, da so zažarele kakor olje v plamenu. Ah, te divne oči! Mover Majolly se je zaman premagoval. Dočim je govoril doslej o svetu in trgovini, je naenkrat stopil na drugo pot, po kateri je hotelo njegovo srce. "Resnično videl sem že mnogo sveta/' se je uprl vartjo, "prehodil kot trgovec mnogo mest, a takih oči, oprostite da sem krenil s prvotne poti, takih biserov kot jih ima.e vi teh temnih jamicah vi, ne — takih še nisem videl v življenju." Madalena mu je poklonila sladek poklon. "Ko bi bil pesnik," je nadaljeval on, "opeval bi jih v nesmrtnih pesmih. Tako pa, trgovec sein, sladkati se ne znam niti v besedi, kaj šele v verzu. Vse moram nositi v svojem srcu ,ki ne more povedati, kar bi rado, tako rado . . ." "Torej ste na slabšem kakor pesnik!?" je ¿pripomnila z ironičnim nasmehom Madalena. "Kolikor je meni znano, se tudi pesnici radi cmerijo zaradi kakih oči — a jim tudi to nič ne pomaga in jim tudi ne sme pomagati, ker bi sicer ne imeli o čem pisariti. Torej pesmice mi nikakor ne morete pokloniti?" "Niti ene," je priznal Mover, potem pa približal svoj obraz k njenemu. "Dal pa bi za vas vse bogastvo in tega ni malo, kajti . . ." "Jako ste dobri*' ga je prekinila Madalena. "Takih ljudi je malo. Vendar bogastva nisem željna." "Govorite,'* se je hotel zagrebsti v njo Mover, "kaj pa bi si želeli!?" pfca • . "Srca, ki poje pesmi?" 4 * "Nikakor. Lažnivih pesmi si ne želim. V njih umira srce le na papirju, ki perbavi marsikatero neslanost. 2elim pa si srca, ki bi bil voljan storiti zame kako junaštvo." "Da bi na primer usmrtil samega sebe?" (Dslje prihodnjič.) vas prebivalcev. Na gričih nad Javnih jn takih, ki prodajajo mostom so moderne utrdbe. svojo robo "na skrivaj". PeS.ra Prebivalstvo se v glavnem pe- drobnarija, toda večinoma do-ča z ribolovom in v okolici z bra ,e 2a spomin, ali pa, da na živinorejo. V času, ko smo nJ' napaseš radovednost. Pred prišli tja, se je vršila razstava' našim hotelom je bilo polno pokrajine Normandije. Videli takih branjevcev. Imeli so do-smo razne izdelke, toda tudi ber business. Največ so men- tinca, in potem smo ga nosili »Ev7J?°- SedaJ Je imel namreč polne steklenice tudi zvečer s V8ak?° 8V0J° katero sabo v hotel, kajti imeli smo Je bl,° treba do New Yorka iz-pravilo, da ne smeš priti "v Praznltl- Nekateri so imeli mnogo truda, da so to "težko" nalogo pravočasno izvršili. Zopet "doma". V newyorško luko smo dospeli šesti dan vožnje ob soln-čnem zatonu. Nudil se nam je lep razgled na Coney Island, na nebotičnike in na prista-nišče, po katerem plove stotine večjih parnikov. Oddahni-li smo se, češ, pa smo zopet doma ! Pred luko nas je pozdravila brez polne steklenice. Priataniska branjevatvo. V lukah ter drugih mestih, skozi katere gre mnogo potnikov, dobiš polno krošnjarjev iutrnik i f . . ' krivem. Da bi SNPJ. s tem iz-letom dobila v starem kraju kak večji prestiž, torej ni govora. Praktičnost skupnih potovanj. Zelo so nam v oglašanju pravili o praktičnosti skupnih potovanj. Kdor je hotel, se je lahko prepričal nasprotno. Skupna potovanja so samo tedaj priporočljiva, če gredo skupno ljudje sličnih misli in skupnih namenov. Vsakdo, ki ima skušnje, mi bo pritrdil, da skupna potovanja za ljudi, katerih edina skupnost je v tem, da gredo na obisk v stari kraj, niso praktična. Eden želi iti na razstavi vidiš, da je ribolov ter živinoreja glavno, kar da prodali takih reči, "ki se jih ne sme pokazati otrokom". preživlja prebivalstvo te pro- Npr. male daljnoglede z roži- vince. cami, skozi katere vidiš "Pa- Cherbourg ,e.o „„„.*„<, S'no ^^ J^'in 'do vratu bos. Čudno, da je naš mesto. Stranišče vidiš na vsakem drugem vogalu, ki je obi- ranju takih stvari. Končno vendarle! S 16. avgustom je bilo naše petdnevne karantene v Cher-bourgu konec. Pripravili smo to le s par deskami, ali pa tudi ***** ^ prednjačil <>ri popolnoma odprto. Nesnaga se odteka ob strani ulic, koder sicer stalno teče nekoliko vode, toda kljub temu se v vročini napravlja smrad, ki sili človeka, da si tišči nos, kadar iodi po teh cestah. Hiše so stare, zidane iz surovega kamenja. Nobenega modernega poslopja nisem opazil. Ima pa to mesto lep park ter krasen razgled z griča nad Cherbour-gom. Tu vidiš velike utrdbe, s katerimi bi imela opravka sovražna vojna mornarica. Cherbourg se ponaša, da je rojstni kraj slovečega slikarja iz zad njega stoletja Millet-a. Z angleščino se za silo izha ja. Na vseh restavracijah in trgovinah te opozarja angleški napis, da se v njih lahko pomeniš angleško, d asi navadno ne znajo drugega kot "goodbye". Jugoslovani v kamnolomih. V bližini mesta so kamnolomi, v katerih je zaposljenih boginja svoboda; rejen Itali- tu in tam peš, drugi hoče^ž-jan mi je pripomnil, da je "ti- njo, eden želi v muzej, druge- mu ni za take stvari, ker je muzej že videl v Ameriki, ali pa se mu zdi potrata časa s takimi ogledovanji, eden želi v go- sto stvar" treba prevrniti v morje, ker v resnici ni svobode v tej deželi, in pri tem je kazal na izpraznjeno steklenico. Na carinarnici je šlo še pre- stilno, drugi ni še žejen, eden cej naglo. Niso preiskovali občuduje krasoto narave, dru-žepov ,ampak precej natančno gemu se zdi to neumno, itd. kovčeke. Tu se je naša skupina zelo razšla. Večina je odhitela takoj na vlak železnic Lackawanna ter Nickel Plate proti Clevelandu in Chicagu, se na odhod. Najprvo smo se 'nekaj jih je pa ostalo, ker ni-ukrcali na tri male parnike, ki so mogli dobiti tega vlaka raso nas odpeljali ven na morje di poznega izkrcanja, ali pa so morali čakati velikega kovče-ka, ker vzame več časa, predno k Berengariji, katera zaradi svoje velikosti ne more v pristanišče, ker je voda zan^o pre- jih izlože iz parnika in potem plidka. V novi tekmi pn grad- pregledajo carinski uradniki, nji pomorskih velikanov tudi Nekateri so odpotovali proti Francija noče zaostati, zato bo Pittsburghu in s tem se je naša zgradila par ogromnih potni- izletniška, ali počitniška tura, ških ladij, ki bodo tekmovale z oziroma oboje, končala. Pri-angleškimi in nemškimi. Pri- šli smo domov, odgovarjali na stan francoske črte je Havre, vprašanja, se opravičevali, če kjer pristanišče za nove ladje je bilo komu potrebno, in si o-že poglobujejo. bujali spomine in v mislih kri- Na Berengariji nas je bilo tizirali, ali pa tudi na glas, kar dva tisoč potnikov, 300 izmed se nam ni zdelo pravilno in do- teh v III. razredu. Bili so večinoma Amerikanci, ki so se vračali z izletov po Evropi. Soglasna sodba naših izletnikov je bila, da so nam dali bro. O izletnem uradu. Sedaj pa nekaj o izletnem uradu SNPJ. ter takih skupnih izletih sploh. Sem mnenja, da to podvzetje v celoti ni prine zdaj mnogo slabšo postrežbo, tudi nekaj Hrvatov in Srbov. | kot na potu v Evropo. Imeli slo tistega uspeha ,kakor so ga Govoril sem z nekaterim^ ter Pa smo več prostora v kabinah, prireditelji obljubovali. Citaii ' in ker je bilo nekaj praznih smo v Prosveti o vsakojakih u-ter nekaj le do polovico na- rodnostih, ki jih bomo deležni, jih izpraševal, da se izrazim po naše' o "delavskih razmerah". Potožili so, da so zelo slabe. Zaslužijo okrog 30 frankov na dan. Precej Dalmatin-cev in drugih Hrvatov dela na raznih parnikih, . ki plovejo med Cherbourgom in bližnjimi pristanišči. Časa je bilo mnogo, pa smo ga porabili kakor je kdo mogel in znal. Organizirali smo se po prijateljskih skupinah ter polnjenih, si je marsikdo ležišče poljubno izbiral. Nežni če potujemo skupno pod firmo izletnega urada, v čemur je bi Skozi Švico nas je potovala mala skupina dvanajst oseb, in še so se nekateri mučno dolgočasili, ali pa bili coklja ostalim. Vodnik Olip je bil upravičeno kritičen napram nekaterim. Najlepše potovanje je pač, če se zbere manjša skupina prijateljev, ki jih zanimajo približno enake stvari. Jaz sem hotel iz tega potovanja, ki si ga more človek le redkokdaj privoščiti ,vzeti vse kar sem mogel in sem z njim zadovoljen. Tudi ostali izletniki so storili isto, bodisi vsak po svoje in po možnosti v skupinah. Splošno mnenje je, da je bilo vredno pogledati preko luže in če mi zapusti "bogat stric" primerno vsoto, pa gremo čez nekaj let zopet "tja čez". Omenil sem preje delavske organizacije, ki so nam šle na roko. Potrebno je omeniti tudi Zadružno banko, ki nam je bila s svojim osobjem v vseh ozi-rih na uslugo. V nji smo imeli nekako zbirališče in vsakdo je bil pošteno postrežen. spol*je imel v tem privilegiju lo mnogo pretiravanja. Vožnje prednost, ker mu gre proti A- cene na parniku in vlaku so bile redne, le vožnja za izletnike ob Jadranu je bila plačana iz prebitka izletnega ura- meriki pač vse "na roko". Tretji dan vožnje smo dobili na parniku tudi K. Krmpotiča iz Chicaga, ki je glavni jugo- da' kl Je naPrav»> P»'i par slovanski zastopnik Cunardove nišk,h kartah. Te ugodnosti se družbe ter član društva Pio- P°služila samo tretjina na-neer SNPJ. v Chicagu. Ležal slh letnikov. Polovične vo^- ;; prirejali iziete po mestu in o-|je bolan v gornjih prostorih in inJe na jugoslovanskih železni-kolici. En dan nam je Cunar- prve dni sploh vedeli nismo, da cah sm° bi,i deležni le tistih,o dova družba preskrbela avto- se vozi z nami. Ostale dni se Par flni» ko smo prišli nazaj od * bus. Plačati smo ga morali j je počutil boljše in bil je vsak «J^rana. seveda .mi. Bilo je v njemu dan nekaj časa med nami. Na ' Moralno SNPJ. ni bogvekaj kakih dvajset naših izletnikov tej vožnji smo imeli več^dežev- Pridobila. Res se je mnogo in nekaj 2idov. Na vožnji, ki nih dni in radi vetra je bilo ne- pisalo predno smo dospeli tja'i je trajala precej ven iz mesta, ugodno na krovu. Drugi dan in *n v fasu našega obiska, toda * smo se dobro zabavali, ne pa tretji dan je bilo zopet mnogo če ima to kako posebno koris tako Židje z nami. Ustavljali .«lučajev morske bolezni, po-iza ene ali druge, dvomim. Tre-smo precej pogosto, kjer smo druge, kot člane Jednote, ki „ slovi, da je po duhu in aktivno- sti razredna delavska ustano- Ce hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name. NOVOST V BEAUTY KONTESTIH va. Med izletniki pa je bile kajpada mnogo takih, ki jim je delavsko gibanje le majhna briga. Govoričenja in neupraviče nega sumničenjr. je bih že tam mnogo. Vse; olno je bilo go- Izdelujem jih lično z vsakovrstnimi okraski iz celuloida. pišite po cenik JOHN MDCUŠ 6607 edna avenue cleveland, ohio Milwaukee Leader Največji ameriSki socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto. $3.00 sa pol leta, $1.60 zs tri me«ect. Naalovt 528 Junaa« A v a. MILWAUKEE, WIS. V Trtntonu, N. J., so imeli rasatavo krav, ki je bils obenem tudi "besutjr coitait". Krava, ki je tu na sliki, js bila proglašena sa najlepAo is-med rasstsvlfenih "lepotic". Lu ksu riozna črta v Evropo J^ADAR ne pripravljate na pot v Evropo, posluilte se priložnosti, ki jo vam dajo najhitrej« in najmodernejši pamiki Severo-nem*ke*a Lloyda. Zahtevajte od a*enta, da vam izda tiket druibe NORTH GERMAN LLOYD Wrektns In najkrajša ¿rta je via Bremen do katavwemkoli kraja v centralni Evropi. Dobro zna.ni parniki _ ^ BREMEN — EUROPE COLUMBUS—BERLIN—STUTTGART—DRESDEN imajo izbome akomodacije v kabinah III. razredbt in slove radi fine hrane ter postreibe. OAe4 «Mk «Sd*n. PoMkni boiičn* voinj« s »arnllti BREMEN--6. dec. I BERLIN--11. dec. EUROPE - - 16. dec. | ^niks ag^e^ vodniki i. R—rvirajte si proator ¿impr«j pri lokalnem a«*ntu ali v «rad« NORTH GERMAN LLOYD . CHICAGO. ILL. ■NHMMBH»! p30 W RANDOLPH STREET Parlamentarizem ali diktatura Ne usojam si pisati o tem vladuje predvsem pri skrajnih m-Jrviotii li anniolnn »itano4>>/> I _ -_____1 - i i l • KAKO V AMERIKI SPREJEMAJO predmetu iz socialno znanstvenega stališča, priznavajoč, da so za to poklicani samo naši vodilni soudrugi. Kot preprost levičarjih komunistih in nacionalistih, kateri ne prikrivajo svojega stremljenja za dikta-tro. Vse kar se je zgodilo v delavec, skoro brez vsake šol- povojnih letih v Nemčiji pač ske izobrazbe , to je izo- jasno priča, da je zelo dvomlji-brazbe v pravem pomenu vo, ako se bo dežela redila h besede, se zadovoljim s tem, kaosa brez te ali one dikuitu-da imenujem članek poljudno re, ker tudi v Nemčiji kakor v razmotrivanje predmeta. j Jugoslaviji je parlament postal Prav nič bi ne škodilo, ako Di se naši sodrugi večkrat oglašali s takimi članki in na ta način uvedli nekako zdravo pole- pod obstoječimi razmerami skoro docela nemogoč; nobena stranka ne more dobiti absolutne večine, kar pomeni več- miko v tehtnih vprašanjih tak- no nadaljevanje uničujočega tike in o delovanju socialdemo- boja med strankami v parla-kracije v splošnem. S tem bi'mentu. se urili v mišljenju in si medsebojno pojasnili marsikatero še nejasno vprašanje. Svet se nahaja sedaj v vrtincu političnih in gospodarskih homatij ter nasprotstev; razumen človek gleda s skrbjo v bodočnost. Nasprotstva in kaos v kapitalistični družbi so dosegla skoro že svoj višek in nihče ne ve, kaj se bo pripetilo V privatni družbi v Hamburgu je bil pokojni Bebel vprašan, če misli, da bo delavstvo zmagalo potom tedanje strankine taktike. Bebel je odgovoril nekako sledeče: "Na to vprašanje nočem odgovarjati Kot voditelj stranke, kajti naša naloga je, da se poslužujemo v sedanjih razmerah sedanje naše taktike; kot privatnik jutri — do tega prepričanja pa sem mnenja, da se razvija mora priti vsakdo, ki proučava moč kapitalizma s preveliko v vseh fazah kolikor mogoče silo, medtem ko se razvija ne natančno razmere križem sve- drugi strani razredna zaved-ta, najsibo z gospodarskega ali nost med delavstvom mnogo političnega vidika. Nemčija je dobile pred par meseci finančnega diktatorja; dne 14. septembra pa so se vr-šile državnozborske volitve. Ne ve se še točno, ali značijo zma- prepočasi. To bo povzročita nasprotstva, katera bodo s svojimi silnimi posledicami preobrazila ves razvoj boja." V knjigi "Žena in socializem" je Bebel napovedal sve- go, ali pot v poraz sedanjemu'tovno vojno in to je imel tudi sistemu nemškega državnega zbora. Vemo pa, da je izgubil parlamentarni sistem tudi v Nemčiji ugled in da izgublja pomen. To prepričanje pre- v mislih v zgloraj navedenemu odgovoru. Posledice silnega razvoja kapitalizma imamo sedaj pred seboj in moramo z njimi računati; zmeda je za- Imenik zastopnikov "Proletarca" CANADA. Eut Windsor* George Matesich. CALIFORNIA. Lo« Angolo«: Frank Novak. Son Francisco. Joseph Koenig, COLORADO. Created Butt«: Ant. Slobodnik. Puoblo: Ft. Boltesar. SomarMt: A »ton Majnik. ILLINOIS. Chicago. Frank Zaitx, Fr. Udovich, Fr. B enchina, Cha*. Pogorelec, Anton Andres. Gillopsao: John Krainz. L« Sallo: Frank Martinjak in Leo Zevnik. Mascoutah: John Biskar. Ogleaby: Frank Novak. Springfield: Jos. Ovca, John Goriek. Staunton: A. Avsec. Virdon: Frank Sjkampi&M*, Fr. Iler-sich. Wauk*gan in North Chicago: Frances Zakovsek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapoiia. J OS. Goiob. Univortal: Vine. Verhovnik. KANSAS. Anna: Martin Goresic,, Anton Su-lar. Groas: John Kunstelj, John Snlar. Mulberry* Joseph Pillich. Wost Minorai: John MarotL MICHIGAN. Détroits R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vit«, Jos. KJarich, Peter Kiaovec, Jos. Klan črnk, Fr. Miller, Joe De-vyak, Frank Cesen, John Zornik. Traunik: Frank Ž afear. MINNESOTA. Bubl: Max Marts. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely. John Teran. Iro«toat Fr .Novak. MONTANA. Kloiai A. Miklič. Rod Lodgo: K. Eranoinik. NEW MEXICO. Raton » J. Kopriva. NEW YORK. Gowanda: James Dokleva. Little Falls» Frana Gregoria, Fr. Petaos. OHIO. Akron: Leo Bregar. Bridgeport: Jos. Snoy. Barborton: John Jankovich, Lovrenc Frank, cievelandi John Krebelj, Anton Jankovich, Via. Zgonik, Karl Tri-nastic. Collin wood: Frank Barbič in Louis Zgonik. > Coaaeaot. Joaapti Se d mak. Gérard« John JCosén, John Tancek, Anion Dobrovalec. Albina Kravanja. Joseph Jereb, it J. Bergant Maynard: Andy Zlatoper. Powhatan Polnti Anton Vehar. Nowbargk: Peter Segnlin, Jos. Lever. Warrant Fr. Mod if Weet Park» Pairf Slabe. PENNSYLVANIA A costa: Geow Krtotall. Ali^aipra: Geo. Smrekar. Ambridge: B«as*a»or: Bon Air: Braddock: Broughton: Martin Habich. Joseph Glavan. Peter Bukovec. John Rednak. Joseph Jaklich. Tony Claridgo: Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canoaabarg-Strabano: Marke Te- kavc, John Terčelj, Louis Bartol. John Udovich. Cliff Mino: Frank Bogataj. Darragh: Andy Berti. Del m on t: J. Paulich. Export: Jos. Brits. Faroll: Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, Zaitx. Groonsborot Tony Zupančič. Hondoraonvillo: Albin Karničnik. Horminie: Anton Zornik. Homer City: Andrej Obed. Jerome: J. Tursich. Imporial: Frank Augu&in. Johnstown in okolica: Andrew Vi- drich, J. K obal, IMja Bubalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. Latrobo: John in Mary Fradel. Lawronco: Louis Brits. Library: Nick Triller. LI oy dol I: Ant Zalar. Luzerne: John Matičič. Midway: Anna Nagel. Mclntyro: Vincent Yakaetich. Moon Run: Lukas Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: J. Kvartič. Park Hill-Conomangh: Frank Pod- boy, Adolf Krašna. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin. Ronton: Anton Bogataj. Rockingham: Martin Zalar. Tiro Hill: M. Krasovetz. St. Michaol: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandling: Jos. Čehular. Wmdbor: Tony StraiiAar. W. Nowton: J OS. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich, Matt Jeglich. UTAH. Mobrland: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Piorco: Frank Polanc. Star City: Lawrence S ©lak. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozk. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Jake Rupnik, Anton •Debevc, Tony Simenc. Willard: Mik« Krulc. West Alibi Jos. Radelj. WYOMING. Saporior: Louis Tlsker. Rock Springs: Mrs. J. Jereb, John Jereb. Sabloti John H KrzisnHc. Ako Mi kdm an nabiranje prodajati Am. dmftinski kol odor, bre-inro ia knjigo, aaj pUo aprnvaiitva. Id bo poslalo potrebne lletine la la-formacijo. Na la prliblsas aasSop-niko apoliramo. naj sknlajo ob vsaki agadal priliki pridobivati narodnim tema lisla. Pravssprav jo vsakoga »lorenskegs sa larea aglllratl sa sjsgsvs glasila P roleta roc. Ako j« ime kakega sastopa Ska la-naj a am sporall pa MM. "Konec poti" V nedeljo 26. oktobra vprizori v dvorani ČSPS. v Chicagu dramski odsek kluba it. 1 vojno dramo v treh dejaijih "Konec poti", ki je bila j vprizorjena fte na neltetih odrih, in ki je tudi filmirana. V Chicagu npr. jo lahko vidite ta ted-n v Koosevelt ; teatru. Spisal jo je K. C. Sherriff ,v slo veiWu»o pa jo je prevel Oto Zupančič. Ze ime prevajalca je garancija, i komur izmed naiih rojakov pisatelj bherriff ni znan ,da je U drama v* iiko delo. - Dramski od«ek kluba it. 1 se trudi da ima naša publika priliko vid«ti po eg drugih tud, klasičiia IZiTu tiela in eno teh je "Ko lec poti" 7? ^1^'nalu je naslov drami "Journey'* Vstopnice k tej igri stanejo v pr-d-Prodaj, 76c, in pri blagaj ,i kot običajno. Apeliramo na vse pr Ije dramatike, da pomagajo pri razpela vanju vstopnic in da priporoče prijateljem in .nancem, da pridno ^d ijo nedeljo v oktobru ob 2 30 popoldne v dvorano ČSPS., kj~r klub si. 1 J^Z. otvori svojo dramsko se zono. — p. o. mestih Zedinjenih drsa* je navada, da "junake" sprejemajo s velikim šumom in ©racijami. Na sliki jo priaor v New Yorku, ko sta dospela tja francoska letalca Coste in Bellonte. I. oken spuščajo dolgo papirnate trakor. rasnih bar*, in pa naral je mnogo prijateljev, kar je pokazala obiHa udeležba pri njegovem pogrebu. Zapuiča soprogo, sina in hčer. Peter Verhovnik. stem popolnoma? šlo do izbruha v doglednem ča-| koliko pretiran optimizem, to-su, je gotovo, ker razmere ne, da priča pa o neizmerni sili, ki dopuščajo drugega izhoda. Nedvomno je, da bodo nem- prevladuje ruski narod. V kratkem od pot je v Rusijo ški in avstrijski nacionalisti 45,000 nemških industrijskih skušali vspostaviti buržoazno delavcev, to je izučenih roko-diktaturo po Mussolinijevem delcev. Ko sem pred osmimi modelu. Toda kaj bo storila leti prerokoval, da se bo val v teh dveh državah silna delav«! naseljevanja že v prihodnjih ska armada, ki se ponaša z desetih letih obrnil proti Rusiji, vzorno disciplino in organiza- sem žel zasmehovanje, danes cijo? Ali bo socialdemokraci- je to že istina. ja stopita v boj, kadar pride do, Dr. Butler,' profesor na Co-odločitve, za star. sistem par- ,umbia univer2i je n-d lamentanzma al. bo skušala 8Vojem pomwnbnem „ vzet. vajeti diktature iz rok gvaril amerisko vlado dft naj burioazije ? Tukaj bo odvisno bo tolerantna napram 80vjetak^ od delavstva kam se bo na- Rusiji Reke, . me(J dr gnilo v odločilnem trenutku. In ..Za boj proti rugki nevar«ostj sodeč po razočaranju in nestrp- je potrebno novo socia)no ra. nosti ki vlada med proletana- 2umevanje Človeštvo mora tom, ki čaka na izboljšanje raz- ^^ upoštevati temeljno dru-mer že vsa dolga leta po voj- žabno pravico _ Ako je Rusi. m, bo krenila vsa delavska ar- ja usiIila gvetu t0 preprjčanj mada na skrajno levico m je jzvrSi|a ve,jko de,o*; _ ' spregovorila odločilne besede.^Spremeniti naše ideje vtadnega Ah privede to v dolgotrajno sistema 2fulo8tno za prila o(fe. meščansko vojno? In kaj bo- nje k ..80vjetskemu po2ivu ., do storile druge kapitalistične pomeni ,no izpr4embo države, kaj bo storila Rusija? — Stalin in oni, ki z njim vla- Predvsem se mora delavstvo dajo Rusijo, tako se dozdeva industrijskih držav zavedati, naklonijo vse, kar je mogoče da ima pred seboj nasprotnika,'nakloniti, onim, kateri delajo " ki se v vsem popolnoma razli- Časopisje najhujše ameriške popolnoma kuje od poražene ruske buržo- reakcije aziie ki ie Diiani od moči nle- Je omenjalo izjave azije u je pijana od moči ple znamenitega profesorja v poni- sala dolgo desetletja na ognje- ževalnem tonj; J ? mk ln na grobovih stotisočerih «,tnv_ xaa^ioi ' * , . Žrtev nezavedaioč se sile ki časopisje pa je vzelo nje- žrtev, ne zavedajoč se sne. Ki gova izvajanja , se je zbirala proti njej v obliki p . '1 globoke ljudske nezadovoljno- . rreJ v dveh letih bo dose-sti in stalno naraščajoče bede. 2e"cilj, postavljen s petletnim Angleška delavska vlada se na^rtom ^ sovjetska Rusija bo bori z vsemi silami proti reak- Sia,a ??exd svetom gospodarsko ciji in skuša storiti za delav- ln Pohtl*™ najmogočnejša dr-stvo, kar se pod danimi okol- Žav® 1s,vetu — vključivši A-ščinami storiti da. V dogled- menk«. ker bo temeljil njen nem času bo prišlo do padca gfpoduarskl «lstem na trdnih, te vlade in do novih volitev. temeljih novega dru- Kaj bodo prinesle te nove vo litve delavski stranki? Abso žabnega reda, v katerem bo nov. ona ogromna večina, ki ustvar Grozdni mošt za domačo uporabo dovoljen Popolna protekcija zagotovljena. Mr. Leoiel Moriarty, zastopnik Califomia Grape Control Board j? dospel v Chicago, da sodeluje z ra pečavalci grozdja v interesu kalifornijske grozdne industrije, in pojasni liberalno staliič?, ki ga je za vzel v zvezi stem Mr. J. M. Doran vladii prohibicionistični komisar. Pred vodilnimi trgovci z grozdjerr v Chicagu je izjavil sledeče: "Kalifornijska vinogracfniika industrija z investicijo $350,000,060 in nad 26,000 vinogradnikov je začela z uspeiiim poslovanjem. Vse organizacije sodelujejo z zastopniki Cali-fornia Grape Control Board, ustanovljene z odobrenjem Zveznega Poljedelskega urada. Njen namen je dvojen: prvič hitra pofiiljatev pridelka na vzhod in drugič da se grozdje čimprej razproda. Letos je pokupila okrog 400,000 tonov grozdja vseh vrst. Uradniki izjavljajo, da se bo cena kolikor mogoče stabilizirala in preprečilo umetno zviianje, ter ob enem gledalo, da ne pride pridelek v roke raznim ipekulantom in nepostavnim prekupčevalcem. Dvom, ki je obstal več Tfct glede legalnosti izdelovanja grozdnega soka za domačo uporabo je odetranjen z odredbo, ki jo je izdal dne 26. avg. 1930 J. M. Doran, tedaj komisar v prohibičnem uradu (okrožnica it. 488) vsem podrejenim uradnikom, v kateri povdarja, da je izdelovanje lahkega vina, razen v slučaju, kj*r obstoja dvom, da se taka nabava al: izdelovanje- vrii v svrho prodaje; v vseh slučajih pa, kadar hočejo uradniki preiskati prostor, ali pa sumljivo stanovanje, je potrebno, da s<-preskrbe z legalnimi dokumenti, to je, s pooblastilom za preiskavo. Da io nam je bilo ponovno zagotovilo, da vladne oblasti ne bodo nadlegovale ljudi, ki si bodo nabavljali grozdje za izdelavo grozdnega soka za domačo uporabo. Vmeiavanje od strani zveznih oblastnih zastopnikov radi nesporazumov v takih slučajih se ne bo toleriralo. Z ozirom na to si vsak brez skrbi lahko nabavi sočno grozdje in grozdni sok za domačo porabo, ker je tu popolna protekcija, in se ga ne bo nadlegovalo od stra li vladnih orga- FMajzer in volitve Protestni shodi Celo ekskajzer je zavrgel /KI ^ --. nestrankarsko in nepolitično (NadalJevaiiJ« " 1. «trani.) geslo ter zdaj prav pridno po- Kden K°vorn»k je prišel na (litizira. V agitaciji nastopa za oder ze,° dramatično, in vzkli-fašiste. V prošli kampanji je kal' "Kra*evci! Kraševci! Kra-, izdal manifest, v katerem sva ševci! slovenci! Tržačani! Pri-ri ljudstvo, da naj nikdar ne morci! Protestirajte, da se lo glasuje za socialistično stran- raz,egal vaš glas po vsem sve-ko. Apel sicer med delavci ni lu I ' Ko Je govoril, je jokal, mnogo izdal, več zaslombe pa Ker želi» njegovo ime ne je dobil med onimi »katerim je v list, ¿¿a ne omenjamo, čisto vseeno, ali je izvoljen Pe Predsednik je nato prečital re-ter ali Pavel, samo da sociali- solucijo, ki je bila sprejeta. Za sti ne bodo. ' končno dramatičnost so privi> ■--dli na oder slepega majoria Seje-ženskega odseka fe J&Ž cievoi.nd, o. — Seje ženskega od- Je P° P»aih polno medalj in tonak v m prvi križcev. Je dober orator. Po- PrXS: V^^^r^i^vai je v nebo dinastijo žice, udeležujte se Jih redno. Agiti- radŽorŽev navduševal pn-rajte med prijateljicami, «ia pristo- šotni narod za njegovo veličan-pijo V naio organizacijo. j stvo Aleksandra, ki je po nje- _p,n«ov- govem mnenju najboljši vladar pod božjim solncem, Shod se je torej končal kot manifestacija za Jugoslavijo iii njenega vladarja. Oficijelno A. B. Messer počaščen Številni prijatelji Mr. A. B. Mes serja, ki je znan aktiven delavec v organizacijah ,poseb io pa v novin- je bil skrajno nacionalističen, SnjTJ„rt; cHhix„ k°uruuorj"naški'ki ob8°j»1 Udeležilo se ga je veliko itevilo ča- radl ene«a gotovega Čina, ne pa snikarjev in drugih predstavnikov zato, ker je fašizem sam na se-narodnostnih skupin ter več odličnih bi vreden obsojanja. Amerikanc^. | Nekaj do(Jatnih k te. t.m r; ¡Tr }eA : bolau' p°" ™ shodu bo imel poročeva cc tem je iel v zdravstvene svrhe na , . . xr-x'x V- , , potovanje, in ko Sp je vrnil, so ga Anton "lClC tudi V prihodnji prijatelji iznenadili s to prireditvijo. Številki. GROZDNI SOK ZA DOMAČO PORABO POSTAVNO DOVOLJEN POPOLNA PROTEKCIJA ----- ZAGOTOVLJENA Kalifornijski pridelovalci grozdja so dobili zagotovilo, da ne bo nobenega vmešavanja od strani zveznih oblasti proti konzumentom, ki si žele napraviti grozdni sok za izrecno domačo uporabo. OBLASTI SE NE BODO VMEŠAVALE Grozdje je dozorelo dva tedna preje kot običajno — poznejše vreme lahko škoduje sedanji kakovosti. Dobite ga sedaj ob VSEH ŽELEZNIŠKIH PROGAH. KUPITE SOČNO GROZDJE SEDAJ IN SE POSLU2ITE NOVEGA NAČRTA VLADNE KONTROLE * California Grape Control Board, Ltd, SAN FRANCISCO CALIFORNIA lutno večino ali poraz? Ako j\V8A ^«aatva tvorila vlada- 86% of the entire Califomia grape production is being marketed this year by agencies co-operating with the California Grape Control Board, Ltd. These agancioa are: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDISTS ASSOCIATION SAN JOAQUIN GROWER SHIPPER ASSOCIATION se vrne v parlament z' večino, tedaj bodo nastale novo težave, ker jih bo dobro organizirana buržoazija stavila silne jočo in s tem odločujočo silo. Dogodki v Budimpešti pričajo, da se bližajo za evropski proletariat odločilni dnevi, od- jih bi izvajala delavska vlada. Nikakor ne smemo pozabiti, da razpolaga buržoazija modernih industrijskih držav z močnimi sredstvi, katera jI dobro in zvesto služijo. Delavska vlada v Angliji pa bo morala računati z odporom od strani vseh drugih kapitalističnih držav, katere bodo podpirale angleško buržoazijo, ker njen pogin bi pomenil začetek konca svetovnega kapitalizma. Največjo vlogo v tem orjaškem boju pa igra in bo igrala zapreke na pot, da bodo otež- ločilni boji. Položaj je tak, kočene tudi male reforme, ki da bo zagorela cela Evropa, kakor hitro izbruhne v enem delu požar. Struna je napeta do skrajnosti. Bebelnovo prerokovanje se uresničuje drugič. PremogoČni kapitalizem je povzročil nasprotstva, katera mu bodo prinesla končni pogin. In Amerika je Člen v tej sili svetovnega kapitalizma. Polom v Evropi bo povzročil polom v Ameriki. V prihodnjih par letih se bo torej odločilo: Ali parlamentarizem ali pa diktatura —--. Spartak. m Razveselite svoje« in prijatelje v stari domovini s vašim po-setom v praznikih. POSEBNI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO na dWnom Cunar*lo*ein parobrodu A ^T TTT A XT T A ki odpluje iz NEW YORKA AOUITAJN i A, V CHERBOURG v sredo 1 decembra pod osebnim vodstvom gosp M. Bk.n,vi¿. i. "ewyorikeg. ^ ^.ré Linije, ki j t dobro znan laiim potnikom; skrbel bo za vso udobnost isletr nikov in jih Mil vseh potniških skrbi. Obilo sabave, udobne kabineja dobra domaČa hrana na parniku. Poskrbite li rezervacijo takoj. Obrnite se na naiega lokalnega zastopnika, ali pa na C U N A R D LINE ^c^o^ ' ........................................................»-«.i A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. límírtarcr OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1202. PaHiehad WeaM^al 393$ W. IStk St. CHICAGO, ILL. SEPTEMBER 2Sth, 1930. Tmi^kmm; Rockw «41 2SS4. VOL. XXV UPPER CLASS RULE Former Ambassador Gerard's list of 159 men, later extended to 64, who rule the United States is significant for a number of reasons. Thirty years ago the mere suggestion that a handful of capitalists and bankers ruled us would be denounced as revolutionary propaganda. The statement is now made without this reaction. Millions of people accept the fact without understanding its significance. One criticism is made of the list. It is declared to be faulty because 'men like Hoover are not included. The criticism ignores the fact that when presenting the original lis; Gerard explained that the office holder is not independent of the power behind the throne. Andy Mellon was included not because he holds political office but because he heads the Mellon empire of important investments. A study of the list shows that oil, banks, steel, railways, utilities and electricity bulk large and all the great corporations are so intimately tied together through directorates that they constitute one soviet of capitalist rule. Some sections of this empire are family dynasties. These include the Rockefeller, Morgan, Mellon, Ford, du Pont and Guggenheim houses. A few publishers are included in the list, but they are only six' out of 64. Considering the vast power of the huge banking and capitalist holdings in this empire we are inclined to think that Gerard included William Green and Matthew Woll as a bit of humor. They were not on the original list. So here are the royal houses of oil, banks, steel, railways and utilities that rule the nation, an upper class with vast power and wealth. Below millions of workers carrying this empire on their backs. When the masses know their power and use it the dominion of the capitalist and banking soviet will end.— _________ New Leader. INTERNATIONAL EXECUTIVE MEETS An international conference on unemployment between labor and socialist bodies, including the L. S. 1. and the International Federation of Trade Unions, was one of the proposals made by the Executive of the Labor and Socialist International at its Zurich meeting last month. Other resolutions dealt with the problem of India, Finnish Fascism ,the Kurdish question and a program of action for disarmament. The Saar situation will be studied by a commission of French and German Socialist. The labor parties of the British Commonwealth and the Socialist party of Brazil were definitely invited to send representatives to discuss affiliation at the Vienna congress next summer. Other parties will be invited later. The Administrative committee was given power to accept the affiliation of the 'Bund" and it was announced that the Ruthenian party had merged with the Czech Social-jDemocratic party, and the entire memberships of Communist organizations in Czechoslovakia were going over to the Socialists. • The Indian resolution recalls the Berlin action and renews the suggestion for immediate political amnesty and success at the October Round Table. The slaughter of the Kurdish people by the Turkish government was the subject of strong resolutions which also condemned the capitalist governments for not having taken .measures protecting the Kurdish people from the extermination which threatens them. Commendation of the action of the Socialist Youth International in organizing anti-war demonstrations on International Youth Day * as expressed. October 5 is the date of these meetings. HIGH TIME When a country faces the fact that is annual mortality in peacetime from one source alone is nearly equal to its total mortality during the great war, despite all sorts of safety first propaganda, it is high time to take stock of the situation—and endeavor to strike at the root of the evil. The American statistics may well serve as a warning to us in Canada. Our own casualty list each year is a staggering one.—The Star, Montreal, Canada. FAME The soul asks honor and not fame; to be upright, not to be successful; to be good, not prosperous; to be essentially, not outwardly, respectable. Does your soul ask profit? Does ft ask money? Does it ask the approval of the indifferent herd? I believe not. For my own part, I want but little money, I hope; and I do not want to bs decent at all, but to be good.—R. L, Stevenson. EUGENE V. DEBS We reed end Hear of greet men with kind hearts end noble heads, But in my humble judgment none of them surpass Eugene V. Debs. If ever there lived e men upon this sphere, Who gave his time to the workers whom he loved so deer, It was he with sincere voice end mighty pen Cast fear into the robbers' den. And for being honest, sincere end breve They put him into prison, thinking thet would send him to his grave. As in the pest so today, Ruler» punish thoee who try to usher in the brighter day. So in the fight for the freedom of ell, Remember the men behind the prison well. —Thomas Johnson- (Composed while Comrade Debs was in federal prison.) SEARCHLIGHT By Doneld J. Lot rich Do You Know By JOHN LOK A R JR. That between 5 and 6 million wag? Detroit's Election The most spirited _ held in Detroit was the recent elect ... __„ _ _____ ... earners are today without jobs. That ion for Mayor. The recall of Mayor """V" h v ^ n' industry and society should be |Howies Wut July made the elect'o* ?^ :u .. u J^ obligated to prevent workers from leaser, and for the present term f«*™ J^TS starving. Therefore the unemployed Fnnk Murphy Durin|f ^scism wh»ch can cause no e id of should be protected by unemploy- hu campaiKPn yfor thia office h/Z ,0r P^^ess.ve governments. ment insurance So back this im- not t monj thj|n one doU «»«WW in portsnt issue. Industry must protect donation for ^^ purpoiieil from Everybody is all aflutter in your family as it protects families of Hnv Y ", Wisconsin because the Progressives ' . ' any on« person. I housa ids of duji your bosses. any one person, workers volunteered . , work for! "licked" Governor Kohler so prettily The former ambassador to Germ, ly, *»<*** ^¿J0.000 nam-, even ,R the { election for goverior __. vi/ ___ _____w.« ni.in.v bsiore thought of running for . . . . what its all about yet. News of The vote cast 11 this election was ; Kohler* defeat was received with a Jafnes W. Gerard has spoken plainly whe l he said that 59 financiers and capitalists rule America, and he knows. getting started because of the smal attendance. Besides Albert Hrast, John Ermenc and Frank Schneider, Yours Truly also spoke. • • a Our Courts are someitmes Chinese Pusxle or better still "al Greek" as a man of five languages said when asked what languages he could tslk. "It was all Greek to him/' Here in Illinois the reorganized miners obtained an injunction to bar John Lewis from "hijacking" and "monkeying" and otherwise destroying the remains of the Illinois Miners Union. And what do you know about that. Another court, upon petition of Lewis's flunkeys issues another injuction to stop the Illinois Miners Union leaders from carrying on the work of reorganiza tion. The second injuction is a complete violation of the first. So the poor rank and file are without any organ ization, without leaders What else can this last injuction do but disrupt the organized miners. We hope that some day the courts with their presiding judges will be able to established themselves so that they will not conflict. They certainly should not be mislead by gunman tactics such as Lewis's crew has been that Kohlers manager's don't know pursueing. Friday night is meeting nigftt for members of Club No. 1 J. S. F. Our ciub generally has good attendances at its meeting but it is hoped that the cool weather will bring out the u*ual increase that the fall and winter months carry with them. • a a The German election surprised the world. Although the Socialist party came out of the elections as the lead- jpig party again, with 143 parliament* ary seats and over eight and a half iniliio l votes, they are conscious of the menace that can be caused by hi- Fascist party which gained 95 seats. It is hard for us to account lur the great increase in the Fascist and Communists vote. Monarchism and reparation payments were pro- . if babiy the main issues. But it would H-Ction pyev , 4 seem to us that there must have been other domestic reasons for the tide. with Phil La Follette at the head, In ancient Athens a philosopher stated the slavery must always exist. But man's genius supplies Kkn with slavery of steel, moved by steam and electricity far beyond imagination. the largest ever with Murphy leading his oppoments by a margi i of L?,431. The total vote received was 106,442. Raymond, the Communist candidate, received 3,644. Murphy when elected said, "It's the people's victory, not mine. The people of Detroit have CICL .lll.lb/ """ ---------------------- ------- Professor Roe who teaches industrial captured the city government with- . . mm i ___f___ Alit m. MMMtM^kj»» .. _L J.__J ___ft .t engineering in the New York university says that machinery in the United States alone generates power equal to that of 12 million workers. He further says that if the population of the earth were multiplied by five, and if all were adult workers, there would be lacking lour billion workers, out s campaign slush fund, and that shock at the National Headquarters. To ifs it is only an indication of what can happen else-wheia. And while we think L&Follett is by far the better man for his principles we hope that our ovi candidate for governor, Metcalfe, will not suffer because of the enormous landslide. Wisconsin is the n . . ... - imvub iMiiuaiiue. n iBiunsiu ib me Detroit can again lift her head moat progrea8jVe state in politic, and proudly amongst the cities of the nation because her citizens have proved their intelligence to have a clean city". He . further said, "I shall be Mayor of and for tha people. In no other way may I hope to justify wvuiu »V I..I. m------ - . I — — - — -- " * w JUSlIiy to do tha work that machines in the the peoples fsith as expressed at the United States now do. a To our readers of Cleveland and nearby vicinity, the Struggle« invite you to attend their annual mask dance on Saturday, Oct. '1, st »he Slovene Workers Home on Waterloo Rd. a On Saturday, Nov. 15, the Quacks Opening Frolic will be held at the same place. For further information watch Prosveta. polls. As he waa elected only to finish the term of the recalled Mayor, he has but a short time to prove his the people take pride in that. We hope our Comrades in Wisconsin will p