Poštnina plalnna v aettnrtnl	m	Csna	Din	1*-
jimrmshl dum
S Uv. 216
(7 CMinl, e tocck, 2. dcccmbea 1936
leto 1.*
Ponočna bitka pred Madridom
Pariz, 2. decembra, o. Predvčerajšnjim se je vreme mi madridskih bojiščih nekoliko zboljšalo, mikar so Francove čete začele spet z napadom na Madrid, ker so med deževjem dobile ojačanja in novo strelivo. Glavni napad pa je nacionalistični generalni štab pripravil za okrog polnoči. Napad je bil docela nenaden, ker so hoteli tako vplivati na branilce, ki so povečini inozemci.
Nekoliko pred polnočjo so Francovi oddelki začeli s silovitim obstreljevanjem iz možnarjpv, lahkih topov ter iz tankovskih topov. Položaje obeh vojsk sta označali dve ognjeni črti. Branilce Madrida je napad v začetku iznenadil, potem pa so takoj pritegnili v bojno črto vsa razpoložljiva sredstva in branilce ter začeli napadom odgovarjati. Bitka je trajala vso noč, toda izid še ni znan. Zdi se. da je bil odpor vladnih čet na nekaterih mestih tako močan, da nacionalisti niso mogli naprej. Drugje so spet prodrli in je zilaj na vseh postojankah zmeda. Kdor se bo v tej zmedi prej znašel, ta bo imel od bitke korist.
Nacionalistom pri tej bitki očitno ni šlo za to, da bi izvedli močan napad v strnjeni vrsti, temveč, da bi na čim več krajih z močnimi udarci obkolili mesto. Prvi njihov cilj pa je bil, da pretrgajo zvezo med Escorialom in med Madridom.
Iz nacionalističnega štaba ne dajejo nobenih podatkov o poteku boja, poudarjajo samo, da gre za odločilni naskok na Madrid. Od izida te bitke je odvisno, ali bodo nacionalisti obvladali mesto, ali pa bodo morali začeti z novim načinom vojskovanja in bodo skušali na severu in na jugu odrezati prestolnico od zaledja ter jo tako prisiliti, da sc vda.
Begunci, ki so ponoči prišli iz Madrida k nacionalistom. pravijo, da je položaj v mestu zelo
težak, toda da imajo mednarodni oddelki zadosti hrane in streliva, katero jim dovažajo s tovornimi avtomobili.
Caballero zapoveduje umik iz Madrida
Pariz, 2. decembra, o. Včeraj so se tu vztrajno širili glasovi, da je po vesteh iz Valencije ministrski predsednik Largo CV.ballero po daljšem razgovoru z Barriosom odločil, da nima več smisla braniti Madrida in da bo boljše, če se vse rdeče sile zberejo v Kataloniji. Zato bo najbrž še danes izdana zapoved, naj se vsi branilci Madrida umaknejo, ker je boj za Madrid odveč in povzroča prevelike izgube vladnim četam. Vladna vojska naj bi se umaknila v Katalonijo, se tam pozimi reorganizirala in poleti začela z novo ofenzivo proti nacionalistom. Te vesti še niso potrjene, ker menda še teko razgovori med madridsko in barcelonsko vlado o tem, kdo bo poveljeval tem Četam. Katalonci hočejo imeti poveljstvo zase, temu se pa protivijo katalonski anarhisti in pa zastopniki mednarodnih oddelkov.
Franci a in Anglifa posredujeta
Pariz, 2. decembra, o. Lesti »L’Oeuvre« in »Echo de Pariš« prinašata senzacionalne vesti, da sta se Francija in Anglija odločili posredovati pri burgoški in valeneijski vladi glede državljanske vojne. Anglija je baje po svojih zastopnikih že storila potrebne korake, Francija pa je vrh tega posredovala pri Portugalski, da bi onemogočila dovoz orožja nacionalistom čez svoje ozemlje. Zaradi teh posredovalnih poskusov bodo tudi najbrž
odgodili zasedanje sveta ZN do 15. januarja, ker bi na tem zasedanju morala priti na spored španska zadeva.
Nacionalisti poročata o zmagi
Rabat, 2. decembra. AA. (Havas.) Seviljski radio priobčuje tole poročilo:
Brzojavka iz glavnega stana poroča, da je bil včerajšnji dan dan zmage. Vreme je omogočilo prodiranje kolone na desnem krilu vojske generala Varele, ki je srdito napadla sovražnika, ki se je hudo upiral, a se je naposled moral umakniti. Na bojišču je ostalo 600 mrtvih in mnogo ranjencev, razen tega so pa naše čete zaplenile 450 pušk in mnogo materijala.
Seviljski radio poudarja to zmago in zavzetje strateSkih točk, ki bo, kakor pravi, znatno olajšalo nadaljno prodiranje nacionalistov. Radio nato nadaljuje: Pri tem prodiranju je mednarodna kolona izvršila napad v bok desnega krila Vare-love armade, vendar jo je naše topništvo zavrnilo. Nacionalistične čete so pri tem zavzele neko šest-nadstropno hišo, ki so jo bile madridske čete iz-prenienile v pravo utrdbo na skrajni točki odseka Casa del Čampo. Neka kolona, sestavljena izključno iz tujih čet, je hotela izvršiti napad, pa so jo nacionalistične čete pognale v beg. Letalstvo ni poseglo vmes.	,
Seviljski radio priobčuje nato podrobnosti o letalskem obstreljevanje zadnjih dni na morskem obrežju. V Malagi so letala potopila neko ladjo, v Cartagini so izvršila napad na tri ruske ladje, ki so razkladale tovor, in vse tri potopila. V Ali-cantu je obstreljevanje določenih objektov imelo popoln uspeh, naposled smo pa v Andujaru v pokrajini Juan uničili tri letala na tamkajšnjem letališču.
Vseameriika konferenca v Buenos Airesu se fe začela
Rooseveltov govor za mir
Buenos Aires, 2. decembra, o. Včeraj dopoldne se je začela vseameriška konferenca za ohranitev .iniru, katere se udeležujejo zastopniki vseh velikUl amerikanskih držav in prvič v zgodovini tudi zastopnik Združenih držav v osebi sedanjega predsednika Roosevelta. Prihod Roosevelta na to konferenco pomeni, da hočejo Združene države zdaj stopiti iz svoje politične rezerviranosti in bodo začele akcijo za samostojno vseameriško politiko, ker je Roosevelt mnenja, da mora Amerika skrbeti zase v nezanesljivem ozračju, ki ga ustvarjajo evropski spori.
Prihod predsednika Roosevelta v Buenos Aires so praznovali z veličastnimi slovesnostmi in proglasili ta dan za argentinski narodni praznik.
Ob pričetku konference je Roosevelt imel velik govor, ki ga je naslovil na »Veliko družino amerikanskih narodov«. V tem govoru je Roosevelt •etrdnrjal, da so neamerikanskim narodom amcr&tUMke države vzgled držav, ki žive v miru in ki jih nc muči bojazen pred vojno. Poudaril je, da je na tako mirovno apostolsko pot šel že eden izmed njegovih prednikov, Wilson. Nadalje je Roosevelt dejal:
»Nismo se zbrali tukaj, da bi sklepali zveze, kako boino delili zemljo ali vojni plen, ali kako bomo trgovali z ljudmi, ki bi jih imeli samo za podobe na šahovski deski. Naš cilj je v tem, da omogočimo mir in zavarujemo sadove miroljubnega razvoja.
Medtem pa drugim delom sveta pretijo vojne grozote. Prepričan sem, da vsi ljudje na svetu žele mir, toda vendar vidimo, da mnoge vlade pripravljajo vojno. Vidimo, kako razne dele sveta razburja fanatizem in mrtnja. Vsak dan slišimo, da je treba neenakost in krivico popraviti z mečem, namesto z razumom in z miroljubnimi prizadevanji. Prav tako slišimo, da je treba nova tržišča osvojiti z nasiljem.
Vemo, da sc svet silovito oborožuje in da je pri tem zaposlenih na milijone moških in žensk.
Čisto naravno je, da tako zaposlovanje milijonov ljudi smatramo za zgrešeno. Prepričan sem, da morejo amerikanske republike nuditi vsem državam na svetu pomoč, da odvrnejo od sebe nevarnost za vojno. Te nevarnosti bomo zavrnili najprej , s tem, da onemogočimo vojne med ameri-kanskimi državami.
Stali bomo drug ob drugeip in odločno odbijali vsak napad, ki bo naperjen proti nam. S pospeševanjem svetovne trgovine bomo povzdignili blagostanje amerikanskih republik. Tudi v bodočnosti bomo obdržali demokratsko obliko države in bomo zmeraj pripravljeni, da se branim««
Rooseveltov govor so prenašale vse amerikanske oddajne postaje in ga je poslušalo na milijone in milijone ljudi po vsej zemlji kot edino mirovno poslanico v teh temnih dneh.
Francija in Anglija za obrambo Belgije
Pariz, 2. dec. o. V mednarodnih diplomatskih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo zunanjepolitično poiočilo, ki ga bo imel v petek na seji francoske poslanske zbornice zunanji minister Delbs. Najvažnejši del tega poročila bo v zvezi z zatrdili angleškega zunanjega ministra Edena, po katerih bo Anglija z vsemi svojimi sestavnimi deli avtomatično prišla na pomoč Belgiji, če bi jo kdo napadel. To jamstvo so določili s posebnim zapisnikom pri obisku belgijskega ministrskega predsednika van Zeelanda v Londonu pretekli teden.
Francoski tisk o našem narodnem prazniku
slavije izročili regentu Aleksandru spomenico, v kateri so zahtevali zedinjenje s Srbijo vseh jugoslovanskih dežel bivše avstro-ogrske monarhije. V kratkem času se je .Jugoslavija dvignila na mesto, ki ji ga lahko vsakdo zavida in za njeno prijateljstvo se danes vsakdo bori. Zato je treba danes izkazati najprej čast blagopokojnemu kralju Aleksandru, kakršno on tudi zasluži, če se je Jugoslavija v zadnjih 10 letih uspešno borila proti politični in gospodarski krizi, potem se mora za to zahvaliti uvidevni politiki-svojega suverena. Knez Pavle, ki je velik Evropejec, je nadaljeval delo kralja Mučenika. Našel je vernega tolmača te svoje politike v osebnosti predsednika Sto jadinoviča, ki je s svojo vlado prinesel Jugoslaviji gospodarsko ozdravljenje, ki pričuje o življenjski moči in disciplini Jugoslavije. Večina tujcev meni, da so od-nošaji med Hrvati in Srbi najtežji problem jugoslovanskega življenja. To pa prihaja od tega, ker imajo ti ljudje vezi samo z intelektualci in prebivalci mest. V Jugoslaviji pa imamo 85% prebivalstva, ki je kmečko, ki ga problemi federacije, avtonomije in centralizma manj zanimajo kot pa problemi vsakdanjega kruha. Dr. Stojadinovič je to razumei in se takoj spravil na delo. šele sedaj načenja rešitev spora, ki je bolj psihološkega kot pa političnega značaja med Belgradom in Zagrebom. To vprašanje se danes ne postavlja v isti obliki kot pa za časa Radiča Danes prihaja v ospredje generacija z novo politično dozorelostjo, ki ima 100% jugoslovansko vzgojo. Na znotraj stabilizirana Jugoslavija lahko gleda s polnim zaupanjem v svojo bodočnost.
»Ere nouvelle« objavlja tudi članek ob priliki jugoslovanskega narodnega praznika »Proglasitev zedinjenja dne 1. decembra v Belgradu je bila izpolnitev stoletnih naporov cele jugoslovanske nacije.« Isti list. omenja izjavo predsednika vlade Pašiča iz leta 1914, ko je ta orisal cilje osvobo-
Pariz, 2. decembra. AA. O priliki proslave jugoslovanskega narodnega praznika piše »Petit Parisien«: Jugoslovani svečano proslavljajo dan 1. decembra, ker je ta dan bilo uradno proglašeno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno nacionalno državo. Kakor vsako leto, tako se tudi tokrat Francija s svojim tiskom pridružuje tem svečanostim zavezniške države na jugovzhodu Evrope, ki pod vodstvom in visoko upravo kneza namestnika Pavla nadaljuje politiko svojih tradicionalnih prijateljstev in čigar uvidevnost se neprestano posvečuje za dobrobit države. To se vrši še pod vlado g. dr. Stojadinoviča, odličnega in energičnega državnika, ki odlično pozna življenjske potrebe Jugoslavije in mednarodne stvarnosti.
»Information« piše: Proglasitev zedinjenja Jugoslovanov je bila popolnoma spontano delo. To delo je danes trdnejše nego kdajkoli poprej in to se moramo zahvaliti delu, ki ga je opravil blago-pokojni kralj Aleksander, zahvaliti se moramo zato pa še modri politiki, ki jo vodi knez namestnik Pavle in predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Poudariti moramo, da v Jugoslaviji nikdar nikdo ni nastopil proti temu zedinjenju, dasi so bili strankarski spori, ki pa so zmeraj imeli samo lokalni značaj.«
»Journal des Debats« objavlja na prvi strani članek Alberta Mousseta, ki je tudi posvečen jugoslovanskemu narodnemu prazniku. Člankar piše: »Jugoslovani slave danes obletnico proglasitve svoje zedinitve. Pred 18 leti so delegati iz vse Jugo-
Neničija spet krši mirovno pogodbe, ker trguje z vojnim materijalom kakor kažejo podatki, ki ima na razpolago tajništvo ZN
Abesinsko cesarstvo je priznala republika Čile, kar pa v Ameriki ni vzbudilo dobrega vtisa.
Francoski zunanji minister bo v svojem poročilu izjavil, da temu jamstvu za pomoč Belgiji pristopa tudi Francija, ki bo s tem sklenila obram-no fronto med Anglijo, Belgijo in Francijo. Kot nadaljevanje te jamstvene pogodbe za nedotakljivost belgijskega ozemlja pa bodo sklicali novo lokarnsko konferenco, kamor bodo pozvali tudi Nemčijo, da sodeluje pri varstvu miru v Zahodni Evropi.
Dokler se ne sklene nova pogodba med temi štirimi državami, bo angleško-francoski sporazum
o	pomoči z Belgijo v tem, da bodo te tri države med seboj sklenile dogovor o vzajemni pomoči.
Govor, ki ga je pred dvema dnevoma imel v angleški poslanski zbornici zunanji minister Eden, je posledica razgovorov s francoskimi zastopniki. Pri teh razgovorih se je Francija morala Angliji obvezati, da bo ostala v španski vojni nevtralna.
Zato bo drugi del Delbosovega govora posvečen v vprašanju o nevtralnosti in bo z njim Delbos zavrnil zahteve francoskih komunistov, ki prete vladi s posledicami, če se francoska zunanja politika do dna ne spremeni.
Trdijo, da se bo zaradi izjave o zunanji politiki komunistična stranka v petek na zbornični seji vzdržala glasovanja ali pa bo glasovala proti vladi, kar utegne vzbuditi resne posledice.
Trg. pogodba z Anglifo
London, 2. dec. m. Z novo jugoslov.-angleško trgovinsko pogodbo, ki je za Jugoslavijo zelo ugodna, se še vedno bavi angleško časopisje. Med drugim objavlja -»Timee« v daljšem članku gospodarske vzroke, ki so zahtevali novo trgovinsko pogodbo, za katere uresničitev ima, kakor pravi »Times«, največ zaslug knez-namestnik Pavle, ki se je vedno osebno zanimal, kako ta pogajanja potekajo. »Times« zaključuje z ugotovitvijo: »Čeprav je lahko mnogo odvisno od interpretacije odredbe, da bodo britanski izvozniki dobili na razpolago dovolj dovoljen za prevoz v Jugoslavijo, so britanski krogi pogodbo sprejeli z velikim zadovoljstvom. Prijateljstvo med Anglijo in Jugoslavijo ima precejšnjo vrednost in je zato tudi v največji meri bilo potrebno, da se odstranijo vse trgovinske motnje.
dilne vojne Nato omenja spomenico, ki je bila izročena leta 1915 francoski in angleški vladi. To spomenico je predložil jugoslovanski odbor.
0	vsem tem zaključuje list, da so bili to dogodki zgodovinskega pomena. Ti dogodki so dali novo obličje zemljevidu Evrope, hkrati pa se je začela nova doba njene politične in socialne evolucije. Zato se nam je zdelo potrebno, da se ob tej priliki spomnimo te osemnajstletnice.«
Vesti 2. decembra
Prvi vsepravoslavni bogoslovni kongres se je
začel pred dvema dnevoma v Atenah. Udo'ežuje se ga tudi delegacija jugoslovanskih pravoslavnih teologov.
Venec na krsto Franca Jožefa I. je položil madžarski regent Horthy pri svojem obisku na Dunaju.
Japonski konzulat v Addis Abebi bodo odprli v kratkem, prav tako pa italijanski konzulat v mandžurski prestolnici. To bi bi! prvi korak obeh držav glede priznanja zasedbe Abesinije in Mandžurije.
Prostovoljci za. špansko rdečo vlado se zbirajo v Londonu, in sicer so to Italijani, Nemci, Francozi, Poljaki, Belgijci, Avstrijci in Madžari.
Anglija bo zahtevala od Nemčije, naj ji navede vse spremembe, ki se jih v evropski politiki še želi in naj ji pove, kaj bi bila pripravljena ona dati za odškodnino.
Madžarski regent se je vrnil v Budimpešto
ponoči in je s tem zaključil svoje prvo veliko politično potovanje izven madžarskih meja.
Italijanski poslanci so dobili nove uniforme,
ki spominjajo na italijanske uniforme v svetovni vojni in na uniforme v abesinski vojni. V teh uniformah so prvič nastopili pred dvema dnevoma na slavnostni sejt fašistovske zbornice.
Obvezno delovno dolžnost v posebnih delovnih organizacijah bo uvedla Avstrija, da prepreči nezaposlenost med avstrijsko mladino. Ta obveznost bo veljala za dekleta in za fante. Hkratu bo pa uvedla omejeno število mest za študente na univerzah.
Moskva grozi baltiškim državam, kakor kaže govor Stalinovega namestnika v boljševiški stranki Ždanova, ki ga je imel na kongresu v Moskvi.
Zapuščina »trgovca s smrtjo«, Bazila Zaha-rova, znaša kake štiri milijarde dinarjev v gotovini, poleg tega pa še veliko dragocenosti. Za njo se bo začel zdaj hud boj.
Sest novih torpednih rušilcev so začele graditi italijanske vojne ladjedelnice« v Livornu, kar je v zvezi vsekakor z mednarodnim delom za mir. o katerem govore vsi evropski državniki, več kakor kadarkoli prej.
2B0 dni je stradal budistovski duhovnik Risti Laci v Bombaju in do zdaj potolkel vse stradalne rekorde. Zavzel se je, da ne bo do smrti nikdar več jedel.
Uvozne carine je znižala Švica za več kakor 60 predmetov, ki jih dobivajo Švicarji iz inozemstva.
Atentat na japonskega ministrskega predsednika ga je hotel včeraj izvršiti v Tokiu neki japonski nezadovoljni politik, pa ga je policija prijela prej in mu pobrala bombe, ki jih je imel pri sebi in -doma.
Dve milijarlli frankov posojila je dobila Poljska od Francije za svoje oboroževanje. Za ta denar bo Poljska nakupila letala in tanke v Franciji, tako da denarju sploh ne bo treba iti iz Francije.
Nov svetovni jezik bo skušal izumiti avstralski senat, ki je r. zadnje seje poslal prošnjo kralju Edvardu VIII., naj skliče svetovno konferenco, ki bi razpravljala o takem jeziku kot novem sredstvu za mir. Ta jezik pa na žalost esperantistov ne bo esperanto.
Miinchenski in kolnski kardinal sta bila pri Hitlerju včeraj in sicer zaradi vprašanja, kako naj se konkordat izvaja v katoliških šolah in katoliških mladinskih organizacijah. Kako so razgovori potekli, še ni znano.
Novo vrsto vojnega letala so izumili v Švici. Letalo je kombinacija bombnega letala in lovca, oboroženo je z dvema strojnicama in z malini topom. Doseže na uro $45 km.
Turkinje bodo služile v vojski in sicer mlade Turkinje na fronti, postarnejše pa v zaledju, vsaka po svojih močeh. Vojaška obveznost za ženske bo trajala od 16 do 60 leta.
Francija bo začela plačevati vojne dolgove Ameriki in so se že pričeli razgovori. Plačilo dolgov bodo razdelili na 18 do 20. let.
Velika protirevizionistična parada je bila včeraj v Romuniji, ko so praznovali obletnico priključitve Erdelske k Romuniji. Pri proslavi so sodelovali tudi zastopnik Jugoiv.avije in Češkoslovaške.
ČSR se bo borila zoper komunizem in fašizem, ker sta obadva nevarna, tako je včeraj izjavil v Pragi češki minister Derer, ki je opravičeval zvezo med ČSR in boljševiki, češ, da je to zgolj politično, ne pa Idejno dejanje.
Novo sovjetsko ustavo so sprejeli enoglasno, kakor se to boljševiški državi spodobi včeraj v Moskvi. Priredili so velike manifestacije na Stalina.	»
Prvega angleškega poslanika v Egiptu in prvega egiptovskega poslanika v Londonu so imenovali včeraj po novi pogodbi med obema državama. Angleški poslanik je bivši visoki komisar za Egipt sir Miles Lampson, egiptovski .poslanik pa je Hafiz Afifi paša.
25.000 tekstilnih delavcev stavka spet v Franciji in njihovo število še kar naprej raste, kar je zelo neprijetno vladi Bluinovi socialističnih baronov.
Poljska ne bo razvrednotila svojega denarja, tako je včeraj v zbornici finančni minister Kwia& kowsky.
Popoten uspeh slovenskega dela v ljubljanski drami
Če se utrga oblak"
cem je ta probtem na dnevnem redu. Krajevno spada v naše višje predele, predvsem na Gorenj-
ir
fmšm
. I v
»Ce se n trga oblake. — Grbasti Lipe Izda ("Skrbinšek), žagar Andrej (Potokar), Ana (M. Vera)
Ljubljana, 2. dec.
Narodno gledališče v Ljubljani je praznik zedinjenja proslavilo na svojevrsten način: na predvečer državnega praznika je uprizorilo novo, izvirno slovensko dramo »Če se utrga oblake. Drama v treh dejanjih je prvenec pisatelja Joke Žigona, kaže pa izrazit ustvarjajoči dramatski talent. Kakor je ime pisatelja bilo doslej neznano, tako je avtor kot človek dokaj sam vase zaprla narava, kar je zakrivila pač bridka usoda slovenskega idealista. Kot brezposeln prolesor ee peha za delo in vsakdanji kruh. Bil je urednik »Arhitekture«, urejeval arhiv Slovenske Matice ter napisal zgodovino ustanovitve Slovenske Matice (izšla kot redna knjiga za 70-letnico). Že tu je bilo opaziti lep in čist jezik, temperamenten slog. V vseni tem raznolikem delu se je vzbudil v njem dramatski talent; z vso silo ustvarjanja je tekom enega meseca lansko leto, v vsej tišini in molčečnosti napisal ter sain okusno izdal v »Slovenski založbi« svojo družinsko žaloigro z gornjim naslovom. Delo je doživelo krstno predstavo v rojstnem kraju pisateljevem, v Škofji Loki (v Prosvetnem domu), dne 4. oktobra L 1. Od takrat so jo igrali že tudi v Kranju, Šent Juriju in na Ježici. Zanimajo se zanjo predvsem podeželski odri. Lotos je pa tudi na repertoarju gledališča v Mariboru. Avtor ljubi predvsem domače dramatike (Cankar), od tujih pa Čehova, Shawa in Ibsena. Kakor sam pravi v svoji skromnosti, nima posebnih načrtov za bodočnost, a upamo, da bo po prvem uspehu še segel po peresu, saj za Slovence še prav posebej velja, da je umetnik »zadeva« vsega naroda.
Po vsebini je naslovno delo družinska tragedija, ki »se godi med današnjim trškim polu-moščanstvora na Slovenskem«. S tem značilnim pristavkom pod naslovom označi dramo pisatelj sam časovno in krajevno. Glede osnovne misli v igri pravi sam nadalje, da vse, kar je gnilo, mora fropasti. Res nam je avtor ppdal s tem močno itično dramo. Časovno nam je delo blizu, sodobno, ker prikazuje dobo krize v leeni trgovini. Sloven-
sko, kjer ob času velikih povodnji narustejo hudourniki in reke ter rušijo mostove, žage, elektrarne in mline. Srečno	so torej	izbrane	okoliščine,	v
katerih narava z	elementi	ter človek prideta	v
ozko, skrivnostno vez. Skupaj se izdivjata in očistita. To je prav shakespearsko srečno izbrano. Dejanje se razvija enalitičnim potem, prav po Ibsenovo. kjer tudi na podlagi kazni, nesreče spoznavamo greh, krivdo v preteklosti. Glede odstiranja usodnih sil pa sem se večkrat spomnil So-foklejevega Ojdipa. Lahko bi celo rekli, da ima delo po tehniki sploh nekaj vezi s klasično dramo: enotnost časa, saj se vse dejanje izvrši v nekaj urab pred splošno katastrofo; enotnost kraja, ves čas je pred nami kmečka soba trških meščanov, v kateri se dogajanje deloma vrši, deloma dopolnjuje, ker se vrši	tudi izven sobe;	tudi enotnost
dejanja je deloma	v skladu,	saj gre	v glavnem	le
za maščevanje socialnega in moralnega greha, brez kakšnega stranskega dejanja.
Veleposestvo Jakoba Kalana, lesnega trgovca, propada, ker je zgrajeno na nepoštenosti, na zatiranju okoličanov. Podoben motiv obdelavata F. Finžgar (Razvalina življenja) in Meško (Pri Hrastovih). Žena Ana mu ne more pomagati, saj njo samo tlači greh. Vsak jez je torej preslab, »kadar se utrga oblak«, ko vsak greh terja plačila. Nesreči z elektrarno odgovarja igra v notranjosti človeških usod. Gledalec v drami občuti, kar je nekoč zahtevala Aristotelova poetika (6. pogl.): 1. usmiljenje z junakom, ker ga usoda trpinči, usmiljenje s samim seboj, ker je sam človek, ki je podvržen slabostim; 2. bojazen za junaka in za sebe; 3. oči5čen;e strasti, saj človek na koncu brez vzgojnih navodil obljublja, da bo živel pravično in čisto.
Dramo krasi lep jezik, napet dialog, plastičnost in krepki značaj. — Jakoba Kalana, trškega magnata, je mogočno podal Levar, Ano, njegovo ženo, pravo tragično postavo nam je zopet izvrstno podala Marija Vera, sina Lojzeta Kalana je živahno prikazal Gregorin, rejenko Lenko, hči Andrejevo, 17-letno dekle je z neverjetno mladostnostjo podala B o 11 a r j e v a , pravi demonski tip prvega žagarja Andreja je krasno izoblikoval zopet Potokar, ki le premalo čuva svoje grlo, izklesan pa je bil tudi kot vedno Skrbinškov trgovec Lipe Izda, pohabljenec, per-verznež, sladostražnež in sadist, na mestu je bil tudi Lipahov poštar Pavlič. Z vlogami je bilo vsekakor dovolj dela, dovolj klesanja. Da so bile vse vloge na višini ter tako z ljubeznijo pripomogle slovenski drami do končnega uspeha, je zasluga vseh igralcev, pa tudi režiserja Cirila Debevca, ki je s skrbjo pripravljal delo. — Režija je bila prvovrstna, inscenacija pravilna.
Občinstvo je bilo navdušeno, kolikor je pri tragediji to vobče mogoče, in želelo je videti g. avtorja. Zaradi predpražnika pa drama ni bila polna, kakor bi se za slovensko stvar spodobilo.
—ps—
Jugoslovanska foto-razsfava v Mariboru
Ljubljana, 2. decembra.
O slovenski fotografiji, ki si vztrajno in uspešno osvoja sloves v mednarodni fotograliji, vedo sedaj že po vsem fotografskem svetu. Da si lahko s takim uspehom osvajamo mednarodna tla, pripomorejo v veliki meri naše domače razstave, na katerih domači umetniki med seboj tekmujejo v izpopolnjevanju. Toliko fotografskih umetniških razstav, kakor jih je imela v zadnjem času Ljubljana, doživi redkokatero mesto s tako pičlim številom prebivalstva.
Sedaj so se ojunačili tudi Mariborčani, ki se pripravljajo na veliko Jugoslovansko foto-razstavo, ki bo v veliki dvorani hotela Union. To bo obenetn prva umetniška foto-razstava v Mariboru; na njej sodelujejo vs’ foto-umetniki kraljevine Jugoslavije. V pretežni večini pa bodo zastopani zopet slovenski amaterji.
Prireditelji so sestavili žirijo iz članov Ljubljanskega. Mariborskega in Zagrebškega foto-kluba.
Kakor vse kaže, je bila ta žirija izredno stroga. Kakor namreč slišimo, je žirija od poslanih 4C0 del izbrala samo 50 slik, ki pridejo na razstavo. Iz tega lahko sklepamo, da bodo na razstavi res samo prvovrstna dela. Za razstavo pripravlja Mariborski foto-khib tudi obsežen katalog, ki bo obenem vodič na razstavi.
Mariborski foto-klub obstoja šele leto dni. Njegovo začeto delo pa dokazuje, kako resne in agilne člane združuje okrog sebe, kar pa je zopet ponoven dokaz, da Maribora pri ocenjevanju slovenske in jugoslovanske fotografske umetnosti nikakor ne smemo podcenjevati. To nam bo prav gotovo potrdila tudi razstava sama, njena organizacija in kvaliteta slik mariborskih amaterjev.
Razstava bo otvorjena 6. decmbra. Mariborsko in ostalo občinstvo bo znalo ceniti delo mladega in agilnega kluba in smo zato prepričani, da bo razstava doživela tudi v pogledu obiska tak uspeh, kakor je treba.
lutri premiera najlepšega filma sezone!
MATERLING
Zakaj je prišlo do katastrofalne tragedije in do samomora v Mayerlingul Jutri premiera v Elitnem K I1I1I PlflllCl!
Resnica o najvefjl tragediji habsburške dinastije I
Charl es Boyer in Danielle Darrieuz
Kakšen je bil prestolonaslednik Rudolf Kakšna je bila Marija Vetsera Kakšna je bila Katarina Schatt Kakšen je bil Franc Jožef l.
Uspela novinarska prireditev
Ljubljana, 2. decembra.
Novinarska prvodecembrska prireditev uživa že od nekdaj velik sloves in zato ni uda, da je ta prireditev vedno najbolje obiskana prireditev vsega leta.
Tako je bilo tudi sinoči, ko je odlična ljubljanska publika do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano na Taboru. Ko bi se moral koncert začeti, je naval občinstva še vedno trajal. Zato so prireditelji morali otvoritev koncerta zavleči nekako do jx>I devete ure. Tedaj je bila dvorana že natrpano polna in številni meščani, ki so ob tem času hoteli še v dvorano, so morali oditi, ker ni bilo več prostora.
Ta odlična zasedba je očividno vplivala tudi na nastopajoče, o katerih moramo že takoj v začetku povdariti, da so vsi izvršili svojo nalogo nad vse pričakovanje. Vsaka točka posebej, kakor tudi prireditev kot celota je napravila na navzoče najboljši vtis, tako da se je sleherni obiskovalec vračal iz dvorane poln zadovoljstva.
Na čelu odličnikov, ki smo jih videli v dvorani, je bil ban dr. Marko Natlačen, številen častniški zbor s pomočnikom komandanta IV. aniiije ge-generalom Djokom Milosavljevičem ter divizionar-jem Toničem na čelu, predstavniki prav vseh ljubljanskih oblasti in uradov, kakor pravniki dr. Fel-lacher, dr Ooslar in dr. Pomjre, podžupan dr. Ravnihar, predsednik apelacije g. dr Golia, finančni di-
Napete senzacije in pustolovščine ameriškega polkovnika in njegove oficijelne žene v predvojnem Petrogradu)
Renata MUllar In Otorg Alakiandar
ESKAPADA
Usoda treh poljskih rodoljubov v pe-tropaveiski trdnjavi v Petrogradu je zavisela od spretnosti hrabre žene!
Jutri premiera v kinu UNIQN-u!
Gnusen zločin v Dravljah
Posestnik, ki je vozil gnojnico na travnik, odkril v gnojnici
8 mesecev staro trupelce
Ljubljana, 2. dec.
Kakor blisk se je včeraj nenadoma raznesla po Dravljah in okolici vest o grozni najdbi, ki jo je v čudnih okoliščinah odkril posestnik J. Crgolj.
G. Crgolj je vozil gnojnico od hiše št. 130 v Dravljah na svoj travnik. Ko je tako vozil po svojem travniku gnojnično trugo, se je odprtina naenkrat zamašila, tako da gnojnica iz truge ni več odtekala. Po dolgem brezuspešnem prizadevanju mu ni preostalo drugega, kakor da je odprl na zadnji strani truge desko. Tedaj je gnojnica butnila iz truge, z njo vred pa je vrglo na zemljo tudi malo otroško trupelce.
Posestnik je ves iznenaden zapeljal domov trugo ter takoj odšel na policijsko stražnico 8, kjer je prijavil svoje odkritje. S policije je takoj prišla komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik g. dr. Finžgar in dežurni uradnik g. Kette. Ugotovila sta, da je trupelce moškega spola, da je bilo živo rojeno in staro okrog 8 mesecev. Truplo je bilo torej odvrženo. Trupelce je ob prihodu komisije
ležalo še na travniku tako, kakor je padlo iz gnoj-nične truge. Policijski zdravnik je odredil prenos trupla v mrtvašnica
Policija se je seveda takoj začela baviti z vprašanjem, od kod je truplo in kdo ga je zavrgel. V zvezi s tem je važno, od kod je posestnik Crgolj vozil gnojnico. Hiša št. 180 je bila svoj čas last zidarskega mojstra Crniča, ki si je pred dvema letoma sam končal življenje. Od tedaj naprej je bila hiša — zlasti v zadnjem času — zapuščena. Sedaj jo renovirnjo in v njen nikdo ne stanuje. Verjetno je, da je brezvestna mati poznala razmere in je zato izbrala to stranišče, da se je tu iznebila že 8 mesecev starega otroka.
Grozno odkritje je vzbudilo v vsej okolici veliko jx>zornost. Ljudje z gnusom obsojajo brezvestnega storilca. Policijski organi so še na kraju dogodka, kjer vrše poizvedbe. Kakor se storilcu ni posrečilo, da bi trajno zakril svoje zločinsko dejanje, tako je prav gotovo, da tudi roki pravice ne bo ubežal.
| Minister dr. Krek v Trbovljah
Sinoči proti večeru je prispela v Trbovlje brzojavka, da se oglasi mimogrede, ko se bo vračal iz Leskovca pri Krškem, kjer je bil na shodu, minister dr. Krek. Pričakovali smo ga na proslavo ujedinjenja v Zadružnem domu, kjer je bilo zbrano veliko število ljudi. Novica o prihodu ministra dr. Kreka se je hitro raznesla jio vsem okraju. Vsled dolge in zelo slabe poti minister dr. Krek ni mogel prispeti ob najavljenem času, toda ljudje niso hoteli oditi domov, dokler ga ne vidijo.
Čakali so nanj v Zadružnem domu, kamor je prispel šele ob pol desetih zvečer. Ministra so vsi navzoči burno pozdravili in se radovali, da prihaja med nje ravno on, ki se je za trboveljske razmere že od nekdaj tako zanimal in je v prid naših rudarjev že toliko dobrega ukrenil. Po kratkem oddihu je imel minister dr. Krek na navzoče kratek nagovor, v katerem je orisal delo sedanje vlade za delavstvo, zlasti za rudarje. Danes pa se je minister dr. Krek udeležil cerkvene proslave uje-dinjena ter nato odšel na občino, kjer se je vpisal v spominsko knjigo.
Pogreb železničarja Sepca
Ljubljana, 2. decembra.
V ponedeljek smo poročali o tragični nesreči, ki je doletela prejšnjo nedeljo ves*nega železničarskega strojevodjo Franca Senca na Kolodvoru v Postojni. Spodrsnilo mu je, ko je čistil lokomotivo ter padel okrog dva metra globoko na tla; pri tem je z glavo udaril na tračnico ter si prebil lobanjo, tako da je pri prevozu v bolnišnico izdihnil.
Truplo ponesrečenega Sepca so prepeljali na šentviški kolodvor, nakar so ga včeraj položili v Št. Vidu k večnemu fiočitku. Pogreb, ki je bil ob štirih jx»jx)ldne, je dokazal, kako velike simpatije je pokojnik užival v krogu svojih znancev, prasebno pa v krogu svojih stanovskih tovarišev. Dolga vrsta jjogrebcev je pokojnika spremljala na zadnji poti od kolodvora do {»kopališča. Udeležili so se pogreba skoraj vsi ljubljanski železničarji, ki so bili včeraj prosti. Zelezničarka godba j>a je igrala žalo-6tinke. Zastopane so bile tudi železničarske organizacije tei sama direkcija, ki io je zastopal načelnik strojnega oddelka g. ing. rine. Od pokojnika se je v imenu železničarjev v pretresljivih besedah poslovil predsedtiik Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev ing. g Roglič.
Ko je začela j>adati na jsokojnikovo zadnie domovanje gruda, je bilo rosno skoraj sleherno oko.
Slovo nadškofa Rodiča
Bclgrad. 2. decembra m. Z včerajšnjim jutranjim vlakom le odpotoval iz Belgrada bivši bel-grajskl nadškof o Rafael Rodič v spremstvu svojega tajnika g. Cmelarja v Hrvaško Kostanjico, kjer se bo sedaj za stalno naselil v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu. Prihod novo imenovanega nadškofa ter administratorja Banata msgr. Ujčiča se pričakuje te dni,
Bclgrad, 2. dec. m. Včeraj je tukajšnje obrtništvo proslavilo »Dan obrtnikov«. Ob tej priliki so obrtniki sprejeli tudi resolucijo, kakršna je bila sprejeta tudi drugod. V tej resoluciji se obrtniki zavzemajo za gospodarsko moč srednjega stanu ter znova nastopajo proti kartelom, velikim magaci-nom in protizakonitemu postopanju.
Filmi,
ki jih velFa videti... ali ne videti
Charlie Chan v Šanghaju. (Kino Sloga.) To je detektivski film z vsem, kar mora detektivski film imeti: napeto kriminalno dejanje, tempo .n presenečenja. Ni slabo režiran in spada med boljše primere svoje vrste. Torej je priporočljiv za ljubitelje takega blaga, ki potrebujejo kino za to, da jim razburi im prebudi živce.
V senci paragrafa
Dira zločina iz Prekmurja pred sodiščem
Maribor, 2. decembra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se vršili danes dve zaporedni razpravi zaradi zločinov, izvršenih v Prekmurju. Prvi se je zagovarjal Martin Jerebič iz Gomilice. Dne 2. februarja t. 1. je v Gomilici zabodel z mesarskim nožem Franca Raščana, mu zadal več ran ter prerezal vratno žilo in je Raščan zaradi izkrvavitve umrl. Obtoženca je poslal omenjenega dne njegov oče k posestniku Bakanu, da mu posodi mesarski nož, ker je nameraval naslednjega dne koliniti. Mladi Jerebič je res dobil nož ter se odpravil proti domu. Spotoma pa je stopil še k posestniku Hozjanu na pomenek s tovariši. Tja je prišel tudi pokojni Franc Raščan, s katerim je imel Jerebič pred nedavnim časom spor in spopad. Tudi sedaj sta se sovražno gledala in vsi navzoči so zaslutili zlo, ko je Raščan povabil Jerebiča iz hiše na kratek razgovor. Oba sta šla na prosto, naenkrat pa je potrkalo na okno in Raščan je zaklical »Dečki pridite na poinoč«, obenem pa se je začul Jerebičev glas: »Krucifiks, kje so Trnjančani.« Potem je vse utihnilo. Ponoči pa so prišli Raščanovi domači iskat pokojnika, ki ni prišel domov. Našli so ga ua vrtu mrtvega. Izkrvavel je iz smrtne rane na vratu. Jerebič pa je bil doma ter so ga naslednjega jutra dvignili orožniki iz postelje. Zago-
varja se, da ga je Raščan najiadef z žepnim nožem ter ga je v samoobrambi zabodel.
Prav zanimiv vzrok je privedel 27 letnega natakarja Emila Palfija iz Beltincev pred sodnike. Palti je bil leta 1935 natakar pri vdovi Irmi Kreslinovi v Križevcih. Nadejal se je, da bo lahko lastnico lokala poročil ter se tako vsedel v pripravno gnezdo. Nenadoma pa se je pojavil na obzorju tekmec v osebi Ludvika Sapača, ki je mladi vdovi bolj ugajal od_ domačega natakarja. Skratka, Emil je imel dovolj vzroka, da se je bal, da mu bo splavala lepa priložnost po vodi, pa je zaradi tega snoval črne naklepe, da bi se tekmeca iznebil Ukradel je iz stanovanja svoje gospodarice samokres »Steyerc z naboji ter ga izročil Ladislavu Strokeju, katerega je nagovarjal, naj Sapača ustreli. Pozneje mu je nabavil še steklenico strupa, ki naj bi ga Strokej vsul Sapaču v oči. Strokej pa ni šel zapeljivcu na led in tako je prišlo do poroke med vdovo in Sapačem, Emil pa je zapustil gostilno. Potem se je osamosvojil ter je začel z mesarjem Curičem samostojno gospodarsko podjetje in se bavil z živinsko kupčijo in mesnimi izdelki. Pri tem pa je hotel hitro obogateti ter je fingiral vlom v svoj lokal, da bi dobil zavarovalnino.
Obe razpravi v času poročila še trajata.
rektor g. dr. Sedlar, železniški ravnatelj g dr Fatur, poštni ravnatelj dr. Vagaje, ves konzularni zbor s češkoslovaškim konzulom g Mi.novsJ.-i,n čelu, predsednik Združenja trgovSev gospod Kari Soss, upravnik j>odružnice Narodne banke g Gregorič, ravnatelj muzeja g. dr. Mal, številni univerzitetni profesorji, nadalje pa še mnogi ugledni prijatelji naših časnikarjev, ki znajo ceniti časnikarsko delo in so smatrali za svojo dolžnost, da se udeleže te časnikarske pri reti it ve Odličnike je sprejemal odbor sekcije z g. Virantom na čelu.
Uvod v prireditev je bila državna himna, ki jo je izvajal ojačeni vojaški orkester jx>d vodstvom kajielnika D. Živanoviča in ki jo je občinstvo poslušalo stoje. Ljubljanski mali harmonikarji so nato jjod vodstvom prof. Rančigaja spremljali na harmonikah mladinski zbor, ki je izredno posrečeno izvajal tri točke in sicer: »Blejsko jezero, Teče voda« in »Jugoslavija, oj«. Operni pevec g. A. Kolacio je nato ob spremljanju pianista g. dr. Švare zapej z velikim uspehom Svarove »Ni te na vrtu več« in »Moj očka so mi rekli«. Jerajev godalni trio pa je z velikim uspehom odigral komad iz Cavallerie rusticane ter Puccinijevo Molitev iz Tosce, dočim pa je Živkov septet iz Maribora precizno zapel »Regiment jx> cesti gre«. Po odmoru je izjaval kajielnik g. Živanovič koncertni komad za kontrabas-solo; pri kva-virju ga je spremljala ga Dorfler-Čeriivava. Sledil je solo-nastop operne pevke gdčne. "Zi/pevčeve, ki je ob klavirski spremljavi g. Neffata zapela ario iz »Seviljskega brivca« ter ario iz opere Ra jarca Koncertni program je zaključil septet bratov Živkov, ki so zapeli štiri narodne pesmi.
Vsaka točka je bila izvajana precizno ter jo izzvala viharje navdušenja in pritrjevanja. Koncertni del prireditve je uspel torej v vsakem oziru in gre zahvala ne samo prirediteljev, ki so sestavili izredno posrečen program, marveč zlasti tudi izvajalcem, ki so ta program na edinstven način tudi izvedli.
Nič manj pa ni uspel tudi nadaljni del prireditve, ki se je začel s plesanjem kola. Razvila se je prosta zabava, ki je v odličnem razpoloženju trajal pozno v noč.
Odlikovanja
Bclgrad, 2. decembra, m. Na včerajšnl državni praznik so posamezni ministri odlikovali večje število podrejenega uradništva. Tako so kraljevi namestniki na predlog poštnega ministra jjodpisali ukaz, s katerim so odlikovali med drugimi: z redom sv. Save III. st. dr. Anton Vagaja, ravnatelj na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, z redom sv. Save IV. st. dr Fran Rapotee, višji svetnik pošt. min., ing. Josip Stok viš. teh. svetnik na direkciji pošte in telegrafa v Belgradu ter dr. Ivan Lamut, viš. svet. pošt. ravnateljstva v Ljubljani; z redom jugoslovanske krone V. st.: na poštnem ravnateljstvu v Splitu svetnik dr. Metod Kirigin, na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani svetnik Tilen Epih, na poštnem ravnateljstvu v Novem Sadu insp. Jakob Pečar,na posti v Ptuju insp. Jakob Cuš, na poSti Ljubljana I. insp. Vinko Janežič; t redom sv. ®®ve '• st.: v poštnem ministrstvu insp. Mile Tr.ošL na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Aleš Cicelj, Janko Cizelj, Anton Kogoj, ing. Rafael Eržen in Vladimir Bajuk, v poštno brzojavni telefonski delavnici v Ljubljani: višji tehnični svetnik Josip šulc, v 7. brz. tel. sekciji Franc Zmazek, viš. tehnični kontrolor, na pošti Ljublja-?.a Vladimir Vojska, Tomaž Pokorni, Ana Pe-« Lilek, Franc Zniderič, Anton Preinfalk, u?i i ■,7 )er’ kontrolorji; na pošti Ljubljana II. tillda Vetrovec, na pošti v Črnomlju Julija Šetina, ”a P°sti v Kamniku Cecilija Abramov, na pošti v Krškem Marija Maurer, na pošti v Laškem Pavel Rabič, na pošti v Meži Ivan Jamnik, na pošti v Novem mestu Franc Ulčakar, na pošti v Vranskem Josip Kladnik, na pošti v Lescah Šraj, na pošti v Grobelnem Ivan Lednik ,na pošti Jesenice Marija Peternel, na pošti v Slovenjgradcu Valter Šume, na Rakeku Franc Kočevar.
Na j»odročju finančnega ministrstva so odlikovani z redom jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Jože Vidmar, državni pravobranilec v Ljubjiani in dr. Vladimir Vidmar, ravnatelj jx>štne hranilnice v Ljubljani.
•
Z redom jngoalovanske krone V. stopnje Anton šlajpah, kontrolor v tobačni tovarni v Ljubljani.
Z redom jugoslovanske krone 111. stopnje dr. Franc Pavlič, viš. svetnik v finančnem ministrstvu.
Z redom jugoslovanske krone IV. stopnje Josip Satler, pomočnik finančnega ravnatelja v Ljubljani, in Franc Golo, ins. v Ljubljani.
Z redom sv. Save III. stopnje dr. Avgust Sedlar, finančni ravnatelj drav. fin dir. v Ljubljani
Z redom sv. Save IV. stopnje dr. Franc Stegenšek, svetnik fin. ministrstva;
Z redom jugoslovanske krone V. stopnje Jože Bekš, davčni ins. za Ljubljano-okolico, Franc Cuš, viš. davč. kontrolor v Celju, Ignac Ozvatič, viš. davč. kontrolor za Maribor-mesto. Stanko Ribnikar, viš. davč. kontrolor za Ljubljana-mesto, Josip Klemenčič, viš. kontrolor Ljubljana-mesto in Ivan Stupar, viš. davč. kontrolor v Ljubljani.
Kulturni koledar
Franc Gestrin
1. decembra 1865 se je rodil v Ljubljani pesnik in prevajalec Franc Gestrin. Lela 1890 je nastopil kot neizprašan »upleni službo na učiteljišču v Gorici, potem pa v Mariboru. Toda pljučna bolezen, ki jo je nalezel pri vojakih, ga je prisilila, da je službo pustil, Umrl je 15. avgusta 1893.
Franc Gestrin je eden izmed tistih slovenskih literatov, ki mu prezgodnja smrt ni dovolila, da bi dozorel in napisal to. kar so od njega pričakovali. Njegova lir.ka je nihala pod vplivi Stritarja, Gregorčiča in Jenka sedaj v svetobolneni razpoloženju in melanholiji, sedaj zopet v drzni želji po uživanju, dokler ni našla pred smrtjo svojega samostojnega izraza, kar nam dokazuje najbolj njegova
Sredsmrtna Balada o prepelici (4 Zvon 1893). F. estrin je napisal tudi prozo. Poleg romantične zgodbice Moj stric in zgodovinske novele Ribičeva hči, je napisal družabno povest lz arhiva, ki je po vsebini nekaka predhodnica slovenskega naturalizma. Fr. Gestrin pa je bil tudi izredno plodovit prevajalec. V rokopisu je ostalo za njim okrog 30 dram in oper.
Franc Levec
Dne 2. decembra 1816 je umrl v Ljubljani literarni zgodovinar, urednik in šolnik Franc Levec. Rodil se je 4. julija 1846 na Ježici pri Ljubljani. Gimnazijo je Študiral v Ljubljani, nato pa na Dunaju slavistiko in germanistiko. Leta 1871 je bil nastavljen v Gorici, leta 1873 pa je prišel v Ljubljano. Ko je naredil leta 1885 zadnje izpite in je bil definitivno nastavljen, je kmalu naredil tudi karijero kot šolnik: postal je ravnatelj, deželni nadzornik, leta 1900 pa je bil odlikovan za svoje uspešno šolsko delovanje.
Franc Levec je bil izredno deloven človek, ki se je udejstvoval na vseh mogočih področjih. Kot študent je pisal in se udeleževal študentovskega organizacijskega življenja. V Gorici in pozneje v Ljubljani je mnogo pisal v Slov. Glasnik, Einspielerjevega »Slovenca«, >Slov. narod«,	in
td. ter se zanimal za dnevno politično življenje. Pisal je o aktualnih literarnih vprašanjih (brošura »Gregorčičevim kritikom odgovor in pouk« (1882) in slov. kulturnih velikanih: Vodniku, Prešernu, Oopu. Jeuku in drugih. — Bil pa je predvsem kulturni organizator, ki je dvignil »Ljub. Zvon« na lepo višino in okoli njega zbral elito slovenskih pisateljev in kritikov. — Ko je odložil uredništvo »Ljublj. Zvona« je z isto vnemo in z istem uspehom reorganiziral in poživil Slovensko Matico. — Ko je videl, da Slovenci nimamo nobenega stalnega merila, po katerem bi lahko praktično usmerili svoj jezik, je izdal Pravopis (1899), ki je na eni strani zbudil mnogo negotovih kritik, na drugi pa tudi pohval. Levec pa je bil tudi zgodovinar, ki je napisal nekaj razprav in z uspehom deloval pri »Muzejskem društvu za Kranjsko«. Bil je široko izobražen in uravnovešen človek, ki je med Slovenci v kritični dobi opravil veliko delo kulturnega organizatorja in vzgojitelja.
Ljubljana na državni praznik
Ljubljana danes
-r . Danes, sreda, 2. decembra: Bibijana.
Jutri, četrtek, 3. dec.: Frančišek Ksaverij.
■ iS volmrf	•
Nožno službo imajo lekarne: niV. Levstek. Rep-ljeva cesta; mr. Bahovec, Kongresni trg, in mr. Komatar, Vič.
Drama: Zaporto.
Opera: Seviljski brivec.
Kino Union: Markiza Pompadur.
Kino Matica: Izdajalci.
Kino Sloga: Charlie Chan v Šanghaju.
K I N
t* TEI. 22-21
UNION
Daneu nepreklicno poolednlli' Llubezen slavne žene na franooskem dvoru
Markiza Pompadur
K&tbe Nagy, WUly Eichoerger, Leo Slezan
PuatolovS6ina slavnega detektiva v opijsklb
Charlie Chan v Šanghaju
mmMNMSM
Danes posledntlč Monumentalni fllni o pogubnem gibantu spiionov in o borbi celokupnega državnega aparata proti nllin!
WJ1.LV BIRGEL UDA BAAKOVA
Izdajalci
Sedejevce bo obiskal sodobni Miklavž v ponedeljek, dne 7 decembra ob 7. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12-1. Tozadevna darila se bodo sprejemala v pisarni, Zrinjskega cesta 8 ter v ponedeljek popoldne tudi v gostilni v Rokodelskem domu.
Opozorilo. V smislu čl. 9. zakona o zemlj. katastru, je posebna komisija zamejičila novo mestno mejo z »pravnimi občinami St. Vid nad Ljubljano, Jažico, Polje, Dabrtinje in Rudnik z betonskimi mejniki.
Mestno poglavarstvo opozarja, da se vsako poškodovanje katastrskih znakov po čl. 72. zakona o zemljiškem katastru kaznuje v denarju od 100—20<)0 Din. Povzročitelji morajo povrniti vse stroške za upostavitev v prvotno stanje.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 2. t. m. bo predaval univ. prof Aleksander Maklecov o problemu zločina in psihoanalizi. Predavanje se prične ob 20 ur> v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Vstopnine ni.
Mublransko gledališče
drama
istetek ob 20 uri
Sreda, 2. decembra? Zaprto.
Četrtek, 3. decembra: »Kadar se utrga oblak«. Red Četrtek
Petek. 4. decembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Uboga Ančka in Na ledeni plošči«.)
OPERA
Zaielek ob 20 tiri
Sreda. 2. decembra: »Seviljski brivec«. Red Sreda. Četrtek, 3. decembra. >La BoheiiK«. Red B.
Petek. 4. decembra: Zaorto.
Ljubljana, 2. decembra.
Včerajšnji državni praznik Zedinjenja je proslavila Ljubljana na najdostojnejši način.
Po vseh šolah 60 bile posebne slavnostne akademije, katerih se je udeležil poleg celokupnega di~ jaštva tudi ves profesorski zbor posameznih šol. Še prej pa so bile v posameznih cerkvah skupne šolske svete maše.
Glavna cerkvena slovesno6t je bila ob desetih dopoldne v stolnici. Tu so se zbrali predstavniki vseh ljubljanskih civilnih in vojaških oblasti, z banom dr. Natlačenom in divizionarjem Toničein na čelu. Službo božjo je daroval ob asistenci kanonikov škof dr Rožman.
Iz stolnice so predstavniki oblasti odšli v pravoslavno cerkev, kjer je opravil službo božjo zastop-
nik zagrebškega metropolita Dositeja, g. Vitkovič. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa z godbo.
Nato je bila slavnostna služba božja še v pro-testantovski cerkvi.
Uvod v včerajšnjo proslavo je bil že v ponedeljek zvečer. Že tedaj je bilo vse mesto v zastavah, zvečer pa je bila slavnostna iluminacija. Posebno pozornost je vzbudil velik napis na gradu »Čuvajmo Jugoslavijo!« sestavljen iz velikih električnih žarnic. Sinoči je razjx>loženje dvignila tudi vojaška godba, ki je spremljala častno četo vojakov, ki 60 nosili i lampijone skozi mesto.
Poleg ostalih organizacij so proslavili državni
i	praznik jx>sebno vidno tudi športniki, ki so priredili skozi mesto že tradicionelni »Tek zedinjenja«.
1	Tozadevno poročilo prinašamo na drugem mestu.
Ljubljana : Železničar 5:4 (2:1)
Za praznik Zedinjenja so podzveze povsod v državi organizirale lahkoatletske in nogometne prireditve. V Ljubljani smo imeli dopoldne tradicionalni tek Zedinjenja, pojx>ldne pa nogomet na Primorju. Mrzlo, pusto vreme, s sneženim intermez-zoni pa je večino kibieev zaprlo v zakurjene sobe, čeprav so videli, da ta dvoboj lahko neofioielno predstavlja v nekent smislu dvoboj za primat v Sloveniji. Le okrog 200 najbolj vročih radovednežev je s pogumnim srcem nastavilo svoja od navdušenja razgreta lica bridkemu zimskemu mrazu.
Ob pol 3 je g. Mrdjen, ki je opravil herkulsko delo, saj je sodil tudi predtekmo z zadovoljivo spretnostjo in razmeram primemo flegmo. zagledal na rahlo beli trave tele može:
Železničar: Herman, Fangeš II. — Antoličič — Turk II. — Efferl — Seifert — Lešnik — Glinar (Bačnik) — Turk I. — Pavlin — Ilabii
Ljubljana: Hassl — Jug — Obersnel — Pišek
—	Dordjevič — Boncelj — Janežič — Pepček — Lah — Hortner — Šercer.
Kratek potek: Prve napade vprizori Ljubljana. Železničar vrača in v 8 minuti centerfor, Turk zapiše 1 :0 za črne. Kaj kmalu postane jasno, kdo bo vso igro povezanejši v akcijah, boljši v podajanju in odločnejši v štartu železničar igra mnogo lio-mogenejše in celo nevarnejše — prav do zadnjih desetih minul V 10. minuti centrira Janežič žogo dobi Pepček, ki jo odda Lahu. Ta udari in stanje je I : 1 Isti igralec na Janežičev center v 31 minuti preko Hermanove glave plasira pod prečko 2 ; 1. Še nekaj izmeničnih napadov in moštvi za hip izgineta v kajbico pod tribuno. Toda ura je pozna, mrak narekuje prevdarnim ljudem, da raj-ši precej zamenjajo prostore in izzovejo boino srečo do končne iovorjeve vejice. V 3 minuti Pavlin izenači 2 : 2 toda iz šolsko nazornega offsidea, ki je radi svoje klasične lepote menda frapiral tudi g. Mrdje-na, saj ga je nagradil z žvižganjem regularnega gola. Železničar razkazuje veščino kolektivnega nogometa, pridnega teka za žogo, vzornega podajanja, trdega štarta m nevarnega, v kratkih potezah izvajanega prodora. V 1,1 minuti Pavlin poviša 3 : 2.
V	32 minuti stisne Turk na 4 : 2 (zuviel des Gu-ten«!) Ljubljana se v tej stiski nenadoma povampiri. Železničarjevi napadi postanejo redki in manj' vehementni. V 41. minuti na H&rtnerjev predložek Lah odreši trepetajoče duhove in izenači 4 : 4. Vsa grla oži ve v bučni devizi: »Še enega!« Ni treba dolgo čakati. Železničarjeva obramba pred svojim golom od enajsterca nazaj prede presneto tenko prejo. Zlasti Antoliči je neumoren v kikserjih. Sem pa tja prižge tudi kakšno prav lepo »svečo«. Pridruži se mu z vsem srcem tudi korenjaški, toda nekoliko bahato velikopotezni Herman. Gneča, noge ob nogah, usnjena tikva graciozno poskakuje, Herman slabo odbija, žoga ven, že jo ima Janežič, ki lepo udari 5 : 4 in izgubljene partije poučno izstavi zmagoslavno številko.
Moštvo Ljubljane je nastopilo v čudni jx>stavi.
V dveh tretjinah igre je pol;azak> slab, in krhek nogomet, deloma najbrž še kot zgovorno jx>sledico svoje nedeljske zagrebške igre. Za žogo ni tekel, če ni prišla direktno k njemu, skoro nihče. Podajanje je bilo precej netočno, tehnični triki se tudi niso bogvekako obnašali, saj je bil v tem oziru Železničar kar enakopraven. Zelo pomankljiv je bil tudi plasnian. Start slab, brez prave volje. Do zadnjih desetih minut je šlo bolj j>o geslu »kar nanese, to nanese«. Kdo neki je komandiral Juga na vrata? Sicer je res, da se iz ličinke dostikrat izbubi metulj, ampak iz beka ne vselej golman. I>ya, trije goli gredo na njegov račun, česar s svojo vedro, kattor nalašč za mraz humoristično žilico, ne more povsem izgladiti Odličen je bil Hassl, tako v štartu kot v veselju za igro ter v premišljenem dirigiranju ostalega zaledja. Obersnel je z robustnimi črnimi napadalci, jKigiimen, toda telesno šibak, nekako tako glodal kost kakor jazbečar z volčjakom Pišku ni šlo posebno izpod rok; mož pa ima — kakor iz-gleda — srečo za botro. Boncelj zadnje čase ni kar nič več oni stari Tomaž, ki je pomenil za svojo stran nasprotnega napada uspešno, solidno zavoro.
V sredi je razmeroma dobro gospodaril Djordjevič. Pepček je bil taktično jako dober, tehnično proti ljudem, ki ga poznajo, ni vselej uspeval, je pa zelo krhek in šibak. Lah je dal od petih tri komade; dobil je pravo mesto, centcrfora, odkoder pri odločnem in hitrem naletu lahko zabija. Hortnerju se dril
če odštejemo obupno oklevanje, pokazal v razmeroma zelo dobri 6vetlcbi. Janežič je kick and rush-er, ki često škandalozno počasi reagira. Ustvaril pa je večino nevarnih, plodnih in neplodnih situacij.
Moštvo Železničarja je pokazalo prav dober nogomet. Odnckdaj že te ljudi otllikuje homogenost.
I
ie poznala nedeljska igra. Danes je brez potrebe inlal in dal precej medlo partijo. Šercer se je,
Teren so strigli hitro, oddajali lepo in pametno. V napadu je šlo vse kot po niti. Kazilo je edinole levo krilo nabit, ki je bilo za spoznanje slabše od
ostalih. Pavlin je prišel — pri nas brez dvoma najprodornejši mož — prav vsakemu ligaškemu moštvu. Turk je malo preveč diriblal, vendar koristno vodil napad in dobro predlagal tako kriloma kakor zvezaina včasih prav premetene zadeve. Bačnik je
oziru vzgledno partijo — razen prvih 15 minut. Beka sta bila oba prilično šibka, tako Frangeš kakor tudi Antoličič. Herman v golu s 6vojo današnjo igro ni mogel vsakogar prepričati, da je znamka večjega uvaževanja vrednega formata. Njegov refleks je v marsičem pomankljiv, situacija ocenjuje preveč zlahka in preveč zviška.
Današnja tekma je bila poučna v toliko, v kolikor je |X)kazala, da odločen for kljub slabšemu zaledju bitko lahko odloči pozitivno.
Športna proslava 1. decembra
Zmagovalca: Ive Krevs (ASK Primorje) in J6že Kotnik (SK Ilirija)
Ljubljana. 2 decembra.
ŠiKirtno-spominska prc6lava 1. decembra je tudi leto*, privabila lepo število tekačev v Ljubljano.
Tek je postal že čisto tradicionalen in je tudi s športnega stališča lep zaključek lahkoatletske sezone. Pa ludi sam razpis je prirejen tako, da ni zanimivo samo v toliko, kdo je zmagal na krajši in na daljfci progi, ampak tako. da imamo v teh dveh tekih kar devet zmagovalcev.
Do in i mit e točno je ob pol 12. dopoldne, ob navzočnosti gen g. Lodiča kot zastopnika divizijskega generala Lazarja Toniča in g. dr. Grasselija kot zastopnika ljubljanskega župana dr. Adlešiča, dal starter znak 38 tekačem, ki so tekmovali. Iz nizke jesenske sivine je začela rositi sodra pomešana S sneg.-m, ki je napravila ceste zelo sr>olzke in težke za tekače. Vkljub temu so pa tehnični rezultati zmagovalcev na obeh progah nadvse odlični in dosedaj najboljši.
Tekmovalne proge so bile naslednje:
1. Prva kroga — daljša: Aleksandrova cesta,
Tyrševa, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Študentovska. Na Okopih, Grad,
Pot na Grad. Karlovška cesta, Privoz, Prule. Trnovski pristan. Krakovski nasip, Cojzova, Emonska,
Vegova, Kongresni trg. Šelenburgova in Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge eca 5000 metrov.
2 Druga proga — krajša: Aleksandrova, Tyr-
Tn.(X.o**i(Vwa	Mnriii« i	C.	4	«•<	4	<1	•*-
ševa, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritar-t, Stari, Sv. Jakoba trg, Trubarjeva, Coj-
jeva, Mest	.	_.
zova. Emonska, Vegova, Kongresni trg, šelenbur-
gova in Aleksandrova cesta do Narodnega doma lolžina proge cca 2700 metrov.
Na daljši progi je po trdi borbi, toda sigurno zmagal lanski zmagovalec Krevs Ive (ASK Primorje) v času 18:19. Njem« je sledil Joža Bručan (SK Ilirija) 18:24. Tretji Block Oskar (Makabi Zagreb) 19:25. Četrti Kranjec Ivan (ASK Primorje) 19:41.
Ostali zmagovalci na daljši progi.
Kategorija vojakov:
L Pavičevič Milivoj (Planinski polk) 20:12. 2 Starman Lado (Planski polk) 20:21.
Neverificirani leta 1915—1917:
1 Dular Tone (SK Reka) 18:47. 2 Podbcršček Drago (SK Ilirija 21:02.
Še ne placirani na progi preko 800 metrov:
1.	Tavčar Silvo (ASK Primorje) 20:46 2. Jančar Stane (SK Ilirija) 21:20. 3. Bezlaj Josip (ASK Primorje'*21:29.
Sokol:
Brumen Dragotin (Sokol Križevci) 20:56.
Na krajši progi je z velikim naskokom kakih 150 metrov kot prvi rezal cilj Kotnik Jože (SK Hi' rija) v odličnem času 9:45. Zn njim je bil Končan Karel (SK Jugoslavija Celje) 10:14. Tretji Hodžar Andrej (ASK Primorje) 10:5S.
Ostali zmagovalci na krajši progi:
Neverificirani leta 1918—1920.
1. Perčič Jože (SK Savica Stražišče) 10:46.
2.	Šemrov Ivan (SK Reka) 10:56. 3. Lether Anton (SK Ilirija) 10:57.
Juniorji leta 1921—1923:
Dobrajc Pero (SK Reka) 11.37.
Še neplacirani na progi preko 800 metrov:
1. Tekalec Franc (SK Litija) 11:38. 2 Kokalj
Herman (SK Litija) 11:39. 3. Vidmar Albin (SK Litija) 12:03.
Že placirani na progi 800 metrov:
1. Goršek Emil (ASK Primorje) 10:41. 2. Skušek Marjan (ASK Primorje) 11:11.
Razdelitev nagrad.
Ob 16 so se zbrali zastopniki oblasti in vsi udeleženci dopoldanskega tekmovanja v kletni dvorani hotela Mikliča. To športno slavje 1. decembra je s svojo prisotnostjo počastil še divizijski general g. Lazar Tonič. Po govoru dr. Alujeviča je sledila razdelitev nagrad, kjer sta zmagovalca Ive Krevs (ASK Primorje) in Kotnik Jože (SK Ilirija) prejela — oba že drugič — predhodni jx>kal gosp. bana dr Marušiča in g. Ribe.
Prireditev je uspela tudi v špoilnern oziru, kajti včeraj niso tekli samo atleti SK Ilirije in ASK Primorja ampak je bila močna udeležba tudi od drugje. Zlasti pa v zadnjem času opažamo izredno delavnosti SK Reke, ki nima samo dobre nogometne in smučarske sekcije, ampak tudi prav dobre tekače.
Od tu in tam
Voini čas brsovlakov na progi Zagreb—Suš.ok bodo skrajšali. Dosedaj je brzi vlak na tej progi vozil s povprečno bralno 36 km. Zaradi zvez i. inozemstvom bodo vozni čas toliko zboljšali, da bo vlak vozil odslej le štiri ure. Vlak bo imel postanek le na treh postajah do Sušaka. Od Zagreba do Belgrada pa bodo vozni čas skrajšali na 4 ure ir. pol. Na Madžarskem »o naročili posebne aerodinamične stroje, ki vozijo i brzino 150 km na uro. Prve jKiskusne vožnje so pokazale, da bo ta novost velikega pomena za udobnost potovanja, ker so tudi notranjščine novih aerodinamičnih vagonov izredno udobno urejene. Bavijo se z načrtom, da bodo dnevno vpeljali na tej progi dva taka vlaka, po enega iz vsake smeri.
Včeraj je italijanski parnik »Brioni«, ki vozi med Lastovom in Reko, zavozil v splitsko luko in pri tem zadel v krmo jugoslovanskega parnika "iBračc. Parnik »Brač je prav odrinil iz pristanišča. Kapitan »Brača« je pretečo nevarnost oparil in nnglo začel zavirati parnik ter ga usmerjati nazaj. Toda bilo je ie prepozno, kajti italijanski parnik je že rezal valove naravnost proti »Braču«. Udarec pa je bil prav zaradi tega omiljen in je italijanski parnik naredil na »Braču« le luknjo, ki je bila meter dolga in pol metra široka. Parnik je moral seveda nazaj v luko, potnike pa so natovorili na drug parnik. Nesrečo je zakrivil kapitan italijanskega parnika.
Novo jugoslovansko - francosko trgovinsko pogodbo bodo v kratkem sklenili in podpisali delegati obeh držav, faradi tega bo čez teden dni dopotoval v Belgrad francoski minister za trgovino
Bastide.	»
Belgrajski del združene opoiirije s« b« danes sestal v Belgradu. Konferonrji prvakov, kateri bodo prisostvovali tudi tisti ugledni člani, ki so zadnje dni neprestano potovali od Belgrada do Zagreba in obratno, bo obravnavala vse možnosti tesnejšega sodelovanja z dr. Mačkoni na osnovi, kakor jo je bil narjiačil dr. Kostiču in Gavrilo viču ‘dr. Maček sam.
Samol>or je kraj, kamor hodijo Zagrebčani dnevuo na oddih. V kraju so si zato zgradili nekaj vil. V eno takih vil, ki je na jesen in zimo prazna, so vdrli tatovi in pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke. Pobrali so posteljnino, vso obleko, preproge in drugo. Ker pač ni bilo nobene nevarnosti. Vsedli so se v salon, kadili cigarete in pili žganje. Popili so toliko žganja, da sklepajo, da so se v salonu mudili najmanj nekaj ur. Za pri-lK>ljšek pa so odnesli še 30 litrov žganja s seboj.
Tovarna vagonov v Slavonskem hrodu se stalno izpopolnjuje ter bo v kratkem postala toliko sposobna, da bodo v njej gradili tudi lokomotive. Mnogim mestom so v tej tvomici zgradili tramvajske vagone, tako Ljubljani, Dubrovniku, Novemu Sadu in drugim. Zaradi vedno številnejših naročil se obrat v tovarni stalno povečuje. Pred dnevi si je tovarno ogledal tudi ministrski predsednik dr. Milan StojadinoviČ.
V Brestoniku pri Smederevo so razbojniki vdrli v hišo tamkajšnjega fx»gataša Milutina Ta-naskoviča in ga oplenili. Z naperjenimi puškami in maskirani so vdrli v spalnico in so Tanaskovica z žono trdo prijeli, zahtevajoč od njih denar. Ker niso dobili pravega odgovora, so začeli Tanasko-viča in njegovo ženo tolči s kopiti pušk. Nato so prebrskali vso hišo, našli p« 80 le 10.000 Din. Zato pa so odnesli precej zlatnine, vse orožje in dragocene preproge.
V ponedeljek je skupina mladeničev prišla pred uredništvo »Hrvatgke ietine«, ki jo izdaja dr. llanžekovič v Zagrebu. Nato »o šli vsi v uredniške prostore. Glavni urednik je komaj preprečil, da niso vdrli v njegovo sobo, ker je vedel, da je napad namenjen njemu. Saj so ga pred nekaj dnevi napadli sredi dneva na cesti. Ker jim to ni uspelo, so pobrali nekaj izvodov »Hrvatske istine«, odšli z njimi na cesto ter jih tam zažgali. Najbrže spadajo napadalci med isto skupino ljudi, ki se jim je dr. Hanžekovič zameril s svojini pisanjem v listu ter napadov na najbolj vplivno okolico dr. Mačka.
_ Blizu Požarevra so imeli t vasi prav zanimivo občinske stražnike. Ko je bila pri nekem kmelu slava in veselje, so se pri njem zbrali sosedje in ugledni kmetje, ed temi je bil tudi kmet Andrej Ivanovič. Okrog polnoči so se začeli gostje razhajati. Ko je Andrej vstal, so vstali tudi trije občinski redarji in šli z njim vred domov. Na sredi poti pa so ga ustavili, in zahtevali od njega denar. Potem so ga začeli tolči s palicami in brskati po njegovih žepih. Ko pa je prihajal v bližino nekdo, so stražniki pobegnili. Razbojniške stražnike so zaprli.
Proslava 1. decembra v Mariboru
Maribor, 1. decembra.
Praznik državnega zedinjenja je tudi Maribor slovesno obhajal Ze na predvečer., ko je mariborska gasilska četa z drugimi organizacijami priredila slavnostno bakljado po mariborskih ulicah, je bilo mariborsko mesto vse v zastavah. Dopoldne ob 10 je v stolnici prevzvišeni gospod škof dr. Ivan Tomažič opravil slovesen Te detim. Cerkvene proslave so se udeležili predstavniki oblasti in nacijo-nalnih ter kulturnih društev in mnogoštevilno občinstvo. Med cerkvenimi slovesnostmi je bila pred cerkvijo postrojena četa vojakov-dijakov iz šole zn rezervne Inženerske oficirje. Po opravljenih cerkvenih obredih so se zastopniki oblasti in organizacij podali na sresko načelstvo, kjer so se vpisali
v	spominsko knjigo, nakar so se udeležili slovesne otvoritve nove niagdalenske šole.
Mostnina. Zimski čas pomnoži vrste brezposelnih v taki meri, da mestna občina s svojimi sredstvi ne more olajšati pomanjkanja prizadetih druži, ker vsem ne n>ore nuditi dela. Zato zbira fond za brezposelne s prostovoljnimi prispevki na sobe in uslužbence in 6 j>obiranjsm prostovoljne mostnine. Obojno je prostovoljno in donos teh prispevkov kaže, koliko imajo naši občani razumevanja za sedanje družabno vprašanje in za naloge mestne občine. Dovolj je bilo že povdarjeno, da se bo ves nabrani denar jx>rabil izključno za zaposlitev brezposelnih pri obče koristnih javnih aelih. Mestna občina daje podpore le starini, onemoglim in bolnim. Zdravi ljudje 6i morajo vsako izplačilo zaslužiti. Ako občani darujejo z vnemo mostnino, podpirajo s tem prizadevanje svoje občine, pri zaposlit-
vi	onih, ki nimajo dela. Naloge sodobne občine v socialnih vprašanjih so take narave, da morajo vsi občani močno sodelovati z občino, ako naj nje prizadevanje ima uspeli. Taiko je potrebno dvoje: Prebivalstvo naj d«>sledno odklanja dajatev vsake podpore delazmožnim ljudem in naj namesto izdajanja teh podpor prispeva izdatno v meatni socijalni lond za zaposlitev brezposelnih, ki ga zbira socijalni politični urad. Ne sme se več dogajati, da bi delavci zapuščali delo z navedbo, da 6 podporami občanov lažje in boljše žive. Občani naj podpore opuste, mestni občini pa omogočijo, da bo dobivala toliko na socijalnih prispevkih, da bo mogla vse potrebne zajiosliti. Pomnite: Mostnina je prilika za sodelovanje pri zaposlitvi brezposelnih!
N« samo laj. . . .
„NaS čaj"
j« najboljša domača »eliščna krepilna pijača.
nas čaj
dobite v špec. trgovinah
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Katalonija in nfen boj za samostojnost
Marsikdo med nami je v španski državljanski | vojni, ki plameni že skoro pol leta v strahotnih j in za nas povprečne Evropce nerazumljivih oblikah prvif slišal o Kataloniji, Kataloncih in o katalonskem vprašanju, ki le v množici mrzličnih španskih problemov med najvažnejšimi in si išče hkratu z njimi rešitve. Zdaj se nam približno zdi, [ da so Katalonci politično, kulturno in gospodarsko precej razvit in samostojen narod, tako samo- I stojen, da si išče svoiih političnih oblik že celo vrsto let v divjem boju s španskim, bodisi desni: čarsko ali levičarsko (»obarvanim hegemonizmom To stremljenje pc samostojnosti je dobilo izraza v vrsti krvavih vstaj po vojni, ki so zahtevale deloma federativno špansko republiko, deloma celo samostojno Katalonijo na podlagi jezikovnih meja.
Če človek vpraša katalonskega nacionalista o tem, katero ozemlje naj bi obsegala samostojna Katalonija v tej ali oni obliki, bo vsakdo dejal: »Vso zemljo, v kateri se govori pretežno katalonsko ali se je kdaj govorilo«. Ta odgovor se zdi nam, ki nimamo tako razvitega nacionalnega in avtonomističnega okusa precej drzen. Toda Katalonci so v Evropi redek primer naroda, ki se je v narodno celoto in duhovno enoto razvil šele v zadnjih 30 letih, ki ima svojevrsten, zagrizen značaj in vero in ki ga pri njegovem boju za samostojnost podpirati dve sili: gospodarska moč in zavest o veliki preteklosti.
Katalonsko ozemlje
Ozemlje, kjer danes govore katalonščino, obsega današnjo špansko pokrajino Katalonijo z okrožji Barcelona, 'Tarragossa, Lerida in Gerona. To ozemlje šteje okroglo dva in pol milijona prebivalcev. Toda katalonščino govore še vsi obalni predeli do Valencije in Valencija sama, del južne Francije od Pirenejev do Kousillona, vsi Balearski otoki in zahodni konec Sardinije z mestom Alghero. To ozemlje bi dalo v primeru, da katalonske želje usliši usoda, zakaj Španija in Evropa jih ne bosta nikdar, razsežno drza,vo z nad 4 milijoni prebivalcev. Torej bi jih Katalonija štela več kakor Irska ali marsikatera evropska državica, ki ima svojo samostojnost. Toda nastanek samostojne Katalonije bi preveč razbil okosteneli red v romanski Evropi in na Sredozemlju, da bi mogel Kataloncem dati državo kdo drugi kakor usoda. Katalonski narod sicer misli drugače in verjame, da mu bo krvavi vihar državljanske vojne prinesel samostojnost. Zato se pripravlja na zadnji boj, po katerem 1h> misel na katalonsko državo pokopana za dolgo. Katalonci so šli v državljansko vojno ne z idejo socialnega obračunavanja, ki v Kataloniji ni bilo zelo aktualno, marveč z geslom katalonske samostojnosti, kateri sta bila enako sovražna španski nacionalizem in španski centralistični socializem.
Anarhizem, sovrainfk slehernega naroda
Da je pa ta njih zamisel nemogoča, da bi Katalonci uresničili svoj ideal, nam dokazuje sedanji iberski in evropski položaj in pa tretji sovražnik vsakega pozitivnega narodnostnega boja: anarhizem, ki »e je med revolucijo s svojimi kljub anarhizmu organiziranimi silami polastil položaja
v Barceloni in Kataloniji. Človeku, ki pozna katalonsko miselnost, politično zrelost Kataloncev, in njihovo fanatično ljubezen do domovine, njenih spominov, lepot in ran, je anarhizem nerazumljiv |K)jav. Toda nerazumljivo je razumarskim evropskim ljudem vse, kar je v zvezi z nagonskimi elementi človeškega življenja. Katalonci in Spanci niso čista kri, marveč so narod, v katerem se mešajo Kelti, Gotje, Romani in Mauri. Njihova pre-: teklost je prav tako zapletena kakor zgodovina njihove krvi: narod s pradavno bojevito pomorsko tradicijo, s tisoč tujimi vplivi, s stoletnimi verskimi boji, pri katerih se- je prepričanje in manifestiranje idej izražalo ne s procesijami, marveč z divjimi boji. Vse to in pa podnebje ustvarja v teh ljudeh težki kri in miselnost, ki občuti organizacijo in sistematičen red kot človeka nevredne spore in pritisk. Zato iberska zgodovina ne kaže veliko organiziranih tvob in sistematičnega uresničevanja političnih zamisli, pač pa veliko nagonskih dejanj, heroizma, bojev in pustolovščin. ki so veličastne. Kristobal Colon je bil Katalonec in je narodni junak, čeprav je bil znanstveni in politični nevednež. vlekla ga je romantika, zlato in alkimija na njegove velike poti.
Sovražniki anarhistov
V	tej naravni katalonski in španski podlagi, so tem nagonskim čustvenim in miselnim anarhizmom, ki ga v teh ljudeh poraja kri, preteklost in podnebje, je našel ugodna tla ruski nihilistični Bakuninov filozofski anarhizem s svojimi teorijami, da je človek tako dob jr, da mu ni treba nobene organizirane oblike za srečo, da so si državo, oblast in sleherno organizacijo izmislili satani človeškega rodu. Zato so vse družabne in socialne oblike nasilje nad človekom, ki ga je treba odpraviti z nasiljem, uničiti vse organizirano življenje, vsako oblast in zakonitost, ki je človek ne potrebuje. Danes, ko ni nikjer na svetu sledu o anarhizmu kot gibanju in je ostal osamel čustven pojav, je katalonskih anarhistov armada. Ti so gibanje katalonskega ljudstva izrabili v svoje zmedene namene: polastili so-se v prvih dneh državljanske vojne oblasti, se z dinamitom in bombami otresli vseh ljudi, ki so jih imeli zaznamovane kot ovire svojega razrejevanja, ukrotili so svoje najhujše nasprotnike organizirane socialiste ter se zvezali z nepomembnimi komunisti, a samo za zdaj, v neposredni nevarnosti pred zunanjimi silami. Sicer pa kljub krvavemu nebu nad Španijo in Katalonijo vidijo pred sabo — bližje kakor prej — uresničenje svojega ideala: človek, ki se vlada sam, ko se je rešil vseh spon.
In katalonski boj za samostojnost bo še enkrat zastonj, zakaj anarhizem smatra tudi narodnost za vez in nasilje. Četrt milijonska armada katalonskih anarhistov bo potegnila katastrofo na vse katalonsko ljudstvo, ki bi morda stalo danes na pragu svoje samostojnosti. Ta armada bo strla vse, kar je rodilo sto let katalonskega prebujanja.
Narod, ki Je tisoč let umiral
Kajti zgodovina Kataloncev kot naroda ni dosti starejša kakor zgodovina Slovencev. Barcelonski grofje, so bili od 8. stoletja dalje najvecji bo-rivci proti islamskim, mnurskim valovom in Bar-
Podpis nemško-japonske pogodbe.
celona branik, čez katerega ni mogel nihče. Katalonija je bila v dvanajstem stoletju mogočna pomorska sila, prvi evropski pomorski zakonik je dalo Evropi barcelonsko znanoslovje: Lleys des Consultats de Mar Ramor Llul je v 14. stol. napisal tisoč pretičnih knjig v Katalonščini, latinščini in arabščini vsako. Stoletja so Katalonci bežali od Madrida, se upirali vsem kraljem in cesarjem, kopičili zlato in zaklade, toda usoda jih je zmeraj metala pod Madrid in Madrid jim je jemal počasi pravico za pravico, človeka za človekom, silo za silo V začetku 19. stoletja je bila katalonščina, kljub silami preteklosti, kakor slovenščina: jezik podeželskih, zarobljenih ljudi. Leta 1825 so jim madridski maziljeni kralji pregnali katalonščino iz mestnih šol, 1834 so jim vzeli stara sodišča, 1845 samostojno uradno ureditev in Katalonija je bila obsojena na smrt. Toda prav ta čas se je zgodil čudež: Rubio y Ors je tiste dni objavil prvo moderno nacionalistično pesem v katalonščini. Ta pesem je planila nad otopeli narod kakor raketa — in je ostala alarmna raketa vsega španskega razvoja do danes. S to pesmijo se je rodil katalonski nacionalizem, ki je začel mrzlično gojiti svoj jezik, se organizirati kulturno, politično, gospodarsko. — S požrtvovalnostjo prebujenega idealizma, z milijardami nesebičnih mecenov in politikov, kakor so bili Enric Prat de Riba ali Francisc Cambo — je zrasla kulturna in politična stavba katalonskega naroda in nj?n naj-večji ponos: Barcelona z univerzo, z muzeji, z galerijami prastare domače umetnosti in modernih tvorb, z gledališči, ateneji, listi s prazniki cvetja in pasjimi dirkami. Zmeraj je Katalonce držalo koponcu dvoje: neodjenljiva volja do samostojnosti in sovraštvo do Madrida.
Toda čas ni prizanesel Kataloncem kakor nobenemu nezadovoljnemu narodu: njihov narodni boj so začeli mešati problemi iz socialne in gospodarske politike, socializem in republikanstvo
—	vse kar je zvezano z življenjem milijonskega gospodarskega središča, kar je Barcelona. Gibanje samo se je razbilo v separatizem, ki je zahteval svojo državo in avtonomizem, ki se je zadovoljeval z avtonomijo predvsem iz gospodarskih razlogov. Vmes pa je rasel sovražnik obeh: anarhizem.
Katafonifa in Madrid
Ker je bila absolutistična državna oblika največja nasprotnica katalonskih stremljenj, je imela diktatura Pritiia de Rivere in monarhija najhujšega sovražnika v Kataloncih, prav tako pa tudi vsa socialno reformatorska desničarska gibanja in levičarski centralizem, ki je prihajal iz Madrida. Prva španska republika je bila oklicana leta 1932 v Barceloni, kot plačilo je levičarska republika dala Kataloncem zgolj upravno in kulturno avtonomijo, niti federacije ne. Toda katalonski nacionalizem je zdaj šele zagorel in 1934 v oktobrski ponesrečeni revoluciji hotel oklicati republiko; je v krvi zadušila kompromisna vlada sedanjega predsednika Azane, ki išče zdaj zavetja v Barceloni pri predsedniku tedanje in sedanje katalonske vlade Companysu, ki je lani dobil za to revolucijo trideset let ječe.
Od julija letos, ko je državljanska vojna v
Španiji prehitela stremljenja katalonskega nacio-
nalizma, sta dežela in njeno ljudstvo plen krvavih ognjev in stremljenj od fašizma preko anarhizma do boljševizma. Vsi so si vredni v tem, da bodo
eden ali drugi ali tretji ugasnili sto leta stari katalonski cilj. In en narod v Evropi več bo ob svojo pravico.
Skrivnost kravjega želodca
Celuloza (rastlinska staničnina) (žre v slast prežvekovalcem in travojedcem, a ni primerna za človeško prehrano. Naš želodec ni v stanju izkoriščati one sicer redilne snovi, ki jih vsebujejo krma, slama ali drevesne veje. Prof. Pochon, so-trudnik pariškega Pasteurjevega zavoda, si je zastavil vprašanje o kemičnih vzrokih tega sicer splošno znanega dejstva. Ugotovil ie, da vsebuje kravji in drugi želodci posebne mikrobe, ki razkrojijo staničnino in omogočijo prebavljanje. Različne travojedne živali so navezane na lastne posebne mikrobe, a vse enako shajajo z rastlinsko hrano. Raziskovalcu se je posrečilo udomačiti biku vzete mikrobe v želodcu ovce in narobe. Zdaj hoče s pomočjo sličnih mikrobov narediti staničnino užitno tudi za človekall
,	.p,	'
' , * t	•*>
$k. »> t- % f-
9 'i' h V
a
Takšna naj bi bila nova uniforma angleških rekrutov, da bi po mnenju vojnega ministra bolj vlekla.
Obvestila
Na VI. prosvetnem večeru Prosvetnega društva v Trnovem v sredo dne 2. decembra ob 20 v društvenem domu, bo imel zanimivo predavanje g. ravnaitelj Virnko Zort Z avtobusom skozi Italijo v Lurd. Predavamje bodo pojasnjevale števdilme sikiiopt.i&ne »Mike. Vabinno vse člane im prijatelje, da se predajanju udeleže v obalnem številu. Odbor.
Tečajnikom deškega jezika, v Št. Jakobski &oli na znanje. JutfOHJotvansko-oesko&lova.ška li#« v J^jubljani opozarja omenjene tefraijniike, da se nadaljuje pouik 6e-&keg>a jeaiilka ob sredah im četrtkih ort l#. do 1.9. im, sicer v pros/torih aikademisike Imke (HZMJ), ŠeVenburgoVa ulica 7-II. desno. S pomkom se pričmo že v sredo 2. decembra t- 1. — Jugoslovaintsko-češkosJo-voška liga.
Vojaške knjižice. Veoik vojaftki obveznik mora imeti voj. kmjiižiico in v nijej potrjno zgia-siitev svojega bivališča. Kdor te kmdižice nima, bodisi da je &e mi prejel. ali pa jo je iagrubU, naj se takoj obrne zanjo na svojo poveUtsvo vodia&kaffa okrožja. Če kmj'ižico še ni dobiti, jo dobi breziplačmo. Če jo je pa že ten el, a jo je iv.gruibill, mora vlogo za diiplikait knjiižiice kolekovati s kolekom a Dim 5 ter priložiti en dim ar v gotovima.
Kdor do konca tega leta ne bo imel svoje vo. ja&ke kmjižioe v redu, l>o kaizmovan.
Zglasi te v v kmjiižioi potrjuje v Ljubljani mestni vtojašiki urad na Ambroževem trgu štev. -7/1.
Socialni krožek S K AS. Dane« v sredo 2. decembra ob 20 je v društvenih prostorih (Akademski dom) sestanek Socialnega krožka SKAS. Na dmevnean redu je referat o komunizmu. Vabljeni vsi starešime.
8ALDA-KONTE 8TRACE - JOURNALE 80LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE t:V. ITD.
KODI PO IZREDNO DOODNIH OEM AH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE FBEJ
K. T. D.
V	LJUBLJANI KOPITARJEVA UL10A •
IL NADSTROPJE
Sven Elvestad:
15
Zlodej se dolgočasi
»Priznavam vašo predrznost,« je odgovoril Brede.
No, pa predrznost... nimam rad ovinkov. Cilju se bližam naravnost. Tako kakor vi.«
»Mislim, da za res močno povprašujejo.«
»Motite se, ne iščejo me. V nobenem po-licijskem arhivu me ni. Moj meščanski položaj v družbi je pomemben del mojih poslovnih metod. Predstaviva si popolnoma nemogoč položaj, da me naznanite in da me zaprejo, kaj bi bilo? Nič, policija bi prišla v mučno zadrego, kajti piko za piko bi lahko dokazal, da sem resnično ta, ki se zanj izdajam: prodajavec amerikanskih poljedeljskih strojev. To lahko potrdijo moji papirji, ravno-tako pa tudi moje poslovne zveze s Kopen-hagenom. V Shakespearovih časih so nas imenovali nočne viteze in mesečeve najemnike. Danes smo se morali preleviti. Sleči smo morali slikovito okrasje. Varnosti ne iščemo več po skrivnostnih skalnatih razpokah. Zdaj se zatekamo v prijetno urejen sistem družbe, ta nam daje najboljše varstvo. Seveda se moramo predati najobčutljivejšemu čutu za red, če hočemo imeti uspeh.«
V	Bredeju se je oglasil majhen »hm«, tiho hrkanje. Potem je vprašal.
»Koliko denarja pa ste našli v moji denarnici?«
»Le tritisoč kron. Saj vam vendar ni padlo v glavo, da bi o tem denarju govorila?«
»Zakaj pa ne?«
»Saj je vendar že naš,« je odgovoril Amerikanec nepotrpežljivo. »Teh tritisoč kron bova raje imela za začasno akontacijo. Govoriva raje o dokumentih v listnici.«
»Ali imate papirje s seboj?«, je vprašal Brede.
Amerikanec se je na stolu naprej premaknil, v tem gibu je bilo nekaj zaupljivega, kakor da bi hotel povdariti, da sta zdaj prišla do najvažnejšega mesta v svojih pogajanjih.
»Ne,« je odgovoril, »mi imamo sicer zaupanje v Vas. To zaupanje pa ne sme iti predaleč. Tu gre za najbistvenejše interese vsega našega podjetja in teh ne gre postavljati na kocko. Ce tega sami od sebe niste spoznali, ste me prav za prav razočarali. Papirje vam seveda lahko vsak trenotek preskrbim nazaj. Preštudiral sem jih natančno. Ce gredo v izgubo, izguba za nas ni nenadomestljiva, posebno če vzamemo v poštev vaše veliko premoženje Da pa vam bodo papirji, ki so izginili, povzročili številno ukvarjanje in mnogo jeze, je tudi jasno. Tudi vrednostne izgube. Ko bi bil jaz na vašem mestu, se prav nič ne bi branil plačati odškodnino, samo da bi papirje zopet dobil nazaj.«
»Koliko?«
»Na, zdaj se je torej vsa stvar gladko spremenila v jasno denarno vprašanje. Koliko ponujate?«
»Ponujanje in povpraševanje.« je mrmral Brede. »Večno stari spor. Koliko bi vi ponudili na mojem mestu?«
»Brez pomišljanja dvajset tisoč.«
Vse skupaj torej triindvajset tisoč.«
Amerikanec je skomizgnil z rameni.
»Ze spet računate z denarjem, ki je vendar že naš.«
Brede je dejal hitro:
»Dobro. Vsoto plačam. Vi pa takoj pokažite svoje papirje.«
»Saj veste, da papirjev nimam pri sebi,« je odvrnil mr. Johnson. »Gre torej zdaj za to, da najdeva varen način, kako bi vrednosti zamenjala, vi denarne, jaz pa vrednostne papirje.«
»Mislim, da ste si na jasnem o tem, da morate na najin bodoč sestanek prinesti dokumente s seboj.«
»Seveda. Toda, kako naj se ta zamenjava izvrši? Ali mi lahko kaj predlagate?«
»Saj sem že dejal, da bom plačal. Toda dokumente moram še tekom današnjega dneva imeti v rokah. Denarja vam ne morem dati prej, dokler svojih stvari nimam v rokah.«
Mr. Johnson je napravil pomirjajočo kretnjo.
»Lahko vas zagotovim, da se.ne boste razočarali. Dam vam svojo pošteno besedo.. x
Brede ga je z roko pretrgal.
>Ali mislite zares?« je vprašal.
»Zares,« je odgovoril mr. Johnson,« in ne boste se razočarali.«
Brede je sedel nekaj časa tiho in gledal svojega nasprotnika. Dospel je bil v svet, ki se je v njem vedno manj in manj domačega čutil.
»Ne,« je dejal nazadnje nevoljno in čemerno, »tega pa ne razumem. No, vam bom pa jaz predlagal način, ki vam po mojem mnenju nudil čim večjo varnost. Mislim, da zdaj razumem vašo tehniko. Pri tem svojem delu izhajate iz domneve, da v tej aferi ne želim javnosti, predvsem nobenega škandala v zvezi s sumljivim lokalom Mephisto. Dobro, drevi bom z denarjem v Mephistu.«
Amerikanec je vstal.
»Dobro,« je dejal, »predlog je sprejet. Ce pridete sami tja, vem, da ne bomo imeli nobenih nepotrebnih skrbi. Dokler pa ne boste tam, tudi vaši papirji ne bodo tam. Določite čas.«
»Po enajsti uri, je rekel Brede, »morda ob igralni mizi?«
»Prosim lepo. Toda, saj ne igrate?«
»Saj se lahko naučim,« je dejal Brede in se naenkrat prijazno nasmehljal. »človek se uči, dokler živi.«
Amerikanec se je poslovil na najusluž-nejši način, bil je blizu tega, da ponudi roko roko generalnemu - ravnatelju, toda nekaj v Bredejevem vedenju mu je to prepovedalo.
_________■———————————— "»■    " '■■■■■■ *—	'
i®51 u o us ki dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva »lica 6011 Telefon 2994 in 2996. Uprava; kopitarjev«.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani; JL Ced. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jožo Koiiček.