IVO LAH GRAFOLOGU A NAŠEGA NARODNEGA GOSPODARSTVA Aristotel je postavil princip, da se celota nahaja v vsakem delu organizma. Dosledno temu se morajo vse lastnosti celote človeka nahajati implicite med drugim tudi v načinu njegove pisave. Vsak temperament (kolerik, sangvinik, melanholik in flegmatik) ima svoje posebnosti v načinu pisanja črk, številk in drugih znakov. Isto velja za vsak karakter, spol, poklic itd. Ni dvoma o tem, da je mogoče človeka bolj ali manj zanesljivo presojati (diagnosticirati in prognosticirati) iz njegove pisave. Potrebno je samo pisavo razstaviti in analizirati po gotovih znakih. Zamotanost gospodarskih pojavov je tako velika, da zahteva njihovo diagnosticiranje in prognosticiranje razstavljanje gospodarskega procesa na posamezne komponente: proizvodnja, obtok in potrošnja dobrin, cene, obrestna mera, število delavcev itd. Vsaka komponenta se spreminja po gotovih pravilih ali zakonih, kateri so tipični za njo. Spremembe vsake komponente gospodarskega procesa lahko nazorno predočimo z grafikoni, katere smemo po analogiji imenovati »rokopis gospodarstva«. Lajiku se zdi skoraj neverjetno, da je mogoče v nepreglednem kaosu gospodarskih pojavov najti kakršnokoli zakonitost, pravilnost ali formulo in vendar je tako. Če pa obstojajo take zakonitosti in formule, potem je mogoče iz njih sklepati o bistvu gospodarskega procesa in celo o njegovem bližnjem poteku. Skoraj je odveč naglašati važnost takih studij. Saj je na razvoju narodnega gospodarstva zainteresiran vsak posameznik in vsi ljudje kot celota. V sedanji gospodarski krizi, ki se je začela v sredini leta 1930 ob otvoritvi sovjetskega dumpinga z lesom in pozneje še z žitom ter drugimi proizvodi, se je pojavil strah radi »bližajočega se konca kapitalističnega gospodarstva in svetovne poplave komunizma«. Koliko je la strah upravičen na podlagi naših narodno-gospodarskih grafikonov? Jugoslavija še nima konjunkturnega zavoda, to je naprave, ki bi izčrpno proučevala vse komponente gospodarskega procesa. Zaradi tega ni mogoče podati grafikonov iz vseh področij gospodarstva. Lahko pa nudimo grafikon o kretanju pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih delavcev. Pripomniti pa moramo, da so podatki šele od leta 1923 dalje popolnoma zanesljivi. Za leto 1919 podatkov sploh nimamo. TRGOVSKI TOVARIŠ 13 233 Že na prvi pogled je razviden ritem valovanja števila zavarovanih delavcev. Manjši in krajši valovi trajajo 12 mesecev. To valovanje povzroča sezijska delavnost, v prvi vrsti stavbarstvo, gozdarstvo, poljedelstvo, oblačilna industrija itd. Od januarja do junija vsakega leta število zavarovancev narašča. V juliju je opažati majhen prehoden padec. Ta posebnost manjka do 1922 radi netočnosti statističnih podatkov in razen tega še v letu 1929 radi anomalij, katere je povzročila izredno huda zima. V avgustu doseže sezija svoj višek in nato zopet pada do konca leta. Mnogo večji in neprimerno važnejši so takozvani konjunkturni valovi. Izrazito je naraščanje števila zavarovanih delavcev od začetka 1919 do sredine 1923, t. j. 4 in pol leta. Od sredine 1923 do konca 1925, t. j. 2 in pol leta, sledi padanje zavarovancev. Prvi naš povojni konjunkturni val je trajal torej od začetka 1919 do konca 1925, t. j. 7 let = 4^ + 2Vl>. Drugi konjunkturni val se je začel v začetku 1926. Naraščanje zavarovanih delavcev je trajalo zopet IVa leta, t. j. do sredine 1930. Od tu dalje članstvo OUZD-a zopet pada. Koliko časa bo trajalo to padanje? Ali bo sedanja gospodarska kriza trajala 2'A leta? Pričakovanje, da se bo sedanja gospodarska kriza končala že konec 1932, izgleda na prvi pogled zelo verjetno. Če se oba konjukturna vala popolnoma ujemata v prvem delu, to je v trajanju gospodarskega poleta (vzgona), potem je verjetno, da bo tudi gospodarska depresija (kriza) trajala v obeh konjunkturnih ciklih enako dolgo, t. j. 21h leta. Vrhu tega se je opazilo že pred vojno, da znaša naš konjunkturni val sedem let. Ne da bi se spuščali v podrobnejše študije, citiramo samo en odstavek uvodnega članka »Slovenca« od 19. julija 1931 »Kdaj bo konec gospodarske krize?«, katerega avtor očividno n i poznal tozadevnih statističnih podatkov OUZD-a v Ljubljani. »Raziskovanje gospodarske zgodovine kaže, da nimamo v preteklosti samo kratkih, par let trajajočih dvigov in depresij gospodarstva, pač pa tudi gibanje navzgor in navzdol za cela desetletja. Tako vidimo, da smo imeli pred vojno od leta 1895 dalje do 1913 dobo velikega razvoja v gospodarstvu navzgor, ki je bila sicer prekinjena po krizah let 1900 in 1907. Prihodnja gospodarska kriza pa bi imela nastopiti leta 1914 (kar so napovedali narodni gospodarji že leta 1913), toda izbruhnila je svetovna vojna. Od leta 1870 do 1895 pa je bila v splošnem doba gospodarske depresije, v kateri smo tudi imeli krize ter boljše čase. Zanimivo je, da so bile tudi v tej dolgi dobi depresije v razdobju sedem let in se je splošno smatralo, da je ta doba postala skoraj pravilo za razvoj gospodarstva.« Približno sedem-letno trajanje konjunkturnega vala so opazovali tudi drugod in sicer daleč nazaj v zgodovini. Tako konjunkturno valovanje je zasledoval Američan Moore do leta 1762 in sicer v Uniji, Angliji in Franciji. Približno sedem-letni turnus je znan že iz časov Pii ni ja, seveda z izjemo, da se takrat ni nanašal na industrijo, ampak na poljedelstvo. Mogoče je 7 egiptovskih suhih in debelih let prvi konjunkturni ciklus, kar jih je zgodovina zabeležila. Iz grafične slike valovanja članstva OUZD-a v Ljubljani posnemamo še nadaljnje pravilnosti, ki se ujemajo v obeh konjunkturnih valih tako, da ludi ta okolnost govori za to, da bo sedanja gospodarska kriza trajala zopet 2 in pol leta. Črte, ki predstavljajo konjunkturno valovanje, sekajo od začetka do konca vsakoletno sezijo. V sredini leta je sezijski val vse- § t a ž 1 91-9 i "g I ! a s s s a s $ povsod iznad konjunkturne črte. V začetku in na koncu leta pade sezija vsepovsod pod konjunkturno črto. Zelo zanimiva je tudi nadaljnja ugotovitev, da je sezija ob višku konjunkture (t. j. ob prehodu gospodarskega poleta v gospodarsko depresijo) večja nego ob začetku in na koncu konjunkturnoga vala. Tako je sezijski val (oziroma amplituda sezijskega vala) največji v letih 1923 in 1930. Sezijski val (amplituda sezijskega vala) je najmanjši v letu 1920 in 1926. Podobne odnošaje med sezijo in konjunkturo so opazovali tudi drugod n. pr. v Nemčiji. Ako se oba konjunkturna vala ujemata tudi v takih podrobnostih, potem je precej verjetno, da se bosta ujemala tudi v bolj važnih delih t. j. v trajanju gospodarske krize. Vkljub temu je pa umestna gotova skepsa. Oba konjunkturna vala nista popolnoma enaka oziroma skladna. Prvi konjunkturni val (vidi sliko) narašča od začetka 1919 do sredine 1923 mnogo hitreje nego drugi konjunkturni val od začetka 1926 do sredine 1930. Prvi konjunkturni val počasneje pada od sredine 1923 do konca 1925 nego drugi od sredine 1930 dalje. Tudi vzroki obeh konjunkturnih valov so vsaj deloma različni. Naraščanje prvega konjunkturnega vala se je vršilo v času povojne inflacije naše valute. Padanje prvega konjunkturnega vala od sredine 1923 do konca 1925 se je vršilo v času stabilizacije naše valute. Od leta 1926 dalje, ko je nastopil drugi konjunkturni val, nismo imeli tozadevnih valutnih sprememb. Ruski dumping, kateri je brez dvoma doprinesel k sedanji gospodarski krizi (lesna industrija!),, se je začel šele v sredini 1930 t. j. ob višku drugega konjunkturnega vala. Te okolnosti motijo v znatni meri točnost napovedi konca sedanje gospodarske krize. Razlike v obeh konjunkturnih ciklih govore med drugim tudi za to, da eksistira poleg omenjenega sezijskega in konjunkturnega valovanja še neko nadaljnje tretje valovanje, čigar perijoda znaša po več decenijev. Ker pa imamo na razpolago samo statistiko za eno desetletje t. j. od leta 1920 dalje, ne moremo nič točnega navesti o tej vrsti valovanja našega narodnega gospodarstva. V nekaterih državah so opazovali dolge gospodarske cikle, ki so trajali celo po 50 let. Brez dvoma obstoja tako valovanje tudi pri nas. Iz gori citiranega odlomka >Slovenčevega« članka je razvidno, da smo imeli tudi pri nas tako valovanje pred vojno. Depresija je trajala od 1870 do 1895, t. j. 25 let. Gospodarski polet je trajal od 1895 do 1913, t. j. 18 let. Ves val je znašal torej 43 let (= 25 + 18). K temu je treba še pripomniti, da najbrže ta dolgi val še ni bil zaključen leta 1914, ko se je začela svetovna vojna. Nič manj važni kot same ugotovitve so tudi vzroki valovanja v gospodarstvu. Sezijsko valovanje povzročajo, kakor omenjeno, letni časi. Kot vzrok sedemletnemu konjunkturnemu valovanju smemo vzeti preveliko proizvodnjo dobrin. V času povoljnih trgovskih zvez proizvaja industrija več nego je potreba. Ko so pa zaloge polne in ko povpraševanje na trgu pojema, se ustavi obrat, dokler se zaloge ne izpraznijo. Nato sledi zopet gospodarski polet itd. Za našo industrijo je značilno, da se v času gospodarskih kriz ustavijo načelno samo oni obrati, ki producirajo eksistenčne dobrine (usnjarska, živilska, tekstilna, oblačilna industrija, poljedelstvo), kakor je razvidno iz statistike OUZD. Industrije, ki producirajo kulturne in luksusne dobrine (papirna, tujska, saniteta, gospodinjstvo, poligrafija, gledališča, kino itd.) pa napredujejo tudi v času gospodarskih kriz. Isto velja za in- dustrije, ki producirajo nov kapital (kovinska, gradbena industrija, kamenje, zemljine itd.). Za daljše gospodarske valove, ki trajajo po cela desetletja, pa moramo iskati vzroke v tehničnem napredku. Napredne države, n. pr. Nemčija, so tekom 50 let zgradile toliko železnic, da ne bo v doglednem času nobene pomembnejše potrebe po zgraditvi novih prog. Ta industrija ne more torej več napredovati. Razni izumi pa dajejo vedno nova področja za gospodarska udejstvovanja za daljšo dobo. Ritem valovanja kakor ga tako lepo opažamo na številu zavarovancev OUZD v Ljubljani najdemo vsepovsod, ne le v gospodarskem življenju, nego tudi drugod. Menjavajo se letni časi, menjava se noč in dan itd. Človeški govor in vid temeljita na ritmu valov. Izgleda, da je ritem valov podlaga vsakemu življenju, vsaki umetnosti in vsakemu napredku. Ritem valovanja je nekaj neobhodno potrebnega, nekaj prirojenega. Zaradi tega ne smemo iskati v gospodarskih krizah le pesimizma, temveč tudi optimizem, ker pride za dežjem vedno solnce. Vkljub vsem neprijetnostim naše stabilizacijske krize od sredine 1923 do konca 1925 se je ravno v tem času saniralo naše narodno gospodarstvo in ravno v tem času so se ustvarili pogoji za gospodarski polet od začetka 192G dalje. Z isto upravičenostjo moremo trditi, da se ravno v času sedanje stagnacije gradijo novi temelji bodočega napredka in ustvarjanja ne le na polju našega narodnega gospodarstva, ampak tudi na polju našega državnega življenja in naše kulture. Optimizem je toliko bolj umesten, ker je pričakovati preokret gospodarske krize že konec leta 1932. Od »svetovne poplave komunizma«: smo pa še daleč. J. KAISER GOSPODARSTVO IN FISKALNA OBREMENITEV (Nadaljevanje) Za dokladami na neposredne davke tvorijo glavni dohodek občin na takse in trošarine. Medtem, ko tvorijo takse na področju Srbije in Črne gore višji dohodek, so v Dravski, Savski in Primorski banovini važnejše trošarine. Kako važni so dohodki iz taks za občinsko gospodarstvo, pokaže sledeči pregled o dohodku iz taks, ki so ga imele občine in sicer: V območju Dravske banovine so pobrale kmečke občine na taksah: 1925 : 3,894.080 Din 1928: 1,719.072 Din 1926: 1,768.322 Din 1929: 1,748.752 Din 1927: 2,058.912 Din Znatno višji so dohodki od taks v mestnih občinah. Pobrale so mestne občine v območju Dravske novine na taksah: 1925: 4,408.374 Din 1928: 7,481.703 Din 1926: 6,327.237 Din 1929: 7,821.895 Din 1927: 6,559.733 Din b a - V teh vsotah, ki so jih pobrale mestne občine v Dravski banovini, pa ni upošteta Ljubljana, ki je sama pobrala na taksah: 1926: 7,891.776 Din 1928: 7,306.197 Din 1927: 9,800.972 Din 1929: 5,689.699 Din Celokupna obremenitev z občinskimi taksami v državi pa je znašala: v kmečkih občinah: 1925: 31,315.560 Din 1928: 24,165.321 Din 1926: 23,229.482 Din 1929: 28,009.241 Din 1927: 24,496.424 Din v mestnih občinah (brez mesta Beograda, Zagreba, Subotice, Sarajeva, Ljubljane, S k o p 1 j a , Splita): 1925 : 230,018.970 Din 1928: 122,717.191 Din 1926: 145,033.895 Din 1929: 127,625.287 Din 1927: 140,548.510 Din V mestnih občinah Beograd, Zagreb, Subotica, Sarajevo, Ljubljana, Skoplje in Split: 1926: 110,186.379 Din 1928: 96,845.625 Din 1927: 109,428.035 Din 1929: 103,343.494 Din Ena izmed jako važnih občinskih davščin je trošarina. Na osnovi podatkov g. Radovana M. Draškovića v »Naše opštinske financije«, se več ali manj v vseh državah, če ne popolnoma, pa vsaj deloma strinjajo, odnosno reformirajo in modificirajo v zmislu gospodarskih interesov in davčne pravičnosti. Trošarina je ukinjena na Dunaju, Bukarešti in v Italiji, pa čeprav je predstavljala eno izmed glavnih virov dohodkov italijanskih samouprav. V Cehoslovaški je nepoznana trošarina na življenjske potrebščine. V Franciji stalno nazaduje število občin, ki pobirajo trošarino. Od 36.260 občin je n. pr. leta 1920 pobiralo trošarino 1189 občin, 1923 — 1119, 1924 — 1113, 1925 pa le še 1100 občin. Kakšne dohodke črpajo občine iz občinske trošarine sledi iz sledečega pregleda: V Dravski banovini (ljubljanski in mariborski oblasti) so črpale občine iz občinske trošarine: kmečke občine : 1925: 7,365.629 Din 1928: 5,323.120 Din 1926: 9 566.253 Din 1929: 16,919.399 Din 1927: 8,321.961 Din Mestne občine (izvzemši Ljubljane): 1925: 1,271.455 Din 1928 : 4,695.123 Din 1926: 6,122.524 Din 1929: 12,131.233 Din 1927 : 4,990.946 Din Mestna občina ljubljanska pa je pobrala občinske trošarine: 1928: 16,444.833 Din 1929: 17,316.273 Din Celokupni dohodki iz občinske trošarine v državi pa so bili: v kmečkih občinah : 1925: 37,126.998 Din 1928: 31,642.278 Din 1926: 36,606.947 Din 1929: 45,555.637 Din 1927: 35,560.154 Din v mestnih občinah (izvzemši mesta Beograd, Zagreb, Subotica, Sarajevo, Ljubljana, Skoplje, Split): 1925: 129,117.239 Din 1928: 114,522.039 Din 1926: 85,100.651 Din 1929: 123,178.693 Din 1927: 72,521.813 Din v občini mesta Beograda, Zagreba, Subotice. Sarajeva, Ljubljane, Skopi j a in Splita, skupaj: 1926: 111,824.419 Din 1028: 137,066.338 Din 1927: 107,577.245 Din 1929: 160,747.166 Din Celoten pogled na najvažnejše občinske davščine, ki jih tvorijo doklada na državne neposredne davke, takse in trošarine, pokaže sledeče gibanje omenjenih davščin v razdobju od 1925 do 1929: V Sloveniji: Občinske doklade na neposredne državne davke kmečke in mestne občine (brez Ljubljane) : 1925: 20,266.688 Din 1928: 25.946.088 Din + 840.096 Din 1926: 22,783.911 Din + 2,517.223 Din 1929: 27,224.815 Din + 1,278.727 Din 2,322.081 Din Občinske takse mestne občine (brez Ljubljane) : 1928: 9,200.775 Din + 582.130 Din 1927: 25,105.992 Din kmečke in 1925 : 8,302.454 Din 1926: 8,095.559 Din — 206.895 Din 1927: 8,618.645 Din + 523.086 Din Občina Ljubljana: 1926: 7,891.776 Din 1928: 1927: 9,800.972 Din + 1,909.196 Din 1929: Občinska trošarina kmečke in mestne občine (brez 1929: 9,570.647 Din + 369.872 Din 7,306.197 Din 5,689.699 Din — 2,494.775 Din — 1,716.498 Din L j u b 1 j a n e) 7,051.693 Din 2,375.870 Din 1928: 10,018.243 Din — 3,294.664 Din 1929: 29,050.632 Din + 19,032.389 Din davke. 1925: 8,637.084 Din 1926: 15,688.777 Din + 1927: 13,312.907 Din — Občina Ljubljana 1928: 16,444.833 Din Celokupno se je Ljubljano) občinske doklade na taks in trošarin: 1925 : 37,206.226 Din (brez Ljubljane) 1926: 54.460.023 Din ) (brez trošarine 1927: 56,838.516 Din | v Ljubljani) Občinske doklade na neposredne državne davke, takse in trošarine so porastle torej v razdobju od 1925 do 1929 od 37,206.226 Din (brez Ljubljane) v letu 1925 na 56,838.516 Din (brez trošarine v Ljubljani) v letu 1927. Kako visoko so porastle te najvažnejše vrste občinskih dohodkov, pa nazorno kažejo podatki za leto 1928 in 1929, v katerih je všteta tudi Ljubljana. V vsej državi pa so se dohodki teh treh vrst občinskih davščin gibali takole: 1929: 17,316.273 Din + 871.440 Din pobralo v Sloveniji (vštevši neposredne 1928: 68,916.136 Din 1929: 88,852.066 Din Lefo Doklada na neposredne davkn Takse Trošarine 1925 530.441.327 261.334.530 166.244.237 1926 530.135.758 168.263.377 121.707.598 1927 525.098.515 165.044.934 108.081.967 1928 509.904.328 146.882.512 146.164.317 1929 581.883.551 156.634.528 168.734.330 Skupaj doklade na neposredne državne davke, takse in trošarine: 1925 : 958,020.094 Din 1928: 802,951.157 Din 1926: 820,106.733 Din 1929: 906,252.419 Din 1927: 798,225.416 Din Razen teh treh glavnih vrst davščin pa črpajo občine svoje dohodke tudi iz drugih sredstev (občinskih podjetij in drugih davščin) tako, da so znašali celokupni dohodki občin v Sloveniji (kmečke in mestne občine brez Ljubljane): 1925: 92,001.439 Din 1928: 149,112.859 Din 1926: 125,761.972 Din 1929: 143,501.669 Din 1927: 141,667.409 Din (Nadaljevanje prihodnjič) DR. VINKO ŠARABON KAKO JE BILA USTANOVLJENA ANGLEŠKA BANKA V zadnjih tednih, ko je finančna kriza grozila tudi temeljem ponosne Angleške banke, nas je zanimalo vprašanje, kako je ta zavod nastal. Saj je kljuboval doslej vsem viharjem stoletij in jili je tudi vse premagal. Banka je nastala v času stiske in sile. Vojne proti francoskemu kralju Ludviku XIV. so stale mnogo denarja; parlament, ki je zboroval pozimi 1693/94, je izčrpal vsa sredstva, da je spravil gospodarstvo za prihodnje leto v red. Zmeraj je pa še manjkal okrogel milijon funtov. Tedaj je mladi Charles Montague, član komisije v zakladnem uradu (po naše: v finančnem ministrstvu), nastopil z drznim načrtom, ki naj bi zamašil vrzel v gospodarstvu. V drugih razmerah bi angleški parlament skoraj gotovo ne bil pristal na njegov predlog, a v stiski je bilo vsako sredstvo dobrodošlo. Da bo banka, koje ustanovitev je Montague priporočal, preko svojega prvotnega cilja imela kdaj tudi veliko komericalno in politično vlogo, tega se pač noben član tedanjega parlamenta ni zavedal. A brihtni Montague je zagrabil priliko, nudečo se v pomoč državi, trgovini in njegovi stranki, whigom. Šele par let pred Montaguejevim predlogom se je v Londonu udomačil običaj, da se vplačila niso vršila več izključno v srebru in zlatu. Posebno v Londonu je postalo med trgovci običajno, da so plačevali z novčanicami zlatarjev, ki so edini imeli shranjene žlahtne kovine v svojih kleteh. Tako so bile nastale v Angliji prve bančne poslovalnice, in kmalu se je v angleški javnosti resno debatiralo, ali ne bi bilo dobro in priporočljivo ustanoviti narodno banko. V Evropi sta bila tedaj za takšno ustanovitev dva velika vzorca, že davno slavna; v njiju varstvu so bili nakopičeni neizmerni zakladi. To sta bili Banka sv. Jurija v Genovi in Amsterdamska b a n k a. Davno že preden je bila Amerika odkrita, je sprejemala iGenovska banka denar v oskrbo in je posojala denar knezom in trgovcem. Od njene ustanovitve (leta 1407) naprej so bili odkriti novi kontinenti, so nastale, vzcvetele in zvenele nove države, a trdno in varno je stala Banka sv. Jurija v Genovi. Čeprav se Amsterdamska banka ni mogla sklicevati na tako čestitljivo starost kot Genovska, je vendar tudi ona prestala težke čase; a nikdar nista zapustila njenih dvoran mir in red, tudi tedaj ne, ko so vpadli Francozi v deželo in je bela francoska zastava plapolala z magistrata. Ni čudno, da so podjetni londonski trgovci mislili na podobno ustanovitev. Marsikateri načrt je bil narejen in diskutiran in — odložen. Slednjič, leta 1691, je Škot W i 11 i a m Pat-t e r s o n predložil vladi načrt za ustanovitev narodne banke, ki je bil ugodno sprejet tako od državnikov kot od trgovcev. Par let je preteklo in nič se ni naredilo, dokler ni slednjič Montague prišel z načrtom zopet na dan. Zakonski osnutek, ki ga je predložil Montague parlamentu, je imel posebnovrstno označbo. Nihče ni mogel slutiti, da se skriva za naslovom predloga »pobirati nov davek na tonažo v interesu ljudi, ki bodo posodili denar za nadaljevanje vojske« v resnici nameravana ustanovitev finančnega zavoda. Predlagalo se je, naj najame vlada znesek 1,200.000 funtov kot posojilo po 8 odstotkov, kar je bila za tedanje čase prav nizka obrestna mera. Saj je šla obrestna mera do 80% in še više, V svrho potrebne pobude, da se dobi denar pod temi pogoji, in sicer, da se dobi takoj, naj se dajalci denarja inkorporirajo kot »The Governor and Company of the Bank of England«. — Monopolnih privilegijev naj bi banka ne imela in naj bi se v svojem poslovanju omejila izključno le na promet z menicami, posojili, žlahtnimi kovinami itd. Brž ko je bil načrt v javnosti znan, je bil od najrazličnejših strani besno napaden. Zlatarji so se bali, da jim bo banka uničila njih cvetočo kupčijo. Whigom nasprotna stranka — toriji — je poudarjala, da je obstoj monarhije ogrožen, češ, da sta veliki kontinentalni banki v Genovi in Amsterdamu republikanski ustanovi in da bo prešla vsa moč v roke trgovcev, ki jih toriji kot whige niso marali. Na drugi strani so menili nekateri fanatični whigi, da bo ta zavod ogrožal ustavo, ker bo vse bogastvo Anglije, koncentrirano v banki, le sluga kralja. Proti temu zadnjemu ugovoru so vrinili v osnutek klavzulo, ki banki prepoveduje posojila kroni brez dovolitve parlamenta. Tako spremenjen je dobil zakonski osnutek odobritev parlamenta hitreje kot se je pričakovalo. Čas je pritiskal, denar je bilo treba dobiti, in boliše^a nasveta ni imel nihče. Hiša lordov ( nočejo verjeti, da postajajo nemogoče reči« vendarle dejstva, v borbi trgovske sodobnosti ne morejo obstojati. Zakaj nobene stroke ni, ki bi bila zavarovana proti izumiteljem in odkrivateljem. Stvari, naprave, uredbe, ki so se smatrale za večne, se čez noč izpreminjajo ali zapadejo v pogubo. Industrijalce ali trgovec, ki tega ne ve, je na poti pogube. Casson pripoveduje: V Londonu sem spoznal trgovca, ki je pravkar izgubil svoje imetje. Uvažal je indigo. Ni se brigal za opasni napredek kemije. Nekega dne pa je začel prihajati indigo iz laboratorijev namesto s poljan Indije. V par tednih je bila vsa industrija z indigom postavljena na glavo. V tem primeru je nastala prava revolucija v vrednostih. Če kdaj, je dandanes, v dobi vedno novih izumov in odkritij, neprestana pazljivost in popolna poučenost glavni pogoj uspehov. Pred leti mi je izdajatelj enega najbolj razširjenih novin v Newyorku naročil: sestavljaj in priobčuj vsak teden seznam novih idej. To je bil mož, ki se je znal prilagoditi zahtevam našega časa. Njegove novine izhajajo zdaj vsak dan v milijonu iztiskov. Niti na vrednost denarja se ne moreš zanašati. Zakaj vrednost denarja se izpreminja od ure do ure. Celo denar je negotov in nezanesljiv. Kadar je denarja »največ treba«, ga je najmanj, a kadar ga ne potrebuje nihče, ga je v izobilju. Kadar denar ves svet išče, ga ne najdeš nikjer. Vrednost stvari se menja tudi z geografsko lego. Ako potuješ, opaziš fluktuacije, ki so jim podrejene cene, da lahko primerjaš položaj doma in v tujini. Ko se vrneš, opaziš doma mnogo reči, ki se prej nisi zmenil zanje. Biti poučen in pripravljen, poznati simptome izpreminjanja, svoje podjetje naglo prilagoditi premenam, je umetnost, ki te obvaruje presenečenja, panike, katastrofe. Bolje je, da problem preučuješ, sestavljaš statistiko, nego da se zaletiš v temo. Zakaj cene, vrednosti fluktuirajo. Izpreminjajo se ne le na borzi, nego povsod. Trgovinstvo ne stoji, nego teče kakor reka, ki je polna vrtincev, struj, tolmunov skritih, zato usodno nevarnih. Mnogo trgovcev je izgubilo svoje imetje, ker si glede besede »cena« in »vrednost« niso bili povsem na jasnem. Vrednost je zelo zapleten pojem. Za deset različnih oseb ima lahko isti predmet deset različnih vrednosti. Vrednost in ž njo cena je odvisna od kraja, časa, od mode, od muh in čustev, pravi Casson. Vrednost je deloma materijalna, deloma idealna. Le zlato je denar. Toda nobena kovina ni nestalnejša od zlata, na katerem stoji in pada trgovina vsega civiliziranega sveta. Kajti države se dvigajo in padajo, so bogate, revne ali bankrotne, ako jim zlato priteka, usiha ali izginja. Tendenco cen pravilno oceniš, ako zasleduješ valovanje in strujo zlate reke. Med zlatom in vsemi drugimi znaki kredita je velika razlika. Bankovci, menice, čeki, nakaznice temelje na zaupanju. Ako je zlato v redu, imajo vrednost zlata, ki ne temelji na zaupanju, kajti zaupanje temelji na zlatu. Zlato ima večno vrednost in preživlja države in ljudi, ki izginjajo, dočim zlato ostane. Zlata rezerva je zato za največje države, kakor za vsakega posameznika najvažnejše. NARODNO GOSPODARSTVO V STAREM TESTAMENTU Dr. M. P. piše: Mozesova zakonodaja je obsegala civilno in kazensko pravo, če hočemo rabiti moderne izraze, dalje državno, cerkveno in narodnostno pravo. Socialna vsebina je bila za one časa velika. Samostojnega trgovskega prava sicer ne vidimo, kajti trgovina je bila tedaj v prav prvih početkih, vseeno pa beremo določbe, ki jih moremo označiti kot trgovskopravne. Trgovina je bila primitivna, kakor pač pri pastirskem narodu drugačne pričakovati ne moremo; omejila se je v bistvu na sužnje in živino, ki jih je posestnik potreboval v svojem >obratu«, in na živila, ki so jih pa pač samo tedaj prodajali in kupovali, če kupec iz kakršnegakoli vzroka ni dosti pridelal. Z nakupom sužnjev se peča 21. poglavje II. Mozesove knjige; tam beremo za sužnje, ki so pa pač pripadali le rodu, človekoljubno določbo, da jim je bilo treba služiti le šest let in da so potem postali prosti. Seveda je ta določba pritiskala na ceno. Prav tako je vplivala na ceno njiv, vinogradov, oljkinih nasadov in sploh posestev določba, da jih je smel lastnik le šest let zapored obdelovati in izkoriščati, v sedmem letu pa da so bila revežem na razpolago. Socialno n a z i r a n j e, ki se izraža v teh določbah, pride še bolj do izraza v predpisih o denarnem prometu. V 22. poglavju II. knjige se zapoveduje: »Če posodiš denar komu iz tvojega rodu, ki je ubog pri tebi, ga ne smeš oškodovati in ga ne smeš odirati«; to se pravi: ne smeš jemati obresti od njega. In dalje: »Če vzameš obleko v zastavo, daj jo nazaj, preden sobice zaide.« Utemeljuje se ta določba tako, da služi obleka ponoči tudi kot odeja ali postelja. Prav isto načelo je veljalo v najmodernejšem času tudi še pri albanskih M i r i d i t i h. V 25. poglavju III. knjige se jemanje obresti v katerikoli obliki zopet prepoveduje. Pri vseh teh predpisih pač ne gre za slučaje, ko je pripadala vsaj ena stranka trgovskemu stanu. Na trgovce gre bolj poglavje 19, knjiga V: »Ne smete krivično delati s komolcem, s težo, z mero. Pri vas naj bodo pravične tehtnice, pravične uteži, pravični merniki, pravični vrči.« Vidi se pa, da se predpisi niso dosti upoštevali, kajti poznejši preroki neprestano grajajo, da se rabijo krivične mere in uteži in da se uganja oderuštvo. In tako so ostale brezuspešne tudi zakonite odredbe, mereče za tem, da se prepreči sprememba v posestnih razmerah naroda. Osvojeno deželo so precej enakomerno razdelili, a nekateri stanovi so vseeno imeli prednosti. Ker je bilo videti, da relativna enakost lastnine ne bo trajala dolgo časa, je M o z e s vpeljal še eno posebno leto, prvo po sedemkrat sedmem sabatnem letu, torej petdeseto ali jubilejno leto. Tedaj niso ne delali in ne želi in se je vpostavilo prejšnje posestno stanje. »Vsakdo naj pride zopet do svojega imetja in v svoj rod.« Zemlja, ki je bila razdeljena, naj ne ostane za zmeraj razdeljena (V, 23). Že itak je imel vsakdo pravico, da je ob vsakem času smel kupiti prodano zemljo nazaj, bodisi z lastnim ali s tujim denarjem; a v jubilejnem letu naj pride zemlja v vsakem slučaju brez odkupnine v roke bivšega lastnika nazaj. Bila je pa velika razlika med mestom in deželo, ker je bilo poljedelstvo temelj in edina v poštev prihajajoča najvažnejša panoga vsega tedanjega gospodarskega sistema. Kdor je prodal hišo v kraju, od zidovja obdanem, torej v mestu, je ni mogel vsakrat kupiti nazaj, temveč le v teku enega leta; in če tega ni storil, je ostala hiša neoporečna posest kupca in mu je ostala tudi v jubilejnem letu. Hiše v vasi so bile isto kot polje in so veljale zanje gornje določbe. Izjeme, in sicer prav znatne, so obstojale samo v prilog duhovniškemu stanu. V zakonu je bilo tudi predvideno, da je bila zemlja pri prodaji tem manj vredna, čim bližje je bilo jubilejno leto, ko jo je bilo treba vrniti. Določene so bile za zemljo tudi zlate cene. Razmere, za katere je bila proračunjena Mozesova zakonodaja, so bile preprosto kmečke, in je bila zato tudi zakonodaja izrecno poljedelstvu prijazna. A dočim so Židje formalnoreligiozne določbe zmeraj bolj izgradili in jih zmeraj bolj z neko sveto bojaznijo čuvali, so se socialne določbe čimdalje manj upoštevale, in je enakost imetja slednjič popolnoma izginila. V. Š. NAŠE GOSPODARSTVO V NOVEMBRU V prejšnji številki naše revije smo poročali o velikih pretresljajih svetovnega gospodarstva, ki so se pripetili na jesen. Doživeli smo veliko angleško finančno krizo, ki je imela za posledico padec funta in tudi politične pretresljaje; vršile so se volitve, pri katerih so odnesli zmago konservativci in z njimi zastopniki zaščitnocarinske politike. Tako bo tudi Anglija zašla na pota protekcionizma, Anglija, ki je sicer bila klasična dežela svobodne trgovine. V sledečem pregledu moramo opozoriti na par dejstev svetovnega pomena, ki kažejo, da se razmere nekako normalizirajo. Daleč smo od tega, da te tendence smatramo za definitiven preokret svetovne konjunkture, vendar jih moramo smatrati za ugodna znamenja. Predvsem je ponehalo veliko gibanje zlata v zadnjih dneh. V septembru, še bolj pa v oktobru smo doživeli velike fluktuacije zlata, o katerih smo poročali v prejšnji številki. Po najnovejših izkazih »Federalnih rezervnih bank« v Ameriki je prenehal odtok zlata, kar je pripisovati Lavalovemu sporazumu z ameriškim predsednikom Hoovrom. Strokovnjaki cenijo, da je v mesecih september, oktober in prvi polovici novembra prišlo v Evropo za 700 milj. dolarjev zlata, kar približno odgovarja svoti, ki je v letih 1929 in 1930 šla iz Evrope v Ameriko. To pomeni, da je pobegli evropski kapital prišel iz Amerike zopet nazaj. Najnovejši izkaz Banque de France priča, da je prenehal dotok zlata v Francijo, ki je bila v tej fluktuaciji zlata glavni dobitnik. Tudi drugače opažamo na deviznem trgu pomirjenje, ki je sicer postalo očitno že deloma v oktobru in ne beležimo več onih fluktuacij, ki so nastopile lakoj po opustitvi zlatega standarda v Angliji in drugod. Drugače pa se je začela konec oktobra in prve dni novembra situacija na svetovnih blagovnih tržiščih izboljševati. Prišlo je do velikega dviga cen za pšenico na čikaški in winnipeški borzi. Cene pšenice, ki so v septembru padle na minimum z 48, so se v oktobru deloma ustalile in niso več padale. Prve dni novembra pa je prišlo do senzacionelnega dviga cen v Čikagi od 50 na 73. Tedaj so pisali ameriški listi, da se je vrednost zaradi tega zvišanja cen ameriške žetve letos povečala za 400 do 500 milj. dolarjev. Da je prišlo do tega dviga, je po eni verziji pripisovati dvema velikima špekulantoma, ki sta se z vso silo vrgla na pšeničn.i trg izrabljajoč stagnacijo. Na drugi strani pa pravijo, da je bil to neki inflacijski pojav: Beg pred dolarjem v blago. Dejstvo je, da so cene zelo narasle. Toda reakcija je kmalu sledila in cene so ponovno padle, vendar pa še duleč^ niso dosegle prejšnjega nivoja in se gibljejo danes okoli 62—63 v Čikagi, Najvažnejši moment za hoso pa je bila vsekakor ugodna statistična pozicija za pšenico. Po podatkih Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu je bila letos svetovna letina manjša kot lani. Žetev je celo tako maihna, da bo treba porabiti stare zaloge. 'm Zavod ceni, da so bile v začetku tekoče kampanje zaloge za izvoz manjše za 35 milj. stotov v primeri z lanskim letom. Uvozne potrebe bodo večje kot leta 1930—1931, tega leta so znašale 220 miljonov stotov, v tekoči kampanji pa bodo znašale 240 miljonov stotov. Tako bodo prišle v promet stare zaloge, ki so dosegle svoj maksimum 1. avgusta 1931. Zaloge, ki so v začetku te kampanje znašale skoro 150 miljonov stotov, se bodo v teku kampanje zmanjšale na 95 miljonov, kar je sicer velika količina in več kot normalna, vendar bo pomenjala znatno zmanjšanje pritiska zalog na trg. To je na eni strani doprineslo k učvrstitvi, na drugi pa so prišle vesti o zmanjšanju površine posejane s pšenico v Argentini in Avstraliji, ki sta eden najvažnejših producentov. Poleg tega je pa letos Rusija popolnoma izostala s trga. To je zopet pripisovati dejstvu, da je bil letos ruski pridelek slab, pod normalo, nadalje pa Rusija zaradi svojih domačih gospodarskih težkeč ne more spraviti skupaj potrebnih količin žita za izvoz. Svetovni nivo cen ne kaže v novembru posebnih izprememb. Tudi indeks cen prol'. Irvinga Fisherja za oktober ne kaže posebnih izprememb. Cene slejkoprej padajo, edino v Angliji se dvigajo, radi padca funta in prilagoditve cen svetovnega trga. Seveda angleški nivo cen še ni dosegel svetovnega trga, kar je pripisovati dejstvu, da se ves nivo cen ne ravna po tečajih funta, ampak je popolnoma odvisen od razvoja notranjega trga. Drugače se razvija nemška trgovinska bilanca v krizi. V oktobru je dosegla ogromen presežek izvoza, ki je znašal 396 milj. mark v primeri s 387 v septembru in 348 miljonov mark v avgustu t. I. Zunanja trgovina Združenih držav je bila nekoliko boljša v septembru in oktobru. Veliki presežek izvoza v lanskem letu se je letos zmanjšal in znašal v septembru samo 10 miljonov dolarjev, v oktobru pa 35 miljonov dolarjev. Pravijo, da je večji izvoz pripisovati nakupom Velike Britanije, ki se je hotela založili s sirovinami in blagom pred uvedbo zaščitnih carin. Tudi v Franciji je letos presežek uvoza nad izvozom znatno večji kot lani. V oktobru pa je presežek uvoza nad izvozom znašal samo še 593 miljonov frankov v primeri s povprečjem nad miljardo frankov v prvih 9 mesecih letos. Denarni trg pri nas se normalizira Dotok novih vlog je v nekaterih krajih naše države že meseca junija t. 1., pa tudi julija t. 1. radi naraščajoče gospodarske krize izostal. Na denarnem trgu se je v juliju in avgustu začela napetost, ki pa v Srbiji ni prišla tako do izraza kot v Vojvodini in Sloveniji. Značilno za vso to dobo je gibanje hranilnih vlog pri vojvodinskih denarnih zavodih, ki objavljajo vsak mesec njih višino. Tako so septembra 1930 znašale hranilne vloge v Vojvodini 1.505’1 milj. Letos pa so se razvijale sledeče: 30. aprila 31. maja 30. junija 31. julija 31. avgusta 30. septembra 1.500-3 milijona Din 1.492-9 milijona Din 1.458-7 milijona Din 1.419-2 milijona Din 1.423-0 milijona Din 1.348-5 milijona Din Iz tega pregleda je razvidno, da so vloge z izjemo v avgustu stalno padale in znaša padec v primeri z aprilom nad 150 milj. Din. Posebno znaten padec je bil meseca septembra, ko so se vloge zmanjšale za celih 72-5 miljona Din, kar je razumljivo. Ne vemo sicer detajlno, kako je bilo v drugih pokrajinah države, vendar srbske banke niso pretrpele toliko izgub, ravnotako se v srbski in bosanski provinci ni poznal toliko dvig vlog. Zlasti so trpele banke v onih krajih, kjer niso mogle računati na znatno zaščito Narodne banke. Narodna banka ugotavlja v svojem poročilu, da so morale jugoslovanske banke v tretjem tromesečju prestati hud boj proti reperkusijam evropske finančne krize v naši državi. Zaradi dviga vlog, ki je nastal v tem tromesečju, so morali denarni zavodi znatno zmanjšati svoje poslovanje in obrniti svojo pozornost na ohranitev likvidnosti. Zdaj se že lahko reče, da so banke prebrodile kritično situacijo z relativno malimi izgubami. Nobena od njih ni zaprla svojih blagajn in jih niti ni bilo treba zaščititi z zakonodajnimi odredbami (pač pa so za svojo samopomoč, da se tako izrazimo, dobile banke vso sankcijo pristojnih mest, op. uredništva Trgovskega Tovariša«), Narodna banka objavlja tudi statistiko hranilnih vlog pri bankah cele države (vpoštevane so tudi regulativne hranilnice v Sloveniji). Iz te statistike je razvidno, da so znašale dne 1. septembra 1931 hranilne vloge na knjižice in tekoče račune 13.225 milj. Din, kar pomeni v primeri s prejšnjim četrtletjem padec za 1.007 milj. dinarjev. V primerjavo navajamo prejšnje tozadevne podatke: 31. decembra 1930 1. marca 1931 1. junija 1931 1. septembra 1931 13.880 milijonov Din 14.170 milijonov Din 14.242 milijonov Din 13.235 milijonov Din Statistika je značilna, saj kaže, kako je prenehal dotok hranilnih vlog v denarne zavode in se je nasprotno začela redukcija kreditorjev. Tudi oktoberska statistika bo gotovo prinesla nadaljnje nazadovanje upnikov. Še bolj značilni za presojo položaja na denarnem trgu pa so podatki, ki jih navaja statistika Narodne banke za 20 največjih privatnih (delniških družb) v državi. Konec leta 1930 so znašala tuja sredstva teh bank 7.609 milj. Din ter so v teku leta kazala sledečo sliko: aprila 1931 maja junija julija avgusta septembra 7.632 milijonov Din 7.602 milijonov Din 7.525 milijonov Din 7.456 milijonov Din 7.265 milijonov Din 7.023 milijonov Din Od konca aprila pa do konca septembra so tuja sredstva pri naših 20 največjih bankah padla za celih 609 milj. Din. Zanimivo je pri tein, da so hranilne vloge na knjižice in tekoče račune bolj padle kot ostali upniki. Od aprila do konca septembra so hranilne vloge na knjižice padle za 225 milj. Din (od 3.967 na 3.742 miljonov), na tekoči račun za 296 milj. (od 1.613 na 1.317 milj.), upniki pa za 88 milj. Din (od 2.052 na 1"964 milj. Din). Posebno znaten je bil odtok tujih sredstev v mesecu septembru: tedaj so ti denarni zavodi izgubili 242 milj. tujih sredstev v primeri z izgubo 191 milj. Din v avgustu. Temu zmanjšanju obsega upnikov je na drugi strani odgovarjalo zmanjšanje aktivnih postavk. Najbolj se je zmanjšala likvidnost zavodov. O tem pričajo tudi podatki Narodne banke, koliko so imeli denarni zavodi pri njej na žiroračunih. Postavka blagajne in žira sta pri teh 20 bankah padli od 403 milj. Din konec decembra na 254 milj. Din konec aprila. Od tedaj naprej so stalno padale, do konca junija na 246, do konca avgusta na 237, najbolj pa so padla v septembru za 28 milj. Din na 209 milj. Din. Istočasno so se zmanjšale tudi druge aktivne postavke bančnega poslovanja. Dolžniki na tekočih računih so se zmanjšali oo 5.141 milj. konec aprila na 5.104 milj. konec junija in 4.999 milj. konec septembra 1931. Nadalje je padel eskont od 2.078 v aprilu na 1.848 v septembru. Med tem pa je znašal konec junija 2.083 milj. Din. Tudi lombard nazaduje polagoma, znašal je 222 konec junija, konec julija 237 in konec septembra 227 milj. Din. Odtok hranilnih vlog je razviden tudi iz izkaza Državne hipotekarne banke, ki je imela konec avgusta 1931 649-4 milj. Din, do konca septembra so pa te vloge padle na 615'5 milj. Din. Splošni gospodarski položaj Kakor smo že omenili, je te dni Narodna banka izdala svoje poročilo o stanju gospodarstva v naši državi v mesecih julij, avgust in september. Iz poročila posnemamo ta-le splošni pregled položaja: »Po zaslugi svoje gospodarske strukture in prirojene zmernosti prebivalstva ter odredb vlade take v gospodarski politiki kakor glede ohranitve proračunskega ravnotežja je naše gospodarstvo bilo še dalje zelo odporno proti še vedno hujšemu pritisku svetovne gospodarske krize. Splošna označba gospodarskega položaja v Iretjem četrtletju 1931 je v nadaljnem padanju izmenjave blaga z inozemstvom in v istočasni okrepitvi notranje gospodarske delavnosti. Skupna količina proizvodov, ki smo jih izvozili in uvozili v tem četrtletju, znaša 1,206.000 ton ali 24‘1% manj kot v istem času lani. Skupna vrednost naše zunanje trgovine se je v prvih 9 mesecih letos zmanjšala za 27‘2%. Ugodno dejstvo je znižanje primanjkljaja v zunanji trgovini za celih 56'35%. Statistika železniškega prometa kaže, da je bil promet v državi večji kot lani, vpoštevati pa je treba, da se je radi padca cen znižala tudi rentabilnost gospodarske delavnosti. Resni finančni dogodki v inozemstvu, zlasti opustitev zlate valute v Angliji in v drugih državah so povzročili neko nervoznost pri vlagateljih, ki so v večji meri začeli dvigati svoje vloge iz bank. Po statistiki Narodne banke so se zato zmanjšale hranilne vloge za 7% po stanju z dne 1. septembra v primeri s stanjem 1. junija 1931, vendar je skupna višina vlog bila večja kot v septembru lanskega leta. Čeprav se je torej dviganje vlog vršilo v precej skromnem obsegu, predstavlja vendar neugoden pojav, ker povzroča skrčenje kreditne podlage naših bank ravno v trenutku, ko posii začenjajo naraščati in ko so gospodarstvu potrebni večji krediti. Na srečo lahko rečemo, da je neupravičena nervoznost pri vlagateljih razmeroma hitro prenehala in lahko računamo, da se bo položaj v tem oziru v kratkem normaliziral.« Tako banka. Nadalje posnemamo iz poročila podatke o naši letini, ki da je znatno višja kot je bila prvotna cenitev. Zato danes navajamo še te podatke (v tisočih stotov): pšenica ječmen rž oves 1926-1930 22.132 3.802 1.880 3.303 1930 p rov. 24.223 4.187 2.428 5.417 1930 def. 21.861 4.043 1.988 2.849 1931 p rov. 23.064 3.712 2.063 2.772 1931 def. 27.785 4.329 2.188 2.939 V nasprotju z lanskim letom je bila letos prvotna cenitev letine pšenice prenizka. V resnici smo imeli pa rekordno letino. Kajti na 1 ha je znašal pridelek letos celih 12’6 met. stota, lani pa samo 10' 1 stota. Sedaj so namreč objavljeni tudi podatki o posejanih površinah, iz katerih je razvidno, da je znašala: pšenica 2,183.000 ha (1930 2,171.000), koruza 2,492.000 ha (2,407.000), ječmen 453.000 ha (459.000), rž 254.000 ha (253.000) in oves 398 000 ha (329.000). Pose jana površina se ni dosti povečala, pridelek pa je znatno višji kot lani z izjemo koruze. Iz poročila banke nadalje posnemamo, da so znašali državni dohodki v prvih 5 mesecih t. 1. proračunskega leta (od 1. aprila do konca avgusta) 4.549 milj. Din v primeri s 4.737 milj. Din v istem času lani, nasprotno pa so se dohodki ■državnih podjetij povečali od 1.475 na 1.534 milj. Din. Med ukrepi, ki jih je nadalje sklenila kralj, vlada, moramo omeniti (»višanje poštnih pristojbin v mednarodnem prometu. Zaradi previsoke takse za poštne pakete je promet zadnje čase zelo padel in je poštna uprava v smislu zahtev gospodarskih krogov uvedla za pakete tarifo po conah. Med drugimi važnimi dogodki v naši državi omenjamo, da je bil proglašen v tem mesecu novi obrtni zakon, ki je za vse gospodarstvo največjega pomena. Novi obrtni zakon bo stopil v veljavo 9. marca 1932. Nadalje omenjamo poostreno izvajanje agrarnega protekcionizma v Avstriji, kjer je bil sprejet zakon o prometu 7. živino. Narodna banka. Hipotekarna banka, Poštna hranilnica V 10. številki smo objavili izkaze o stanju Narodne banke od 8. septembra do 15. oktobra. Ker so se v izkazu 22. oktober dogodile velike izpremembe, navajamo sedaj ponovno podatke za 15. oktober v svrho primerjave in boljšega razumevanja. Za mejnik moramo vzeli objavo oficielnega komunikeja o dobljenem 300 miljonskem kreditu v Franciji. Posojilo smo dobili za leto dni, vračljivo v dveh obrokih. Obrestna mera je neznana, ker nam je posojilo dala francoska država. Protivrednost tega posojila v devizah je dobila naša Narodna banka glasom izkaza za 22. oktober. Istočasno je odobrila državi na njenem računu odgovarjajočo svoto. Zato je državno dobroimetje pri banki tedaj naraslo (od 15. do 22. oktobra) za 652'7 milj. Din na rekordno svoto 677'7 milj. Din. Devize je Narodna banka porabila deloma za okrepitev svoje devizne podloge, deloma za vrnitev deviznih kreditov. Tako vidimo, da je devizni zaklad banke narastel od 15. do 22. oktobra za 304-l milj. na svoto 701'5 milj. Tako visokega deviznega zaklada od zakonske stabilizacije sem še nismo imeli. Znašal je namreč 28. junija 747'2 milj. Din. Od tedaj pa je stalno padal in dosegel 15. oktobra stanje 397'4 milj. Nekoliko večjo polovico posojila pa je porabila Narodna banka za vrnitev deviznih obveznosti, ki so tedaj padle od rekordne višine 930'3 milj. za 337'8 milj. na 592'5 milj. Odstotek kritja je narastel le malo, ker je država pustila svoj denar na svojem računu, tako da so obveznosti banke po vidu zelo narasle: za skoro še enkrat toliko kot podloga. V naslednjih izkazih vidimo, da država še ni vrnila svojega predujma, ki ga je imela pri banki, katerega mora vrniti do konca leta 1931 po zakonu, kakor je bilo javljeno tedaj. Porabila pa je dobršen del svojega dobroimetja pri banki za normalne posle, saj vidimo, da je postavka predujmov ostala neizpremenjena, nasprotno pa so se dobroimetja zmanjšala od 22. oktobra do 31. oktobra za 190'8 milj., od 31. oktobra do 8. novembra za 57'S milj. Pač pa je glasom izkaza za 15. november vrnila del predujma Narodni banki, in sicer v znesku 150 milj. dinarjev. Tako znaša sedaj državni predujem le še 350 milj. Din. Državna dobro-imetja pri banki pa so se ponovno zmanjšala in so znašala po najnovejšem izkazu (za 15. november) samo še 277-l milj. Če odštejemo svoto državnih terjatev do Narodne banke od višine predujma, vidimo, da je imela država 22. oktobra na dobrem nekih 177'7 milj., 15. novembra pa je bila država dolžna banki več kot je imela terjati od nje v znesku 72 9 milj. Din. Nadalje je iz izkazov banke razvidno, da je del novega dotoka deviz porabila Narodna banka tudi za povečanje svoje zlate podloge in sicer v dobi od 22. do 31. oktobra v znesku 99‘8 milj. Din. Ali treba je vpoštevati, da so kljub deviznemu dotoku iz posojila že v izkazu 31. oktobra obveznosti banke z rokom (pri katerih gre v glavnem za devizne kredite) zopet narasle za 56'5 milj. Din (približno 1 milj. dolarjev). Devizni zaklad banke stalno pada in znaša izguba (brez deviz, ki ne spadajo v podlogo) od 22. oktobra do 15. novembra 278-8 milj. Din, če pa prištejemo še devizne kredite 106-3 milj. pa 385-1 milj. Din. Pri tem je vpoštevati, da ima država ravno za 1. novembra plačati kupone 8 in 7% Hlerovega posojila v skupnem znesku V66 milj. dolarjev, če odštejemo eno osmino, kolikor znaša posest naših državljanov, smo morali samo za ti dve posojili plačati obresti v inozemstvo v skupnem znesku 81 milj. dinarjev na en dan. Zato podloga skupno počasi pada, vendar je še višja kot pred dobljenim posojilom. Devize, katere Narodna banka ne računa v podlogo, se gibljejo stalno okoli 90 milj. Din, Ker Avstrija v svojih deviznih odredbah ovira naše izvoznike, da ne morejo priti do svojega denarja in ker je Madjarska faktično uvedla že pred par meseci pravo zaporo za izvoz deviz, se je finančno ministrstvo odločilo do radikalne represalije: naročilo je Narodni banki, naj ne daje več deviz na Dunaj in Budimpešto. To je umesten ukrep, ker obe državi skušati na vsak način zadržati plačila in je sploh njih trgovinska politika iznašla še to kot prohibicionistično sredstvo. Naša trgovina z Avstrijo je bila v prvih 9 mesecih letos pasivna za 56 milj. Din. Med aktivnimi posli banke omenjamo, da je posebno v zadnji dekadi narasla svota meničnih posojil (za celih 69-9 milj. Din). Tudi nadalje je menični portfelj banke naraščal, ravnotako lombard. Menična posojila so dosegla rekordno višino-1.8319 milj. Din v primeri s 1.252-4 milj. ob priliki stabilizacije (28. junija 1931). Med pasivi je odtok bankovcev narastel za ultimo oktobra, kasneje pa se je znatno znižal. Važno je zabeležiti, kar je značilno za preokret na denarnem trgu, da žiroračuni pri Narodni banki stalno naraščajo. Dne 8. oktobra so dosegli najnižje stanje z zneskom 213-5 milj. Din. Sedaj pa so prešli svoto 300 milj. za 1"3 milj. Din* Tudi imetja državnih podjetij so stalno naraščala vseskozi do 15. novembra. Odstotek kritja ni dosti variiral, je pa še vedno nad zakonskim minimom, ki znaša 35°/o za kritje vseh obveznosti po vidu in obtoku bankovcev z zlatom in zlatimi devizami, 25% pa mora biti krito z zlatom. 15. okt. 22. okt. 31. okt. 8. nov. 15. nov. zlato 1.656-8 1.656-8 1.756-6 1.756-6 1.756-8 valute 3-4 3-9 3-4 5-3 6-3 devize 397-4 701-5 565-9 526-3 42-2-7 skupno podlaga 2.057-5 2.362-2 2.325-9 2.288-2 2.185-9 devize izven polage 92-4 93-8 87-4 92-6 88-3 menična posojila 1.690-4 1.725-6 1.795-5 1.802-3 1.831-9 lombardna posojila 287-1 288-6 292-3 294-3 294-6 predujmi državi 500-0 500-0 500-0 500-0 350-0 obtok 5.217-7 5.171-9 5.301-7 5.301-3 5.210-9 državne terjatve 25-0 677-7 486-9 429-1 277-1 žiroračuni 214-5 244-4 274-1 286-6 301-3 državna gospodarska podjetja 68-5 100-9 109-5 1341 87-0 * Kakor piše beograjska revija »Narodno blagostanje«, je ta dvig pripisovati dejstvu, da se privatniki za svoje blagajniške svrhe vedno bolj poslužujejo Narodne banke, mesto privatnih bank. 15. okt. 22. okt. 31. okt. 8. nov. 15. nov. obveznosti z rokom 930-3 592-5 649-0 649-3 698-8 obtok in obveznice po vidu 5.525-5 0.194-9 6.172-2 6.151-1 5.876-2 odstotek kritja 37-23 38-13 37-68 37-20 37-19 samo zlato kritje 29-98 • 26-74 28-46 28-55 29-89 Druga važna denarna institucija je Državna hipotekarna banka. Iz njenega izkaza ultimo septembra je razvidno v primeri s koncem avgusta, da je prenehal dotok tuzemskih denarnih sredstev iz vlog. Nazadovali so tako samostojni fondi kakor tudi glavnice in fondi javnih ustanov, pa tudi hranilne vloge. Banka je še nekaj sredstev porabila za hipotekarne kredite, zmanjšala pa je svoja komunalna posojila (na dohodke in doklade). Najbolj pa se je seveda zmanjšala postavka za dobroimetje pri Narodni banki in Poštni hranilnici, ki je v septembru padla od 80‘7 na 17'4 milj. Din. Zmanjšal se je obtok obligacij v inozemstvu za 7-3 milj. Din. Pač pa je banka, ki dobi dovolj likvidnih sredstev, povečala svoj lombard papirjev pri Narodni banki od SO'o milj. Din na 150 milj., torej za 6P5 milj. (domača tuja sredstva banke so padla istočasno za 92'8 milj. Din). V ostalem je sumarična bilanca izgledala sledeče (v milj. Din): Gotovina in naložbe Posojila tuzemska inozemska tuja sredstva 31. decembra 1930 120-2 2.972 1 2.228-5 966-3 28. februarja 1931 304-8 2.967-7 2.286-3 966-3 31. marca 225-0 2.978-2 2.295-3 932-7 30. aprila 142-7 2.989-4 2.295-2 934-7 31. maja 132-4 2.993-5 2.065-1 1.020-3 30. junija 171-8 3.018-7 2.145-8 915-3 31. julija 101-2 3.113-8 2.179-6 • 911-4 31. avgusta 97-9 3.085-3 2.316-8 1.033-4 30. septembra 38-4 3.085-8 2.284-5 1.026-1 V' zvezi s poslovno politiko banke je omeniti, da je zvišala svojo diskontno-obrestno mero na 12% (doslej 8%). Banka tudi objavlja sedaj v beograjskih listih inserate, iz katerih je razvidno, da plačuje za hranilne vloge obrestno mero 6% kakor preje. Tudi pri Poštni hranilnici se pozna, kakor smo že omenili, kriza na denarnem trgu. Vendar je n. pr. pri hranilnih vlogah dotok prav znaten v oktobru, dočim je bil prirastek v septembru manjši. Pač pa se pozna kriza v prometu. Brezgotovinski promet, ki je svojčas obsegal 48—50% vsega prometa, je znašal v oktobru samo še 42'25%. To pomeni, da se nabrane svote v prometu zlivajo v privatne blagajne in da tudi denarni zavodi med seboj ne izravnavajo terjatev po poštni hranilnici kot doslej. Poštna hranilnica je ukinila obrestovanje za vloge na poštnočekovnih računih, ki je doslej znašalo 2%, s 1. oktobrom. Priporočila je sicer lastnikom računov, naj si dajo prenašati svoja imetja v hranilne knjižice Poštne hranilnice, toda kolikor vemo, se je tega doslej poslužilo prav malo število komitentov. Hranilne vloge so presegle svoto 306‘7 milj., dočim so čekovne vloge v oktobru le neznatno padle. Skupno je v prvih 10 mesecih t. 1. znašal promet na poštnočekovnih računih 53.852-8 milj. Din v primeri s 53.791‘2 milj. Din v prvih 10 mesecih lani. Vseskozi do konca junija je bil letos promet večji kot v odgovarjajočem času lani, le v zadnjih mesecih je bil manjši, kar je povzročilo, da je po dosedanjih rezultatih promet ostal na višini lanskega leta. Promet Vloge na ček. račun 1931 1930 1931 1930 januar 5.451-2 5.089-5 883-9 852-2 februar 4.719-3 4.569-5 848-1 845-7 marec 5.155-0 4.881-5 847-0 8160 april 5.30V0 5.056-8 792-1 808-7 maj 5.325-6 5.259-3 862-0 889-8 junij 5.571 -6 5.223-3 85V9 802-1 julij 5.685-5 5.693-6 815-7 875-4 avgust 5.644-7 6.785-6 806-6 847-0 september 5.426-8 6.021-6 702-9 815-2 oktober 5.022-1 6.210-5 700-8 874-7 Borze Na naših borzah je gotovo najvažnejši dogodek, da je upravni svet zagrebške borze sklenil, ker banke niso hotele in deloma mogle kupovati svojih in koncern-skih papirjev, da prenehajo notacije za bančne in industrijske delnice. To je bilo v ponedeljek 26. oktobra. V Zagrebu so se bavili tudi z mislijo organizirati na borzi trgovino z menicami, kar pa doslej še ni uspelo. Zagrebški borzi je sledila ljubljanska, ki v torek ni več notirala delnic Ljubi j. kred. banke in Papirnic v Vevčah. Dne 6. novembra pa so na naši borzi prenehale notirati tudi druge bančne delnice, tako da so sedaj notirale le nekatere industrijske delnice, v katerih je pa prav malo prometa. V ostalem so bili tečaji državnih papirjev na zagrebški borzi naslednji: 7 % inv. pos. vojna škoda 8% Bler. pos. 7% Bler. pos. 28. februarja 86-50 — 87-50 416-50 — 417-— 92- 92-50 81-75 - 82-— 31. marca 88-75 — 89-— 425 — - 425-50 92- 92-50 82-625 - 82-75 30. aprila 88- 88-50 425-50 — 426-50 93- 93-25 83-— — 83-625 29. maja 86- 87 — 412- - — 414-— 90-50 — 91-25 82-— -85-— 30. junija 83- 86-— 389-— — 390-— 90-50 — 91-25 80"— — 80-75 31. julija 83-— blago 355-— — 357-— 80- 85-— 68'75 — 69-25 31. avgusta 71- Tl'— 386 — - 340-— 78-50 — 80"— 68-— — 69-50 30. septembra 68.— blago 298-— — 302"— 60" 62-50 53-— — 54-— 30. oktobra 64- 65-50 276-- — 278-— 66- 70'— 60"— — 63-— 20. novembra 62-50 denar 276-- - — 277-— 65-50 — 67-— 56-— — 57-25 Nadalje je Narodna banka objavila ta-le indeks tečajev delnic na naših borzah (v odstotkil) vplačanega kapitala): * bančne agr. plovba metal. lesna razno skupno junij 120-2 65-6 126-1 89-1 57-9 102-4 99-2 julij 1190 59-1 125-9 84-5 56-8 96-9 96-3 avgust 118-4 56-3 126-1 83-2 57-4 96-0 93-9 september 117-8 53-8 122-2 84-4 55-4 91-9 93-5 oktober 114-0 50-7 115-8 84-4 49-7 91-2 90-1 Zunanja trgovina in cene V prejšnji številki smo navedli podatke že o našem izvozu za september, ki je bil znatno manjši kot za avgust. Istočasno pa je jesenska sezija povzročila dvig uvoza, ki je narastel od 388'8 na 44‘3 milj. v septembru. V primeri s septembrom lani je uvoz bil manjši po količini za 31'3, po vrednosti pa za 3P9%. Izvoz pa je bil letos v septembru manjši v primeri s septembrom lani po količini za 21'8, po vrednosti pa za 23%. Bilanca naše zunanje trgovine je bila v septembru pasivna za 11"7 milj. Din, dočim je bila v avgustu aktivna za 195-5 milj. Din. S tem se je pasivnost prvih 9 mesecev letos povečala na 118-6 milj. Lani v septembru je bila naša trgovinska bilanca pasivna za 89-9 milj., od začetka leta pa do konca septembra pa za 271-7 milj. Din. Skupno je naš uvoz v prvih 9 mesecih letos znašal po količini 856.000 ton za 3.800-8 milj., v istem času lani 1,135.000 ton za 5.276-6 milj. Din. Po količini je torej uvoz padel za 24-5%, po vrednosti pa za 28%. V prvih 9 mesecih t. 1. je znašal naš izvoz 2,543.000 ton za 3.682-2 milj., v prvih 9 mesecih lani pa 3,619.000 ton za 5.004-8 milj. Din. Padec znaša torej po količini 29"7%, po vrednosti 26-4%. Gibanje naše zunanje trgovine po posameznih mesecih kaže ta-le tabela (v milj. Din): Uvoz Izvoz 1931 1930 1931 1930 januar 410-3 560-9 384-1 616-2 februar 388-3 52V1 333-1 480-8 marec 543 2 658-5 441-9 599-0 april 46V6 624-5 429-5 615-8 maj 393-5 608-5 376-9 542-5 junij 384-7 504-7 350-3 508-0 julij 388-1 577-4 351-3 513-9 avgust 388-8 571-8 584-4 569-2 september 442-3 649-3 430-7 559-4 Kakor smo že omenili, je splošni indeks cen na svetovnih trgih tudi v oktobm padel. Hosa v nekaterih predmetih je sicer nastopila v novembru, tako da ne more priti do izraza v oktoberskih statistikah. Naš indeks cen izkazuje v oktobru nadaljni padec. Posebno izrazit je padec cen živini in proizvodom. V tej skupini so se zvišale edino cene masti in jajc. Ta padec cen živine je posebno ostro prizadel naše kmetijstvo, ki se je že zdavnaj preusmerilo na živinorejo in opustilo žitarstvo. Zato je kupna moč slovenskega kmeta padla na minimum in treba bo misliti na hitro pomoč. Med drugimi izpremembami v indeksu cen moramo omeniti zvišanje cen sladkorja, o katerem pa smo poročali že v prejšnji številki. V celem indeksu tvorijo izjemo le rastlinski proizvodi, ki so v ceni narasli za 0'7 točke, kar je pripisovati višjim cenam fižola, ječmena, sena in pekmeza, dočim so se v tej skupini znižale cene koruze in suhih sliv. V ostalem je indeks Narodne banke za cene v veletrgovini izgleda! sledeče (1926 100): rastlinski živalski mineral. industr. skupno uvozni izvozni januar 7V7 82-8 84-9 72-8 75-7 72-5 76-2 februar 73'3 78-1 82-1 72-1 74-8 71-1 74-9 marec 73-5 77-4 80-2 72"6 74-6 70-7 74-9 april 77-6 75-4 77-4 73-9 75-5 7V6 75-5 maj 80-5 73-2 77'6 73-0 75-4 70-4 74-5 junij 77-8 71-7 77-4 71-7 73-8 70-1 73-7 julij 78-9 74-7 76-0 7V3 74-4 69-4 75-3 avgust 75-7 75-6 75-7 70-8 73-6 68"- 74-9 september 70-4 70-6 74-2 72-2 71-6 66-9 70-7 oktober 7V1 66-1 73-7 69-3 69-o 66-2 68-5 Razno Kriza na denarnem trgu je vplivala v izredni meri tudi na zaposlenost našega delavstva, o čemer pričajo podatki o številu zavarovanih delavcev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki obsegajo celo Slovenijo. Letos je bilo število zavarovanih delavcev vedno manjše kot v odgovarjajočem času lani. Naravnost katastrofalno pa je nazadovanje v mesecu oktobru, ko se je povsod začela akutna kreditna kriza. Naša gospodarska delavnost je bila v največji meri zgrajena na kreditu in se mora sedaj omejevti na faktično zmožnost. Število zavarovanih delavcev je bilo manjše kot ob istem datumu lani: 20. septembra za 4.255 30. septembra 5.538 15. oktobra 6.821 30. oktobra 8.849 Iz teh številk je razvidna katastrofalna zaostritev razmer na delovnem trgu ravno sedaj pred zimo. Tudi je glasom poročila urada značilno, da se mnogo bolj, odpuščajo moški delavci ko (cenejše) ženske. Na eno odpuščeno žensko odpade že pet odpuščenih delavcev namesto nekdanjih štirih. V ostalem so podatki o stanju članstva OUZD v Ljubljani naslednji. 1931 1930 1929 januar 87.635 90.181 84.670 februar 86.731 90.736 83.520 marec 86.703 92-489 84.602 april 90.775 96.854 89.139 maj 96.628 101.744 95.790 junij 98.381 103.214 99.709 julij 97.645 102.275 10V534 avgust 98.759 102.269 102.599 september 96.884 100.005 102.000 oktober 92.574 99.516 101.120 Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani objavlja vsake tri mesece statistiko o gibanju trgovstva in obrtništva v Sloveniji in je pravkar izdelala podatke za 3. četrtletje 1931. Iz te statistike vidimo, da je bilo v tretjem četrtletju letos prijavljenih več trgovskih obratov kot pa jih je bilo odjavljenih. V 1. in 2. četrtletju je pa število odjav presegalo število prijav. V splošnem je letos prirastek novih trgovskih obratov manjši kot lani. Skupno je bilo v prvih 9 mesecih letos prijavljenih 839 novih trgovskih obratov, odjavljenih pa 867. Odgovarjajoče številke za isto dobo lanskega leta so bile 937 prijav in 923 odjav. Ugodnejša je slika pri obrtništvu, kjer prijave še vedno znatno presegajo odjave. Skupno je bilo v prvih 9 mesecih letos priglašeih 1.785 novih obrtnih obratov (lani v istem času 2.001), odjavljenih pa je bilo 1.392 (lani v istem času 1.246) obratov. Iz teh ,podatkov pa se vidi, da se tudi pri obrtništvu položaj poslabšuje. V ostalem navajamo podatke po posameznih četrtletjih: Trgovski obrati Obrtni obrati prijave odjave prijave odjave 1930 1931 1930 1931 1930 1931 1930 1931 1. četrtletje 805 290 367 376 674 632 476 565 2. četrtletje 329 256 376 263 757 583 396 434 3. četrtletje 303 293 230 228 570 570 374 393 4. četrtletje 305 — 280 — 707 — 475 — Ljubljana, 23. oktobra 1931. TO IN ONO Uspeh Revija za trgovsko vedo. Novembra je izšla prva številka te revije, ki bo gotovo koristna našim poslovnim krogom. Več priobčimo o njej v prihodnji številki. Stečaji v mesecu oktobru 1931 Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec oktober 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni stečaji: V Dravski banovini 6 (5), Savski 7 (7) , Vrbaski 0 (0), Primorski 2 (0), Drinski 4 (4), Zetski 5 (0), Dunavski 11 (6), Moravski 3 (3), Vardarski 7 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (2). 2. Otvor j ene prisilne poravnave izven stečaja: V Dravski banovini 5 (1), Savski 24 (3), Vrbaski 0 (6), Primorski 4 (0), Drinski 11 (1), Zetski 1 (0), Dunavski 16 (7), Moravski 0 (0), Vardarski 1 (1) , Beograd, Zemun, Pančevo 3 (2). 3. Odpravljeni stečaji : V Dravski banovini 7 (6), Savski 6 (2) , Vrbaski 0 (0), Primorski 0 (1), Drinski 3 (7), Zetski 0 (1), Dunavski 5 (6), Moravski 6 (17), Vardarski 5 (8) , Beograd, Zemun, Pančevo 1 (5). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven stečaja: V Dravski banovini 10 (3), Savski 8 (2), Vrbaski 0 (0, Primorski 1 (1), Drinski 3 (2), Zetski 0 (0), Dunavski 18 (2), Moravski 0 (0), Vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). Mednarodna javna dela v naši državi Sredi meseca novembra t. 1. se je vršila v Beogradu pod predsedstvom ministra socialne politike g. dr. Marka Kostrenčiča tretja konferenca predstavnikov gospodarskih ministerstev glede narodnega dela mednarodnega značaja, ki bi se moglo izvesti v naši državi iz morebitnega mednarodnega posojila. Ustvarjenje teh mednarodnih javnih del proučuje tudi Društvo narodov v zvezi z veliko brezposelnostjo, ki vlada v svetu. Med drugimi predlogi, o katerih je razpravljala konferenca, je tudi nekaj takih, ki zaslužijo splošno pozornost. Tako n. pr. ureditev avtomobilskih cest, katerih prva bi vodila iz Jesenic preko Ljubljane—Zagreba—Beograda na Solun in Carigrad, drugi del pa od Zagreba do Sušaka proti italijanski meji in od Beograda do Pančeva proti Bukarešti, od Beograda—Osijeka proti Pešti in od Zagreba—Varaždina proti Dunaju in končno do Niša v Sofijo. Druga glavna cesta bi vodila iz Sušaka—Kotor— Ulcinj na albansko mejo. Skupna dolžina teh cest bi znašala okrog 2800 km, zgraditev pa bi stala dve milijardi Din. Če bi se ta dela izvršila v šestih letih in računajoč 200 delovnih dni v letu, bi bilo zaposlenih pri tem delu okrog 30.000 delavcev. Zanimiv je tudi predlog za zgraditev železniške proge Kučevo—Majdanpek— Štubik—Most na Donavi (Krajevo) — Štubik—Negctin. Zgraditev te proge bi stala okroglo 560 milijonov Din in zaposlila bi tri leta povprečno 5—6000 delavcev dnevno. Z zgraditvijo te proge bi se ustvarila cenena tranzitna trgovina med Francijo, Italijo in Jugoslavijo na eni in Romunijo ter Rusijo na drugi strani. Prav tako pa bi se dobila s tem direktna železniška zveza med Čeho-slovaško, odnosno Poljsko s Solunom in Jadranskim morjem. Ta proga je del projektirane mednarodne železniške proge, takozvane proge štiridesetega vsporednika — Bordeaux — Lion — Trst — Ljubljana — Zagreb — Beograd — Bukarešta — Odesa. Značilen je nadalje tudi predlog glede izsušitve Skadrskega jezera, na katerem je zainteresirana tako naša država, kakor tudi Albanija. Dela za izvršitev jezera bi stala okrog 700 milijonov Din. Z izsušitvijo jezera bi se dobilo mnogo tisoč hektarjev rodovitne zemlje, ki bi mnogo koristila pasivnim krajem v Zet-ski in v delu Primorske banovine. Zanimiv je končno tudi predlog za spojitev Donave z Egejskim morjem s tem, da bi napravili Moravo in Vardar plovni. Dolžina te vodne poti bi zna-šala okrog 610 km, delo pa bi stalo povprečno 312 milijonov Din. Z ureditvijo te vodne poti bi se omogočila direktna plovba od izliva Rene pri Rotterdamu do Soluna. S tem bi se znatna skrajšala pot preko Gibraltarja odnosno preko Sredozemskega morja, pri Suezu — glavni poti v Indijo. II, balkanska konferenca v Carigradu Na iniciativo grškega ministra Papa-nastisiu.sa se je vršila preteklo leto v Ateni I. balkanska konferenca, ki je imela namen ustvariti možnost čim ožjega sodelovanja vseh balkanskih narodov na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Meseca oktobra t. 1. pa se je vršila v Carigradu II. balkanska konferenca. Na tej konferenci se je posvečala, bolj kot na prvi konferenci, vsa pažnja go- spodarskim problemom. Mnogo odobravanja je vzbudila na konferenci izjava predsednika jugoslovanske delegacije g. Joniča, ki je izjavil: Jugoslovanska delegacija smatra: da so danes gospodarski problemi važnejši od političnih, kar povzroči, da vsak gospodarski sporazum povleče za seboj tudi možnost ustvaritve političnega sporazuma. Važni so nekateri predlogi prometne komisije te konference, ki se nanašajo na izboljšanje in ojačenje železniškega, poštnega, brzojavnega, telefonskega in zrakoplovnoga prometa na Balkanu. Kar se tiče poštnega prometa, je komisija predlagala osnovanje balkanske poštne unije, ki bi iz vseh balkanskih držav stvorila enoten poštni teritorij z enotno tarifo na zlati podlagi. Predvideva pa se tudi uvedba enotne balkanske znamke. Najvažnejša gospodarska vprašanja pa so bila na dnevnem redu gospodarske komisije in sicer — vprašanje pšenice in tobaka, vprašanje finančnih ustanov v pogledu poljedelskega kredita in osnovanja medbalkanske trgovske in industrijske zbornice. V resoluciji gospodarske komisije je med drugim važen sklep o osnovanju stalnega komiteja za medbalkansko trgovinsko izmenjavo. Ta ustanova bi imela namen proučevati posebnosti izvozne in uvozne trgovine balkanskih držav, zlasti pa žitaric in drugih proizvodov: izdelavo posebnih kombinacij, ki naj bi v največji meri olajšale izmenjavo dobrin med balkanskimi državami in pripravo osnutka konvencije za asimilacijo carinskih formul in ustvarjanje delne carinske zveze. Gospodarska komisija je predložila nadalje predlog za osnovanje balkanske poljedelske zbornice. Osnutek bo predložen tretji balkanski konferenci. Najvažnejši in najkonkretnejši uspeh balkanske konference na gospodarskem polju pa je definitivno sprejetje pravil Medbalkanske trgovske in industrijske zbornice. Naloga te Medbalkanske zbornice bi bila pospeševati gospodarske vezi in delovati za zboljšanje trgovinskih in industrijskih pogojev med balkanskimi narodi. V njen delokrog bi spadalo reševanje raznih gospodarskih problemov, kakor sporazumov med pro-izvodniki, stabilizacije cen, carinskih sporazumov, zboljšanja prometnih vezi, potovalnih olajšav, zedinjenja denarnega sistema itd. Zbornica naj bi organizirala tudi balkanske sejme in razstave ter osnovala trgovske muzeje v vseh važnejših središčih balkanskega polotoka. DRUŠTVENE VESTI VI. redna odborova seja Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se je vršila v ponedeljek, dne 23. novembra t. 1. ob 8. uri zveger v gremijalni posvetovalnici Trgovskega doma v Ljubljani. Predsednik g. dr. Fran VVindischer je pozdravil navzoče, ugotovil sklepčnost in otvoril sojo. Zapisnik prejšnje seje se je odobril. G. predsednik je izrekel ob živahnem pritrjevanju zbora prisrčne čestitke društvenemu podpredsedniku g. Josipu J. Kavčiču ob vstopu v Zbornico za TOI ter nato poročal, da je Trgovski koledar za leto 1932 razposlan. Vršijo se redno učni tečaji za nemški jezik v višjem in nižjem oddelku ter knjigovodstvo. — Novo imenovanega finančnega ministra je društvo brzojavno pozdravilo ob nastopu. Pozdravne čestitke je društvo izreklo g. dr. Janku Žirovniku, novo izvoljenemu predsedniku Odvetniške zbornice. G. Franu Volku je društvo izreklo' iskreno zahvalo za podarjenih Din 500 — ob smrti g. Franca Goloba, tovarnarja v Ljubljani. G. Karlu Planinšeku je društvo poslalo pismene čestitke ob sedemdesetletnem jubileju. Nato se je predsednik v toplih besedah spominjal prerano umrlih društveni-kov. Umrl je nenadno v Sarajevu veletržec f Saša Knez iz Ljubljane, ki je bil vnet prijatelj naše organizacije. Ž njim je izgubilo naše gospodarstvo odličnega in nadebudnega delavca, dobrega narodnjaka in plemenitega človeka. Žalujoči rodbini je društvo sporočilo pismeno iskreno sožalje. Nemila smrt je prerano ugrabila še drugega našega člana. Umrl je dolgoletni tajnik in častni član f Franc Golob, ki je bil nad 20 let vnet in požrtvovalen tajnik našega društva ter je s svojim požrtvovalnim delom odlično pripomogel našemu društvu do čvrstega razvoja in ponosnega razcvita. Spoštovali smo ga kot pridnega in preudarnega delavca na polju trgovske stanovske organizacije in kot razumnega gospodarja. Za nepozabne zasluge za naše društvo in trgovstvo je bil že leta 1922 izbran za častnega člana. Bil je iskren prijatelj našega društva in mu ohranimo trajno hvaležen in svetel spomin. Na njegovo krsto smo položili venec v prisrčni zadnji pozdrav ter ga spremili na zadnji poti. Raz palačo Trgovskega doma je plapolala črna zastava, ker je bil pokojnik v prvih vrstah tistih, ki so pred 26 leti započeli gibanje za zgradbo Trgovskega doma. Društveni tajnik g. Anton Agnola je prečital poročilo o tekočih poslih in poročilo o društveni posredovalnici. Odbor je po poročilu predsednika razpravljal obširno o prireditvi Merkurjevega plesa dne 16. januarja 1932. Za ta dan je zagotovljena dvorana in že plačana. Odbor je uvaževal slabe razmere, ki so nastale, in spričo neprijaznih izgledov za veliko prireditev je prevladalo med odborniki mnenje, da bi kazalo opustiti plesno prireditev. Odbor je naprosil predsednika g. dr. Frana Windischerja in odbornika g. Ciril Korošca, da razčistita vprašanje najemnine pri vodstvu družbe »Union«. Končna odločitev pade v prihodnji seji. — Odbornik g. Anton Škrajner je poročal o plesnih večerih društva, ki zadovoljivo potekajo. Odbor je odobril potrebne izdatke za to svrho. Podpredsednik g. Janko Lozar je poročal o letošnjih učnih tečajih za nemščino. Po daljšem razgovoru je bi sprejet predlog gg. Janka Lozarja in Valterja Laurenčiča, da se uvede v zvezi z učnimi tečaji za nemški jezik po ena konverzacijska ura za nemščino na teden za primer zadostnega zanimanja. Vodstvo konverzacije prevzameta gg. Janko Lozar in Valter Laurenčič. Sklep seje ob pol 10. uri zvečer. Tajnik Darilo Gospod Ivan Volk, veletržec v Ljubljani, je daroval mesto venca na krsto blagopokojnega tovarnarja gospoda Frana Goloba Din 500 — za Drčarjevo ustanovo Trgovskemu društvu »Merkur za Slovenijo v Ljubljani. Iskrena hvala! Bagajnik