79033 GLAS I LO SOCIALI S TIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO bELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. - OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR ŠZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS .TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 12. januar 1967 — LETO III. ŠT. 1. (41) CENA 30 NOVIH FAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SLAVA ZVESTEMU SINU REVOLUCIJE BORISU KRAIGHERJU Globoka žalost je zajela tudi prebivalce velenjske občine, ko smo pretreseni zvedeli žalostno novico, da je v sredo 4. januarja v zgodnjih jutranjih urah tragično izgubil življenje v prometni nesreči pri Sremski Mitrovici podpredsednik ZIS tovariš Boris Kraigher. V nesreči je izgubil življenje tudi Kraigherjev starejši sin Janez, medtem ko je bil mlajši sin JMarkec poškodovan in odpeljan v bolnišnico. Tovariš Kraigher se je z obema sinovoma vračal v Beo- grad z avtomobilom iz Slovenije, kjer je preživel novoletne praznike. Nepričakovano In mnogo prezgodaj je smrt iztrgala iz ustvarjalnega dela neutrudnega, vnetega in požrtvovalnega borca za socializem, narodnega heroja Borisa Kraigherja. Umrl je sredi boja za nadalj; ni razvoj samoupravne družbe, katere naj doslednejši po-bornik je bil prav on. Tovariš Boris Kraigher je bil že leta 1934 sprejet v Komunistično partijo Jugoslavi- VKLJUČIMO SE V PREDVOLILNO AKTIVNOST Zopet smo v pripravah za čim uspešnejšo izvedbo volitev predstavnikov v naše občinske in republiške skupščine, Uspešiuost teh volitev ne bomo merili z večjo ali manjšo volilno udeležbo, ampak predvsem po tem, v kakšnem številu in obsegu so občani sodelovali pri sestavljanju predlogov in kandidatur. Že ob prejšnjih volivph je v naši občini zelo uspešno potekala akcija predlaganja možnih kandidatov. Tudi letos moramo čimprej začeti s to demokratično obliko izbiranja možnih kandidatov. Takšna široka akcija bo lahko dala najboljše možnosti zborom volivcev, da na kandidacijskih zborih postavijo kot kandidate za odbor-niška mesta take kandidate, ki so nosilci razvoja somouprave in katerim z dosedanjim delom pridobljeni ugled jamči, da bodo zastopali pri odločanju o posameznih vprašanjih napredna stališča. Splošni zbor skupščihe občine Velenje je na seji, dne 23. decembra 1966 sprejel program predvolilne aktivnosti in merila za predlaganje možnih kandidatov. Predvolilno aktivnost sestavljajo tri faze, in sicer: predlaganje možnih kandidatov, dogovarjanje o kandidatih in kandidacijski zbori volivcev. Prva faza izbiranja možnih kandidatov bo trajala do 31. ja-nurja 1967. Zato prosimo vse delovne organizacije, samoupravne organe, družbeno-politične organizacije, društva in ostale organizacije, da v tem času evidentirajo možne kandidate za vsa tista oborniška in poslanska mesta, katerim poteče mandat spomladi letošnjega leta. Predloge možnih kandidatov pošljite volilni komisiji pri občinskem odboru SZDL Velenje. Splošni zbor je obravnaval in sprejel merila za izbiro možnih kandidatov. Pri sestavljanju meril smo izhajali že iz znanih kadrovskih načel, ki so bila sprejeta na zvezni konferenci SZDLJ, (načelo javnosti, načelo nezdružljivosti sočasnega opravljanja odgovornih funkcij itd.j.-foleg teh splošnih načel pa je zbor sprejel še konkretna merila: 1. Pri izboru možnih kandidatov je potrebno izhajati iz nalog občinske skupščine, ki jih narekuje nadaljnji razvoj komunalne samouprave. Te naloge opredeljujejo statut občine in sicer: — zagotavlja materialne in druge pogoje za razvoj proizvajalnih sil; — usmerja in vsklajujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb; — ustvarja pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov; — vsklajuje posamezni in skupni interes s splošnimi interesi; — uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje itd. 2. Kandidirati moramo take ljudi, ki so si v javnosti pridobili ugled s svojo aktivnostjo in take, ki bodo sposobni prenašati želje volilnega telesa v predstavniške organe in obratno, da bodo sposobni smernice in sklepe predstavniškega organa posredovati vodilnemu telesu. 3. Predlagati moramo take ljudi, ki imajo ustrezno moralno-politično kvalifikacijo. 4. Pri izbiri možnih kandidatov moramo zagotoviti vsaj približno takšno sestavo skupščine, ki bo izražala spremembe socialne strukture v naši občini. Volilna komisija občinskega odbora SZDL Velenje poziva vse občane, da se z vso intenzivnostjo vključijo v predvolilno aktivnost. Volilna komisija Občinskega odbora SZDL .jtv Velenje t , je. Kot mnoge druge komuniste je tudi njega začela preganjati policija. Več kot dve leti je bil zaprt kot politični jetnik v zloglasnih zaporih Srem-ske Mitrovice. Iz zapora se je vrnil usposobljen za nadaljnji boj delavskega razreda. Postal je sekretar partijske celice na ljubljanski univerzi. Kasneje pa so ga izbrali za sekretarja mladinske komisije pri CK KPS in za člana mladinske komisije pri CK KPJ. Leta 1939 so ga kooptirali v CK KPS. Po fašistični okupaciji so ga leta 1942 zaprli in internirali v Gonars. Kmalu je organiziral znameniti pobeg internirancev iz taborišča. Svoje delo je nato nadaljeval na odgovornih položajih v CK KPS in OF; bil je tudi politkomisar glavnega štaba NOV Slovenije. V času mirovnih pogajanj, od osvoboditve do leta 1946. je bil sekretar CK KP za Julijsko Krajino. Bil je notranji minister naše republike, predsednik slovenske vlade in eden izmed vodilnih članov CK ZK Slovenije in Jugoslavije. Zadnja leta mu je bila naložena najodgovornejša naloga: skrb za jugoslovansko gospodarstvo. »Ko preleta našo misel spomin na Janezovo življenjsko pot, ga v duhu vidimo ob tovarišu Borisu Kidriču. Bil je eden njegovih najbližjih sodelavcev, najsi bo kot komisar glavnega štaba pri snovanju naše vojske ali pa kasneje kot njegov Naslednik v fu!nkcijl predsednika vlade,« je o pokojnem revolucionarju povedal Miha Marinko. Kakor nekdaj pokojni Boris Kidrič, tako tudi jsedaj Hovariš Boris Kraigher ni mogel svojega velikega dela dokončati. Smrt ga je iztrgala in ločila od na-daljne socialistične graditve naših narodov, zato ga Jugoslovani ne bomo mogli pozabiti. Za njim pa je ostalo njegovo delo, njegova velika in močna osebnost velikega misleca in revolucionarja. Kot tak bo živel nekdanji politkomisar Janez in sedanji podpredsednik ZIS tovariš Boris Kraigher, vedno in povsod med nami. ŽALNE SVEČANOSTI V ŠALEŠKI DOLINI Zastave spuščene na pol droga ... Žalost na ulicah, žalost v očeh delovnih ljudi. Neizmerna bolečina kamor koli je človek stopil. Delovni ljudje velenjske občine so vsi občutili veliko izgubo in veliko vrzel, ki je ostala za Borisom Kraigherjem. Ponovno so dokazali, da so trdno strnjeni okoli Zveze komunistov, katere sin je bil tovariš Kraigher. Nešteto sožalnih brzojavk je bilo v teh dneh velike žalosti odposlanih iz šaleške doline. Delovni ljudje pa so se zbrali na žalnih svečanostih. Na žalni svečanosti v šoštanjski elektrarni je govoril direktor Lojze Ribič. Med drugim je dejal: »Govoriti o liku tovariša Borisa Kraigherja mi je izredno težko, ker sem ga dolga leta osebno poznal. Kot 17-letni član SKOJ-a sem se z njim srečeval v Trbovljah, ko je prihajal iz Ljubljane med revirsko mladino in kasneje, ko je prihajal med rudarje kcxt član CK KPS. Ostal mi je v globokem spominu, ker vem kaj je že takrat predstavljal tovatiiš |Bosis Kraigher za slovenski narod. V teh krajih pa sem ga srečaval med narodnoosvobodilno vojno. Prišel je 1944. leta na Graško goro, kjer je s štabi partizanske vojske organiziral priprave za končno osvoboditev teh krajev. Zadnji čas je tovariš Kraigher delal na konceptih izvajanja gospodarske reforme. - Velika je njegova izguba. Prehitro je še, da bi mogli dokončno oceniti, kaj vse smo izgubili s smrtjo Borisa Kraigherja. Njegovemu spominu se bomo oddolžili s tem, da bomo dosledno izvajali njegovo delo«. Tovariš Ri-hič je govoril še o življenjski poti velikega revolucionarja Borisa Kraigherja. Nato pa so poslali sožalni brzojavki ZIS in CK ZKJ. Tudi člani samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje so se zbrali na žalno sejo. O liku tovariša Borisa Kraigherja je govoril Ivan Miklavčič. Z žalne seje so poslali naslednji brzojavki: ZVEZNI IZVRŠNI SVET, — BEOGRAD Organi samoupravljanja in družbene organizacije kolektiva »Gorenje« Velenje, vam s skupne seje izrekamo ob izgubi vašega podpredsednika Borisa Kraighenja, iskreno sqžalje. Zavedajoč se izgube, ki so jo z njegovo smrtjo utrpeli naši narodi, zagotavljamo, da bomo njegov spomin počastili s prizadevanji za uresničitev gospodarske in družbene reforme, katere ciljem se je tovariš Kraigher tako zvesto posvetil. Ko!ektiv )>Gorenje<< PREDSEDSTVO CK ZKJ — BEOGRAD Ob hudi izgubi, ki je prizadela jugoslovanske nardde s smrtjo tovariša Borisa Kraigherja, vam s skupne seje samoupravnih organov in družbenih organizacij kolektiva »Gorenje« Velenje izrekamo sožalje z zagotovilom, da si bomo v čast njegovemu spominu še bolj prizadevali za uresničitev ciljev gospodarske in družbene reforme, za katero je vložil toliko osebne sposobnosti in truda. Kolektiv »Gorenje« žalna seja pa je bila tudi v velenjskem rudniku. Predsednik centralnega delavskega sveta Erno Rahten je imel na seji spominski govor. Takole je med drugim povedal: »Globoko užaloščeni smo sprejeli vest, da tovariša Borisa Kraigherja nii več, da ni več človeka, s katerim so najtesneje povezane vse velike bitke in delovni uspehi slovenskega in jugoslovanskih narodov zadnjih desetletij. Globoka žalost je zajela vse nas tukaj zbrane, vso našo deželo in vse naše narode ob tragični smrti podpredsednika Zveznega izvršnega sveta tovariša Borisa Kraigherja, s katerim je naša domovina izgubila velikega revolucionarja in borca za svobodo jugoslovanskih narodov, zaslužnega ustvarjalca politične in ekonomske rasti naše socialistične družbe, ki je umrl sredi odločilnih naporov za uresničitev gospodarske in družbene reforme, ki pomeni za naš celoten razvoj in za vse naše delovne ljudi nov vzpon ustvarjalnosti in blagostanja. Nenadna in neusmiljena smrt nam je iztrgala človeka in borca za nadaljni razvoj samoupravne družbe, borca lin najdoslednejšega poborraika za uspešno izvedbo gospodarske re-reforme. Tovariš Boris Kraigher je izmed mnogih visokih odlikovanj, ki jih je prejel, bil odlikovan tudi z redom narodnega heroja za hrabrost in zasluge v NOB. Ko stopa v naši žalosti osebnost Borisa Kraigherja pred nas, se šele komaj zavedamo, kaj je pomenil za našo stvar. Bil je izredno močna osebnost, ki je v sebi spajal vse lastnosti borbenega intelektualca in borca za osvoboditev delavskega razreda. Tovariš Kraigher je bi! politik, ki je do kraja razumel potrebo, da se socialistična država na vseh področjih miroljubno in odkrito pomeri z dosežki človeškega snovanja in dela. Bil je mož globokih spoznanj in odločne volje. V obdobju izvajanja naše gospodarske in družbene reforme nam pomeni smrt tovariša Borisa Kraigherja neprecenljivo izgubo, obenem pa obveznost, vztrajno in dosledno, kakor je bilo lastno slavnemu pokojniku, nadaljevati njegovo delo. Za njim je ostala naloga, ki jo bomo morali tudi brez njega izvršiti. Tega se ob tem trenutku vsi zavedamo, toda ob tem nam je neizmerno težko.« Velenjski rudarji so poslali sožalni brzojavki zveznemu izvršnemu svetu in CK ZKJ v katerih zagotavljajo, da se bodo ob njegovemu spominu najbolje oddolžili, s tem, da do kraja izborijo popolno uresničitev njegovih zamisli. SsSrZrSE FINANCAH m GOSPODARSTVU 20. decembra sta se zbrala oba zbora občinske skupščine na svoji zadgji seji v lanskem letu. Dnevni red te seje je bil zelo obširen, saj je imel kar 18 točk, večinoma s področja financ in gospodarstva. Odborniki občinske skupščine so najprej obravnavali zaključne likvidacijske račune podjetij Slaščičarna in Čevljarstvo z ortopedijo v Šoštanju ter Veletrg v Velenju, katerih redna likvidacija je biila uvedena na začetku lanskega leta. Zaključni likvidacijski računi vseh treh podjetij izkazujejo določen presežek dohodkov in izdatkov, ki se mora po veljavnih predpisih vplačati v občinski proračun. Največji presežek dohodkov nad izdatki je imelo podjetje Veletrg, kjer je ta presežek znašali 152,000.000 starih dinarjev. LETOS: MODERNIZACIJA/CESTE ŠOŠTANJ—GORENJE Odborniki občinske skupščine so sprejeli stališče svetov za blagovni promet ter za finance občinske skupščine, da se na j večina teh sredstev, ki jih je občinski proračun ne-planirano ustvaril, uporabi za povečanje obratnih sredstev tistih trgovskih organizacij, s katerimi se je bavilo ukinjeno trgovsko podjetje na debelo Veletrg v Velenju. Zaradi tega so sklenili, da bo občitnska skupščina predčasno odplačala del kreditov pri Kreditni banki Velenje, ki jih je najela za razne negospodarske investicije, da bo lahko na to ta banka sredstva, pridobljena na ta način, posodila trgovini za stalna obratna sredstva. Po sklepu občinske skupščine bo občana predčasno odplačala za 114 milijonov starih dinarjev najetih posojil, od tega 40 milijonov, ki so bili najeti za modernizacijo ceste Velenje—Slovenj Gradec. Od ostalih sredstev, iz presežka občinskega proračuna, je občinska skupščina namenila 20,000.000 starih dinarjev za plačilo računov v zvezi z letošnjo modernizacijo ce-iste IV. reda Šoštanj—Topolšica, 2,300.000 starih din za popravilo mostov na cesti v Ravne, 28,000.000 starih din pa za modernizacijo ceste III. reda Šoštanj—Gorenje, ki bi se naj začela letos, če bodo delovne in druge organizacije pripravljene nuditi pomoč pri tej za našo občino trenutne^. najpotrebnejši komunalni investiciji. J STANOVANJA ZA UPOKOJENCE Zelo pomemben je sklep občinske skupščine, da bo od 1. 1. 1967 dalje odplačevala vse anuitete od tistih kreditov, ki jih je v prejšnjih letih najela za gradnjo ali odkup stanovanjskih hiš ali stanovanj. Večino teh kreditov je v letu 1966 odplačevalo stanovanjsko podjetje Velenje, kateremu so bile te hiše in stanovanja prenešene v upravljanje. Stanovanjsko podjetje je te anuitete plačevalo od tistega dela stanarine, ki se po veljavnih predpisih uporablja za amortizacijo stanovanjskih hiš. Plačevanje anuitet je občinska skupščina prevzela zato, da bo lahko stanovanjsko podjetje letos najelo posojilo za odkup 10 stanovanj za upokojence v bloku ki ga bodo začeli graditi v Velenju. Najeto posojilo pa bo lahko podjetje plačevalo iz tistih sredstev k katerih je moralo doslej vračati posojila, ki jih bo v bodoče odplačevala občina. Menimo, da je takšna odločitev občinske skupščine zelo pozitivna, saj živijo prav nekateri upokojenci v najslabših stanovanjskih razmerah. Prispevek stanovalcev se bo povečal Vsi nosilci stanovanjske pravice v naši občini plačujejo po odloku občinske skupščine e iz lanskega leta letno stanarino v višini 3,511 „ vrednosti stanovanja, ki ga imajo v najemu. V letu 1966 so stanovalci sami plačevali letno stanarino v višini dveh odstotkov od vrednosti stanovanja, ostalih 1,5 % pa je zanje plačevala delovna organizacija, pri kateri so zaposleni, iz sklada skupne porabe v obliki subvencije stanovanjskemu podjetju. Za upokojence jej ta del stanarine prispeval Re-; publiški zavod za socialno zavarova-' nje iz stanovanjskega prispevka, ki se plačuje iz pokojnin. Po zveznih predpisih se mora delež. stanovalčev na 'stanarini za njihova stanovanja, pričenši zaletom 1967 postopoma zviševati, subvencija stanarin pa postopoma zniževati vse do začetka leta 1970, ko bo subvencija v celoti odpadla in ko bodo nosilci stanovanjske pravice plačevali stanarino v celoti sami. Razmerje med lastnim prispevkom stanovalcev in subvencijo pri plačevanju stanarin po posameznih letih, je razvidno iz naslednje tabele: Leto Prispevek stanovalcev v % Skupno 1966 1967 1-968 !9xprevzelo podjetje za upravljanje stanovanjskih in poslovnih stavb, ki je dodelilo društvu dve mali sobici za pisarniške prostore v bivši stari občinski hiši na Glavnem trgu. Ostalih pritličnih prostorov v tej stavbi, kjer naj bi bili tudi bodoči, klubski prostori društva, pa zaenkrat naj ne bi bilo mogoče dodeliti in uresničiti upravičene težnje društva, ker v teh nekdanjih pisarniških prostorih, preurejenih V stanovanje, stanuje rudarska družina, kateri, pripada praviloma rudniško stanovanje, za upokojenca pa je izpraznjeno ustrezno stanovanje po umrlem upokojencu. Toda to stanovanje naj bi po navodilu občine bilo dodeljeno stranki iz Pesja, ki ni upokojena. Čudno je, da se v času, ko je v Šoštanju občutna stanovanjska kriza, rešujejo na marodajnih mestih stanovanjski problemi s tem, da se v Šoštanj pošilja ljudi iz drugih področij in še to v stanovanje, ki ga je imel upokojenec in pripada v prvi vrsti upokojencu. Skrb za stare ljudi mora nase prevzeti družba, predvsem občjkia, njej v pomoč pa naj bi bila društva upokojencev, da bi skupaj reševali iz dneva v dain naraščajoča važna socialna vprašanja upokojencev. če bi podjetje za upravljanje sta. novanjsikih hiš dodelilo izpraznjeno stanovanje zopet upokojencu, rudnik lignita pa bi dodelil stanovanje -.svojemu delavcu, bi bilo rešeno tudi vprašanje klubskih prostorov za upokojence v Šoštanju. Frarajo Stanovšek predsednik DU Šoštanj, Heroja < Rozmana 1 Okrog in okrog jelke so se prepletali najrazličnejši raznobarvni trakovi, ki so se v soju mavričnih barv lesketali kakor sneg v polarnem siju tam daleč na severu, živ-žav na hodniku je dal slutiti, kako zelo so malčki nestrpni, saj se bo zdaj zdaj prikazal dedek Mraz, ki so ga skozi vse leto tako zelo pričakovali. In res, kot so predvidevali, je okrog pol de- Ce naj bi krajevna skupnost Šoštanj vzdrževala cesto v Metlečah, potem bi vsekakor morala zato prejeti sredstva iz cestnega sklada v katerem se je po izjavi načelnika oddelka za gospodarstvo pri SO nabtalo 1,700.000 S-din. Ta sredstva so torej bita zbrana za. vzdrževanje cest v Šoštanju, vendar krajevna skupnost za ta sredstva ni vedela vse do avgusta, ko smo začeli akcijo za zbiranje sredstev za rekonstrukcijo. Tudi po tem teh sredstev krajevna skupnost ni prejela za vzdrževanje cest, temveč- so ostala rta cestnem skladu za plačilo stroškov rekonstrukcije, o čemer pa še svet krajevne skupnosti ni sklepal. Kako in iz kakšnih virov sredstev naj bi potem krajevna skupnost vzdrževala cesto v Metlečah in druge komunalne objekte na območjih izven gradbenega okoliša? Ugotovitev člankarja, da je bi! torej« moj odnos preuranjen, v nekaterih pogledih pa celo nedemokratičen in birokratičen, nima nobene zveze s prej pojasnjenim dejanskim stanjem. Zelo me čudi, kje je člankar dobil motive za tako neresnično pisanje. Monirn. da bi slabe stike z občani in predstavniki lokalnih organov kvečjemu lahko očital tovarišu Aljančiču in uredništvu »Šaleškega rudarja«, saj se je prvič od ustanovitve dalje potrudil do predstavnika krajevne.skupnosti Šoštanj, pa še takrat bi bilo bolje, da ga ni bilo, ker je napravil s svojim neresničnim tendencioznim pisanjem več škode kot koristi. Pripominjam, da so zastopniki drugih časopisov v tem času našli več časa in razumevanja za problem krajevne skupnosti Šoštanj, kot naš lokalni časopis, v katerem se naj odraža življenje iz vseh krajev naše občine. Prepričan sem tudi, da se tovariš Aljandič ne more izgovarjati o morebitni zmoti. ker sem na njegova vprašanja odgovarjal dovolj jasno in razločno, posebej pa sem ga tudi vprašal, če me je razumel, na kar je odgovoril pritrdilno. Glede obveščenosti občanov moram povedati, da je krajevna skupnost bila pripravljena o problemih obvestiti občane na zboru OCa-nov, kar pa ni bilo mogoče zaradi njihove odsotnosti. Kot tajnik KS sem smatral za potrebno, da se občane na območju izven gradbenega okoliša pismeno obvesti o sklepih KS od dne 17. 5. 1966. Na to sem opozoril tudi načelnika oddelka za gospodarstvo SO Velenje, ki pa je to odsvetoval, češ S nima smisla dražiti duhove. To sem povedal tudi tovarišu Aljančiču, ki je na to hote ali nehote pozabil. »Tudi to pot je pobuda na strani občinskih organov« piše nadalje člankar. Svet krajevne skupnosti Šoštanj je na Svoji seji, dne 18. 10. 1966 obsodil takšno pisanje, ker škoduje njegovemu ugledu. Pobuda je vsekakor bila s strani krajevne skupnosti, ki je bila med drugim tudi sklicatelj sestanka predstavnikov delovnih organizacij, kakor tudi zborov občanov. Svet krajevne skupnosti Šoštanj je na zadnji soji ostro obsodil osebne žalitve, ki jih je člankar naperil na mene kot tajnika krajevne skupnosti in zahteval, da se ta odgovor objavi v naslednji številki »Šaleškega rudarja«. Milan Novak. tajnik krajevne skupnosti Šoštanj: mral nadvse zadovoljni dedek Mraz, ki se nikakor ni mogel načuditi vsemu znanju, ki še je nakopičilo v malih glavicah, siccr tako razposajenih otrok. Pohvalil je prizadevnost vseh. nastopajočih, kakor tudi upravo podjetja »TOPER« in sindikalno podružnico za prijazen in topel sprejem. Prijetno razpoloženje bi se nemara zavleklo ves dan, toda dedek Mraz jt moral še naprej k drugim kolektivom, šolam in otrokom; kf so ga ta dan pričakovali. Vsem otrokom in mamicam pa je ob slovesu zaželel srečno novo leto 1967 z željo, da se prihodnje leto spet vidijo. Dedek Mraz in snežinke Trgovsko podjetje »Zarja« je domiselno okrasilo pročelje svojih prodajaln in tako tudi na zunaj prispevalo svoj delež za čim lepši izgled mesta ob prazničnih dneh. / Tudi v šostanjskem »TOPRU« so za svoje najmlajše pripravili prijetno presenečenje. V nedeljo pred novim letom je bilo v tej tovarni, ki je do nedavna gostovala še v skromnih prostorih na Cesti talcev, izredno prijetno vzdušje. Novi svetli in veliki delovni prostori, kjer pridne roke naših mater in žena ter deklet dan za dnem sešijejo grmade si-ajc, so bili ta dan svečano pripravljeni za prihod dedka Mraza. Že ob 9. uri zjutraj, ko se je komaj zdanilo, so prihajali od vseh strani kodrolasi malčki v spremstvu sVojih mamic. V svečano okrašeni jedilnici velika, skoraj do stropa segajoča jelka, na kateri je viselo vse polno najraz-novrstnejših dobrot -za naše najmlajše. Toda, to še zdaleč ni bilo vse. setih prišel dedek Mraz v lepi obleki in še boljši dolgi beli bradi, ki mu je segala skoraj do kolen. Na mah je naštela vsepovsod vsečana tišina. Kajti nastopil je trenutek, ko bo treba stopiti pred dedka Mraza, ki bo verjetno tudi kaj povprašal, preclno bo oddal paket, v katerem je topla srajčka, pa čokolada, bonbohi in pomaranča, ki jo je naročil nalašč iz sončnega orienta, kjer otroci sploh ne poznajo snega. In res, kakor bi slutili, je dedek Mraz tudi rad povprašal to in ono. Kako je v Vrtcu ali v šoli in če so ga težko čakali, pa še marsikaj drugega. No, če pa koga ni slučajno kaj pobaral, so mu malčki kar sami zapeli ali deklamirali najrazličnejše pesmi, pa celo tisto Gregorčičevo »Soči«, ki jo je dedek Mraz z veseljem poslušal in so se mu celo zrosile oči. Vrstili so se drug za drugim: Ivan, Mailči, France, Barbka pa še Janezek, Mojca ter Matjaž in Alenka. Hm, hm, kakor v pravljici je mr- POZIV — k vložitvi prijav za odmero prispevka od skupnega dohodka občanov Po 146. členu republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov so do 31. januarja 196? dolžni predložiti napoved o dohodku vši tisti, ki sq,-v letu 1966 imeli od vseh virov več kot 20.000 novih dinarjev čistili dohodkov in imajo na območju občine Velenje stalno prebivališče. T istem roku morajo predložiti napoved o dohodkih od stavb za preteklo leto vsi lastniki stanovanjskih stavb. Prijave ne vlagajo zavezanci za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti izven ožjega gradbenega okoliša Velenje in šoštanj, če je njihov edini vir dohodek od kmetijske dejavnosti in lastniki novih stavb, ki imajo odločbo o začasni davčni oprostitvi. Tiskovine za napoved se dobijo v sprejemni pisarni Skupščine občine Velenje (soba št. 19 pritličje) in na krajevnih uradih v Šoštanju in Šmart-nem ob Paki. Oddelek za finance Skupščine občine Velenje Prispevki od kmetijstva bodo nekoliko višji Od lota 1965, ko so začeli veljati novi predpisi o prispevkih, in davkih občanov, plačujejo kmetovalci prispevek od kmetijstva v zvezni in občinski proračun. Zvezni prispevek od 'kmetijstva je znašal 3 % katastrskega dohodka davčnega zavezanca, občinski prispevek pa je odvisen od tega, v kakšen proizvodni okoliš so zemljišča posameznega kmetovalca razvrščena. Občinski prispevek od kmetijstva v I. proizvodnem okolišu se je obračunaval po stopnji 40 % od katastrskega dohodka, v II. proizvodnem okolišu po stopnji 28 %, v tretjem pa po 15 % stopnji od celotnega (katastrskega dohodka posameznega kmetovalca. V osnovo za odmero občinskih prispevkov, se ni vračunal katastrski dohodek od gozdov, ker se je prispevek od gozdov odmerjal od dejansko posekanega lesa v tistem letu, za katerega se je prispevek odmerjaj. Dva odstotka 'Skupno odmerjenih prispevkov od kmetijstva mora občina odvajati skladu za obnovo Skopja. IN MEMORIAM IVANU NAPOTNIKU I. Napotnik: Skupina lesenih plastik. V mesecu decembru leta 1888 se je v idilični gorski vasici Za-vodnje nad Šoštanjem, rodil pri »Zdovcu« Ivan Napotnik, kasnejši kipar in ustvarjalec intimne lesene plastike, ki ji v slovenski likovni umetnosti ne najdemo para. »Strah je začetek vseh slabosti« je geslo, ki si ga je Napotnik zapisal s kredo na notranjo stran počrnelih vrat ateljeja pri Šum-rovih v Šoštanju. Da, to so besede, katerih smisel je bil močnejši tudi od Napotnikove volje v kateri je bilo premalo energije, da bi se mojster povzpel med vrhove in si še za časa svojega življenja pridobil tista priznanja, ki so mu pripadala v jugoslovanskem merilu. Morda pa je bilo tako še bolje. Redki so poznali njegovo umetnost, mnogi pa jo občudujejo danes, ko mojster ni več živ. Toda živa je njegova umetnost, prispodoba življenja, ki ga je upodabljal v materinstvu. Živi so njegovi fantki, ki jih je upodobil v neštetih inačicah. To so bili njegovi otroci, ki jim je vdihnil življenje. Veliko je simbolike v tem, da se njegova galerija nahaja prav v sredini mladine in otrok, ki si vsak dan spoštljivo ogledujejo njegova dela. On pa, ki mu življenje nikakor ni bilo naklonjeno, je v tihi samoti gorskega sveta pod Uršljo, kot samorastnik prispeval v zakladnico slovenske kulture mnogo več, kakor pa, če bi ga kolesje modernega časa potegnilo v svoje mreže. Slava njegovemu spominu! RACIONALNO VLOŽEN DENAR tv v modernizirano cesto do Topolšice Tudi v letu 1967 se bodo prispevki od kmetijstva odmerjali tako, kot so se v preteklih letih, le da bodo stopnje teh prispevkov nekoliko večje. S posebnim zakonom, ki ga je Zvezna skupščina sprejela že lani, se bo zvezna stopnja prispevka od kmetijstva v letu 1967 povečala od 3 na 6 % ■ Poleg tega se bo po zakonu o vodnem prispevku za leto 1967, vsem občanom, ki plačujejo prispevek od kmetijstva, povečal ta prispevek za 1 % na račun vodnega prispevka. Na ta način zbrana sredstva se bodo vplačala v vodni sklad SR Slovenije. Občinski prispevki od kmetijstva so ostali nespremenjeni in se bodo plačevali po istih stopnjah kot doslej. Skupno povečanje prispevkov od kmetijstva bo v letu 1967 znar šalo 4 %. Zaradi vse večjih dohodkov, ki jih imajo kmetijski proizvajalci, plačevanje teh prispevkov ne bo za večino davčnih zavezancev v velenjski občini predstavljajo nobenih večjih težav. Modernizirana cesta iz Šoštanja do Topollšiee, ki so jo spustili v promet ob dnevu republike lani, že služi svojemu namenu. Nova cesta je za prebivalce tega predela izrednega pomena. Topdlšani so več let na vsakem zboru razpravljali o njihovi cesti. Za njih je ta cesta še posebej pomembna, ker so le preko nje povezani z železnico in vsemi ostalimi prometnimi žilami, ki vodi skozi šaleško dolino. ma modernizacija topolške ceste del splošne prenovitve bolnice, katere kolektiv je moral vedno vlagati OGROMNE napore, da je omogočal materialno bazo za sodobno nego in zdravljenje obolelih. Cesta pa je približala topolško zdravstveno ustanovo ostalim hospitalnim zavodom in omogočila še tesnejšo povezavo in strokovno sodelovanje na zdravstvenem področju. Izvajalca del sta bila cestno pod- Udeleženci na otvoritvi nove ceste vTopolšici. Zlasti tamkajšnja bolnica je bila vseskozi posebno zainteresirana, da bi bila cesta dobro prevozna. Dnevno prevažajo v bolnico bolnike, med nijimi tudi take, ki težje prenašajo transport. Ob dnevih bolniških obiskov vedno več svojcev obiskuje obolele člane družin. V bolnici je zaposlenih 200 zdravstvenih delavcev. Nekateri od teh stanujejo v večjih centrih občine in so dnevno vezani na prevoz. Zato je brez dvo- OBISKALI SO UPOKOJENCE Za novo leto so obiskali predstavniki društva upokojencev iz Šoštanja svoje bolane in negibne člane ter jih obdarili z manjšimi denarnimi zneski. V ta namen so porabili nekaj prihrankov od članarine, ker niso dobili od občinskega sindikata nobene dotacije, kot so jo dobile nekatere druge organizacije. Od podjetij pa se je le lesnoindustrijski kombinat spomnil svojih nekdanjih članov ter jih obdaril. Delavski svet tega podjetja je tudi podaril društvu upokojencev 18 m2 desk, kot prispevek za obnovo podov v novih pisarniških prostorih, katere preurejuje društvo upokojencev v stari občinski' hiši na Glavnem trgu. Na ta način je podjetje omogočilo, da so končali začeta dela. Ta gesta LIK naj bi bila vzgled tudi ostalim podjetjem. F. S. RAZBIL IZLOŽBENO OKNO IN ZBEŽAL V noči od 1. na 2. januar je neznani vlomilec razbil izložbeno okno pri urarju Mihu Naraločniku iz Šoštanja. Neznanec je iz izložbenega okna ukradel ročno uro in izginil v noč. jetje Celje ki splošno gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje. Celotni stroški za rekonstrukcijo ceste v Topol-šico so znašali 79,876.982 starih dinarjev. Uredi tev ceste z asfaltiranim slojem od uprave do mostu pri Ograj-šku je stala 66 miljonov 756 tisoč starih dinarjev. Ureditev kanalizacije v Metlečah je stala 10 milijonov 454 tisoč starih dinarjev. Stroški novega imostu čez potok Toplica so znašali 2 miljona 560 tisoč starih (dinarjev. V naštetih delih niso všteti stroški projektov in nadzora, pač pa je v stroških že zajet vrhnji zaporni asfaltni sloj, 'ki ga bodo položili v prvi polovici letošnjega leta, ker lani tega finalnega asfaltiranja vremenske prilike niso več dopuščale. Tako znašajo stroški enega kilometra ceste 23 miljonov 300 tisoč starih dinarjev. Opravili so precej zemeljskih del in porabili dosti nasipnega materiala, čeprav je bila cesta rekonstruirana po stari trasi. S stare ceste so odstranili zmrzline na površini 2000 m2. Odvodnjavanje so naredlilli v dolžini 2850 m. Vozišče pa so oja-čali s tamponskim slojem v debelini 20 cm na površini 14.000 m2. Količinsko so porabili 5654 m3 tampona, 574 m3 nasipnega kamna in 91 m3 drenažnega agregata. Svoje finančne prispevke za rekonstrukcijo ceste so dali: tovarna usnja Šoštanj, stanovanjsko podjetje Velenje, gozdno gospodarstvo Nazarje, TGO »Gorenje« Velenje, lesnoindustrijski kombinat Šoštanj, cestno podjetje Celje, kmetijska zadruga Šoštanj in turistično društvo Šoštanj. Po zaključnem računu pa bodo za dograditev ceste prispevali še: trgovski podjetji »Zarja« in »Merkur« > iz Šoštanja, gostinsko (podjetje »Sloga« Šoštanj, klepar-stvo-vodovod Šoštanj in izdelovalni-ca gumiranega papirja Velenje. Svoj delež so prispevali tudi prebivalci Metleč s samoprispevkom. Najbolj agilen pri nabiralni akciji v Metlečah je bil Franjo Nagode. Na svoj način so zmanjšali gradbene stroške tudi, lastniki zemljišča, ki le ni ob sami cesti, ker se niso upirali in so ga dali brezplačno na razpolago. Prispevki podjetij in ostalih so znašali skupaj 13 miljonov starih dinarjev. Ostale stroške pa nosita cestni sklad občinske skupščine Velenje in bolnišnica Topolšica. \a .., r f j i .;«/Hi", f i I -en Nehaj novega RRALCI, POZOR! Pripravljamo vam anketo. Anketa bo vpraševala po tem, kakšna naj bo oblika »šaleškega rudarja«. Na podlagi odgovorov bomo naš časopis izpopolnili. Zato že današnjo številko dobro preglejte, da boste videli, kaj vam je všeč in kaj vam ni všeč. Tako boste na anketo lažje odgovorili. Anketa bo priložena eni od prihodnjih številk »šaleškega rudarja«. Izžrebali bomo tudi nagrade za tiste, ki se bodo ankete udeležili. Razmišljajte o tem, katere strani »šaleškega rudarja« so dobre, katere ne! Razmislite, ali je naslov našega lista dober! Razmislite, katere vrste člankov je premalo, katerih je preveč! PODROBNOSTI PREBERITE NA 6. STRANI! SEM (Nadaljevanje) NEPRIJETEN SPOMIN Bili smo v Pragi, a še ne na cilju. Prav tu pred postajo se moramo srečati. Tako smo se bili vnaprej .pismeno dogovorili. In čeprav je bilo bolj malo avtomobilov, je vendarle ljudski vrvež bil dovoljen, da smo se nenadoma počutili v zagati. Rešitev smo videli v tem, da naše češke prijatelje pozovemo k razglasni postaji. Z Jankom sva odhitela na razglasno postajo, Vlado je s svojo Practico IV iskal meglene praške spomine, Tone pa je naš avto opremil z napisom »Velenje«. Za vsak slučaj, da nas ne zgrešijo, kajti naš fičo je le bil skromna pojava med Tatrami. Poleg občutka zagate, pa so nas obhajala čudna občutja; podobna tistim, ko se dva najdeta preko časopisnih oglasov in se pričakujeta z vrtnico v roki. Starejša gospa na razglasni postaji je bila vljudna in nam je v tekoči nemščini dejala, da bo takoj Obvestila tovariše iz »Stalinovih zavodov«. Ugovarjal sem, češ, da mi iščemo tovariše iz »Chemickih zavodov«, toda gospa naju je malce nestrpno odslovila, rekoč: »Ano, ano, Stalinovi zavodi«. Težko doumeš, ko si pravzaprav le nekaj korakov stran od doma, da v deželi socializma, v deželi »cvetočih travnikov«, kot pravijo socializmu v Vzhodni Nemčiji, še živijo te preživele oblike voličanja osebnosti, ki te nujno navdajajo z nezaupanjem in neprijetnim občutkom. Nehote sem se spomnili, kako sem pred petnajstimi leti prevajal za naš časopis »Delo« reportažo o Stalinovi smrti in znova me je nekje v želodcu zagrabil tisti neznani, nenadni občutek strahu. In prav ta strah je vnesel pojasnitev, zakaj je češka veselost oblečena v čudno strpno nezaupljivost. Pravzaprav mi je postalo žal Čehov in čeprav so pri nas še številne družbene zadeve pereče in nerešene, se mi je domovina zazdela pravcati raj, ki ga človek občuti šele takrat, ko pomoli glavo skozi mit neznanega. Nenadoma se je pred nama iznašel prijeten Čeh najinih let in se nama predstavil kot član delegacije, ki pričakuje Jugoslovane. Torej, bili smo na cilju. Pri fiču je Tone še venomer čakaljn se oziral naokoli. Prisrčno rokovanje in vsakdanji pogovor o Pragi v jeseni, ki nas je nehote spominjala na ljubljansko meglo. TURISTIČNA MENJAVA DINARJA Povpraševali so za naše želje. Hradčdni, Karlov most, Zlata ulica, Švejkova gostilna. To je bilo naše znanje o zlati Pragi in niti ne preveč Skopo za zgodovinsko pojmovanje prvič videnega mesta. Toda, ker smo še vedno imeli porazen občutek, da nimamo čeških kron, smo zbrali 20 pet-stotakov in znova sva z Jankom hitela na postajo, kjer je bila uradna menjalnica. Po raznoterih vprašanjih in dolgi administrativni proceduri smo končno imeli 243 čeških kron v rokah. Sedaj smo bili gotovi, da z nabavo goriva za našega fička ne bo več težav. Šele kasneje, !ko sem si načun dodobra ogledal, sem opazil, da so nam zamenjali 200 ■ novih dinarjev, katerim so prišteli še 125 odstotkov dodatka za turiste. Še danes ne vem, ali je bila to napaka blagajnika ali je to .način, da bi čim več turistov pod »tako ugodnimi« pogojii še raje prišlo na Češko. Kakorkoli, važno je, da nisi praznih rok v tujini. Naši češki prijatelji so se v nemščini trudili, da bi nam dopovedal i, kakšno presenečenje nas čaka. Pripravili so nam kosilo v hotelu Brussel SJA SPLOŠNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE IIZBERIMO NAJBOLJŠE S prirodo k novemu človeku! V petek, dne 23. decembra 1966 se je sestal splošni zbor občinske skupščine, ki ga sestavljajo odborniki obeh skupščinskih zborov, člani občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta ter predstavniki drugih družbeno-po-litičnih organizacij. Seja splošnega zbora občinske skupščine predstavlja začetek pred-foiilne aktivnosti za volitve v predstavniške organe, bi bodo konec marca oziroma v začetku aprila letošnjega leta. V pripravah za izvolitev novih odbornikov in poslancev s bo vršila javna analiza dosedanjega dela skupščin, njihovih uspeta' in slabosti, kar bo pripomoglo, i. si bodo svoje bodoče delo začrtale še bolj v skladu z dejanskimi razmerami in potrebami. Javna analiza dosedanjega dela bo služila tudi a orientacijo pri izbiri kandidatov za bodoče odbornike in poslance. Po sklepu splošnega zbora občanske skupščine bodo za osnovo v predvolilni razpravi služile »Teze o delu ščine občine Velenje od zadnjih volitev dalje«, ki smo jih objavili v kem rudarju 22. 12. 1966. Člami splošnega zbora so ugotovili, da predstavljajo te teze osnovo za kritično in konstruktivno razpravo o delu dosedanje občinske skupščine in njenih bodočih nalogah, ki bodo v prihodnje iše težje in odgovornejše. Nekateri člani splošnega jbora so menili, da bi se morala v tezah bolj poudariti problematika Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE oddelek za notranje zadeve Št.: 2140, 41, 42, 43, 44, 45, 46/66-2 Datum: 22. 12. 1966. RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku t najdenimi predmeti (Uradni list FJJRJ, št. 93/49) objavlja od-dflek^za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili ja območju mesta in okolice Velenja in Šoštanja najdeni spodaj navedeni predmeti: % Ogrodje motorja »NSU — Prima«, številka 4111161, svetlo modre barve, najdeno v Velenju. 0 Žensko kolo »Rog«, številka 214811, črne barve, najdeno v Velenju. % Moško kolo »Rog-touring«, številka 575207, črne barve, najdeno v Velenju. 9 Moško kolo »Rog-sport«, številka 557805, modre barve, najdeno v Velenju. # Žensko kolo »Extra«, številka 80665, modre barve, najdeno v Velenju. O Žensko kolo, neznane znamke, številka 62689, črne barve, najdeno v Velenju. 0 Bankovec za sto starih dinarjev, najden v poslopju upravne zgradbe SO Velenje. Prosimo lastnike teh predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last družbenega premoženja. Najdene predmete si lahko ogledate vsako sredo popoldan. Načelnik: Martin Tovornik, 1. r. urbanističnega planiranja, zlasti na območju Šoštanja, ter problemi v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, ker se o teh stvareh med občani mnogo razpravlja in bi jim zaradi tega bilo potrebno dati obširnejša pojasnila o dosedanji in bodoči politiki na tem področju. Med občani se veliko govori tudi o vzrokih za redno likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo energo-kemične-ga kombinata Velenje in o posledicah, ki jih bo imela ta likvidacija na celoten razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini in bi morale teze za predvolilno razpravo tudi to zadevo obširneje obravnavati. Člani splošnega zbora so sklenili, da se naj celotna predvolilna aktiv- nost odvija tako, da se ibodo januarja evidentirali kondidaiti za bodoče odbornike in poslance na zborih volivcev, na sestankih in konferencah SZDL in drugih družbeno-poli-tičnih organizacij in društev in na sejah političnih organizacij in organov upravljanja v delovnih organizacijah. Kandidati za odbornike in poslance pa se bodo določali rna zborih volivcev oziroma na zborih delovnih ljudi v mesecu februarju in v začetku meseca marca. Poleg priprav na volitve bo v začetku letošnjega leta tudi javna razprava o predlogu perspektivnega plana razvoja občine do leta 1970 in o predlogu občinskega proračuna za leto 1967 in .se zaradi tega pričakuje široka aktivnost vseh občanov pri obravnavanju za vse nas tako važne problematike. Od občanov samih pa ibo tudi največ odvisno ali bodo izvolili take odbornike in poslance, ki bodo imeli dovolj volje in sposobnosti za uspešno usmerjanje družbenega razvoja naše občine v prihodnjih letiih. Letna konferenca krajevne organizacije ZVVI Velenje kritično ocenila položaj družinskih invalidov Preteklo nedeljo je krajevna organizacija ZVVI Velenje imela letno konferenco. Analizirali so delo zadnjega leta, zlasti pa so kritično ocenili položaj družinskih invalidskih upravičencev. Invalidi so ostro obsodili m se spraševali, kdo je v naši državi kriv za to, da se družinska invalidnina od leta 1945 ni spremenila od 1200 S-din. Ta znesek predstavlja pri današnji vrednosti dinarja še samo simbol, dočim je leta 1945 in še nekaj let po vojni, predstavljal znesek 1200 S-din le delni prispevek za življenje. Zlasti doživljajo družinski invalidski upravičenci NOV veliko krivico nasproti onim, ki prejemajo družinsko invalidnino za padlim svojcem kot pripadniki nemške vojske. Za-padna Nemčija je v zadnjih dveh letih začela izplačevati družinsko invalidnino svojcem direktno v našo državo. Ta invalidnina pa je 16 do 25-krat večja od družinske invalidnine družinskih invalidov iz NOV. Tako prejemajo nemški družinski invalidi, če sta oba starša živa, po svojem padlem sinu, nemškem vojaku 30.000 S-din, če pa je živ še samo eden pa od 20.000 do 25.000 Na letni konferenci so sklenili, da o tem položaju seznanijo občansko Skupščino Velenje, republiški izvršni svet in republiški odbor združenja borcev NOV Slovenije v Ljubljani. Invalidi so zahtevali, da naj enkrat pristojni organi o problemu družinske invalidnine povedo ali se bo kdaj premaknila z mrtve točke ali pa, da ne mislijo rešiti ta problem, kajti družinska invalidnina je predmet ■razprav vsakoletne konference vojnih invalidov. Z velikim zanimanjem so spraševali tudi kakšne pravice bodo še imeli vojaški vojni invalidi iz zdravstvenega zavarovanja po novih predpisih in restrikcijah zdravstvenega zavarovanja. Zlasti jih je zanimalo, če bodo morali invalidi tudi .plačevati prispevek za zdravniške preglede, prispevek za bolnico in če se bodo še lahko zdravili v klimatskih in naravnih zdraviliščih. NOVOPOROCENCI, ki želite imeti lep spomin na poročni dan, obiščite z zaupanjem atelje FOTO PAJK VELENJE Redno vršimo fotografiranje: portretov, otrok, za vse vrste dokumentov, razne reprodukcije ter izvršujemo tehnično, propagadmo in turistično fotografijo v črno-feeli in original Agfacolor tehniki! Izdelujemo povečave v vsaki1 zaželeni velikosti. FOTOAMATERJE obveščamo, da zopet redno razvijamo filme ter kopiramo in povečavamo. Uporabljamo samo uvožene fotoke-mikalije in fotopapirje. Taborniki velenjske občine so se ob koncu lanskega leta zbrali itn pregledali svoje delo. V občini so štiri taborniške enote: Kajuhov odred liz Smairtnega ob Pata, odred Toplega vrelca iz Topolši-ce, odred Pustega gradu iz Šoštanja in odred Grmečega izvira iz Velenja. Na zboru so taborniki ugotovili, da isi je taborniška organizacija že pri- redov iz velenjske občine z namenom, da bi na njih v obliki tekmovanj preverjali znanje in izmenjavali izkušnje. Sicer pa je bilo na zboru večkrat slišati grajo na račun občinske zveze tabornikov, ki ni med letom dovolj povezovala posamezne enote. Najvažnejša naloga, ki so si1 jo zadali taborniki velenjske občine na 4 Taborniki Pustega gradu na paradi ob »Tednu športa« v Šoštanju. O tem jim na konferenci niso mogli odgovoriti. Menih pa so, da bi naša družba lahko dala vsaj delne olajšave nasproti redno zaposlenim zavarovancem. Konferenca je ostro obsodila početje Amerikancev v Vietnamu in njihovo načrtno ubijanje vietnamskega civilnega prebivalstva. Sklenili so, da pošljejo protestno pismo glavnemu odboru združenj borcev Jugoslavije in republiškemu odboru združenj borcev Slovenije, ki taka protestna pisma pošiljajo Organizaciji združenih narodov. Izvolili so tudi nov 7-članiski upravni odbor in 8 (poverjenikov za posamezna naselja. V nov odbor so bili izvoljeni: Martin Tovornik, Rudi Svajger, Tone Blagotinšek, Jože Vi-vod| Leopold Travner, Fani Viher in Ivan Krušnik. Martin Tovornik dobila ugled. Namen organizacije je, da združuje v svojih vrstah mladino in jo privaja na zdravo življenje predvsem v naravi. Zato bodo morali najti take oblike dela, ki bodo zanimive za mladino. Menili so, da bodo morali njihovo delo porazdeliti Skozi vse leto tako, da bo našla mladina v organizaciji stalno, koristno in prijetno zaposlitev. Taborniki še vedno ne morejo dobiti k sodelovanju starejšh izkušenih ljudi, ki bi bili sposobni in voljni pomagati izvrševati naloge taborniške organizacije. Dejali so, da mladina rada dela, rabi le dobrih vzornikov. Na zboru so govorili tudi o tem, da morajo biti taborjenja le dopolnitev in nagrada za redoo delo. Dogovorili so se, ida bodo v bodoče redno prirejali srečanja taborniških od- nedavnem skupnem zboru, je pomembna. Sklenili so, da bodo v taborniške vrste vključili še več mladih in jih pritegnili k delu. Na ta način bodo najbolj upravičili obstoj taborniške organizacije in pomagali pri reševanju vedno bolj perečih vzgojnih problemov. Taborniki so izvolili tudi novo vodstvo občinske zveze tabornikov. Za predsednika novega odbora so izvolili GUSTLA PODGORŠKA. Bla-igajničairtka je Erika CVERLIN. Gospodarske posle bo opravljal Dušan De COSTA, tajnica pa je Vida ŽER-DONER. V novem odboru občinske zveze •tabornikov sta tudi, načelnik in starešina iz vsake taborniške enote. V nadzorni odbor pa so izvolili: Petra Krajpeža, Cirila Piliha in Zvo-neta Debeljaka. KAKO JE S SPOMENIKOM PADLIM BORCEM V VELENJU Velenje je edino večje naselje v občini, ki se svojim žrtvam za svobodo še ni oddolžilo s primernim spomenikom. Vzrokov za to je več. Eden poglavitnih je predvsem v tem, ker urbanisti dolgo časa niso mogli določiti primernega prostora, kjer bi naj ta spomenik stal. V zadnjem času se je razprava o tej gradnji spet razživela. O tem vprašanju so razpravljali na letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Velenju, pa tudi letna konferenca krajevne organizacije združenja borcev NOV v Velenju je temu vprašanju posvetila precejšnjo pozornost. Stališča obeh organizacij si za sedaj še precej nasprotujejo. Krajevna organizacija SZDL meni, da bi bilo bolj primerno, da bi namesto spomenika zgradili otroško-varstveno ustanovo, na kateri bi vzidana spominska plošča spominjala na Velenjčane, ki so padli v narodnoosvobodilnem gibanju. Krajevna organizacija ZB NOV pa se bolj zavzema za gradnjo spomenika nekje v centru mesta. Menimo, da je prvo stališče bolj realno in lažje uresnič- ljivo. Razlogi za takšno trditev so tile: če bi gradili spomenik v centru mesta, bo moral biti zasnovan tako, da se bo ujemal z objekti, ki so v centru že zgrajeni. Popolnoma razumljivo je, da bi stroški za tak spomenik znašali nekaj deset milijonov starih dinarjev. V sedanji dokaj težki situaciji si je težko predstavljati, da bodo lahko zbrali vsa sredstva, ki bi bila potrebna za tako gradnjo. Ostali kraji v občini že imajo svoje spomenike in bi bil že zaradi tega morda ta spomenik bolj skromen, ker je lokalnega pomena za samo Velenje. Tak spomenik pa bi se lahko zgradil le v okviru otroško-varstvene ustanove, katere gradnjo so pripravljeni podpreti vsi delovni kolektivi v mestu. Na padle borce bi lahko spominjal kip pred vhodom, lahko pa tudi posebna spominska plošča na pročelju poslopja. Taka rešitev bi bila najprimernejša, ker bi bila najcenejša, istočasno pa bi naše najmlajše stalno opozarjala na tiste, ki so tudi za njih dali svoja dragocena življenja. Predlagamo, da o tem povedo svoje mnenje še drugi v našem listu. na vzpetini nad Vltaivo s čudovitim razgledom po vsej Pragi; razen v dneh, kot je bil ta dan. Hotel Brus sel je bil pravzaprav razstavni paviljon Češke na svetovni razstavi v BrusSlju. Privolili smo. In sredi kosila sem nehote opazil, da so naši prijatelji rahlo razočarani, ker nimamo dovolj dolžnega spoštovanja do te markant-ne restavracije, ki je grajena v stilu »velenjskih arhitektonskih poizkusov«. Da bi mučni vtis popravil, sem poizkuSsil pogovor slaniti s humorjem. Toda kaže, da je češko pivo, na pene katerega resnično lahko postaviš kovanec, ne da bi potonil, tisto, ki poleni človeka in razvrednoti za najosnovnejšo vrednost vsalkdanijega življenja: smeha, za katerega pravi Bertrand Russel: »Dan števila domačinov brez smeha, je izgubljeni dan srečevali velike življenja!« Vzhodnih Nemcev, Nismo jih zmogli ogreti. Ostali so zapeti, čeprav vljudni tako, da niso vedeli, kako in na kakšen način bi nam ugodili. PONOS ZAHODNIH SLOVANOV Popoldan nam je minil v ogledih Hradoanov. Tu in tam smo že poiskušali kakšno češko besedo, naše Cehe pa smo prosili, da naj govore kar češko, češ, da razumemo. Čudovito domovanje čeških kraljev, (kjjier so se pozneje vgnezdili Habsburžani, nas je s svojo autentično srednjeveško podobo prevzelo. Nismo bili edini. Poleg velikega smo tu skupine Poljakov Običajna gostota avtomobilskega prometa v Pragi. in Bolgarov. Srečali pa smo tudi naše domače, ki jih je Kompas povedel na ogled Prage. In čeprav smo bili neda- leč od doma, nam je srečanje pomenilo prijetno doživetje. Nepozaben vtis nam je zapustila cerkev Sv. Vaclava, ponos vseh Slovanov, ki mejijo na tuje narode na zahodu. Zatem smo si ogledali Se Karlov most, ki ga ravno popravljajo in že smo skupaj s Tatro krenili še dlje proti severu, več kot 150 Ikm v Most na Bijilini, kjer je sedež podjetja in organizacije, s katero bomo vodili razgovore o izmenjavi mladine v polletnih mesecih letošnjega leta. Znova smo bili na vijugasti, dvigajoči in spuščajoči se cesti v plodni visokoravni. Dež, megla in spolzka cesta. Sedaj nisem več tiščal kolen v fiču, temveč sva s Tonetom sedela udobno v Tatri, medtem ko je eden od Cehov bil v fiču za vodiča. NA MESEČEVI POVRŠINI V dobri uri in pol smo prispeli v deželo, ki ni bila več podobna običajni češki sliki. Gosta naselja in takoj za njimi neplodna, razorana zemlja, ki je v sivini dajala vtis mesečeve površine. Prišli smo naimneč v pravi industrijski center Češke dežele, v Hrušne hore (rudnato pogorje), ki poteka Ob češiko-nemški meji in je neizmerno bogato. Industrijo nam je že od daleč naznanil jedek zrak, ki nas je silil na kašelj. V labirintu tovarn smo končno prišli do Chemickih zavodov, ki se raztezajo med Mostom iin Chomutovi, dobrih 6 kilometrov daleč. Na portir-niici smo se srečali z oboroženimi stražarkami: ustnice so bile skoraj za prst debelo namazane z rdečilom, za pasom, ki je izdajal kar prijetne o-krogline, pa je tiščala težka policijska pištola. Nekaj formalnosti in že smo krenili v notranjost giganta, ki predeluje sovjetsko nafto v neštevilne produkte petrokemije. Nad samim vhodom piše: Podjetje češko-ruskega prijateljstva. Po uradnem spoznanju s profesionalnim predsednikom mladine tega ogromnega kombinata, smo se dogovorili, da večer preživimo v izredno lep« Bezručovi dolini, kjer so trije hoteli za tujce: »Pri treh Mlinih«. BRALCI, POZOR! Pravilno ZAPOSLOVANJE je pomemben proces (nadaljevanje) ANKETA Pod naslovom »šaleški rudar« izhaja naš list nekaj nad eno leto in pol. V tem času je pridobil veliko naročnikov, kajti pod novim naslovom Je postal lokalni list šaleške doline, medtem ko je bil poprej to časopis delovnega kolektiva RLV. Danes lahko trdimo, da bere »šaleškega rudarja« na tisoče bralcev (samo stalnih naročnikov je 7 tisoč). Berejo ga industrijski delavci, berejo ga kmetje, berejo ga inženirji in profesorji, bere ga šolska mladina in še bi lahko naštevali. Interesi in zanimanja različnih ljudi pa so različna. Kar bo industrijski delavec prebral z velikim zanimanjem, bo trgovski pomočnik morda le bežno pregledal, z zanimanjem pa bo bral nekaj drugega. Ker ima torej naš list toliko bralcev, se bomo morali truditi, da bo res sleherni bralec z njim zadovoljen. Za vsakega se mora v listu nekaj najti — nekaj, kar bo posebno rad prebral — nekaj, česar se bo razveselil. Da bi v tem smislu naš list izpopolnili, se je uredništvo odločilo za anketo. Cim večje število bralcev bi naj v anketi povedalo svoje mišljenje. Cim večje število bralcev bi naj dalo v anketi svoje predloge. Na podlagi teh predlogov bomo lahko list izpopolnili. S pomočjo teh predlogov bomo skušali doseči, da bo z našim listom čim več bralcev čim bolj zadovoljnih. Anketa bo priložena eni naslednjih številk »šaleškega rudarja«. Bralci, ne pozabite takrat ankete izpolniti in poslati uredništvu! S tem boste doprinesli k izboljšanju in izpopolnitvi lokalnega časopisa. Tudi sebi boste na ta način pripravili zadovoljstvo, saj bodo vsi dobri predlogi upoštevani. Končno bodo vsi, ki bodo anketo izpolnili in odposlali, imeli tudi možnost, da dobe denarne nagrade. Izžrebali bomo namreč nekaj lepih denarnih nagrad. Zato ne pozabite: Eni prihodnjih številk bo priložena anketa! Že sedaj razmišljajte, kaj boste v anketi odgovorili! RLV: Disciplinske kazni Višje delavsko razsodišče pri centralnem delavskem svetu je v decembru mesecu 1966 obravnavalo nekatere težje kršitve delovne dolžnosti. Tako je obravnavalo disciplinski postopek, pri katerem so bili udeleženi Franc Lipičnik, kopač v jami, Franc Polak, strelec in Stane Ne-deljko, vodja čela. Vsi trije so bili obdolženi, da so dne 17. avgusta na delu v jami zaradi nezadostne varnostne organizacije pri razstreljevanju povzročili, da je prišlo do lažje nezgode kopača Draga Trolbina, Iki bi se lahko končala z mnogo hujšimi posledicami. Kljub temu, da so se vsi trije obtoženi več ali manj natančno sporazumeli o postavitvi straže in samem poteku odstreljevanja, niso zaradi naglosti in površnosti storili vseh ukrepov za pravočasen in varen umik dveh kopačev, ki sta tesarila v zadnjem delu čela. Zaradi nesporazuma ju je namreč stražar Franc Lipičnik usmeril k umiku mimo na-bitih vrtin v 'času, ko je bil dogovor za začetek odstreljevanja. Največja krivda zadene vsekakor Lipičnika, ki je zmotno in nadajajoč se, da ravna pravilno, usmeril oba delavca mimo nabitih nabojev, ki so eksplodirali v trenutku, ko sta se umaknila iz najnevarnejšega predela, tako, da je zračni pritisk vrgel Trobina po tleh, drobci premoga pa so ga poškodovali po telesu. Višje delavsko razsodišče je po temeljitem zasliševanju vseh treh obtožencev, ki so sicer izkušeni in dobri rudarji, prišlo do zaključka, da so vsi trije odgovorni za nezgodo oziroma za nepravilnost pri izvedbi odstreljevanja ter je zoper nje izreklo naslednje disciplinske ukrepe: , Franc Lipičnik je bil kaznovan z zadnjim javnim opominom, Franc Polak z javnim opominom in Stane Nedeljko z javnim opominom. Kot je bilo že zadnjič napisano v sestavku, predstavlja profesionalna preorientacija organizirano aktivnost in nudenje strokovne pomoči mladini in odraslim pri izbiri poklica, smer strokovnega izpopolnjevanja in deilovnega mesta. Visoka produktivnost in zadovoljstvo pri delu so osnovni sinorti in cilj teh dejavnosti. To je najboljša pot za popolno in pravilno zaposlovanje ljudi, zlasti tudi zato, ker pravočasno vsklajuje sposobnosti posameznikov z zahtevami polklieev in delovnih mest. Profesionalna orientacija je sistematičen in dolgotrajen proces, ki se začne že v osnovni šoli, nadaljuje pa se v času strdkiavnega usposabljanja v strokovnih in poklicnih šolah iin na delovnem mestu, ko se pomaga pri uvajanju v delo in delovno sredino. Z realizacijo osnovnih nalog profesionalne orientacije, katere so predvsem v polnejšem in realnejšem ugotavljanju subjektivnih in objektivnih možnosti posameznikov in s tem v zvezi reševanje njihovih osnovnih življenjskih problemov, deluje služba poklicnega usmerjanja in zaposlovanja v dveh paralelno kontinuiranih smereh, kot npr.: 1. Poklicnem prosvetljevanju in informiranjut iki ima v glavnem naslednje vsebinsko obeležje: — prikazovati važnosti pravilne izbire poklica in posledice nepravilne izbire poklica aili dela; — obveščati mladino in odrasle o faktorjih s (katerimi moramo pri izbiri določenega pdkllica ali dela računati (zdravje, sposobnosti, interesi, nagnjenja, znanje, družbene potrebe za kadiri določenih profilov, možnostih strokovnega izobraževanja itd,); — ^prikazovati kot zgrešeno določena pojmovanja o poklicih in delu, Višje delavsko razsodišče je obravnavalo tudi kršitev delovne dolžnosti Marije Pristovšek, snažilke na splošni upravi rudnika. Kljub temu, da je bila obdolženka dvakrat pravilno vabljena na disciplinsko obravnavo, se je ni udeležila, ter je delavsko razsodišče postopalo po 4. členu pravilnika o odgovornosti delavcev in opravilo obravnavo brez njene navzočnosti. Marija Pristovšek si je julija 1966 protipravno prilastila tuje žensko kolo, ki se je nahajalo zapuščeno v kleti splošne uprave II. Kolo si je opremila ter ga začela uporabljati z namenom prilastitve. Po sporočilu PM Velenje pa je to kolo bilo v letu 1965 ukradeno delavcu rudnika Konradu Založniku, ki je kmalu nato odšel k vojakom, ne da bi našel kolo. Po vrnitvi iz JLA v letu 1966, je Založnik takoj prepoznal kolo, ki ga je uporabljala Pristovškova, ki ga je s posredovanjem PM Velenje mo- Znižanje plaščev... Šel je naš nekoliko večji Janezek mimo trgovine »Slavonija« na šaleški cesti 18 in prebral naslednji napis: »Veliko znižanje zimskih plaščev«?! Hitro je pogledal naokoli, če morda ne gre za kakšno tektonsko znižanje tal. V današnjih časih potresov in kulturnih revolucij je vse mogoče. Toda k sreči nič. Hiše so stale ravno in ponosno, kljub izkrivljenemu napisu. Janezek se tedaj vpraša: »Kaj pa, če so res znižali obešalnike s plašči čisto do tal, potemtakem bi napis resnično odgovarjal dejanju? Toda za kaj takega vendar ne izobe-šamo napisov. Takšne stvari, kot na primer znižanje plaščev, znižanje morale, znižanje zavesti, znižanje odgovornosti, vendar ne bomo vsakomur javno razglašali! Navadno take stvari le zvišujemo!« Janezek že dolgo ni kupoval kakšnega plašča v trgovini, zato napisa ni in ni mogel razumeti. Navsezadnje pa se je ujezil in rekel. Kitajci imajo svojo kulturno revolucijo, ki sicer s kulturo nima druge zveze, kot da jo uničuje. Mi Slovenci pa bi rabili res »eno kulturno« revolucijo za ta naš preljubi slovenski jezik — toda ne za to, da ga uničujemo... N -ČAN npr. pojmovanja, da obstojajo višji in nižji moški in ženski poklici; — informiranje o poklicih in strokovnih šolah, kakor o vseh oblikah ostalega strokovnega usposabljanja, popularizacije manj znanih poklicev, po ikaterih je primanjkova-nje v proizvodnji in družbenih službah, informiranje o možnosti zaposlovanja in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Dejstvo je, da pri določenem delu javnosti še vedno obstaja precejšnja nepoučenost in slaba informiranost glede važnosti in težavnosti pravilne izbire poklica. In ravno zaradi tega, ker ljudje nimajo dovolj vpogieda v celoten položaj in pomen izbire poklica, nastanejo pozneje razne težave. Vse poznejše težave posameznikov pri delu se običajno koncentrirajo na skupnem imenovalcu, ta pa je »nepravilno izbran poklic ali delo«. (Dalje prihodnjič) Piše: M. 0. — strokovni sodelavec komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje rala vrniti pravemu lastniku. Višje delavsko razsodišče obdol-ženke ni moglo zaslišati, temveč je na podlagi izpovedb prič in po listin-skih dokazih ter predhodne pismene izjave, prišlo do skupne ugotovitve, po kateri si je Pristovškova kolo lahkomiselno prilastila, čeprav bi morala v takem primeru drugače -postopati ter zapuščeno kolo prijaviti upravi rudnika. Ob upoštevanju vseh okoliščin je višje delavsko razsodišče izreklo Pristovškovi ukrep zadnjega javnega opomina. -CAN EPILOG BRUTALNEGA NAPADA Naša javnost se še dobro spominja, ko so brata Cigler in Urnaut brez slehernega razloga 7. junija lani v poznih večernih urah napadli 45-letnega rudarja Antona Ocepka. Nič hudega sluteč se je Ocepek Vračal s popoldanskega »šlhta«, v pričakovanju, da se bo po napornem delu v jami spočil doma. Pri Konovem pa so ga pričakali pobalinski pretepači in ga napadi), zaradi česar je moral Ocepek na operacijo, kjer so mu odrezali večji del poškodovane vranice in je kasneje zaradi notranje krvavitve umrl. Brata Ciglarjeva in Urnaut šo se vračali po 22. uri usodnega dne proti domu v Velenje. Edvard in Adolf Cigler sta pomagala Jožetu štahcu zmetavatl pesek, ki ga je rabil za hišo. Spotoma sta se ustavila pri Jožetu Verdevu, kjer je betoniral ploščo za hišo. Tu je delal tudi Ivan Urnaut. Kot pri Stuhcu, tako so tudi pri Verdevu pili jabolčnlk In vino. Kmalu so vsi trije odšli in pri cerkvi v Konovem srečali neznanega možakarja, ki je z roko peljal kolo. To ni bil nihče drug kot Anton Ocepek. Pozdravili so se, kot je Izpovedal Ocepek pričam, eden Izmed treh neznancev pa je zavpil: »Prelepimo ga!« ali celo: »Ubij-mo ga!«. Vsi trije so planili na njega, ga zbili na tla in tolkli vsevprek.. Začel je klicati na pomoč. V bližnjem župitlšču se je prižgala luč. Nato so vsi trije napadalci zbežali. Iz župnišča sta prišla župnik Jože Vratanar in kaplan Jože Kuk ter nudila pretepenemu Ocepku prvo pomoč. Drugi dan pa je moral oditi v bolnišnico, ker so bile poškodbe prehude. Tam je tudi 6. julija poškodbam podlegel. Pred sodiščem so se hoteli vsi trije obtoženci zagovarjati na vinjenost, vendar ta nI bila tako velika, da se ne bi mogli zavedati objestnega dejanja. Oba Ciglarja sta v Velenju poročena, imata družini in ita dobro zaslužila v velenjskem rudniku. Tudi Ivan Urnaut je bil zaposlen v rudniku. Zato je njihovo dejanje še tem težje razumeti. Okrožno sodišče v Celju Je obsodilo Edvarda Clglerja (27) let na 4 leta in 3 mesecev strogega zapora, Adolfa Ciglerja (24 let) na 4 Teta In 8 mesecev strogega zapora In Ivana Urnauta (20 let) na 4 leta strogega zapora. HOTEL »PAKA« je komfortno urejen gostinski objekt. Nahaja se v središču novega Velenja. Razpolaga s 117 ležišči, dvema apartmanoma, banketno dvorano, restavracijo, vrtno letno teraso, saloni za poslovne razgovore in podobno. >, V recepciji hotela je prodaja spominkov, menjalnica tuje valute; v klubskem prostoru je poskrbljeno za družabne igre. Za prijetno počutje gostov vsak večer plesna glasba. VELENJE VAS VABI TUDI POZIMI. Ima urejene terene za turistično smučanje in sankanje. Celotno razgibano področje z različnimi strminami nad otroškim letnim igriščem v centru mesta je urejeno tako, da lahko v zimi nudi varne smuke začetnikom pa tudi že izurjenim smučarjem. Del tega terena je uporaben tudi kot sankališče. Oddaljenost od hotela »PAKA« je 200 m. Smučarjem, ki že obvladajo osnovne smučarske like in si želijo daljše vožnje, pa nudi pobočje pod velenjskim gradom odlično urejene terene za smuk, progo za sankanje ter skakalnice za smučarske skoke (8, 15, 30 in 45 m). Sankaška proga je ustrezno razsvetljena in omogoča sankanje pozno v noč. Oddaljenost od hotela »PAKA« 300 m. Možnost izposoje smučarskih rekvizitov. Ob ugodni zimi možnost drsanja na zamrznjenem jezeru. Informacije: Turistično društvo Velenje, telefon št. 85-133 in 85-135. RUDARSKI DRUŽABNI VEČER V SOBOTO, 14. JANUARJA 1967 OB 20. URI V VSEH PROSTORIH HOTELA »PAKA« BOGAT MEDNARODNI BARSKI PROGRAM VLJUDNO VABLJENI! O delu sekcij v letu 1966 govorijo: arjan Salobir - sekretar »Partizan-Rudarja« Velenje, Marcel Medved - predsednik judo sekcije Velenje, Teodor Jelen -predsednik sabljaške sekcije Velenje, Edi Kokot - sekretar »Partizana« Šoštanj, Albin Amon - podpredsednik NK Velenje in Milan Novak - sekretar občinskega strelskega odbora. \larjan Salobir: Edi Koikot: TlLtSNA VZGOJA IN ŠPORT STVAR DRUŽBE ALI PRIVILEGIJ Od zadnjega občnega zbora se delo upravnega odbora društva »Parti-zan-Rudar«, Velenje razlikuje od prejšnjega, da upravni odbor nima loliko sej, kar daje videz da vodstvo društva ne dela. Dejstvo pa je, da sekcije, ki imajo dobro vodstvo in strokovni kader, dobro delajo. Letos so bile aktivne naslednje sekcije društva; ko-lalkarsko — drsalna, judo, sekcija dvigal cev uteži, rokometna, sablja-ška, gimnastična in smučarska (skoki). Ponovno pa je zaživela košarkarska sekcija. Delo po sekcijah je potekalo normalno, le da so bila finančna sredstva bolj skopa, kar je vplivalo na Številčno stanje aktivnega članstva sekcijah. V zadnjem času se je osamosvoji-kotalkarsko-drsalna sekcija, za kar upravni odbor ne vidi upravičenega razloga. Problem društva so nedvomno strokovni kadri. Kljub razmeroma vlikemu številu strokovnjakov v Velenju, od vaditeljev inštruktorjev do profesorjev telesne vzgoje, pa v društvu dela le malo teh. Na to v veliki meri vpliva prezaposlenost in stimulacije za delo v društvu. Večkrat je tako, da trenerji1 direktno ne zahtevajo nagrad za svoje delo, vodstvo sekcij pa to vprašanje vedno postavlja pred upravni odbor, če bi društvo zimoglo nagrajevati strokovno delo v sekcijah (trenerje) bi v tem primeru pritegnili tudi tiste, ki so doslej stali ob strani. Pa tudi delo bi lahko bilo načrtnejše in bolj sistematično, kar bi rodilo boljše rezultate, ob večjem vključevanju mladine. Vse kaže, da ob sedanjih pogojih financiranja ne moremo govoriti o nagrajevanju trenerjev, ko še za rekvizite in tekmovanja ni dovolj denarja. V bodoče bo ravno financiranje eden od problemov, o katerem se bo treba odločno pogovoriti. Ali bodo delovne organizacije uvidele, da so dolžne financirati športno dn teles-no-vzgojno dejavnost v občini (kdo bi jo sicer financiral?), ali pa bodo to dejavnost morali financirati posamezniki sami? Po tem bo postala športna dejavnost le privilegij nekaterih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiifiiigiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Marcel Medved: JUDO OSVAJA MLADINO Judo sekcija je bila v letu 1966 do delavna. Nastopili so v judo Ji-d kjer se zaradi nezadostnih pri- Judo je privlačen šport. prav niso najboljše odrezali. Več uspeha pa so imeli na republiškem prvenstvu za posameznike. V konkurenci mladincev sta Anton Škri- pac in Jože Orličnik dosegla prvo mesto v svojih kategorijah. Kot prvaka Slovenije sta si priborila nastop na. državnem prvenstvu. Skri- pač je postal državni prvalk v težiki kategoriji, Orličnik pa je dosegel v svoji kategoriji drugo mesto. Lep uspeh so člani judo selkcije dosegli tudi na izpitih za višje pasove: — prvi mojsterski pas je dobil Franc Usar (trener judo sekcije); — modri pas, Marcel Medved; — zeleni pas, Mirko Simončič in Jože Divkovič; — oranžni pas, Ivan Tajnšek, Anton Škripač, Edo Ferme; — rumeni pas, Jože Voglar, Jože Stvarnik, Polde Jelenko. Zaradi velikega zanimanja za judo šport med mladino je sekcija organizirala tečaj v judo in jiu-jiiit-su. Prijavilo se je več kot sto kandidatov. Vendar pa vsled pomanjkanja prostora in časa niso mogli sprejeti vseh. Tečaj bo trajal tri mesece. Vadbo redno obiiskuje več kot osemdeset tečajnikov po skupinah. Po končanem tečajiu se bodo tisti, 'ki želijo pridobljeno znanje izpopolniti, vključili v judo sekcijo. Poleg tega pfi se člani sekcije marljivo pripravljajo za bližnje spopade v slovenski judo sekciji, kjer pričakujejo solidno uvrstitev. I{IIIIIIII(l(IIIIIllI(lI(IIItlII!ll11I!IIIHIIIi:illftlUSIIIIIEIIII!>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIltlllllfIIIIIIIIIItIllllltIIMIIIIIlllIIlIIIIIl Teodor Jelen: . i Sabljači pridno vadijo Sabljaška sekcija Partizan-Rudar-ja je bila ustanovljena letos. Vadijo pa že od lanskega leta. Samo v letu 1966 je bilo opravljenih 'kar 51 treningov pod vodstvom trenerja Mar .a Salobirja. Imeli so pa tudi dvodnevni seminar za izpopolnjevanje tehnike sabljanja. Vodil ga je višji trener Rudolf Cvetko (sabljali mojster) fe Ljubljane. Mladi sabljači so nastopili na Handžičevem memorialu in dosegli tretje mesto (od 5 sekciji) in na republiškem prvenstvu, kjer so dobili 1. in 2. mesto (od 5 nastopajočih ekip). Pri posameznikih pa sta se najbolj izkazala Agin Kazazi in Marjan Pivec. Sekcija bi lahko nedvomno uspešneje delala, če bi imeli več mask, floretov in električno opremo, ki je osnovni pogoj za uspešno vadbo in V društvo vključiti čimveč občanov Pred leti je bilo društvo Partizan Šoštanj brez pravega vodstva, kar se je odražalo tudi v dejavnosti, ki je bila več ali manj priložnostna. Zadnja leta pa je delo zaživelo za kar ima nedvomno veliko zaslug dobiro vodstvo društva, pod predsedstvom Rudija Bajca. Da je delo lahko napredovalo je bilo potrebno najprej obnoviti dom Partizana, ki ni mogel več služiti svojemu namenu. Zato je bil prvi ukrep Spravnega odbora druMva, da se s pomočjo termoelektrarne Šoštanj obnovi dom. S tem pa so se odprle možnosti za široko dejavnost posameznih sekcij, ki že dalj časa uspešno delajo. Društvo iLin;a naslednje jsekcije: splošno vadbo, ritmično-baJetno, rokometno, smučarsko, šahovsko, nogometno, košarkarsko in kegljaško sekcijo. V teh sekcij&h vključuje Partizan kar 587 članov. Ob številu članov pa je nastal problem strokovnih kadrov. Zaito je društvo povabilo k sodelovanju vse starejše vaditelje in trenerje. Najr tesneje pa sodeluje društvo z učitelji telesne vzgoje na obeh šolah, ki strokovno usmerjajo delo. Trije vaditelji pa so uspešno končali dopisno šolanje za trenerje . Društvo ima svoj statut in pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra. Povzetek svojega dela pa društvo manifestira z ze tradicionalno prireditvijo »Teden športa«, ki je v počastitev Dneva mladosti. Delo sekcij: — Splošna vadba; spričo nedejavnosti nekaj let nazaj,, sedaj še niso mogli nadoknaditi zamujenega. Ta sekcija je najštevilnejša saj vadijo od cicibanov do starejših članov. Dobro sodelujejc? tudi z ostalimi sekcijami, predvsem mlajši člani teh sekcij redno obiskujejo ure splošne vadbe. — Ritmično-foaletna sekcija; več let uspešno dela pod vodstvom Gi-zele Natek itn Ane Domenik. Vsako leto priredijo več nastopov ritmične in baletne skupine. — Rokomet; že dve leti z uspehom tekmujejo v Štajerski conski ligi in trenutno zavzemajo peto mesto na lestvici. Delo sekcije Uspešno vodi predsednik Franc Kac. — Smučanje; slabe snežne razmere onemogočajo, da bi sekcija lahko priredila več tekmovanji v Sošta-' nju. Člani sekcije pa se redno udeležujejo tekmovanj na Koroškem in Celjskem območju, vsako leto pa organizirajo tradicionalni veleslalom za »Kajuhov pokal«. Milan Novak: Marljivi strelci Strelski šport je v občini zelo popularen. Občinski strelski odbor združuje devet strelskih družin s preko 400 člani. Najbolj delovni strelski družini sta »Usnjar« iz Šoštanja in »Rudar« iz Velenja. V teh dveh družinah je vključeno največ članstva. Letos je bilo organizirano liga tekmovanje, kjer je sodelovalo vseh devet družin in 29 občinskih prvenstev in meddružinskih srečanj. Naši strelci pa so se udeležili 10 medobčinskih in republiških prvenstev. — Šahovska sekcija; lepo sodeluje z velenjskim šahovskim klubom. Skupno prirejajo vrsto tekmovanj in turnirjev. Imeli pa so tudi nekaj mednarodnih srečanj.. Največ uspehov so imeli Jože Pukmajster, Janko OsojnJk, Aco Radosavljevič, Polde Jamnik in Franc Potočnik. — Nogomet; enajstorica Partizana Šoštanj je letos osvojila prvo mesto v CNP in se tako uvrstila v višje tekmovanje v SCNL-vzhod. V novem tekmovalnem okolju so se dobro znašli. Razen nekaj' spodrsljajev so prvi del tekmovanja uspešno zaključili in se uvrstili v sredino lestvice. — Košarka; je ze vrsto let najkvalitetnejša športna panoga v Šošta- nju. Košarkarski klub že štiri leta tekmuje v slovenski ligi. V letošnjem tekmovanju so dosegli peto mesto. Organizirali so medmestni turnir v počastitev občinskega praznika in odigrali več prijatelj sikih pa tudi mednarodnih tekem. Klub posveča veliko skrb vzgoji mladih igralcev, ki bodo v bodoče lahko dostojno zamenjali starejše. — Kegljanje; društvo je s prevzemom kegljišča, dalo vse možnosti kegljaški sekciji za vadbo in tekmovanje. V sekcijo je vključeno precejšnje število starejših članov, ki v tej panogi najdejo prijetno razvedrilo. Člani sekcije tudi sodelujejo na raznih medobčinskih turnirjih. Albin Amon: Vse za obstanek v ligi Izpad nogometnega kluba »Rudarja« iz slovenske1 nogometne lige je bil povezan s težkimi finančnimi problemi. Zato je upravni odbor kluba poskušal sanirati razmere. Ker so vsa prizadevanja bila zaman je odbor v celoti odstopil, klub pa se je razformiral. Nekaj igralcev se je vključilo v nogometni klub Celje in Partizan Šoštanj. Ostali igralci pa so skupaj z NK Salekom ustanovili nov klub Velenje, Novo ustanovljeni kluib so vodili ljudje s premajhnimi izkušnjami, zato kljub dobri vod ji niso uspeli, da bi se enajstorica bolje uvrstila v SCNL. Na ta neuspeh je močno vplivala neredna vadba, težave s trenerji, premajhna skrb za vzgojo mladih igralcev in drugo. Vse to pa je pov- zročalo, da je enajstorica nastopala nevigrana, saj so skoraj: na vsaki tekmi igrali drugi igralci. Na take razmere v klubu pa ne gledajo vsi simpatizerjii ravnodušno in želijo po svojih močeh in izkušnjah pomagati, da bi moštvo ostalo v tem tekmovanju. Da bi se prizadevanja uresničila, je upravni odbor klubajpo organizacijski strani pripravil plan in obseg dela ter uvedel delitev nalog, tako da bo vsak član odbora vedel kaj je njegova naloga. Po tehnični strani pa bo storjeno vse, da bi se končno utrdila ekipa s solidnimi igralci, ki so pripravljeni z dobro organiziranimi treningi v spomladanskem delu nadoknaditi zamujeno. Najboljši velenjski strelci v družbi z državnimi reprezen-tanti iz Celja na strelišču v Lajšah. organizacijo tekmovanj. Zaradi pomanjkanja teh rekvizitov se niso mogli udeležiti več tekmovanj. Sabljači so se poleti pridno pripravljali kar na vrhu stanovanjskega bloka. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DBLOVBBOA LJUDSTVA O B CIH B VELENJE Lastnik ta izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, LJuban Naraks, MIlan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Traropuš, Alojz Zavolovšek ta Rudi 2evart — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna Številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 30 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje ta 73 novih par ali 373 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozltura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov ta fotografij ne vračamo — Tisk ta kUšeji; UP Celjski tisk Celje. NajmasovnejSe je bilo tekmovanje z zračno puško za zlato puščico. V tem tekmovanju je sodelovalo več kot 100 strelcev. Odbor skrbi tudi za vzgojo in izpopolnjevanje strokovnega kadra. Letos sta dva inštruktorja končala dopisno trenersko šolo. Tako imamo sedaj dva trenerja in osem inštruktorjev. V letošnji kategorizaciji strelcev so si pridobili značko odličnega strelca člani: Hubert Višner, Franjo ŽuČko, Franc Avberšek In Janko Seme in mladinci: Zdenko Jesih, Janez Godec in Breda Leskošek. Značko dobrega strelca pa pionirji: Darko Burger, Franc Krulej, Žvonko Plankel, Mišo čulk, Marjan Lipičnlk In Zdenka Slomšek. SREČANJE Z VAN EVIDENTIRAM! PRVI MOŽNI KANDIDATI GOGHOM (Nadaljevanje) Občani so na sestankih že začeli izbirati možne kandidate za poslan-dobil odgovor v obliki nove skupine ce in odbornike. _ ljudi, tokrat celo Madžarov iz dalj- „ V Ravnah so na letni konferenci ne Budimpešte. Ob vsem tem sem SZDL evidentirali za poslanca v rese nekako umiril in »gužvo« izkori- publiški zbor skupščine SRS Alojza stil za to, da sem si v pritličju ogle- Ribiča, direktorja elektrarne Šo- to, ki obsega Glavni trg pa: Ivana Ureka, Jpžeta Mravljaka, Slavka Slatinška, Ivana Ojstrška in Ivanko Švarcevo. V republiški zbor skupščine SRS pa so evidentirali: Martina Primožiča, Alojza Ribiča in Olgo Vrabiče-vo. Beograd v ponedeljek pred Dnevom republike. Beograd, milijonsko ..... — —, —-------- r------•>.-„-<=— v. . • » ^ x.„ ... mesto stikališče vseh balkanskih dal razstavljene arheološke izkopa- stani m Ivana Gušica, upravitelja poti je svečano okrašen v pričako- nine. Medtem sem nekako mimogre- —— nh. vanju našega najpomembnejšega de le prišel v prvo nadstropje, kjer praznika. Beograd, ki združuje vpli- pa se je vrsta spet zataknila. Paven- ve vseh mogočnih kultur, je dobil dar, tokrat mi ni bilo žal, kajti oko dvojčka, na drugi strani Save, v po- mi je takoj zastalo ob pogledu na polnoma drugačni zasnovi. Ljudje čudovite kipe mojstrov Meštroviča, hite na vse strani. Trgovine so pre- Dolinarja, Rosandiča in Kršiniča, ki polne, kajti treba se je pripraviti za so z izredno lepoto dominirali v PROBLEMATIKA UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA RES JE DA PLAČUJEMO PRISPEVEK ZA MESTNO ZEMLJIŠČE, TODA NE ZATO, DA BI NAMERNO UNIČEVALI. V zadnjem času se je stanje ureje- Res je, da so križišča naših pešpoti preveč geometrijsko izpeljana, toda to še vedno ni opravičilo za sanatorijia Ravne. Za odbornike občinskega zbora so predlagali kot možne kandidate: Jožeta Tajnika, Zdravka Mevca in Ivana Kumra. Tudi na letni konferenci SZDL v Paki pri Velenju so evidentirali za nosti mestnih zelenih površin in možne kandidate v občinski zbor: cest močno poslabšalo. Velenje s ___________-______ ___ _________ - Franca Lampreta, Antona Višnerja, svojim zanikrnim izgledom ne pred- ustvarjanje novih prehodov. Spo- dvodrovnoVratz^vanjiefTramva j Je, prostoru veličastne avle. še posebno Franca Oštirja in Vinka Hudoverni- stavlja več tisto, kar je še pred ne- mladi bodo ostre vogale zaokrožili poln potnikov komaj pridrvel na me je impresioniral Meštrovičev ka. davnim. Bilo je ogleda vredno, vzor- in asfaltirali. Upamo, da bo s tem ™ ' •------- ;—i—:i ■ ^o^i^o^c.r,; nom/tni -.rrvioV oKiu/ n Člani krajevnega odbora SZDL no urejeno mesto. Zdi se, kot da so končno dosežen zaželjen uspeh. Šoštanj pa so na zadnji seji eviden- šli v pozabo vsi napori Velenjčanov, Zelenice uničujejo tudi otroci, ki tirali kandidate za odbornika Občin- ki so sami urejevali okolje blokov, se igrajo na njih. Celo v neposredni skega zbora v volilni enoti, 'ki abse- pazili nanj in ga negovali. Te zavze- bližini otroškega igrišča_(ob šaleški ga Korotansko cesto: Lojzeta Na- tosti ni več opaziti. Čeprav komu potnika, Avgusta Voharja, Mirosla- nalno obrtni center redno čisti zele- pvm , n vi i ilij p. . ---- .i- ----1------ . i Ai -i-- T • Slavijo, kjer sem izstopil in se izgu- nadnaravni narodni vojak Obilic, ki i -i '_____v • •__x---- 1-: I« v r-avrrilTOTii tnTnni17i(-iii Hilip cllltitl bil v množici pešcev, ki so hiteli in butali drug ob drugega noseč pod pazduho in v rokah vse mogoče stvari iz bližnje »pijače«. Večkrat sem srečal tudi take, ki so v naroč v razgibani kompoziciji daje slutiti silno moč davnega, a še vedno živega legendarnega bitja Kosovske bitke. Ker po ogledu teh umetnin nisem kanil tratiti časa zgolj v čaka- ju nosili pravega živega pujska, kaj- nju, sem poprosil službujočega ku- va Vrečka, Alojza Kurmanška in niče in ulice, so le-te vedno polne ti »odojak« je za njih prava posla- stusa, da mi dovoli ogled dvoran, Kristo Vengustovo. Za volilno eno- -A---11— T —— stica, ki je ne more nadomestiti no- kjer so razstavljene slike starih ju- bena druga jed, razen morda popu- goslovanskih mojstrov z znanim Pa- larni burek. j° Jovanovičem in Jovanom Bijeli- Tudi jaz sem hitel proti Narodne- čem na čelu. Cim je slišal, od kod mu muzeju, kjer je odprta Van Go- prihajam, in da sem Slovenec, se je ghova razstava, kajti vreme se je na mah spomnil, kako je »lepo kod spremenilo. Po sončni nedelji — je vas« in me prijazno pospremil v ve-bil ponedeljek meglen, pust in redke like sobane, kjer sem nemoteno uži Zaceli smo brez nesreč 14, 16, 18 in 22 ter ob Cankarjevi 1 in 2) jim ni prizanešeno. Nekateri starši pravijo: »Kar naj skačejo po zelenicah, saj plačujemo prispevek za zeml jišče!« Žal, le-ti ne vedo, v ne na val v slikah, ki so kot živa priča prepričljiv dokaz balkanske kulture in hkrati tudi nacionalne zgodovine. Še globoko pod vtisom domače umetnosti sem v nekem čudno sve- ostalih kulturnih romarjev prispel pred veliko razstavno dvorano z Van Goghovimi deli. V avli II. nadstropja "spet zastoj. Zdaj gremo skozi vrata v dvorano le eden za drugim. Čeprav je bilo v prostorni avli precej stolov, so le redki sedli. Vseh ostalih se je loteval nemir, ker bodo zdaj zdaj stopili v razkošno razsvetljeno dvorano pred slike moža, ki je v slikarstvu gotovo najpopularnejši. Vsi obiskovalci so se zavedali, da je snežinke so naletavale že zjutraj. Mimogrede sem se pri Jugoslovanskem dramskem pozorištu ozrl na Kalinovo plastiko »Petnajstletna«, ki je povsem gola, kljub mrazu, stala tu in v strmi drži gledala na mimoidoče. Bilo je prijetno srečanje s slovenskim avtorjem in dokaz več o dejstvu, da umetnost druži narode. Hitel sem mimo starega dvora Karadžordževičev proti Terazijam, kjer je srce jugoslovanskega glavnega mesta. Ob mogočni palači »Albaniji«, na kateri je visel preko treh nadstropij maršalov portret, sem krenil na desno proti stavbi Narodnega muzeja. Na prostornem trgu pred domom jugoslovanske narodne armije je bila na velikih panojih reklama za najnovejši domači film »Sam« v katerem igra tudi popularni Cule — Mija Aleksič. Torej vsekakor atrakcija, saj kandidira film celo za »oskarja«. S težavo sem se prebijal skozi gnečo parkiranih vozil na prostranem trgu, koder so hiteli ljudje v sivem meglenem jutru na vse strani, da še zadnji dan urede vse potrebno za mirno praznovanje ob pečenju, vinu in kavi. Prepričan sem bil, da tik pred prazniki ne bo veliko ljudi na razstavi, saj je delavnik in treba je opraviti še to in ono. Velika gneča na pločnikih in polne trgovine nakupovalcev, vse to je dajalo mestnemu vrvežu še večji pečat prazničnega razpoloženja, ki se je ta dan začelo že zelo zgodaj. Že sem se razveselil, ko sem od daleč zagledal prazno stopnišče Narodnega muzeja, misleč, da bo pač danes zaradi delavnika in za razstave razmeroma zgodnje ure morda malo lažje. Toda videz vara, in ko sem prišel do vrat, sem presenečen obstal, kajti pisalo je, da je muzej ob ponedeljkih zaprt. Kar nekam preglasno sem za-robantil in že me je prijazen pasant opozoril, da so samo stalne zbirke zaprte, na razstavo pa spuščajo pri stranskih vratih v drugi ulici. H^in5™^?^11 v°S?la',.ST sTa.^eveda so »gužvo« Izkoristili tu-i f^J^i di v trgovske nafnene. Mimoidoče_so Kdo bi lahko zapisal kje vse so bili med novoletnimi prazniki prebivalci velenjske občine. Razkropili so se na vse stram in dočakali novo leto tako kot jim je bilo najljubše. Nekateri pa so le ostali v domači občini. Pravijo, da je bilo najlepše v hotelu »Paka«, odpadkov. Ljudje na ulicah odmetavajo vse, od papirnate embalaže prodajnih artiklov do ogrizkov in kakšrie namene se zbirajo ta sred-cigaretnih škatelj. Do smetnjakov se stva, čeprav je bilo vse obrazloženo le redki potrudijo. v posebni izdaji šaleškega rudarja, Ko opazuješ tako početje, imaš Z vse večjimi stroški urejevanja ze-občutek, da živiš v neki nekulturni, lenic, ki se uničujejo zaradi malo-neodgovorni sredini, ki nima niti marnosti, se bo nujno moral povi-prirojenega čuta za red in higieno. šati tudi komunalni prispevek. Tudi hoja čez zelenice je že skoraj vsakdanji pojav. Velenjčani si samovoljno utirajo nove poti, čeprav morajo ob njihovem izteku do asfaltirane ceste preskočiti bodečo Ker si želimo, da bi bilo naše mesto spet čisto in urejeno, vabimo Ve-lenjčane, da predlagajo, kako ponovno doseči zaželjeni red in na kakšen način zajeziti brezobzirno UIJlClllU Sli OtJIl V llCAClll L.UU11L/ oVt-~ i avujv/, ua J v- i/nu » »» uau»f v • . . . - — f.n.m VT-Hnžin <; nninn ulavn kier so poskrbeli za res prijetno razvedrilo, žico, sekajo vogale zelenic in jih s ravnanje naših prebivalcev z mest- mnarSih mi-Tliinnfnn mJamnniim TrUdi tisti- ki 50 .fivestrovali v restavraciji tem vedno znova uničujejo. Letoš- nimi ulicami in zelenicami. Predloge oJTto IX vseh cSalih nj^ poletje .so večino vogalov naj- pošljite na komunalno obrtni cel Jovan Bijelič (1886—1963): Akt to nekaj kar predstavlja vrhunec, siter že itak zelo razgibane razstavne dejavnosti našega glavnega me- ki je pred vrati kljub jutranji uri potrpežljivo čakala, da se vrata od-pro. Niti med vojno nisem nikoli videl tolikšne skupine ljudi pred trgovino z živili, kakor tokrat pred vrati za katerimi je bila duševna hrana v obliki Van Goghovih slik. Ker še ni bila ura devet, sem menil, da si lahko še prej nabavim v bližnji umetniški zadrugi nekaj čopičev in pritegnile okusno vezane knjige Enciklopedija likovnih umetnosti jugoslovanskega leksikografskega zavoda iz Zagreba, ki so jih s prijaznimi pogledi posredovale prikupne mladenke. Stal sem in gledal najprej prijazna dekleta nato knjige, pa vrsto pred vrati, pa zopet dekleta, pa še in še ... Koliko prijetnih vtisov enem samem dopoldnevu. Ob gostinskih lokalih. Nekateri so se odpravili ludi na Paski Kozjak in se v zimski idili poslovili od skrbi in veselja starega leta. šoštanjčani so 'imeli na večih mestih možnost Silvestrovanja. Hotel »Kajuhov dom« je bil poln. Zasedena pa so bila tudi ostala gostišča. Med novoletnimi prazniki mi bilo večjih prometnih niti ostalih nesreč. 29. decembra je bila v Vinski gori nesreča, vendar brez je bil poškodovan otrok, ki je neprevidno prečkal cesto. Tretjega dne v novem letu, pa je bila v Paki lažza prometna nesreča. Lažje poškodb. Nesreča se je zgodila zaradi okvare na avtomobilu. MALI OGLASI PRODAM 9 Skoraj nov kozolec prodam. Zgla- site na Celjski cesti 76. 0 Po ugodnih cenah prodam: malo rabljen pralni stroj »Alba Syg-nus«, uvožen kuhalnik na dve plošči ter lepe ameriške večerne obleke. Naslov: Doličič, Celjska cesta 31. PREKLICI # Preklicujem izrečene besede zoper Martino Levpušček, uslužbenko S. P. Tržnica Velenje. Fanika Juvan, Podkraj. # Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 170. Franc Friškovec, Škale 40, Velenje. IZGUBLJENO # 9. januarja sem pozabila žensko torbico z dokumenti iin denarjem v avtobusu ali na poti od sodobne opreme do hotela oziroma delavskega kluba. Prosim najditelja, da vrne torbico na naslov napisan v dokumentih, denar pa lahko obdrži. manj trikrat prekopali. Ponovno so ter Velenje ali pa na uredništvo Ša-bili pohojeni. leškega rudarja. NOVO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE za vezane hranilne vloge od 20. decembra 1966 do 15. aprila 1967 Nagrade: AVTO ZASTAVA 750 5 SUPERAVTOMATIČNIH PRALNIH STROJEV 3 MOTORNE KOSILNICE 3 MOPEDI TELEVIZOR 3 ŠIVALNI STROJI 2 PECI NA OLJE 2 FOTOAPARATA »KIJEV« 10 TRANZISTORJEV 10 KOLES Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo pri katerikoli poslovni enoti Kreditne banke Celje v času od 20. decembra 1966 do 15. aprila 1967 vložili in vezali najmanj 500,00 N-din za dobo nad 24 mesecev ali 1.000,00 N-din za dobo nad 12 mesecev. ŽREBANJE BO V ZAČETKU MAJA 1967. Vezane vloge obrestujemo od 7—7,5 %. VLOGE SPREJEMAMO: Kreditna banka Celje, podružnica Velenje z ekspozituro Šoštanj', vsak dan od 7.—11. ure. Od 1. januarja 1967 dalje pa tudi vse pošte na območju Kreditne banke Celje. Kreditna banka Celje podružnica Velenje in ekspozitura Šoštanj lq„, t , i ~ J t,1"™" v enem samem dopoldnevu. Ob prei vsedel na taDecirano^lon da je razstavo omogočila komisija za se malce ogrejem^n oddahnem^,' saj \ulturn? st*e s *oland- v domačem šoštanju že dolgo nisem ?ko P0513™*™ Y Beogradu. Sam ve: stal kje v vrsti. Toda, ko tem ven- leposla-nik Ho andske v Jugoslaviji darle 'dobil tudi vstopnico, je bila da muTe žirS^priču pred stopniščem za I. nadstropje [o&> razstavi naivečfesa moMra spet vrsta ljudi, ki so neverjetno po- J0CS razsja™ največjega mojstra trpežljivo čakali, da se predhodna moderne dobe ne morejo vsled eh- Jl_"? menih ovir prenesti se v ostala glav- ŽELITE DOBRO HRANO? Na dobro domačo hrano sprejmem abonente. Vsem sedanjim in bodočim abonentom želim srečno In zadovoljno novo leto 1967. Marija Vodišek, Mladinski klub, Velenje skupina obiskovalcev vrne nazaj. Morda to opisovanje ni preveč zanimivo, je pa dejstvo, da takšnega kulturnega ravnanja še nisem doživel. Ali je mit o slavnem Van Go-ghu res tako zapeljiv? Tudi na to vprašanje sem kmalu na mesta posameznih republik. Beograjsko razstavno gradivo Van Goghovih del pa je prenešeno iz državnega muzeja Kroller-Miiller iz Ho-landske. (Dalje prihodnjič) VSEM POSLOVNIM PRIJATEUEM IN PREBIVALCEM OBČINE VELENJE ŽELI OBILO ZADOVOLJSTVA IN SREČE V NOVEM LETU 1967 Kreditna banka Celje podružnica Velenje in ekspozitura Šoštanj DROBNI NASVETI Zelo občutljive senčnike za luč, ki jih težko očistimo prahu, na-mažimo s prozornim lakom. Prah bomo potem zlahka obrisali. Če namažemo nit, preden pri-šijemo gumb, z voskom, gumb ne bo tako hitro odletel. Če se nam mudi in ne utegnemo več pomiti posode, jo zložimo v skledo, polno vode, da se ostanki hrane preveč ne posušijo. Kasneje bomo to delo z lahkoto opravile. NOVOLETNI NAGRAJENCI Toliko pošte še nikoli ni prispelo v naše uredništvo kot pretekli teden. Reše-valci novoletne nagradne križanke so se potrudili In nas zasuli z rešitvami. Celo iz Zenice smo dobili pismo. Res je, da je bilo med rešitvami tudi precej nepra-vilnihk Saj smo morali za drugo nagrado izvleči kar 19 rešenih križank predno smo Izvlekli pravilno. Žreb je bil tokrat naklonjen naslednjim reševalcem: 1. nagrada, 150 novih dinarjev: Tatjana Guček, Prešernova 8, Velenje; 2. nagrada, 100 novih dinarjev: Laura Natek, Aškerčeva 12, Šoštanj; 3. nargada, 50 novih dinarjev: Nada Lebar, Stanetova 10, Velenje; 4. nagrada, 30 novih dinarjev: Urška Salobir, Šaleška 18/c, Velenje; Pravilne rešitve: Opisi za vodoravno smer — zabava, Ina, an, etr., ro. Iabiodental, razvedrila, stav, area, Ister, trnek, atlet, Oka, Atila, KK, Si, Naser, partizan, ničfa, AA, Jalen, Ladi, stepač, Pearl, kinematograf, aerodinamika, kraja, PS, rapej eks, Arizona, Maor, Ajdovčan, rudar, laiki, Osaka, Calmat. Opisi za navpično smer — Ziel, Antara, Barbara, a, varovalka, anode, lzet, Edit, NRS, Tito, Aleksandra, Lorain, stan, trta, anis. Velenjsko jezero, kariatida, ekran, Li, Panama, ta, členi, lepen, lega, aar, Ilf, čampelj, pok, tisk, Akra, erar, Rapid, smola, okus, Nada, aval, očim, raka, ara, nit, ak. TUDI OTROCI so nam pomagali. Devet jih je bilo tako pridnih, da so Izrezali razmetane koščke in sestavili sliko. Začuda! Na sestavljeni sliki je bil pravi pravcati dedek Mraz. V našem uredništvu smo sklenili, da bomo nagradili vseh Devet pridnih otrok, ki so nam pomagali. Nagrado bodo dobili po pošti: U MATKO POTOČNIK, Zavodnje št. 24, Šoštanj; 2. MARIJA PUSOVNIK, Florjan 12, Šoštanj; 3. SREČKO BRAJL1H, učenec 5. b razreda, Bračičeva 3, Velenje; 4. MARKO HOJAlV, Tavčarjeva 28, Velenie; 5. MARJAN KRAJCER, Gornji Dolič št. 64/a, Mlslinje; 6. DANIEL PECNIK, Prešernova 9, Velenje; 7. ALENKA HOJAN, Tavčarieva 28, Velenje; 8. NEVENKA BRUNSEK, učenka 2. razreda, Lipje št. 37/a, Velenje; 9. MARIJA BRODNIK, Gaberke 57, Šoštanj; TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ razglaša prosto delovno mesto VIŠJEGA USNJARSKEGA TEHNIKA Pogoj: usnjarski tehnik z 10—15 letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Osebni dohodki po pravilniku ali po dogovoru. Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Tovarna usnja Šoštanj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.