GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA

VALITVE
Ker žalimo, da bi vsi vedeli, kdaj bodo volitve, objavljamo spored volitev«
-	v sredo 9, aprila bomo volili v nagem podjetju člane zbora delovne skupnosti občinske skupščine,
-	v nedeljo 13. aprila pa bomo volili odbornike za občinski zbor,
-	poslance za republiško in
—	poslance za zvezno skupščino,
-	v četrtek 17, aprila - bomo volili člane našega delavskega svata.
NAŠ DIREKTOR-KANDIDAT ZA GOSPODARSKI ZBOR REPUBLIŠKE SKUPŠČINE je povedal....
Naš direktor, tovariš Jože Knez nam je radevolje in ljubeznivo odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili kot kandidatu na bližnjih volitvah, na katerih kandidira za poslanca v gospodarskem zboru republiške skupščine Slovenije.
darstvo na okraju Novo mesto, nato predsednik republiškega lesnega združenja v ljubljeni, a sedaj pa je zopet direktor v našem podjetju.
Toliko, na kratko, o njegovi življenjski poti do danes.
- Rodil se je lota 1925 v črni na Koroškem. Študiral je v Ilirski Soboti in v Mariboru. Član SKOJ-a je bil od leta 1940, od leta 1941 je deloval kot aktivist in v NOB pa je sodeloval aktivno od leta 1943 na Štajerskem in Koroškem.
Po vojni je bil sekretar
Ministrstva za lesno industrijo v Ljubljani, za tem direktor LIP-a, N0V0LB3A, načelnik oddelka za gospo-
KAKO OZNAČUJETE
DOBO...!
t
1
- Kako označujeta dobo, v kateri so, oziroma bodo naše volitve v naša predstavniške organe ?
» Je zlo zanimiva in pestra. Smo pač v dobi reforme in smatram,da je nastopili? že drugo dejanje naša reforme o Smo pred dvema možnostim in sicer«
-	da jo izpeljemo do konca ali pap
-	da se vrnemo še k večji administraciji, kar bi pomenilo, da odstopamo
od nje* {jJoL<£cU/. not, i.ituj
(nn
V NEDELJO
VSI NA VOLIŠČA!
VOLITVE
0 <0 0
•UcLdaJj, s i cfr. I
VLOGA SN NALOGE POSLANCEV
- jfo sl predstavljate vlogo In naloga poslancev v vseh nažih predstavniških organih?
• Poslanec je zastopnik vc— lilcev, ki je istočasno integriran (vključen) v
enega izmed teh organov v katerega je bil pač izvoljen in ker se včasih ločujejo nekateri pogledi tar stališča. Zato mora znati zavzeti se za tista, ki so po njegovem prepričanju najbolj pravilna.
NAJBOLJ POMEMBNA NALOGA V NASLEDNJIH ŠTIRIH LETIH
- Katere so oziroma katere bodo najbolj pomembne naloge teh predstavniških teles?
• Najbolj pomembne naloge naslednjih štirih let bo vsekakor IZPOLNITEV druž-beno-gospodarskega sistema, za kar smatram, da bo
potrebno tole«
-	razrešitev nasprotij■ ki nastopajo zaradi nedoločenega položaja družbene lastnine,
-	Izpopolnitev delovanja tržnega mehanizma v smeri večje liberalizacije , a ne v smeri več-
je administracije,
-	rešiti vprašanje planiranja tržnega gospodarstva - posebno v našem gospodarskem - družbenem prostoru,
-	ustvariti pogoje z deviznim režimo in mednarodnimi odnosi za večjo vključevanje našega gospodarstva v svetovno tržišče,
-	utrditi institucijo socialistične solidarnosti in s tem položaj človeka v naši družbi*
KAJ MENITE 0 ODNOSIH POSLANEC -.VOLILEC IN OBRATNO ?
- Kaj pa menite o odnosih POSLANEC : VOLILEC IN VOLILEC t POSLANEC?
. Med njima mora biti kar najtesnejše sodelovanje, informiranje in vsestranska pomoč, kajti le v tem ja bistvo samoupravljanja in sodelovanja pri ure je-
KAJ PRIČAKUJEMO
- Kaj pričakujemo mi v NOVO-LESU v naslednji mandatni dobi?
* Vsaka gospodarska organizacija bo živala v po-_	gojih nadaljevanja gos-
vanju gospodarsko-družbe-nih problemov* Ne gre le za to, da volilci nekoga izvolijo, temveč je vačno to, kar nastopi šele po volitvah,da se oba - poslanec in volilec - lotita združeno reševanja zadev , ki so na dnevnem redu«
Ml V .NOVOLESU
podarske reforme tako kot bo sama sposobna, uporna in usposobljena za odprto tržno gospodarstvo.
Od družbe moramo zahteva-
ti, a, na pričakovati takšne ureditve družbenih -sistemov, ki bodo pospeševali razvoj gospodarstva nasploh, zlasti pa priznati tistim, ki ao-sposobnejšl, večjo perspektivo - bolšo bodočnost in to, kar zaslužijo s svojim delom« Novo-las se je doslej uspešno vlcgučeval v reformska tokove in verjamem, da bo to tudi v bodoče*
i

Razgovor je potekal v prijetnem vzdušju in menimo, da nam je naš kandidat povedal vse najbolj značilne stvari in probleme, ki so pred nami vsemi, prav posebno pa se tičejo naših gospodarskih organizacij in naših predstavniških teles«
KANDIDAT ALOJZ FALČIČ, ki kandidira na listi kandida-: tov občinskega zbora obč. skupščine Novo mesto v Podturnu jo ljubeznivo odgovoril na t naša vprašanja t

;/
j
1« Kako je bilo predno ste bili upokojeni?
- Doma sam iz Vrhnika v Loški dolini, Tam je tekla moja mladost, ki ni
bila preveč rožnata, saj smo marali trdo delati
na majhni kmetiji in si drugod služiti kruh. V NOE sam pričel sodelovati leta 1941 in v partizane sem odšel lata 1942. Dve sestri in brat eo padli v borbah leta 1943. Po osvoboditvi sem bil zaposlen pri Min.za notranje zadeve, pri Min. za delo In tudi v

ing. ANDREJ BAJT
Predstavljamo vam kandidata za zbor dalovne skupnosti občinske skupščine
Ing. Andrej Bajt je bil rojen 1937 leta v Črnomlju kot sin delavskih staršev. Šolal se je v Črnomlju in v Ljubljani. Tehnično srednjo šolo lesne stroke je končal leta 1958, Višjo lesno šola pa 1967.
Služboval je najprej v LIP Češnjica na delovnem mestu tehnologa.	J
Od začetka 1965 leta pa je zaposlen kot tehnični vodja v tovarni drobnega pohištva. j
Je član ZK in član občinske konference ZK. Sodeloval je večkrat tudi v raznih mladina j skih delovnih akcijah.
V svojem delovnem okolju je zelo priljubljen in je poznan ! kot dober strokovnjak in do- \ ber delavni tovariš.	j
dipLinn.?.MA^d NOVAK !
v	I
Dipl.ing. Zmago Novak se je rodil 1936.letal v Mariboru.
Že zelo zgodaj je ostal brez j staršev, očeta so leta 1941 ustrelili Nemci, ostalo družino pa so poslali v nemško taborišče. Šolal se je v Trstu Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Najprej se je izučil za mizarja, nato je končal Tehniško srednjo šolo lesne stroke v Ljubljani in to leta 1957. Leta 1962 je diplomiral na lesnem odseku pri gozdarski fakulteti v Zagrebu. Služboval je p®'*' l0t v"Brestu" v Cerknici na raznih vodilnih delovnih mestih.
Pri "Novolesu" se je zaposlil jeseni 1967 in to na delovnem mestu vodje razvojne službe.
KJ
' KANDIDATA
Sedaj pa ja obratovodja v TSPc
Ing. Novak je član ZK in sekretar osnovne organizacije ZK Novoles. Sodeloval je v raznih družbeno političnih organizacijah kot "Rdeči križ", bil je porotnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani itd. Ukvarja se tudi s športom in je poznan kot zelo dober šahist.
Zaprosili smo ga za krajši razgovor in se je našemu vabilu, čeprav je zelo zaposlen, rad odzvalo
Kaj menite o vlogi odbornika v občinskem zboru delovnih skupnosti?
- Menim, da bi bilo treba našim kolektivom posredovati več informacij o gospodarskem razvoju našega področja. Morali bi seznaniti javnost o problemih zapo-sljevanja
slevanja, o komunalni problematiki in o izobraževanju.
Poleg tega bi bilo prav, da bi zbori delovnih skupnosti res obravnavali konkretno problematiko in posredovali in podpirali akcije na vseh področjih našega družbenega dogajanja,ki pomenijo napredek in zadovoljstvo naše družbe.
Kaj pa mislite o našem internem glasilu?
Sinatram, da ne bi bilo odveč, če bi tu in tam zasledili v našem glasilu tudi kakšno novico o problemih, ki tarejo druge gospodarske organizacije , predvsem tiste , ki so nam sorodne.
STEFAN JAKLIČ JANEZ BUKOVEC
jr*Ywt-: ■*;*»*'• *•»■*•'* im1	"»v xv-w
Kandidirata tudi tovariša Štefan Jaklič in Janez Bukovec, ki ju vsi dobro poznamo.
Kaj več nismo mogli napisati o njima zato, ker uredništvo ni prejelo pravočasno potreb-
KDO JE LAHKO KRVODAJALEC
Vsak idrav ćlovok obojega spola od 18. leta dalje
■________________
Zahvala!
j Ob nenadni izgubi očeta, se \ I zahvaljujem sindikalni podru-| |žnici TDp za darovani venec in vsem ostalim za izrečeno I
J I
( [sožalje.
I
^__ Grubar Joža
Urejuje uredniški odbori
Janko Goleš ,dipl.iur. , Marjan Lukanc,dipl.ing., Gabrijel Makuc, tehnik, Jože Pirc, Stano Šuln, šef rač.sekt., Berta Zelnik,vodja ICAndrej Žnidaršič,ing.
Odogovmi uredniki Bogomil LILIJA,ing.
Tehnični uredniki Gabrijel MAKUC,tehnik
Tehnična risarka in ilustratorka:
Andreja TRAMPUŽ, teh.ris. TiBka DU "Tomo Brejc" v ICranju
Maklada 12oo izvodov.
Izhaja vsakega 1. in 15. v ma se cu.
Izdaja "Kovoles" lesni kombinat v Straži pri Novem mostu
VOLITVE .
KAND! DAT ALOJZ PALČIČ
(X/ou)Lc>.y, z jf. s?ra*> t'-)
Kamniku, kjer sem bil nasadnje direktor delavskega doma* Upokojen sem
bil leta 1966.
2.	Ali ate sodelovali v političnih organizacijah?
-	Seveda aem. Od leta 1944 sem Slan ZK in sem deloval kot sekretar njenih organizacij v raznih krajih, a največ pa v Kamnika.
3.	Slišali smo, da ste bili -tudi v drugih organizacijah.
-	04, bil sem v obč. sind. svetu, v svetu za kulturo in prosveto, predsednik šol. sveta in uprav, odbora, sodnik - porotnik in član odbora ZB
in društva "Partizan".
Za svoje delo sem prejel vrsto odlikovanj.
Tako smo vam predstavili vašega kandidata, ki bo zastopal na volitvah, a vi pa se bost* odločili zanj z glasovanjem za ali proti.-
KDO JE KANDIDAT ZVONE ---------------- pgRC?
Zvone Perc se je rodil 1922 v Novem mestu.
Izobrazil se je v trgovski
stroki.Sodeloval je aktiv« no v NOB.Po končani vojni je bil vidni funkcionar v org«« nih naše ljudske oblasti. Sedaj je upokojen in šivi v Novem mestu,kjer še vedno de« luje v raznih organizacijah. Takemu kandidatu lahko zau« parno in zato bomo glasovali zanj. * I
Mnenje delavcev centralne remontne delavnice o samopomoči
Nekaj vrstic o samopomoči,ki se sedaj uvaja v našem podjetju, je bilo v tem glasilu že napisana, vendar o podrobnostih in sistemu te samopomoči niBmo še ničesar zvedeli«
Načelno se s tem vsi strinjamo, vendar pa še vnaprej opo-

^PLANINSKO DHUŽTVO V NOVBM I MESTU VABI VSE LJUBITELJE NA- l j RAVE IN NJENIH LEPOT, DA SE I včlanijo v družtvo. letna čla- i
I NARINA Z VPISNINO JE U.oodin.
zarjamo na to, da mora biti kontrola nad izdajanjem posojil zelo ostra, da se ne bi pojavljala to, da bi nekateri člani kolektiva stalno dobivali posojila, drugi pa ne, češ, da ni denarja v blagajni. Zato bi morali biti vsi udeleženci samopomoči redno obveščani o stanju blagajne.
Za dokončno odločitev, kdo bo sodeloval v samopomoči, pa bi radi najprej videli pravilnik, da bi bilo našo mišljenje o tem čim bolj jasno in odločitev toliko lažja. /.c
Koliko izvodov našega časopisa dobimo in komu ga pošiljamo?
Prav gotovo nas res zanima to, koliko izvodov našega časopisa nam natiskajo v Kranju in kdo ga dobiva?
Natisnejo nam od 6. številke dalje po 12oo izvodov - doslej so nam jih le looo. No, in ker jih je vedno zmanjkalo, smo morali povečati zaklado za 2oo izvodov.
časopis NOV0183 prejemajot
-	vsi upokojenci loo izvodov
-	razni naslovniki 5o izvod.
-	mehanoin skladišče 48 izv.
-	TSP (stilno) 17o izvodov,
-	TVP 285 izvodov,
-	TDP 27o izvodov,
-	žaga Straža 4o izvodov,
-	žaga Soteska 89 izvodov,
-	uprava in kuhinja 84 izvod« Skupaj 1136 izvodov.
Nekaj Izvodov(64) bo trenutno preveč, a to nič no de zato, ker jih bomo razdelili našim gostom, ki prihajajo k nam.
Straža 1. aprila." LESJUG"
Ker ima komerciala velike probleme b prodajo gugalnikov in so skladišča že popolnoma natrpana, je bil sprejet sklep-o zastonjski delitvi gugalnikov , ki bo v torek dne 1.aprila od 22. ure dalje v skladišču TDP. čas delitve je sicer pozen in neprikladen, toda določen je zato tako pozno, da se ne bi po okolici šušljalo, "da nam na gre". Gugalnik lahko dobi zastonj vsak zaposlenec našega podjetja sabo pa lahko pripelje še enega polnoletnega sorodnika, ki pa mora imeti stalno bivališče izven naše občine.
Delitve se udeležite v čim večjem številu, da bo skladišče sigurno izpraznjeno. S sabo prinesite potrdilo o zaposlitvi pri našem podjetju.
Sodelavko Marijo Vesel sem prosila za kratek razgovor.
Na vprašanja, ki sera ji zastavila je z veseljem odgovorila.
-	Kdaj ute pričali delati?
. Delati sem pričela 13.3. 1956.leta. Takrat je bila ta tovarna še v Novem rrfiBtu. Imenovala pa se je Tovarna igrač. KO se je tovarna preselila v Stražo, Bern šla tudi jaz z njo, kajti v njej je bil moj kruh in je še danes.
-	Kako se počutite sedaj?
. V Novem mestu bo bili
manjši prostori in slabša oprema. Tu je nova tovarna z večjimi prostori in boljšimi stroji,ki omogočajo večjo proizvodnjo in večji osebni dohodek. Zaradi tega se v tovarni dobre počutim.Slabo je le to zame in še za nekatere drugo, da moramo hoditi od daleč ria delo, vozimo se z avtobusom in to nas zalo utrudi.
-	Kako ste zadovoljni z eno-lončnico?
Enolončnica je za nas,ki prliiajamo od daleč na delo zelo koristna. Marsikdo zjutraj ničesar ne je in mu enoločnica pride prav za malico in zajtrk obenem. Zdi pa se mi, da
zdravja. Če si zdrav.lahko greš na delo. S pridnostjo si zaslužiš denar in zanj kupiš, kar si želiš. če pa zdravja ni,eo vse podre. Zato je edina moja želja, da M ostala tako zdrava kot se., sedaJ.
Obvestilo vnem članom kolek-1 Iva!
10 3inč tkalne organizacije sporoča, da o vsebini anonlv-nlh pisem ne bo razpravljal na svojih sejali.
Sledile so manjše predelave strojev. Rosno pa sem se /»čel ukvarjati s stroji ob selitvi psrketame iz Bta-rih prostorov v nove. Selitev je pospešil znani požar v sušilnicah in s tem tudi moje angažiranje na področju konstrukcija. Ko je stekla proizvodnja parketa v novih prostorih in z novo tehnologijo, sem bil premeščen z delovnega mesta vodje par-ketarne za vodjo mehanične delavnice , ki se je prav takrat formirala z združitvijo vzdrževalne službe na žagi in remontne delavnice.
Vsa pisma na naš ra slov naj bodo podpisana s čitljivimi podpisi.
Predsednik IOs Štefan Jaklič
'as sodelavec Frar.c Saje je diplomant srednje tehnične šole lesi.e otroke. Prt pod-
jetju je od 1953 leta. Z njegovim prihodom je obrat v Straži pridobil prvega v lesni stroki šolanega sodelavcu. Služboval jo na več odgovornih mesti)'-. Trenutno dela na rekonstrukciji TVP. Čeprav ima samo lesno šolo, Je velik strokovnjak za lesno obdelovalne stroje in obenem konstruktor mnogih strojev, ki obratujejo v naših obratih«
Začel sem s sistematičnim študijem strojne tehnike in tehnologije. Posebno mi je manjkalo spoznavanje kovinskih materialov, kar je bilo najbolj potrebno za uspešno delo.
TVOJ NAJVEČJI USPEH V TEJ STROKI ?
Vsak stroj ali naprava je bila uspeh zase. Delali smo.kolikor smo bili sposobni in kakršna orodja smo imeli na razpolago. Za vsako novo napravo smo bili za izkušnjo bogatejši. Vsekakor je bil za tiste čase največji uspeh izdelava avtomatskega poravnalnega stroja naše konstrukcije, ki se je odlično obnesla. Po tem uspehu som dobil več zaupanja vase in v svoje sodelavce. Ho, potem je šlo lažje, čeprav je bilo večkrat potrebno študirati razne podrobnosti pozno v noč. Zahtevnejših strojev smo se lahko lotili šele potem, ko smo nabavili univerzalni rezkar, ki nam jo najbolj manjkalj.
IM PRIZNANJA?
so enolončnice preveč enolične. Želimo spremembe v našem jedilniku.
- Kakšne želje imate za bodočnost?
. Zdi se mi, da ima največ tisti človek, ki je zdrav Zato ei želim predvsem
Tovariš Suje, kaj te je spodbudilo k konstruiranju raznih strojev in strojnih naprav?
- Vsekakor prilike. Začelo se je z rasnimi izračuni vrtljajev in obodnih hitrosti ter enostavnimi skicami,kot pomoč meiiar.ični delavnici.
Ne sinem so pritoževati. Sicer pa je že priznanje, če naprava v redu deluje.
Il.'AŠ KAKŠEN VESEL DOGODEK Htl DELU?
,	5
(fjwcL4k,(j. na C- s fr.)
Kaj je novega. n
_v Soteski •
Ktojtf. s S^rCtOl')
Pogled na Sotesko pred vojno in po vojni
Zelo lepo je izgledala naša Soteška dolina leta 194o.
Nismo imeli ne vem kakšnih zgodovinskih zanimivosti paš pa smo se ponašali z našim lepim gradom, čeprav ni bil last nas vseh, smo bili kljub temu ponosni, saj je bil v njem za marsikaterega Soteš-čana odrezan košček vsakdanjega kruha.
Danes je ta grad v razvalinah, ki so poraščene z zelenim bršljanom. Pod gradom je tekla zelena KRKA, kot teče še danes. Nad njo so se razprostirali bogati zasajeni gozdovi.
Pogled na nekdanjo Žago je bil precej drugačen kot je danes. Pa vendar je na tej žagi služilo kruh že nešteto naših očetov, dedov, kateri so imeli mnogo slabše pogoje za delo, kakor jih imamo darne a mi.
Pa še par besed o tem,kako izgleda Soteska danes. Komaj smo nehali premetavati sneg, pa nas je zopet "zalila" razburkana Krka. Naša električna energija je tako na kraju,
Z domačih hocv /
Problem:
~
'Tine s "Kam pa mahaš tako oprtan, pa če smuči imaš?"
; Lojze: "Ji/tri bo prosta sobota, potom je nedelja, v ponedeljok bon pa plavoga usekal. Se grem v hribe smučati"
Tine: "Blagor tebi , ko utegneš zapraviti denar. Jaz pa delani oj sobotah in nedeljah pa sc os delavnikih. Zato niti no utegnem uporabiti denarja!
6
da se zvečer, ko doma prižge mo luči vprašujemo ali smo sploh vsi doma, ker se ne vidimo. Tako,da smo lstos kar naprej "tepeni". Prej je bilo preveč snega, a sedaj pa je preveč vode in premalo hlodov. To pa je poglavje zase!
Včasih je na naši žagi tudi zastoj. Ko bi radi delali pa nimamo hlodov. Razumljivo je, da je bil velik sneg. Ker pa delamo vsi po planu "je treba tudi sneg planirati".
Nihče ne ve, koliko bo Bnega zapadlo. Zato je treba "plan snega povečati". Obenem pa je treba povečati plan hlodovine, da ne bodo ostala naša skladišča prazna, kot so ostala letos.
Vsaka dobra gospodinja mora biti založena z določenimi potrebščinami vsaj za en mesec. Zato bi morala biti tudi naša krlišča založena vsaj za en mesec s hlodovino. Upamo in želimo, da se kaj takega v bodoče ne bo več dogajalo. Nehajmo se držati starega pregovora , ki pravi: "Kar se Janezek nauči, tudi Janez zna".
Ampak vsi Janezi se morajo poboljšati pri oskrbi s hlodovino.
Marica Fifolt
8KEJ:	BESED
pr "
SAM QUp Sl AVL J ALCI
Najbolj me veseli, če Bode-lavoem s strojem ali napravo
olajšam delo, poveča se sto* rilnost ter zaslužek.
ČITAŠ NAŠ ČASOPIS?
Vedno.
KAJ TI V NJEM UGAJA IR KAJ NE?
Vsebina lista je zelo dobra in pestra in tudi oblika mi jo všeč. Posebno mi je všeč humor na zadnji strani. Svojo edino pripombo bi imel na tehniko tiskanja, ki na omogoča kvalitetnega prikazovanja fotografij. Sicer bi tudi-jaz prispeval razno slikovno dokumentacijo iz proizvodnje. Želim našemu glasilu boljši tisk, ker ga zasluži po svoji vsebini in pestrosti. Za povečane stroške tiskanja bi se že "ujel" kakšen dodatni dinar.
DOLGA LETA 31 AKTIVNO SODELOVAL V GASILSKI ENOTI PODJETJA, VEMO TUDI,DA GREŠ VEČKRAT NA TRANSIU ZIJSKO POSTAJO. KOLIKOKRAT SI ŽE DAL KRI?
Trinajstkrat. Vem pa za sodelavce pri podjetju, ki so jo dali že večkrat in vabim med redna krvodajalce prav vse sodelavce!
TVOJE ŽELJE V BODOČE?
želim, da bi se podjetje še-napraj tako uspešno razvijalo.
Tak je naš Saje, tih, skro— men in vedno pripravljen pomagati komurkoli in kadarkoli. - Š.J.
) n	........'Tl
5
Lliki
Vsak požirek alkohola uniči več tieoč možganskih celic
Zdaj bo tudi eksperimentalno - z laboratorijsko analizo vsega procesa dokazali tisto, kar je bilo že dolgo znanot da ima konzumacija alkohola daljnosežne posledice na človeški organizem. Ugotovili so, da vsak požirek alkohola, ki ga človek tudi v čisto nedolžnih količinah vnese v organizem, uniči na tisoče možganskih celic. Alkohol neugodno deluje tudi na druge človeške organe, vendar je njegova rušilna moč, kakor so zdaj ugotovili, usmerjena predvsem proti možganom.
Doktor Melvin Knisely z medicinske fakultete v Charistonu v Južni Karolini je ugotovil, da je neposredni razlog poškodbe možganov dejstvo, da alkohol blokira priliv kisika v možganske celice in povzroči s tem njihovo smrt. V tem procesu poškodbe možganskih celic 3 konzumacijo alkohola ni razlike med pijancem in človekom, ki pije samo izjemoma - razen v intenzivnosti. Ni možno, tako trdi, da bi se pri nealkoholiku, ko ne pije več, poškodovane celice regenerirale. Izgubljene so za večno.
?o tistem, kar izhaja iz nje-govih ugotovitev, ustrezajo posledice pri osebah, ki pijejo mo ob izrednih priložnostih - na sprejemih ali na zasebnih proslavah, nekako posledicam, ki jih zapušča n& človekovih možganih staranjei pojavlja se pozabljivost, zzks danost, neodlo-
čnost, pomanjkanje koordinacije. Pri kroničnih pijancih so možgani že tako poškodovani, da so na primer neuporabni pri egzatnem pouku medicine. Is možganov nekega kroničnega pijanca se študenti nikoli ne bi mogli naučiti, kakšni so v resnici človekovi možgani - takšna je namreč stopnja poškodbeo
Po besedah dr. Kneselyja povzroča alkohol strjevanje krvi, s čimer zavira dotok kisika v možgane. Kri, ki je zaradi alkohola gostejša kot sicer, je blokirana pri pretoku skozi možganske celice ,_ zaradi česar ostanejo nekatere celice brez nujno potrebnega kisika® Odmro v 3 do 2o~ minutah. 7 eni "rundi", zaradi katere je človek "srečen", so njegovi možgani morda izgubili do loo.ooo celic, pri
tem pa je poškodba trajna. Možganske celice se ne reproducirajo, ni jih mogoče zamenjati. "Edina pot, da alkohol ne bo poškodoval vaših možganov," pravi dr. Kni-sely,"je , da čisto hladnokrvno prenehate piti."
Znano je mnenje, da človeški možgani zaradi bolezni in iz drugih razlogov, končno pa tudi zaradi staranja, izgubijo vsako leto nekaj celic in da konzumacija alkohola zadeve bistveno ne spreminja. Dr. Knisaly priznava to dejstvo in pravi s "Alkohol ra-pidno pospešuje ta naravni proces. Colo osebe, ki menijo, da so svoj organizem "navadile" na alkohol, da ga že zelo dobro "prenašajo",se motijo, kajti ni organizma® pravi znanstvenik, ki bi lahko kljuboval pomanjkanju kisika.
(J/A&ALJ. A//{ S. STA.)
nas
B »ni
gJS rp r 'r'
t
ianoatDnr
Anketa
mzzzzzzut
Izid ankete med člani sindikalna organizacije na upravit Anketiranih je bilo 34 članov.
Za enodnevni izlet v Lipico in škocjanske jame se je odločilo 24 članov, za izlet v Nazarje 8, štirje pa so predlagali organiziranje izleta še na Pohorje. Zagrebški velesejem in v Kočevje. Za članstvo samopomoči pa se je izjavilo 15 članov, a 6 pa Jih je bilo proti temu. Ostali se niso opredelili.
Torej bomo organizirali izlet v maju v lipico in Škocijan-
i n nan a nm
ske jama. Organizirali bomo tudi samopomoč.	___
VAZU O !
UPOKOJENCEM...
iz naše tovarna bomo tudi pošiljali redno naš tovarniški list brezplačno. Vseh je 96. V primeri pa , da smo pomotoma koga še izpustili ali nehote prezrli, pa prosimo, da nam to sporočite. Istočasno vas prav vljudno vabimo k sodelovanju pri našem listu in pri zbiranju podatkov za pisanje zgodovine delavskega gibanja v "Novolesu" -
Urednik *7
2a


*-i\ IX. kongres ZKJ ^


PO 9. KONGRESU ZKJ
Kot po veakem dolu, ocenjujemo tudi dolo kongresa ZKJ. Ocena je na kratko rečeno dobra. Že samo zanimanje in aktivnost pred kongresom doma in v svetu nam je dokaz, da je to zalo velik dogodek in da od njega pričakujemo zelo veliko. Zelo številne delegacije iz tujine , ki so prisostvovale na kongresu zgovorno dokazujejo pomembnost tega dogodka, na to smo lahko ponosni. Tudi časopisi v tujini so podrobno spremljali delo kongresa in ga ocenili zalo pozitivno.
Ni potrebno, da bi obnavljali sklepe in smernice kongresa, ker bi bilo preveč suhoparno, tsga je bilo zelo dosti v dnevnem časopipji, radiu in televiziji. Zelo kritično se moramo vprašati, mi komunisti našega kombinata, kaj, kako in kdaj naj aktivno delamo.
Naše delo do sedaj ni bilo popolno. Vsak posameznik je dal na svojem delovnem mestu, lahko rečem, vse od sebe. To se vidi po uspehu podjetja in pa tudi po prejetih osebnih dohodkih. To pa ni dovolj. Manjka nam še skupnega dela. Prepričan sem, če nomo delali
TITO PONOVNO
organizirano in si izmenjali mišljenje o katerem koli problemu, da borno uspeli rešiti ša tako taške probleme. Sedaj prihaja zelo velikokrat do nesoglasja med samimi komunisti. Ravno radi tega,ker nismo vsi pravočasno seznanjeni z določanimi problemi.
Če pa smo ž« se-znan jeni, pa smo različno. Vsak si pač po svoje razlaga razna probleme. Zato pa Je zelo nujno, da pričnemo z delom tudi na tem področju. Vem, da bi marsikateri problem, ki je do sedaj nastal, odpadel.
Po manjkljivoat naše organizacije Je tudi v tem, da nimamo dovolj članov iz vrst delavcev in da nimamo mladih.
S takšnim našim delom pa Jih zagotovo ne bc?no pridobili.
Od skupno 1261 delegatov, ki so glasovali, Jih je bilo 1258 za predlog, da bo Tito ponovno predsednik Zveze komunistov Jugoslavije
PREDSEDNIK ZKJ
.sa	-'mr-. irrvmvrrsrRKzss
*
*
ALK'" H' ! . FP.CfTL /1f MAl'r fi
Dr. £ni8*ly gradi svoje ugotovitve na raziskavah, ki Jih je financiralo ameriško ministrstvo za socialno skrbstvo. Neposredno Je proučeval 3o alkoholikov in pri tem prišel do kapitalnih ugotovitev.
*s 17 E»®ocih je bilo 3o pacientov - 13 žensk in 17 moških - pod neprestanim medicinskim nadzorstvom. Vsi so imeli preteklost alkoholikov - nekateri med njimi so pili w&m včasih, v posameznih obdobjih svojega življenja, bili so drrir.i premožni, da so
si lahko privoščili najkvalitetnejše pijače. Z analizo so ugotovili, da je bila pred vstopom na kliniko kri pri vseh teh pacientih gostejša, kot je naravni odstotek, čez čas, ko so jim alkohol odvzeli , Je kri kazala "tendenco normaliziranja". Ko pa so eksperimentalno umetno vbrizgali alkohol v kri, se je zadrževal v njej precej dlje kakor sicer, tudi po nekaj dni.
Seveda, za zdaj še niso ugotovili natančnega števila celic, ki. jih uniči ve&k kozarec alkoholne pijače, vendar pa izna nekaj činitel jev vee-
kakor odločilno vlogo- med drugim tudi telesna konstrukcija tistega, ki pije. Tsndar, alkohol škodljivo deluje tudi na mišično tkivo.
Kljub svojim utotovi tram ja dr. Knisely pogosti prijatelje, ki «a obiščejo, a pijačo,Teda j pravi takole s
"Kadar maram svojim gostom ponuditi pijačo, J« to vedno izbira« ali bom ubil vsaj lo.ooo njihovih možganeidh celih, ali p* njihovo prijateljstvo. Prepuščam Jim izbiro. Odločijo se za pijačo."
0
Sam dr. Knisely popije včasih malo pivo.
Drobni nasveti
Rdečega vina n« omamo postavljati v hladilnik. Serviran mara namreč imati tamparaturo vinska klati.
Naparana limona sa vam bo ohranila dalj časa, če boste nanjo poveznili suh, čist kozarec*
Zlati predme ti bodo dobili spat lap sijaj, če Jih bosta pustili ležati kakšno uro v čistem alkoholu.
Rjasta madeža odstranimo s tkanin tako, da Jih najprej
; LASKAVO PRIZNANJE I
| --------- - "..........
Zaradi dobrih in uspešnih poslovnih stikov Ja smatral naš DS za potrebno zahvaliti sa "Feroelektru", ki Ja mnogo pripomogel k temu, da bodo naša vlaganja denarja v investicije dobro naložena. Objavljamo oba pismi in posebno opozarjamo na to, da nam Je dalo to podjetja laskovo priznanja na katero smo lahko ponosni.
i
i
"Peroelektro" Sarajevo Delavski avet našega podjetja Ja zasedel dvakrat zaradi letošnjih vlaganj in Je po tah-
pr«kriJemo z rezino limone, prek te položimo belo krpo, nato pa vse skupaj zlikamo z zelo vročim likalnikom.
Krompirja ne smemo shranjevati v hladilniku, temveč v zračnem, suhem in temnem prostoru.
Da bomo ohranili lončeno posodo čira dlje, jo bomo pomivali v mlačni vodi, nikakor pa ne v vroči ali oelo vreli.
Krompir ima takoj pod kožo mnogo mineralov, za to ga Je najbolje olupiti že skuhanega.
tni presoji izvršenih del u-voznikov ugotovil, da Je vaše podjetje kot naš uvoznik za potrebe rekonstrukcije Tovarne vezanih plošč opravilo po svojem uslužbencu tov. ing. Zame tici Murieu izvrstno delo, posebej pa v pogledu cen in izbiro opreme.
Takšno doseganje prihrankov Je možno samo z velikim osebnim vlaganjem ter odličnim poznavanjem tržišča strojne opreme ter vam zato izreka iskreno zahvalo za strokovno popolno opravljeno delo in se čutimo zadovoljni, ker ste opravili posel v naše vse obče zadovoljstvo.
Posebej in iskreno čestitamo in se globoko zahvaljujemo ing. Zamotici Murisu in njegovemu pomočniku tov« Nusre— tu za Izreden angažman pri
nabavi oprema.
LIIHOVO
p/stio
"N0V01SS" Novo mesto - Straža
Potvrdjujemo uredan prijem vašeg cijenjenog pisna ing. PM/SC-P-2/7-69. od 28.januara o. g.
Veoma smo sretni zbog lijepih ocjena koje ste - u poslu re~ konstrukoiJe vaše fabrike šperploča — iskazali našem preduzeću i našim radnicima drugu Zame tici Ing. Murisu i Bevrnja Nusretu.
Naše zadovoljstvo Je tim veće što ova ocjena dolazi od vašeg preduzeča, Jer "Novoles" u industriji drve ta SFRJ zauzima Jedno od vodečih mjesta. Ml smo ponosni što smo naga znanje i naš servis mogli pružiti preduzoču od takvog renomea.
i'•« ««i i i ■ u «' n a. A». j/a /
‘	4	~-
-	da so v nekaterih oddelkih naše tovarne med nami takšni, da kadijo vedno najra^ Je tuje os. sosedov« cigarete.
Če želite zvedeti sa njihova imena, nam pišite ln postregli vam beno.
-	da bodo naši komunisti še letos sklicali sestanek svojih članov in se dogovorili o svojih STAllfičlH«
-	da imamo pri nas preoej mladine in tudi odbor te organizacije s predsednico.
-	da bomo še drugič poročali,
kaj smo slišali.	q
vCoJLj,
jLcLsfaccVO
9. V/-./
pr/zncinjz •••
Rezultate, koje ste ocijenili s mogli amo postići - to ne treba »boraviti - zahvaljujući vama kao partneru, koji j« u svakom Sasu znao Sta očekuje i Sta hoće i čije ja sedejstvo - u saielu timskog rađa ca nama - bilo uvijek harmonično i na visini zajedničkog zadatka. U tom smislu ostade n&m uvijek u dragom sjedanju ozbiljnost i poslovna angažavanoet vaših drugova Ing. Frane«! gaje i ing. Edo Tavčara, a da i na govorimo o konsekventnoj operativno poslovnoj i drugarskoj saradnji vaših cijenjenih rukovodloča glavnog direktora druga Kneza i teh. direktora ing. Pečara.
Za atmosferu takve suradnja koju je omogućila konkretne rezultate — zasluga pripada isključivo vašem preduzeću i vašim ljudima.
Još Je damput toplo i drugarski vaa ee zahvaljujemo.
Generalni đirekt.s Štekovič Milivoje l.r.
ZAHVALA. I
i Ob mučni bolezni in smrti j našega očeta JAHBEA DULARJA j smo pri kolektivih žage , tovarne drobnega pohištva, to-i vame vezanih plošč in uprave, kakor tudi pri celotnem j hala ktIvu "Novolee", nalete-i li n« v«liko pomoč in razu-; mevauje. So nam pove, da nismo ostali čisto sami, zapuščeni in brez moči.
j Prav vsem naša topla zahvala.
e otrooi »
/?	v' r>
J I
J
želeli bi seznaniti celotni kolektiv N0V0LE3A o naših krvodajalcih, ki vsi vestno sodelujejo pri tej akciji. Pri vseh krvodajalskih akcijah delavci to potrebo z razumevanjem sprejmejo in sicer tako, da v velikem številu darujejo kri.
ALOJZ TBKSTOR pa je dal 22 krat kri, za kar je prejel eno srebrno in eno zlato od-
likovanje.
Zelo vesten pri krvodajalaki akciji je tudi FRANC VIDMAR,
V letu 19&8 smo dobili precej novih članov, ki darujejo kri, želeli pa bi, da bi bilo teh članov še več, posebno v naši tovarni, ker smo vsi na takih delovnih me-
stih, ki so izpostavljena raznim nesrečam.
V naši sredini imamo tudi take krvodajalce, ki so dobili za darovanje krvi že srebrna in zlata odlikovanje.
saj je v kratkem času daroval že osemkrat kri.
Vabimo vsa, da se v bodoče v čim večjem številu odzovejo v tej humani akciji. J-A4
Uit vic
P K G £> L S MO V
Z AVTOBUSI IH
Straža 1. aprila.
Kot smo zvedeli od LSSJUGA (Tiskovna agencija Novolea), je komisija za reševanje prevoznih problemov pri našem podjetju na svoji zadnji seji razpravljala o potrebi in možnosti nabava avtobusa za prevoz naših ljudi na delo in nazaj domov. Razprava je bila plodna in predlog, da se avtobus nabavi je bil sprejet enoglasno. Mišljenja so bila deljena samo glede tipa, velikosti in števila avtobusov. Nekateri so zagreti za Mercedes, drugi zagovarjajo stališče o nabavi dveh"Janezov", verjetno pa je najboljši predlog o nabavi avtobusa znamke OM. a prikolico, ki bi bil zelo prikladen tudi za sindikalne izlete.


Med temi sta zelo požrtvovalna tovariš JOŽE KASTELIC,ki je 27 krat daroval kri v novomeški bolnišnici, za kar j® dobil dve srebrni in eno zlato odlikovanje.
0 končni odločitvi vas bomo obvestili v naslednji številki, vse vozače pa naprošamo, da nam sporoča svoje mišljenje , da bo komisiji odločitev lažja«
ZA M VA
Nova velikanka pod Bončami, naslednica slavno Bloudkove mojstrovine , ki je dolga lota kra^evala nad smučarskimi skakalnicami, na kateri je leta 1936 Avstrijec Sepp Bradi prvič v zgodovini preletel magično majo loo m,je več kot uspešno prestala svoj ognjeni krst®
Sedaj, ko vemo, da je mladi nemec V/olf tisti, ki je letel s smučmi 165 m daleč, pa je vendar težko reči, kdo je prvi junak Planice 69® Junak ni le rekorder Wolf niti Baška, nista samo pomembna Tfirkola z našim Štefančičem, ampak so vsi, ki so junaško spuščali se preko novo planiške skakalnice ®
H.&.
ui=iii=iii=iii=:iii=ii!=iii=i!i=;iM=iii=iii:
nandmKi
nimii=in=iii~i!i=ii 1=111=11 i=;u i=ni=ii ii
Ob loo letnici rojstva našega velikega umetnika Riharda Jakopiča, je bila odprta v Sredo 19» marca 1969 spominska razstava nekaterih njegovih del® Otvoritve so so udeležili številni gostje, med katerimi so bili Božidar Jakac, Josip Vidmar, Anton Pod-bevšak in Marjan Mušič. Priporočamo, da si ogledate to posebnost in redko zanimivost v naši metropoli.
UZINA
Dobili smo koledar tekmovanj za lato 1969®
Mare ct I. kontrolno tekmovanje mladincev z zračno puško.
Aprili I. kontrolno tekmovanje za člane z zračno puško.
II. kontrolno tekmovanje za mladino.
Maj:	Občinsko tekmovanje za
mladino.
II.	kontrolno tekmovanja za člane.
Občinsko tekmovanje z malo kalibersko puško0 Junij: Prvo kontrolno tekmovanje za vse SD z MK puško.
III.	kontrolno tekmovanje za vse SD z zračno puško.
I. kontrolno tekmovanje mladine z MK puško. Tekmovanje veteranov z zračno puško.
Republiško prvenstvo članov v lesni industriji«
Nadaljevanje koledarja bomo objavili v naslednji številki.

HEsitve Pošljite do 6. april«. !!
NAGRADNA
SLIKOVNA KRIŽANKA
NOVOLES
e ost
KUMR
ŽREB JE ODLOČILI
RU.C2. bESL‘0
Tokrat s« Je nabralo več rešitev križanke, ki je bila
v levem kotu spodaj no« koliko "zmedena".
Komisijo eo eestavljali« Jožica Jazbec, Gabrijel Ma-kuc in Bogomil lilija.
1. nagrado prejme 8IIV0
KOVA ČE C
nagrado SILVA ZADRAVEC 3. nagrado JOŽICA DROBNIČ
Nagrado bo izplačala blagajna naše tovarne.
ČARODEJ - Je kakor majhen otrok. Če misli jo/da dela, poten ne dela, vendar
12
j ca mislijo da ne dela nič, Je po ton to že | naredil.
HUMOR
.........I