iPH
-r&iThGtivifik Tim
1
2
3:
£
S
Ì
•i
VSE SILE ZA USPEH I. MAJA!
osvobo-
ditev
V nedeljo 24. aprila bo na Opčinah tabor, na katerem bodo zavedne demokratične množice Slovencev in Italijanov proslavile 8. obletnico ustanovitve Osvobodilna Ironte.
Ta dan pred osmimi leti pomeni mejnik v zgodovini slovenskega naroda, ko se je ta odločil, da bo z orožjem v roki odvrgel hlapčevstvo, se otresel suženjstva, se -razkosan - združil in si ustvaril sam’ svoje lastno življenje. Borbenost Osvobodilne fronte je zajela ves slovenski narod tja preko Karavank do Jadranskega morja. Borba Osvobodilne fronte, ki se ni bila le za nacionalno osvoboditev, temveč prav tako tudi za socialno, je pritegnila tudi napredne italijanske množice na Tržaškem ozemlju, da so sledili pozivom OF in se skupno s slovenskimi tovariši borili. Združeni v številčno močni in revolucionarni Slovensko-italijan-ski antifašistični uniji so tu na našem ozemlju kljubovali imperialistom, sledeč poti, ki jo je nakazala OF, ki je bila organizirana na pobudo Komunistične partije. V»1 poskusi reakcionarjev in imperialistov, da bi razbili trdnjavo napredka in revolucionarnosti, so bili zaman. Osvobodilna fronta je ostala trdna in neomajna, ostala je trdna tudi takrat, ko je po resoluciji Informacijskega urada v vrstah demokratičnih množic nastal razdor. Osvobodilne fronte razbijačem ni uspelo razbiti, kar Je jasen dokaz njene življenjske moči, ka,- potrjuje, da je Fronta upravičeno giavna sila demokratičnega gibanja na našem ozemlju.
Velikemu delu slovenskega naroda je prav OF kot glavna sila v borbi za nacionalno in socialno svobodo tudi popolno svobodo Izbojevala. Tudi na našem ozemlja smo prav združeni v OF, nujno zaradi borbenosti in doslednosti ta organizacije, dosegli Slovenci Izboljšanja. Delovne množice, slovenske in italijanske so prav po zaslugi OF mogle javno manifestirati svoja stremljenja na velikih manifestacijah, od katerih so bile najveličastnejše proslave praznika 1. maja. Prvomajske svečanosti so bile dokaz moči, enotnosti in borbenosti delovnih množic na našem ozemlju, pred katerimi so imperialisti občutili strah in nemoč.
Danes reakcija in neofašizem zopet dvigata glavo, misleč, da bosta lahko zopet zavladala v zanja izgubljenih deželah. Toda mi jim moramo dokazati, da so oni za vedno odigrali, da je naša doba - doba delovnega ljudstva na pohoda. To jim moramo dokazati na letošnjem prvem maju, ki naj bo ponovna veličastna manifestacija vseh slovenskih in italijanskih naprednih sil, kakor morajo biti volitve dokaz naše enotnosti, ki nam edina more zagotoviti na naših upravnih volitvah čim večji uspeh.
Proslave prvega maja na našem ozemlju in volitve so pridobitve borbe, ki jo je vodila OF, kateri so ostale množice - kljub zunanjim pretresom - zveste. Moči Osvobodilne fronte ne morejo zmanjšati nekateri odpadniki. In kakor so bt-H zaman vsi poskusi imperialistov in reakcije, da bi razbili to našo borbeno organizacijo, tako se botto vsi napadi Vidalijeve frakcije odbili ob trdnem zidu naše enotne, re> volucionarne Osvobodilne fronte.
Naj živi Osvobodilna fronta vodnica na poti k socializmu, ki edini lahko zagotovi celotnemu slovenskemu narodu osvoboditev in združitev.
limili H ;fiH
Predsednik ministrskega sveta BoJgarije se zdravi v Sovjetski zvezi. Za njegovega namestnika je v času njegove odsotnosti imenovan Vasilij Koiarov, podpredsednik bolgarske vlade in zunanji mini ster. Po sklepu vlad je bil razpuščen odbor za gospodarska in finančna vprašanja, kateremu je predsedoval Trajčo Kostov.
Na Madžarskem so slovesno praznovali stoletnico proglasitve madžarske neodvisnosti.
Med Italijo in Jugoslavijo sta bila sklenjena dva sporazuma. Prvi reiuje vprašanje izročitve nekaterih manjših mornariških enot Jugoslaviji, kot to določa čl. 57 mirovne pogodbe. Jugoslavija se je odrekla popravilu teh enot. Drugi sporazum rešuje vprašanje italijanskega ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Za ugodnosti, ki jih daje sporazum Italiji, bo Italija morala letno plačevati Jugoslaviji 750 milijonov lir letno. Sporazum velja za dve leti. (Tržaški italijanski listi kritizirajo ta sporazum, češ da je neugoden .za Italijo in preugoden za Jugoslavijo).
Predvidevajo, 'da se bodo kmalu pričela trgovinska pogajanja med ZSSR in V. Britanijo.
Na Južni Koreji, ki je pod nadzorstvom ameriških čet, so čete vlade, ki so jo postavili Amerikanci, v bojih s partizani požgale hiše 75.000 prebivalcem.
Med 17. in 18. aprilom so naznanili uradni začetek republike Irske. Severni deli Irske bodo še vedno ostali pod britansko nadoblastjo. Proglasitev irske neodvisnosti je prva razpoka v podirajoči se stav-bi britanskega carstva, katerega | ministri se prav v teh dneh sestajajo v Londonu iz same zaskrbljenosti zaradi številnih pojavov te ženj po neodvisnosti.
V New Yorku so se začela trgovinska pogajanja med CSZ in ZDA.
Sovjetski delegat pri OZN je zanikal, da bi se sestal z ameriškim delegatom Jessupom in postavil ameriški vlad, nove predloge za rešitev nemškega vprašanja. Vesti o spremembi sedanjega položaja v Nemčiji in predvsem o prenehanju blokade Berlina so razširile zapadne agencije na podlagi pisma, ki naj bi ga poslala gospodarska ko-misija sovjetske cone podobni komisiji angloameriške cone. Vendar številni poznavalci nemških razmer predvidevajo skorajšnje važne dogodke v okviru nemškega vprašanja in odnosov med zasedbenimi področji.
Truman je imenoval za novega poslanika ZDA v Moskvi na mesto odpoklicanega Bedella Smitha, k! se je bavil s špijonažo, 60 letnega admirala Kirka. Kirk je bil doslej oslanik v Belgiji in Luxemburgu.
V Nici se je sestala medparlamentarna zveza, da organizira prihodnji letni kongres.
Poljski poslanik v Londonu je izjavil, da je Poljska pripravljena na gospodarsko izmenjavo z zapadnim! področji Nemčije.
Po neuspešnih napadih na polo-žaje demokratične vojske na Gramosu, so monarhofašistični oddelki opustili napade za ponovno osvojitev izgubljenih področij na Gramosu. Demokratični oddelki so osvobojena področja celo razširili v coni Vajna in Strahanija.
Slika iz protiimperiaUstičnih demonstracij na newyorikih ulicah. Ameriška vlada se lahko upira sebi sovražnemu javnemu mnenju samo še s pomočjo policije in sodišč, ki vsakogar, ki ne odobrava agresivne politike ameriških kapitalstov, obsojajo zaradi «protiame-riške delavnosti».
Načelo soglasnosti v OZN
resno ogrožajo sovražniki miru
Politika vodilnih krogov ameriškega tabora je politika brezobzirnega uveljavljanja imperialističnih interesov na škodo svobode demo. kratičnih držav. Ta politika je privedla do resne krize mednarodne, ga sodelovanja, ki je poosebljeno j v organizaciji združenih narodov in temelji na načelih, ki so formulirana v ustanovni listini OZN. Eno teh glavnih načel je načelo enotnosti v vprašanjih, ki so največje važnosti za ohranitev miru. V obrambo tega načela, da se prepreči možnost, da bi kateri koli član OZN hotel s silo uveljaviti svojo voljo ali odločitev, je bila uzakonjena pravica veta.
Pravica veta se je kmalu izkazala kot nujno-potrbno orožje mi-roljubnih in demokratičnih sil v i OZN. Demokratični tabor s Sovjet-I sko zvezo na čelu je s pomočjo ve-
Perzija - odskočna deska za napad na ZSSR?
MicisTičiii fisraiiziiiizEN
v novi ameriški izdaji
HaiMe miioie
prati aiianism patta
Odkar je italijanska vlada prodala Italijo in interese njenega prebivalstva ameriškim imperialistom in vstopila v atlantski pakt, od takrat so demokratične italijanske množice v močnem gibanju proti podpisu tega pakta oziroma proti njegovi odbritvi y parlamentu in senatu. Komunistični in socialistični poslanci so najprej zahtevali, da vlada razpiše referendum o atlantskem paktu, sedaj pa so v Rimu objavili resolucijo, ki poziva parlament naj odkloni ratifikacijo vstopa v atlantski pakt. Resolucija je naletela na splošno odobravanje.
«Rusi pripravljajo revolucijo v Perziji». «Rusi ne pripravljajo revolucije v Peniji».
«Sovjetske čete so prekoračile iransko mejo». «Sovjetske čete ni. so prekoračile meje».
«Sovjetska zr’eza je odpovedala prijateljsko pogodbo s Perzijo». «Sovjetska zveza ne bo odpovedala pogodbe».
To so nekatere izmed vesti, ki so jih prve dni aprila objavili perzijski Usti in jih poslali tudi vsem tujim agencijam in jih končno zanikali z dvema vrstama, kakor če bi šlo za tatvino ducata piščancev. Namen takega poročanja je očiten.
Povzročanje umetne napetosti med Perzijo in Sovjetsko zvezo je eno najbolj priljubljenih sredstev perzijskih in tujih politikantov, ki spletkarijo v ogromnem trikotniku Srednjega Vzhoda, v katerem tvori Perzija središče.
Med 31. oktobrom in 5. novembrom 1948 so n. pr. razni listi in agencije na široko poročali o ruskem vpadu v Azerbejdžan. 3. novembra je neki poslanec postavil o tej zadevi vprašanje v parlamentu. 5. novembra je list «Siasat-e Ha» pisal: «Popolnoma brez vsake podlage je vest o prestopih meje, ki so jo objavili razni teheranski listi. To vest so si izmislili po vladnem' načrtu, da bi lahko proglasili obsedno stanje in izsilili z grožnjami poslancem v parlamentu zaupnico». Dva dni pred temi dogodki (toda te vesti ni nihče opazil v veliki zmedi, ki jo je povzročila «vojna») je angleški poslanik sklenil s šahom tajni sporazum za ustanovitev nove družbe. Namen te družbe je izkoriščanje severnih petrolejskih vrelcev; v tej družbi bo do imeli Angleži s pomočjo slamnatih mož 60 odst. kapitala. Objave teh vesti je tudi povzročila dvig cen nekaterih življenjskih potrebščin, zlasti masla in sladkorja. To je prineslo več milijonov dobička špekulantom, ki so v tesni zvezi z listi, kateri so te vesti objavljali.
Izmed mnogih primerov nam lahko naslednji primer mnogo služi za razumevanje sedanjega položaja. V začetku marca se je začel proces prafi dvajsetim voditeljem stranke Tudcii, ki so jo postavili izven zakona. Ti voditelji so se namreč uprli uvedbi diktature in ustanavljanju angloameriških vojaških oporišč v Iranu. Toda proces se ne razpija po željah vlade. Obtoženci izjavljajo, da so ponosni, -P^Phdajo stranki Tudeh, ter I	odkrit° neutemeljenost
l obtožb in s svoje strani obtožujejo
sodnike in njihove mandante. Na- americani že več časa izkoriščajo
ravno je torej, da hoče vlada nahujskati javno mnenje proti Sov-■jeiski zvezi in tako doseči sprejemljivo obsodbo voditeljev ljudskega gibanja, ki jih prikazujejo kot moskovske plačance; hkrati pa hočejo s tem razbiti stranko Tudeh, ki ostaja kljub preganju in ile galnosti edina politična sila v državi.
Izvor tega procesa in sedanjih dogodkov moramo iskati v hudem pritisku, ki ga v Perziji kakor tudi na vsem srednjem vzhodu izvajajo Američani in Angleži, ki hite uresničevati blok arabskih držav. Ta blok bi moral dopolniti atlantski palet v pripravljanju vojne proti Sovjetski zvezi.
Perzija ima v tej igri ogromen pomen. Leži namreč prav na stičišču Evrope in Azije in ima dolgo skupno mejo na severu s S.o-vjetsko zvezo, na vzhodu pa z Indijo. Njen strateški položaj predstavlja v mirnem času most med dvema celinama, v primeru napada proti Sovjetski zvezi pa puščico naperjeno proti osrčju Kavkaza’. Zaradi svojih visokih planot, ki so primerne za gradnjo letališč in za-di bogatih petrolejskih ležišč in zaradi lepega vremena, ki traja skoraj vse leto, je Iran izredno prikladno napadalno oporišče. Anglo-
te naravne prednosti. Zgradili so nova letališča in izpopolnili stara, usposobili so jih za pristajanje in odlet bombnikov; razširili so tudi železniško in cestno mrežo na severu.
Tako nastaja enak položaj, kakor ga je ustvarila Nemčija v svoj prid od leta 1939. do polovice 1941., ko je poslala v Iran nekaj tisoč «specialistov», ki so imeli v svojih rokah ključne položaje v gospodarstvu, obrambi itd. Tudi tedaj je bil cilj fašističnih agentov izkoriščanje perzijskega ozemlja za napad proti Kavkazu in organiziranje obmejnih incidentov, da bi potegnili Perzijo v konflikt. Rezultat teh spletk naj bi bilo uničenje mest Baku, Grozni, Ašhabad in drugih važnih sovjetskih središč. Da bi uresničili sedaj tak program, je treba predvsem premagati odpor perzijskega ljudstva proti spreminjanju Irana v oporišče za atomske bombnike.
Obvezne etape te poti so uničenje mlade perzijske demokracije, proces proti voditeljem stranke Tudeh in obnova vojaške diktature s šahom, agentom angloame riške ga glavnega štaba. Ta pot pa ni ne-varna samo za Perzijo in Srednji'1. Vzhod, temveč za ves civilizirani svet.
Maotsetungoi/a vojska
p re km* a č i iči limneiio reko
Pogajanja v Pekingu med demo kratično vlado io. delegati Kuomin tanga, ki so jih uradno javili pred , dnevi, so se razbila. Ze takoj v začetku je bilo jasno, da mislijo nacionalistični delegati pogajanj;, zavlačevati brez resne volje, da bj sprejeli osnove, katere je postavil Maofsetung v znanih osmih točkah. V začetku je bil sicer dosežen sporazum v treh prvih točkah, ki govore o ukinitvi nekaterih starih političnih ustanov, o kaznovanju vojnih zločincev in ukinitvi kuo mintangove konstituante, vendar pa so se pri nadaljnih pogajanjih nacionalisti uprli, da bi umaknil] svoje čete na južni breg Modre re ke, kar naj bi omogočilo hitro nàpredovanje demokratične vojske in skrajšalo, oziroma končelo trp ljenje kitajskega ljudstva. V resni, cj so si razni nacionalist čni veli-k£ši med tem prizadevali organizirati poslednji odpor protj napre
dovanju kitajske demokratične ar made.
V	takem položaju je demokratična vlada Kitajske izdala naciona listom ultimat, po .katerem bi se morala pogajanja zaključiti do 20 aprila
V	skrajnem upanju na maščeva. nje z amenško pomočjo so nacionalisti po predhodnem posvetovanju s Cangkaiškom ta ultimat od-bil, in kakšno uro po tem so demo-krahčne armade prešle v ofenzivo Ofenziva se sedaj razvija na 250 km dolg! fronti vzdolž Rumene re. ke na-vsa nacionalistična mostišča predvsem okrog Nankinga, na čigar letališču je pripravljenih več
hinu nmk^C^'Tn* Se bo v zadniem
hipu umasnila nacionalistična vla-Cenij0VeljnÌk ‘eh armad je general
Zadnje vesti javljajo, da so od i ki demokratične vojske že pre-koračili Modro reko 130 km jugozapadno od Nankinga.
ta oz. načela soglasnosti preprečil številne protidemokratične naklepe angloameriškega tabora, tako na primer vključitev Francove Spani, je v OZN, sprejem nekaterih slamnatih drlay ameriškega bloka v OZN in izrabo Varnostnega sveta v. zadevi Berlina za politično na-padalno orodje zapadnega bloka.
Pravica uporabe veta je postala in postaja vsak dan večja ovira imperialističnim strategom za izva. janje njihovih napadalnih načrtov proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Zato je ameriška večina v politični komisiji pripravila resolucijo, ki priporoča, naj se razširi število sklepov, ki niso podvrženi vetu kot protiutež sovjetski resoluciji, ki zahteva popolno uporabo veta po načelu soglasnosti.
ZDA, k; so na ukinitvi pravice veta najbolj zainteresirane, so za to debato v glavni skupščini OZN organizirale celo vrsto govornikov raznih svojih vazalnih držav, poleg svojih seveda, med katerim] se je za sprejem resolucije politične komisije najbolj ogreval argentinski delegat, ki je predlagal celo re. vizijo celotne ustanovne listine OZN.
Delegati ljudsko demokratičnih držav pa so podprli predlog sovjetskega delegata Gromika in še naprej razvili njegove osnovne misli o vlogi OZN, o pravici veta in o napadalnih ukrepih ameriškega bloka. Jugoslovanski delegat Popovič pa je še dodal, da je nujno ohraniti načelo soglasnosti, ker le to načelo lahko jamči, da OZN ne postane novo «društvo narodov», ki se je pokazalo nezmožno pre. prečiti svetovno vojno.
Angloameriška glasovalna veči-na je končno odbila sovjetsko resolucijo in sprejela ono politično komisijo, ki daje angloameričkim imperialistom proste roke in nove možnosti v sprovajanju napadalne politike na škodo mednarodnega miru.
Še vedno HaUjanske kolonije
Razpravo o bivših italijanskih kolonijah še vedno niso zaključili in vse kaže. da jo na sedanjem zasedanju glavne skupščine niti ne bodo. Prizadevanja italijanskega zunanjega ministra Sforze, ki se je ponovno sestal z Ache-sonom in drugimi, niso v ničemer izboljšala izgledov Italije, da bi se povrnila kot kolonialna sila v Afriko. Njeno mesto v Afriki si hoče prisvojit; Amerika in malenkostne razlike, ki jih iznašajajo razine zapadne države v svojih načrtih, so le igra, katero namen je prikriti diktat ZDA v afriškem vprašanju. Komentator moskovske Pravde zato umestno poudarja, da se za tem mešetarjenjem nadaljujejo napadalni načrti atlantskega pakta. Prepreči jih samo taka re-šit“v, ki bi napravila enkrat za vselej konec staremu kolonialnemu režimu in omogočila tamkajšnjemu prebivalstvu narodno neodvisnost.
Ostala vprašanja in sklepi
V vrsti drugih vprašanj, ki so jih reševali v raznih komisijah in pod" odborih so najvažnejša naslednja: vprašanje o svobodj poročanja iu potovanja inozemskih dopisnikov po državah; ustanovitev posebnega odbora 15 članov, ki naj prouči» postopek in način dela, da bo delo tìlayne skupščine in njenih odborov hitrejše; zadeva Mindszentija in bolgarskih pastorjev; odpošilja* tev brzojavke grški vladi z zahtevo, da naj razveljavi smrtno obsjjd" bo nad dvema grškima sindikalni" ma predstavnikoma; protest jugoslovanskega predstavnika zaradi kršitev grško jugoslovanske meje s strani grških monarhističnih čet in končno sklep, da se bodo v kratkem nadaljevali razgovori med balkanskimi državami za ureditev nekaterih odprtih vprašanj.
L i 'Jò s m TEDNIK
3
■"'i
te
J. Girai
(Španija)
Ms. Biackett
(Anglija)
A. Fajedev (ZSSR)
T. D. Lysenko
(ZSSR)
L. Kiucrkowski
(Poljska)
J. Murakowsky
(Češkoslovaška)
Z. Kodaly
(Madžarska)
itCC milijvm'1'
Cesto si danes, ko se toliko govori nizacijab, toliko nas zastopa na
o vojni, ko imperialistiine države izdajajo težke milijarde za oboroževanje ia ko ustvarjajo vojaške zveze, sprašujemo: Kdo jc močnejši? Pri tem mislimo na one, ki se pripravljajo na vojno in na one, ki so proti vojni, ki so za mir.
Dovoli konkreten odgovor na to nam daje že poraz lašizma in nera škega militarizma v zadnji vojni, neposredno pa nam na naše vprašanje odgovarja kongres miru, ki je v teb dneh začel svoje človečansko poslanstvo v Parizn.
609 milijonov je nas, nas ki hočemo mir. Toliko nas je organiziranih v najrazličnejših demokratičnih orga-
PROTI VOJNI - ZA MIR
je geslo veličastnega svetovnega kongresa za mir v Parizu
Ko je pripravljalni odbor kongresa javil, da bo kongres miru 20. aprila v Parizu in ko je povabil vse narode sveta naj pošljejo nanj svoje delegacije, so se P‘> vsem svetu, po vseh državah začela zborovanja solidarnosti s to ve liko miroljubno akcijo. Iz oddal je nih držav Azije. Alrike, otočja in Amerike so že tedaj odšli na dolgo pot delegati, da prineso na ta kongres glas svojih narodov in ga združijo z glasovi narodov Evrope. V dnevih pred otvoritvijo kongresa so odšli na pot še številni evropski delegati, v Pariz sam pa so se zlivale reke francoskega ljudstva kot v romarsko središče. da prineso vsem svetovnim borcem za mir iskrene pozdrave francoskega ljudstva. Pariz je bil v otvoritvenih dneh poln ljudstva, ki je kljub provokatorskemu za držanju policije v povorkah in : transparenti proslavljalo svoj dan. dan mogočne mednarodne manifestacije borbe za mir.
Drugače se je ob tej priliki obnašala francoska reakcionarna via da. drugače je ta kongres gledal ameriški poveljnik na Japonskem general Mac Arthur, drugače gledajo na ta kongres gospodarji Wall Streeta in Londona In njihovi novinarski trusti. Francoska vlada je izdala ukrep, po katerem je prepovedala vstop v Francija 37 delegatom ZSSR, Kitajske, Pcljske, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Jugoslavije. CSR, Albanije. Avstrije. Nemčije in demokratične Grči. je. Te države zastopa zato na kongresu samo po 8 delegatov. Ameriški general Mac Arthur je preprečil prihod japonskih delegatov, vojni hujskači Washingtona in Londona pa so preko svojega tiska sprožili na ta kongres ploho laži in klevet, potem ko so videti, da jih molk o tej veliki manifestaciji mednarodne solidarnosti samo sme. ši. Kljub Umu se je na dan otvoritve zbralo v kongresni dvorani-1784 delegatov, predstavnikov dežel in 600 milijonov ljudi.
Kongresna dvorana Pleyel je bila obdana z napisi «Enotnost borbi za mir je najsvetejša dolžnost» in «obramba miru je naloga vseh narodov». Napisi so bili v francoščini, ruščini, italijanščini, angleščini in španščini.
Za častno mizo je sedel priprav Ijalnt odbor, v katerem so bili: Joliot Curie (Francija), Martin Andersen Nex» (Danska). Alek. Sander Fadejev (ZSSR), Kou Mao
Jo (Kitajska), in drugi.
Kongres je otvoril v najsveča-nejšem vzdušju predsednik atomski znanstvenik Joljot Curie. Opravičil se je delegatom zaradi nede-mokratičnega obnašanja francoske vlade, rekoč: «Prepričan sem, da tega postopanja ne boste obtoževali francoskega ljudstva. «Potem je povzdignil glas in dejal: «Nis-mo se zbrali tuv da bi prosili za
mir, zbrali smo se, da vsilimo mir netilom vojne. Začeli smo borbo in zmagali bomo, ker smo močni.»
Težko si je zamisliti navdušenje, ki se je spontano dvignilo na te besede iz vrst delegatov. Toda Curie je prišel takoj na konkretno področje dela. Iznesel je naloge, ki jih bodo morali obravnavati na kongresu. Te naloge so: obsodba tekmovanja v oboroževanju; naloge Združenih narodov za obrambo miru; obsodba vojne propagande; spoštovanje suverenosti in neodvisnosti narodov; gospodarski odnosi med državami; udeležba žena v gibanju za mir; združitev vseh pristašev miru; o obram-
bi kulture; o kolonialnih vojnah; in o nalogah mladine v borbi za mir.
Komaj se je po leglo splošno navdušenje v dvorani, je stopil na govorniški oder drugi govornik, predstavnik italijanskih demokratičnih množic socialistični voditelj Pietro Nenni.
«Italija ne sme postali ameriška letalonosilka, demokratične sile italijanskega ljudstva se borijo proti temu in se bodo borile», je dejal Nenni. Razčlenil je atlantski pakt in poudaril, da predstavlja četrti člen tega pakta, ki dovoljuje vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, zmago enega najbolj škodljivih načel imperialistične politike. Primer Italije to najbolj zgovorno dokazuje. Na koncu je Nen. ni predlagal ustanovitev stalnega sveta, ki naj bo odgovor narodov vladam podpisnicam atlantskega pakta.
O nadaljnjem delu kongresa in njegovem zaključku bomo poročali v prihodnji številki.
kongresu miru, preko 2909 delegatov. Pa nas je še več. Z nami so v bistvo tudi oni, ki danes sicer še niso organizirani v fronti miru, ki so zaradi zaslepljenosti ali trenutnih korist; maneverska masa vojnohujskaških klik, ker se premalo ali nič ne zavedajo, ki pa se bodo zavedli takrat, ko jim bodo imperialistični strategi in generali porinili puške v roke in lih pognali v klanje za imperialistične interese. Takrat bodo tudi ti odvrgli morilfco orožje.
Imperialistični vojni strategi računajo na to in prav zaradi tega skrivajo svoje napadalne namene za blestečimi frazami o miroljubju. V resnici pa pobožno objemajo svojo atomsko bombo, ki naj bi po njihovih računih izpeljala vojno v njihovo korist. Atomska bomba je njih poslednji up in nada. Atomska bomba je njih edino orožje, je njih vojni bog, h kateremu molijo in katerega častijo.
Kakor lahko sile miru postavijo proti vojnohujskaškim klikam stomi lijonske množice, tako lahko prot: njihovemu bogu — atomski bombi postavijo ae samo poznavanje skrivno sti atomskega orožja, temveč trni orožje milijonov src, odločnost ia pri-pravljeaost, da stro že v pripravah račuae imperialističnih vojnih strategov.
Bog 699 milijonskih množic Je njih vroča želja po miru, po bratstvu med narodi, njih borbena zavest in v tega boga zaupajo.
To je realno razmerje sil, ono ki nekaj šteje, ki nekaj velja, ki odloča in ki bo odločilo.
Toda strašna zmota bi bila, če bi v znamenju tega razmerja zaspali. Imperialistični vojni strategi so svoje načrte in priprave danes izvedli že tako daleč, da so sile miru klicane na Croato, na branik. In ne samo na branik. V svojem uvodnem govoru na kongresu miru jc predsednik kongresa francoski atomski znanstvenik Jolliot Curie dejal Jasno ia pogumno, da vstopajo sile miru v ofenzivo. Te njegove besede je pozdravil navdu. šen aplavz delegatov narodov vsega sveta.
Francoski petelin (vlada) je besen. Golob miru mu je napoti.
F besedah mir
V dejanjih razdor
Tud na Tržaškem ozemlju in t> Trstu samem kot drugod po svetu globoko občutimo Potrebo po miru med narodi .n glt.de na po_ sebne prilike, ki jih je ustvarila angloamerička vojaška okupac ji in resolucija Informacijskega urada KP, je ta občutek v množicah prav gotovo še močnejši. Razumljivo je, da se je v rožnatih prt~ I kah za sovražnike demokrat č e-ga miru, ki jih je pri nas tisi parila okupacija, razbohotila tudi klika, ki javno manifestira svojo privrženost vojnohujskaški politiki imperialistOD. To so sicer maUl ' številni pristaši poraženega italijanskega fašzma, ki izjavljajo, da bo Trst na miren način ali pa s silo moral spst postati itali j .n-ski. Ta skupina torej obljublja vojno in se nanjo tudi pr'.prat'lja, sledeč navodilom mednarodnega
imperialističnega centra. To »o odkrit; sovražn ki miru, ki jih morajo demokratične množice tolči na vsakem koraku in ki hi «h inorale tolči čim bolj enotne, da bi bil uspeh popolnejši kot je to v interesu celotnega gibanja za ohranitev demokratičnega miru.
Na Tržaškem ozemlju so pa še drugačni ljudje, taki, ki v isti sapi, ko se širokoustijo o svoji borbi za mir, delajo nekaj popolnoma nasprotnega. Te ljudi je spravila r.a površje resoluc ja Informacijskega urada KP in pod n j ■■no krinko igrajo sedaj nečastno in izdajalsko vlogo pri naporih tržaškega demokratičnega gibanja za ohranitev miru jn v borbi proti imperializmu. To so vidalijevci.
Osnova vsakega uspešnega nastopa demokratičnih množic proti vojnohujskaški politik; ni v frazah jn demagoškem vpitju, ampak je v enotnosti, v iskanjxi enotnosti in v utrjevanju enotnost'. Kdor take enotnosti noče, o onem je težko govoriti kot o iskrenem poborniku za mir, posebno še če z dejanji vsak dan dokazujejo, kot je to primer pri naših vidalijev-cih, da jim je v resnici enotnost demokratičnih sil na Ti-zaškem ozemlju neljuba in jo zato razbijajo povsod, kjer jo ljudstvo v svojem zdravem instinktu ustvarja.
V zvezi z mednarodnim kongresom za mir v Parizu je prJla Vi_ dalijeva razbijaška aktivnost do ponovne nečastne afirmacije. Glavni odbori demokratičnih organizacij Tržaškega ozemlja so na svoji skupščini ustanovili «Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru». Naknadno so podoben odbor ustanovile tudi Vidah je ve agenture. Iskrena želja po enotnosti je tudi ob tej priliki, kot že neštetokrat prej, narekovala pred. stavnikom demokratičnih organizacij, ■ da so VidaUjevi skupini predlagali ustanovitev enotnega odbora za mir, ki naj odpošlje skupno delegacijo na svetovni kongres miru v Pariz in ki naj tam predstavlja celotno tržaško demokratično gibanje. Vidalijevci so tudi ta predlog odbili z izlivom vsega svojega onemoglega besa na ljudi, ki si dan Za dnem prizade, vajo utrditi enotnost naših demokratičnih sil v interesu proliimpe. rialistične borbe na Tržaškem ozemlju.
Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru predstavlja veliko večino demokratov vsega Trzaš e-ga ozemlja in njegovo resolucijo za mir je podpisalo nad 50.000 lju_ di. Viđali jev tabor predstavijo le del tržašk h d mokratičnih sil. Odbijanje enotnega nastoixi s to ve, liko silo je zato največje izda, jalstvo Vidalijevega tabora, ki po drugi strani išče enotnosti z vodstvi raznih reakcionarnih organizacij. Spričo teh dejstev postaja z vsakim dnevom vsakemu tržaškemu demokratu jasneje, da se za Vidalijevim besedičenjem o miru skriva nekaj, kar nima ničesar skupnega z interesi tržaških de. mokratičnih sil in kar ima končno mnogo skupnega z interesi imperialistov. Vsa odgovornost za po. sledice takè politike vidalijevcev pada na vidalijevce same in ni dvoma, da bo razvoj dogodkov in kruta logika borbe proti imperializmu postavila Vidalijevo vodstvo tja, kamor spada , v tabor sourzž-nikov tržaškega demokratičnega gibanja.
J. Vidmar (FLRJ)
p. Robertson
IZDA)
A. Cesaire
(Martinih),
J. Amado
(Brazilija)
(Cile)
P. Neruda
(Nemčija)
A. Seghers
M. Konomi (Albanija)
M. Axioti
(Grčija)
Sereni
(Italija)

172 Bazovcev je podpisalo resolucijo z zahtevo, da oblasti izpustijo na svobodo tov. Stojana Prešla iz Bazovice, ki ga je tržaško porotno sodišče 24. marca obsodilo na 8 let ječe, ker je izvršil od zakonite oblasti izrečeno sodbo nad članom zločinske Collottijeve bande Fabianom.
Na prefekturi je conski predsednik Palutan pregledal novo upravno policijo.
Kakih 500 m od obale je utonil ameriški vojak, ki je šel s skupino prijateljev z motornim čolnom na morje.
Sodišče Je obsodilo tri uradnike, ki so zaokrožili svoj zaslužek tako, da so v plačilni seznam računovodskega oddelka javnih del mestne občine dodali tri namišljene uradnike ter njih plače spravljali v svoj žep.
Občino Devin-Nabrežino so razdelili na sedem volivnih okolišev, in sicer: Nabrežino-središče, Nabrežino - kolodvor, Nabrežino - županstvo, Sesljan, Devin, Mavhinje, Sempolaj.
Vode v poslednjih dneh zopet primanjkuje, zlasti pri Sv. Jakobu. Žene morajo hoditi po vodo s škafi in vedri v oddaljene vodnjake, kar jih stane mnogo truda in zamude. Zato vsi željno pričakujejo blagodejnega dežja.
V nedeljo bo v kulturnem krožku «Oliva» v ul. Trento kongres mizarskih delavcev ES, na katerem bodo izvolili tudi nov odbor stroke.
Okrog 25 pijanih članov Vidali-jeve «leteče policije» iz Zgonika, Nabrežine in Saleža je z nasiljem preprečilo domačinom iz Gabrovca množični sestanek.
Blizu Proseka se je prevrnil tovorni avto, naložen z gradbenim materialom, katerega je vozi| 21 letni Herman Vini iz Nabrežine. Šofer je odletel v bližnji jarek in bil pri tem teže poškodovan v trebuh.
Na obmejni stražnici pri Devinu je policija prijela Jordana Filinija, ki je šel za velikonočne praznike na obisk k svoji družini v Trst. Obtožujejo ga, da je leta 1945. are. tiral neke fašiste v Tovarni strojev.
I9-Ietni Egldij Rusnjak, pomočnik v trgovini Delavskih zadrug, je spravljal v red salam«, pa mu je padla salama iz rok in namesto nje se je zataknil za kavelj z dlanjo leve roke. Vsakomur je pač jasno, da mu ni bilo prijetno viseti v tem nerodnem položaju.
Za Velikonoč so tatovi obiskali stanovanje filatelista Renata Mon-dolfa, ki je šel zaradi lepega vremena na izlet. Odnesli so mu za dva milijona lir vrednosti, pa ne znamk, temveč zlatnine in’ obleke.
Do smrti je na ùl. Ghega povozil avtobus 77-letnega Avguština Pipana, ki je stanoval v javnem prenočišču v ul. Gozzi.
Trije ameriški vojaki so oropali i šoferja Sergeja Scocchija, ki jih Je peljal s svojim taksijem na Opčine. Odvzeli so rpu 14.000 lir in doku-I mente.
Civilni policaji so v starem mestu odkrili v stanovanju Julije Kandolfer shajališče, kjer so se srečavali vojaki z deklicami. Zaprli so gospodinjo in neko cvetko, ki je bila ravnokar z vojaki tam v gosteh.
Dela za razširitev stadiona pri Sv. Soboti* se bližajo h koncu. Na stadionu bo sedežev za 30.000 ljudi.
V	tržaški konopljarnj so delavci stopili v protestno stavko, ker jih upravitelj konopljarne ni hotel sprejeti, da bi-zahtevali izplačilo zaostale božične nagrade
V	Kopru je pristalo preteklo so-boto švicarsko športno letalo, v ka-terem sta se vozila švicarska zaročenca Mittelholzer Ernest in Kunz N., ki sta zgubila smer. v sredo pa sta odletela iz Kopra.
Tržaški odbor za življenjske stroške je objavij indeks za marec ki kaže porast za (176) točk na’
184 točk v primeri z osnovo 100 jullja-avgusta leta 1946,
Kos pomaranče je zadušil 40-let-nega težaka Petra Mosco, ko mu je zašel v sapnik.
„DEMOKRATIČNE44
predvolivne metode
Okupacijska vojaška uprava je javila, da bodo upravne volitve v Trstu dne 12., v okoliških občinah pa 19. junija. 26. aprila se uradno začne volivna kampanja, ki se mora zaključiti 10. junija. Dejansko se je ta kampanja že začela, saj so razne stranke že zavzele svoja stališča.
V. začetku so mnogo govorili o bloku «italijanskih» strank, zanj so se izrekli tudi demokristjani %n republikanci. Ko pa so socialisti izjavili, da pojdejo na volitve sami, te_ daj sta se tudi ti dve stranki premislili. Razvrstitev strank je glede volitev v glavnem naslednja:	Na
tako imenovani «italijanski» strani pojdejo na volitve ločeno socialisti, ali bolje saragatovci, demokristja. ni in republikanci, Monarhisti, kva-lunkvisti in konzulta italijanskih krožkov pa so se zmenili, da se združijo v skupnem «italijanskem bloku». K temu bloku bodo najbrž pristopili tudi liberalci.
Tu mj še omenimo Slovensko de. mokratsko zvezo kot slovensko agenturo anglo-ameriške imperiali stične politike, ki seveda med na. Šim ljudstvom silno malo pomeni.
V sredi naj bi bili indipendenti, sii, od katerih se je nedavno odcepila neka republikanska skupina, ki pa je neznatna jn ki je pod Vi. dalijevim vplivom. V mestu tudi šušljajo, da se je ustanovila demokratska socialna krščanska stranka Z indipendentističnimi tendencami.
Viđali pojde na volitve v Trstu in Miljah pod imenom Komun stič. ne partije, na deželi pa pod imenom S1AU. Vsi oni, ki so ostali zve. sti Uniji narodnoosvobodilne borbe in revolucionarnim tradicijam OF in SIAU, pa bodo volili S.ovansko-italijansko ljudsko fronto. To je kratek pregled strank, ki pridejo v poštev za upravne volitve.
Vsem je bilo takoj v začetku, ko je okupacijska oblast volitve razp’. sala, jasno, da bo ta oblast storila
vse, da zmagajo reakcionarne stranke, katerim je dala v roke monopol vse tukafšnje uprave. Zé dejstvo, da je VU razpisala volitve po sporu, ki je nastal v demokra. Učnem taboru, je to najbolje potr. dilo. Sledila sta ukaza VU, ki sta dala votivno pravico desettisočem ezulov ter škarje in platno v roke reakcionarnim strankam. Vse to so še okrepili z gonjo o fojbah, z zapiranjem in sojenjem antifašistov itd. V zadnjih dneh pa smo bili priča še bolj konkretnim primeront podpiranja šovinističnih sil.
Ka) pomenijo volitve v dveh obrokih, 12. junija za mesto in 19. za deželo? Vsakomur je očitno, da hočejo vplivati na slovensko ljud. stvo z rezultati v mestu, katerih upajo, da bodo njim v prid, ko so dali tolikim ezulom votivno pravi' co in ko imajo oni nad volitvami izključno kontrolo. Temu razloče. vanju med mestom in deželo se pač ne smemo čuditi, saj jim je pokazal pot ravno Viđali, ki gre v me. stu na volitve pod imenom Komunistične partije, na deželi pa je dobra SIAU. Ce pa so Slovenci za Vidalija narod druge vrste, zakaj ne bi ga posnemali tudi oholi ra. sistično nastrojeni Američani?
Drug primer so Milje. Tam bodo morali vsi prebivalci oddaljenih vasi kot so Škofije, Plavje itd. iti volit v Milje, češ da je preblizu cona B. Ker vedo, da so jim v teh vaseh prebivalci nasprotni, upajo, da se mnogim ne bo ljubilo iti volit po d^ uri daleč v Milje. Pri tem so kršili celo volivni ukaz VU. Na vse proteste prebivalstva pa se je miljski župan «socialist» Robba kratkomalo požvižgal.
Da bi podkrepili šoviniste in jim dali nekoliko poguma, vabijo zad. nje čase v Trst generale premagane italijanske vojske, ki daje. jo priliko za šovinistične manifestacije. Tako so bili tu na ameriški vojaški paradi ob proslavi dneva
POLITIKA. IVT
hi mu je zveličanje duš deveta briga
Vatikan je v zgodovini vedno igral reakcionarno vlogo ter podpiral zatiralce in izkoriščevalce. V vseh dobah je zaviral zgodovinski razvoj in se pri tem posluževal sile, dokler jo Je imel na razpolago. Za časa fašizma se je duhovščina v splošnem s fašisti dobro razumela: odobravala Je vojno v Abesinljl, češ da je pravična, ker širi katoliško civilizacijo, odobravala Je vojno v Španiji, molila je za zmago fašističnega orožja v drugi svetovni vojni. Sedaj pa služi Vatikan odkrito ameriškemu kapitalizmu in imper a-Ifzmu ter je postal pravo Trumanovo orodje. Kaj drugega naj bi pomenila molitev kardinala Spellmana v ameriškem senatu, preden mu je Truman predložil v odobritev atlantski pakt.
V skladu z vso to politiko katoliške cerkve se je na Velikonoč oglasil z lece v cerkvi sv. Justa tudi zakrknjeni fašist škof Santin, ki je našemu ■ljudstvu tako dobro znan zaradi svo jega preganjanja slovenskega jezika za časa fašizma. Ta strupeni šovinisl si je upal govoriti o preganjanju vere in cerkve onstran «železne zavese» In dejal, da tam zapirajo duhovnike, sramotijo cerkev, ponižujejo župnike ter vodijo ljudstvo v gotovo propast. Protestiral je proti zlorabam ljudske oblasti in žalostno ugotovil, da se vse stvari v stoletjih melanholično ponavljajo: mučenje, prisilno delo itd., pri čemer najbrž ni mislil na inkvizicijo.
Škofu Santlnu Je seveda ljudska oblast strašno na poti. Zato se zaganja proti njej, kadar le more, zato imenuje aretacije duhovnikov, ki spletkarijo proti ljudski oblasti v državah ljudske demokracije po naročilu Vatikana, preganjanje vere in duhovščine. S svojo jezuitsko hinavščino bi rad prikazal kardinala Minds-zentyja kot nedolžno jagnje. V svoji Krščanski vnetosti pa ne najde niti
besede v obrambo miru, ne obsoja vojnih hujskačev in atlantski pakt, ne protestira proti preganjanju, mučenju in ubijanju grških in španskih antifašistov. Ta vneti škof, ki toliko govori o civilizaciji in duhovnem poslanstvu cerkve, molči, ko prepovedujejo občinske oblasti slovenske napise na nagrobnih kamnih. Tp zanj seveda ni kršenje svobode in človeškega dostojanstva, ker je v interesu italijanskega šovinizma in Lege, za katero Je dal ob «plebiscitu» svoj podpis.
Ta politikant, ki mu je «zveličanje duš» deveta briga, se poslužuje istih gesel, kakor ves reakcionarni svet, in brani tisto civilizacijo, ki se ne ustavlja pred nobenim sredstvom, ko je treba streti odpor svobodoljubnega ljudstva. To je fašistična in hitlerjan-ska civilizacija taborišč smrti, civilizacija atomske bombe in nezaslišene-ga izkoriščanja kolonialnih narodov. Proti vsemu temu seveda gospod škof ni protestiral, ker je zanj vsaka oblast od boga in jo je treba spoštovati: le ljudska oblast, ki je nacionalizirala cerkveno posest, je seveda od hudiča, in se je treba zato proti njej boriti.
Zadnjega škofovega govora se zato vesele vsi reakcionarji in jezuitski «Giornale di Trieste» v svoji nedeljski številki že Izraža upanje, da bo tudi cona B priključena k Italiji, pa čeprav bi moralo zaradi tega izbruhniti novo svetovno klanje. Veseli pa se tega govora lahko tudi Viđali, ki trosi o «terorju» v coni B podobne laži, kakor Santin, Vsi škofovi govori, vse hujskanje na vojno pa ne bo imelo uspeha, ker ljudstvo noče več vojne in tudi ne naseda več hujskanju klero-fašističnega škofa, ker ga predobro pozna po njegovih dejanjih, pa naj se še tako skriva za bleščečimi frazami p svobodi vesti.
vojske, tako so jih lavabili za so. boto 23. aprila na angleško vojaški parado na dan sv. Jurija.
Za čimboljšo votivno propagandi so privlekli na dan tudi stare fašistične in skvadristične navade. Kakor v letih 1919-1922 so se začeh voziti s kamioni v vasi novi fašisti krožka Cavana-Cittavecchia, znani po svojem terorju in umorih antifašistov. Doslej so šli v Milje.
To pa še ni dovolj. Potreben je tudi božji blagoslov. Kakor blago, slavlja, v Ameriki kardinal Speli-man atlantski pakt, tako mp tu sekundira tudi škof Santin, ki bo v votivne namene proslavljal prvi maj s slovesno sv. mašo in celo z govorom na trgu Sv.. Justa. Tako so se spravili skupaj prav vsi reakcionarji in ostanki preteklosti; vojaške uniforme, toge in talarji, fašisti in biriči, da si zagotovijo na bodočih volitvah zmago. Proti vserr, tem silam preteklosti, ki razpola gajo z ogromnimi denarnimi sred stvi in z oblastjo, se mora bo riti demokratično ,ljudstvo, katere ga edino dražje je enotnost in nje gova borbenost. ‘
Spričo tega položaja, je prat vsem jasno, da je nujno potreben enoten nastop na bodočih volitvah Kaj pa dela spričo te nujnosti Viđali? Namesto da bi krepil enot. nost, jo razbija. Ob vseh spletkah reakcionarjev in njihovih pokroviteljev le še bolj krepi sypjo go
V prihodnji prvomajski številki našega lista homo objavili celoten
Hsimnin
MIKA
PROUIMM
Slovansko - italijanske ljudske fronte. V nedeljo 24 t.m. pa ho ta program objavil „Primorski dnevnik*1.
Študirajte program, razpravljajte o njem in javljajte vase predloge.
njo proti resničnim demokratom, svojem glasilu uporablja najti umazane, besede iz svojega slovar kakor kanal je, tatovi, vohuni, ; ganja se vedno bolj proti Slovi skvitalijanski ljudski fronti v ključno korist anglo-ameriških i perialistov. Vse to prikriva s f, zami o borbi za mir, o internac nalizmu, o zdravih silah itd. Kc kretno pa krepi pri nas svoj, razbijaštvom pozicije imperializn Nasproti vsem reakcionarnim lam in Vidalijevim razbijačem stoji Slovansko-italijanska ljuds fronta. Ona gre na volitve s kc kretnim votivnim programom njem ni nič demagogije niti pražn volivnih obljub, ki služijo le za č sa volitev, potem pa gredo v p zabljenje. Njene osnovne zahte
6LZ0St?-7njC miro^e pogodi demokratičnih svoboščin, narodno.
nLZ, PraV-n°Sti’ rešitev Oosp
(tarskih vprašanj, izboljšanje ži
Un6 Sfke JaVm vseaa klovne, ZVeStfi svojim borbeni t adicijam, zvesta programu OF idealom tisoče« padlih borcev g
Slovanska-italijariska ljudska fro
; vobvno borbo ter poziva v slovensko in italijansko demokr
nkni°- l^dstvo, da se tesno stri okoli nje m pokaže reakcionarje m razbijačem, da so vsi njih u %n spletke zaman.
CVETKE
iz tržaških listov
«Il Lavoratore» je začel objavljati slike in življenjepise kandi. datov Vidalijeve liste za bedoče upravne volitve v Trstu. Branje teh življenjepisov je kaj poučno, pa tudi zabavno.
Pa poglejmo kaj pišejo.
Pogassi Giuseppe. V delavsko gibanje (socialistična skupina) je stopil že, ko mu je bilo 14 let.
Za časa fašizma je bil v raznih antifašističnih skupinah.
Priznati moramo, da se je Pagassi zelo mlad politično razvil!
Ne vemo, zakaj pa «Lavoratore»
>ne pojasni, v katerih «antifašističnih skupinah» se je Pogassi udejstvoval. Ugotoviti moramo, da je res imel srpčo, da ga ni fa. šistična policija, ki je bila zelo budna, nikoli odkrila, kakor je mnogo drugih. Ce bo imel tudi tako srečo pri volitvah, tedaj mu ministrski stolček prav gotovo ne uide.
Ferlan Oskar. Ze leta 1906 je stopil v gibanje. (antifašistične skupine. Sedaj je podpredsednik izvršnega odbora SIAU.
Hm, zelo kratek življenjepis.
Pa še odkritje! Ze leta 1906 antifašist! Proti kateremu fašizmu pa so se takrat borili, morda pro. ti Francu Jožefu. K sreči tedaj še niso poznali fašizma. Pa če niso morda zamenjali in napisali anti, nomesto ante, kar pomeni po la. tinsko j n bi se torej prevedlo takole; prof. Ferlan je bil jrredfa. L 'šist, ali «precursore», kakor jei dejal pok. duče.
Vsekakor pa mislimo, da bi bilo bolj koristno, in potrebno, da bi bil prof, Ferlan antifašist 'tudi za časa fašizma, kakor pa že leta 1906.
Carlo Zbogar-Brocchi. Leta 1943 je imel stike s svojim bra_ trancem, komandantom nekaterih Partizanskih oddelkov.
To je pač velika ' zasluga, St ima človek stike s kakim bratrancem! Seveda, če ni boljšega, mora zadostovati tudi to. Ampak priznati jim moramo, da so veliki reveži, če nimajo pokazati, kaj boljšega.
Laura Weiss. Stara antifašist^. Preganjana p0 SS-ovcih iz plemenskih razlogov.
Vsi oni, ki jih je nacizem prf .ganjal iz plemenskih razlogov, so vredni vsega sočustvovanja. Toda biti preganjan zaradi židovskega Pokolenja, je le nesreča, ne Pa zasluga. Takih preganjancev ja bilo žal na milijone. Da pa bi se bila tov. Weiss kje borila, tega v njenem življenjepisu nič ne omenjajo,
Francesco Gombacci. Za casa fašizma so ga nadzorovali zaradi njegove antifašistične dejavnosti*
Vraga, saj so nadzorovali vse Slovence, ki so si upali govoriti slovenski! Tudi Gombacci je imel ; -, obilo sreče. Vse druge antifašiste so takoj spravili na varno, če so kaj delovali, in niso zgubljali časa s tem, da bi jih nadzorovali-
Potemtakem bi morali biti vsi tl antifašisti sedaj kandidatje.
Iz doslej objavljenih desetili življenjepisov Vidalijevih kandidatov 'je tudi razvidno, da je bd le Riko Malalan partizan. Stvar je res pomembna in se komentira pač sama. Ali ne kaže že teh nekaj primerov, da so v Vidaliie'
[vem gibanju zlezli na površje! razni oportunisti?
POPRAVEK
V zadnji številki našega Usta smo na tem mestu zamenjali na. slove listov «Lunedì» in «Lavo'a-tore». Naši brihtni bravci pa pran gotovo že sami opazili nap'1' ko in postavili naslova na pravo mesto.
». n» p s m I ED NIK
5
i;vs mm
i
prvih aktivistov Osvobodilne fronte iz Trsta in bližnje okolice
Tov Lipovec Franc - Tine
=	OB 8. OBLETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE ^
Š SMO SE OBRNILI DO ONIH TOVARIŠEV IN TOVARIŠIC, KI SO = = 2E LETA 1941. V ČASU NAJHUJSEGA FAŠISTIČNEGA TERORJA || i POLAGALI V TRSTU IN OKLICI TEMELJE OF.	S
1	IZ NJIHOVIH ODGOVOROV ODSEVA VSE TRPLJENJE IZ §§
H ONIH TEŽKIH DNI, ODSEVA PA TUDI GLOBOKO PREPRIČANJE,
= DA NAS NASPROTNE SILE NE BODO STRLE, DA BOIRCI IZ f:	LETA 1941 IN KASNEJE NE BODO KLONILI PRED NOBENIM =
= USTRAHOVANJEM IN NOVIM TERORJEM IN DA BODO KONČNO = 1 VSI NASI IDEALI URESNIČENI.	=
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
onom Kovačičem. Začeli smo širiti
27. marca 1941., ko se je ljudstvo l> Beogradu uprlo izdajalski vladi, nas je vse prevzelo veliko navdušenje, saj smo slutil’, da. se bliža naša ura. Ta upor nam je vlival upanja in poguma, čeprav so nem. :ški in Utalijanski fašisti pogazili Jugoslavijo. Nestrpno smo pričakovali vesti iz Jugoslavije in zveze s tamošnjim ljudstvom.
29. junija 1941. so italijanski fašist} organizirali izlet v Ljubljano, ki pa je bil odpovedan, ker so par. tizani vrgli v zrak Stampetov most. Iz Stare Sušice so nam takrat navdušeno sporočili vest o tem dogodku. Seveda nas je ta
vest zelo navdušila, saj smo razumeli, da se je v Jugoslaviji začel proli okupatorju odločen odpor. Julija 1941, je prišel na Prosek tov. Puntar Milko, ki je spomladi leta 1942. padal na Nanosu kot ko. mandant ene izmed prvih partizanskih edinic na Primorskem. Prve letake ie prinesel k nam tov. Bpanger Vojmil. V jeseni sem zo. pet imel stike z družino Zafred iz Stare Sušice. Tov. Marija mi je dala prvo brošuro. Proces letu 1941. proti Pinu Tomažiču in tovarišem nam je vlil nove vere in poguma. Takrat smo izvedli veli. Ico listkovno akcijo. Leta 1942 se je OF razširila, nosili smo letake v ladjedelnice in tovarne. V Trst je prišel tov. čotar Albin in Z njim smo začeli \ ustanavljati odbore
OF. ter širiti organizacijsko mrežo, ki se je jačala vse do osvoboditve. Oktobra 1042, je prišel v Trst tov. Udovič Josip-Nino, s katerim smo začeli zbirati orožje in vedno bolj sistematično širiti propagali, dni material, v katerem se je izražala zlasti globoka ljubezen do Sovjetske zveze.
OF nas je vodila skozi vse bor. be in nam vedno kazala prvo pot. Danes nam je OF jamstvo, da nam ne bodo •mogli sovražniki iztrgati pridobitev narodno osvobodilne borbe, saj nas OF s Komunistično partijo na čelu vodi v borbi proti imperializmu, v obrambo naš h konkretnih interesov, v borbi za
propagandni material, zbirati prispevke za internirance in pripornike, za prve aktiviste in kasneje Za prve skupine partizanov. Začeli smo tudi akcijo za pritegnitev čim večjega števila ljudi v OF spomladi
V mcleljo
vsi
V —1
mir. Ob S. obletnici OF, ko imperialistične sile podpirajo ož'vljenje fašizma na našem ozemlju jn pre. ganjajo antifašistične borce in partizane, se moramo psi strniti v OF in preprečiti vse nakane reakcio. narjev in imperialistov. Pri tem nas ne sme motiti dejstvo, da so se zavestno ali nezavestno pridružili imperialistom tudi tisV, ki Pod krinko lažnega internacionalizma razbijajo vse ono, kar smo si težko borbo priborili. Le če se vsi oklenemo OF, bomo doprinesli svoj delež v borbi za demokracijo in mir v svetu. Zato moramo tudi prvega maja združeno pokazati vsem reakcionarnim silam, da se ne bodo okoristile z Vidalijevim razbi jašlvom.
leta 1942. pa tudi propagandno ak. cijo med italijanskim delavstvom.
Prvi sestanki so bili zelo ozki, udeleževali so se jih le po trije ali štirje tovariši. Od začetka je bilo laže pritegovati Slovence, ker so poleg socialnega občutili tudi hudo nacionalno zatiranje.
OF nam je bila edino upanje na osvoboditev v onih težkih dneh naše zgodovine in nam je takrat vlivala poguma. Po razpadu fašizma se je silno razširila in ljudstvu, obeh
->
1941. z. Zoro Perello, s katero sem skupaj stanovala. Dajala mi je letake in brušure, ki sem jih nato delila naprej. Septembra 1941. smo imeli prvi sestanek z Oskarjem Kovačičem, na katerem smo se zmenili o naši nadaljnji akciji. Konec novembra so Oskarja aretirali. Decembra meseca smo izvedli veliko listkovno akcijo. Spominjam se, da sem takrat delila letake po ul. Coroneo in po Akvedotu, in sicer v poštne zabojčke po vežah. Fašisti so bili takrat hudo prestrašeni in so trepetali. 2e takrat smo imeli zvezo tudi s Plavjami, kjer so kasneje aretirali sedem tovari, sev. Svoje delo sem nadaljevala vsa leta do leta 1945. v ilegali, po letu 1945. pa odkrito. Bila sem zaposlena v bolnici kot bolničarka. Enkrat so me osumili, da sem zbirala sanitetni material za partizane, pa mi tega niso mogli dokazati. Udeležila sem se tudi znane akcije v bolnici, ko smo rešili neko na smrt obsojeno partizanko v času, ko je duhovnik delil obhajilo. Preoblekla se je in ušla. Leta 1945. sem zopet videla Oskarja Kovačiča, v bolnici ko je bil že zelo bolan in je šel domov umirat.
Videla sem mnogo trpljenja, toda vera y našo sveto stvar, mi je dajala poguma in moči. Zaradi mojega antifašističnega prepričanja in delovanja so me pred letom dni odpustili iz bolnice, kjer sem 8 let delala.
Moja vera v OF se ni omajala in vidim v njej še vedno ono borbeno organizacijo, ki nas je vodila skozi neštete borbe k uspehom. Za nas ni druge rešitve kakor borba v okviru OF; ostali smo isti, ki smo bili leta 1941 in nas ne bo nihče omajal. Sedaj je bolj kot kdaj koli potrebno, da smo trdni, združeni in neomajni. Ne strašimo se ne pritiska imperialistov niti vidalijev-cev. Zato pa se moramo 1. maja ' postaviti, kot smo se druga leta in iti vedno naprej. Enotnost je sedaj še bolj potrebna, ker je pritisk imperialistov še večji, kot je bil v preteklosti. 1. maja moramo našim sovražnikom pokazati, da smo moč. ni in da bo moral računati na naš odpor proti ysem njegovim vojno-hujskaškim načrtom.
Tov. Rudi Jančar
jim grozili, na mojo glavo pa so razpisali nagrado. Kljub temu pa niso starši nikoli omahovali, ker jih je vedno bodrila vera v našo zmago in v pravičnost naše stvari.
Razmere so se od tedaj vsaj na zunaj spremenile, toda za našo svobodo se moramo še vedno boriti. Zato se moramo trdno okleniti OF, ki je ostala zvesta svoje, mu programu in načelom iz leta 1941. Ravno Zato obsojam Viđali-jevo razbijaštvo in vseh onih, ki bi radi zabili OF zabrisali njeno slavno preteklost.
OF moramo okrepiti, ker je se. daj naša enotnost nujna, kot je bila v borbi proti nacifašizmu. Zai to moramo tudi enotno nastopiti na proslavi 1. maja in na bodočih volitvah. KTior je šel skozi vso borbo in trpljenje, ta pač ne more misliti drugače.
Tov. Bidovec Tončka
Tov. Valerija Kocijančič Špela •
Odločila sem se leta 1941 za OF, ker sem bila vedno antifašistka in sem se že leta 1919 borila proti fašizmu. takrat sem bila vpisana v Ljudskem odru in m; zato ni bilo težko razumeti, da se bomo s pomočjo OF osvobodili vsi Slovenci in italijanski demokrati. Ze takrat sem razumela potrebo po enotnem nastopu proti fašizmu in po bratstvu med obema narodoma.
Prve dni julija 1941. sem šla obiskat v Ljubljano sorodnike in sem prisostvovala sestanku žena v Ljubljani. Takrat so mi tudi izročili literaturo. V Trst sem prinesla «Slo. venskega poročevalca» in ga tu delila.
Z Oskarjem Kovačičem sem se Prvič srečala na cesti, nato Pa smo imelj Pri meni doma prvi sestanek s tov. Oskarjem in Leonom KovačL čem in Hvaličem Francem, ki je kasneje padel- Bil j g navzoč tudi neki Modest. Takrat so mi dali pr-Vič direktive za propagando in dru. 6o delo. Kasneje mi jih je dajal tov.
Hvalič in mi dejal, naj pritegnemo čimveč ljudi v OF. Kvnec leta 1941. smo imele tudi prvi ženski sestanek. Začeli smo zbirati tudi živila za aktiviste in skrbeti za njih na stanitev, pri čemer smo imele mnogo težkoč. Spomladi 1. 1942 sta prišla tov. Cotar Albin-Karlo in «Parko Marušič in organizacija se je vedno bolj širila. Leta 1942. smo izvedli ob priliki obletnice ustano. vitve Rdeče armade listkovno akcijo in razobesili tudi zastave. Lite. raturo smo razmnoževali na stroj že leta 1941. Kasneje so me aretirali in bila sem z drugimi na razpolago izrednemu fašističnemu sodišču.
V OF sem videla edino možnost osvoboditve in gotovost naše zrna. ge, in to ng le nacionalne osvoboditve za Slovence, temveč za ves delavski razred, saj je OF imela tudi globoko socialno vsebino. Zato sem uverjeng tudi danes, da le na podlagi linije OF lahko doseže, mo svoje cilje in okrepimo bratstvo in enotnost. Vsakemu mora biti jasno, da s cepljenjem te enotnosti le slabimo naše sile. Prepri. čana sem, da smo na pravi poti, ker smo ostali zvesti prvotni liniji in se ji nismo nikoli odtujili.
pii Opčinah
narodnosti so postajali vedno bolj jasni njeni revolucionarni cilji. Na dejstvih smo videli, da se točke nje. nega programa uresničujejo.
Tudi sedaj vidim v OF dosledno nadaljevanje započete borbe, ki ne pozna nobenega nacionalizma in zahteva enake pravice za vse narode. Ta OF je ohranila vse svoje borbene tradicije in okleniti se je morajo usi vztrajni borci, ki so vedno ostali zvesti njenim načelom. Sedaj ob proslavi 1. maja se nam vsem, nud,i prilika, da pokažemo to svojo zvestobo, saj je vsakdo, ki pe nasprroten skupnemu nastopni na dan 1. maja, dejansko na strani imperialistov.
Tov. Glavič Marija
Prvega maja moramo nastopiti enotno, ker so bile in bodo vedno potrebne vse naše sile za borbo proti imperializmu. Kdor ravna drugače, škoduje sam sebi in dela zavestno ali nezavestno v interesu našega skupnega sovražnika.
Tov. Tomšič Franc
Ze leta 1941. sem se odločil OF, ker sem videl v njej edino mož nost osvoboditve izpod fašističnega jarma. Program OF nam je jamčil narodno osvoboditev in zagato, vitev socialnih pravi.c Deloval sem za OF od julija 1941. in dobil prve zveze * tovarišema Oskarjem in Le.
Kot zaveden Slovenec in antifašist sem takoj od začetka z navdušenjem pristopil k OF, v kateri smo videli edino rešitev v borbi
na pWJaw
OF !
Vsa leta fašizma so nas hudo za. tirali. Fašisti so se po ustrelitvi mojega brata Ferda vedno znašal; nad našo družino. Zato je povsem naravno, da sem se navdušila, ko mj je tov. Oskar Kovačič povedal, da je bila v Ljubljani ustanovljena OF, ki si je postavila za cilj osvoboditev vsega slovenskega ljudstva. Dolgo smo čakali in končno se je začela odločilna borba za svobodo.
Julija meseca smo fmeli s tov. Ko. vačičem in mojim možem Emilom prvi sestanek na našem domu. Zmenili smo se glede propagande, pridobivanja članov za OF, nabiranja denarja. Pozneje smo začeli tudi nabiralno akcijo za partizane: de. nar, obleko, živila. V začetku je bilo naše delo zelo konspirativno in ko je bil tov. Kovačič zaradi izdajstva aretiran, smo lahko delovali naprej, ker nas niso odkrili. Leta 1942, se je začela OF širiti, pridobivali smo vedno nove ljudi. Vzpostavil; smo stike Z italijanskimi tovariši v Miljah in Tržiču. Pri nas so stanovali razni aktivisti, kakor tov. Udovlč-Nino, Cotar Albin, Zora Ivančič, lov. Marušič-Blaž. Aprila 1943. so me zaprli. Takrat so zaprli tudi mojega moža v Aquili, kamor so ga že prej odgnali v posebni bataljon. Ko sem prišla iz zapora, sem bila v partizanih, kasneje interniram v Nemčiji, Moj mož pa je zbežal iz zapora v Aquili in šel v partizano, od koder so ga leta 1946. demobilizirali. '
OF je ostala vedno zvesta isti Ii_ niji in tej liniji moramo ostati zvesti vsi, ki smo razumeli njeno pra4 vilno pot. Kdor je trpel fašistično zatiranje, ta se ne more izneveriti idealom OF. Nekateri so to pozabili, pozabilj s°, da je naš glavni sovrai. nik imperializem in se zaganjajo v svoji zaslepljenosti proti nam. N;ša dolžnost je zato, da se še tesneje okleneme OF, da odstranimo vs« razbijače naše enotnosti in jih popolnoma razkrinkamo pred vsemi« ki jim še slede v dobri tferi. To nam nalaga zlasti proslava 1. maja in bližnje volitve,
Ko smo leta 1941. zvedeli, da jè bila ustanovljena OF, smo bili vsi navdušeni, saj smo videli, da nam bo omogočila osvoboditev izpod fa-šizma. Borba Osvobodilne fronte je bila za nas sveta stvar in smo se ji predali z vsem srcem.
Jaz sem imela prye. stike leta
proti fašizmu in proti socialnemu zatiranju in izkoriščanju. Konec leta 1941. sem dobil prve letake, kasneje pa sta mi dajala redno propagandni material tov. Karleto in Blaž, s katerima sem bil povezan.
Z njima smo imeli sestanke na našem domu pri Sv. Jakobu. Razpravljali smo o delu, širili litera. turo ter pritegovali v OF nove ljudi. Imel sem tudi stike s Spelo in Zoro Perello. Leta 1942. so me začeli zasledovati karabinerji in kvestura, zato sem se moral umakniti iz Trsta in sem se avgu. sta meseca 1942. javil v Južnopri-morski odred. Pri partizanih jn v JA sem ostal do leta 1946. Bil sem tudi večkrat ranjen.
Karabinerji so hodili vedno nadlegovat moje starše na dom in
in fov. Colja Emil
KRONIKA
V skupnem grobu pri Sv. Urhu pri Ljubljani so pokopali posmrtne ostanke 64 borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade, ki so padli na Javorici leta 1944.
Sindikat rudarjev Jugoslavije ima v Beogradu svoj drugi kongres. Pred kongresom so delovni kolektivi rudarske stroke dosegli v tekmovanju velike uspehe.
10 cm dolge vžigalice so začeli izdelovati v Jugoslaviji. Kno samo vžigalico bo mogoče uporabiti 100 krat. Trajna vžigalica gori bolje kot navadna, veter je ne ugasne lahko in počasi dogoreva
Ljudska mladina Hrvatske je imela svoj kongres v Zagrebu. Kongres je ugotovil, da je hrvatska mladina prispevala v prvih dveh letih petletke 7 milijonov 450.000 delovnih ur.
2600 graditeljev Je na istrski progi Lupoglav-Stalije, ki bo veza la bazen črnega premoga v Raši z železniškim omrežjem. Prihodnji mesec bo delalo na tem sektorju 6000 delavcev, ki bodo začeli z veliko gradnjo mostu v treh nadstropjih. Najnižji del mostu je namenjen vodovodu, srednji bo služil kot cestni most, na vrhnjem mostu pa bo speljana železnica.
30 dni so imeli oglarjj na Nanosu tečaj. Pridobili so si mnogo znanja, skuhali pa so tudi 8 ton in pol prvovrstnega oglja.
Prva večja prireditev v letošnjem letu v Novi Gorici je bila ob priliki volitev v mestne in rajonske odbore OF v Solkanu. Dramska skupina je igrala Švajgerjevo žaloigro «Domačija», nastopil je tamburaški zbor in pevci.
Ob obletnici ustanovitve OF razdeljuje socialni fond OF milijon dinarjev med najpotrebnejše družine in posameznike. Med d-ugimi dobe Gorica, Idrija, Sežana, Tolmin po 80,000 dinarjev. Ilirska Bistrica 70.000 din, Postojna pa 00,000 dinarjev.
Bombaž je najvažnejša industrijska rastlina, ki jo goje v Hercegovini. Setev bombaža se je pričela 20. aprila in se bo končala 5. maja. Sama Hercegovina bo pridelala letos toliko bombaža, kakor ga je pred vojno vsa Jugoslavija,
Nosečim ženam je zakon priznal nove ugodnosti, t.j. pravico do- 90 dnevnega dopusta, pravico do plače za redni delovni čas z vsemi do datki. Novi so tudi predpisi, ki JI omogočajo prekinitev dela za časa dojenja. Poleg porodniškega dopusta ima mati pravico do rednega letnega odmora.
Slovenske žene so poslale OZN
pismo, v katerem zahtevajo, da OZN podpre borbo svobodoljubnega španskega naroda proti Francu. Zatrjujejo, da bodo še stopnjevale svojo borbo za dokončno uničenje fašizma, za mir in demokracijo v svetu.
Inženirske enote Jugoslovanske
armade bodo letos zgradi! e progo od Koviljače do Zvornika ob reki Drini. Na progi bodo morali zgraditi 4 predore, več usekov, nasipov in mostov. Državno cesto pa bodo morali preložiti v dolžini 3 km.
Tudi makedonski Frontovci bodo letos gradili dve železnici. Proga Kumanovo-Sv. Nikola bo vezala najrodovitnejše pokrajine Makedonije. Progo Skoplje-Gostivar pa bodo pozneje podaljšali do Ohrida.
Proti pripadnikom obveščevalne službe 1. bolgarskega okupacijskega korpusa, ki so zakrivili množične uboje in požige srbskih vasi, se je pričel proces v Nišu.
IZ PROGRAMSKE DEKLARACIJE LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE
30 let
Vztrajna berba za mlr^j^tt
ter za razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med oarodi
Tretji kongres Ljudske fronte Ju. goslavije ugotavlja, da je bila Fronta osnovana med borbo širokih ljudskih množic, med ljudstvom sa. mim proti protiljudskim in profaii. stičnim režimom v. stari Jugoslaviji na pobudo in pod vodstvom KPJ, ki je vodila jugoslovanske narode v oboroženo vstajo. Med borbo se jc Ljudska fronta skovala v krepko enotno organizacijo in postala poosebljenje enotnosti ljudskih množic, zveze delavcev in kmetov ter enotnosti narodov Jugoslavije. V slavni in zmagoviti vojni za na. •‘■odno neodvisnost in ljudsko de. mokracijo je odigrala Ljudska fron | ta veliko vlogo.
Iz borbe, je izšla Ljudska fronta kot trdno organizirana zveza delavcev, delovnih kmetov in ljudske inteligence kot močna politična podlaga ljudske države, ki se je v času obnove in socialistične izgradnje še bolj krepila in širila. Po njej sodelujejo delovne množice za. vestno v političnem, družbenem ter kulturnem življenju države v bor-
bi za njeno socialistično preobraz. bo, nadzorujejo organe ljudske oblasti ter jim nudijo stalno in vse stransko pomoč. Člani Fronte se idejno in politično vzgajajo v duhu socializma. Zaradi vsega tega je Ljudska fronta organ'zacija trajne, ga pomena, je orodje delovnega ljudstva v borbi za socializem.
Ljudska fronta je delo skupnih naporov in borb vseh delovnih ljudi, vseh jugoslovanskih narodov, je poroštvo za ohranitev in utrditev bralstva in enotnosti jugoslovan. slcih narodov, poroštvo za svobodo 'in neodvisnost socialistične Jugoslavije. Največja pridobitev Ljud. ske fronte in KPJ pa je ljudska oblast, ki so si jo množice priborile v veliki revolucionarni borbi, zato je največja dolžnost Ljudske fronte, da se bori za utrditev ljudske oblasti.
Glavna družbena sila, ki je vodila borbo proti politični reakciji ter narodnemu zatiranju je bil delav. ski razred. Danes pa nosi ta razred zgodovinsko odgovornost, da
PRVA POMLADIVA SETEV
zadružnih kolektivov
Pomladanska setev, ki se je po vsej j vremena so sicer takoj nadaljevali
Jugoslaviji pravočasno pričela, je bila zaradi dežja in snega, ki je padal proti koncu marca, prekinjena. Po zopetnem nastopu lepega
Mladinci, ki delajo danes v prostovoljnih brigadah, stoje pred, ve. lihimi nalogami, za katere so se obvezali, da jih izpolnijo do L maja, Na gradbišču v Beogradu, na avtocesti, prijmelioracijskih delih ■ povsod je vse živo, vsi hite, ne samo da obveze izpolnijo, temveč da jih tudi presežejo.
Med graditeljinovegaBeogradaso mladinci iz cele Jugoslavije, mnogo je med njimi Siptarjev, ki se odlikujejo po vztrajnosti pri delu in živem zanimanju, ki ga kažejo pri študiju. Pa to je povsem razumlji. vo, če pomislimo, da so bili Sip-tarji pred narodnoosvobodilno vojno popolnoma zapostavljeni, da se država zanje ni brigala in zanje tudi ničesar žrtvovala. Danes sp Siptarji enakopravni z drugimi narodi, ki žive v Jugoslaviji. Prav zaradi tega novega življenja, ki jim ga Jugoslavija nudi, so ji predani, kar nam priča primer ko. mandanta šiptarske brigade, ki dela zdaj v Beogradu. Udeležil se je del na progah Brčko - Banoviči in Samac - Sarajevo, bil je na delovni akciji na Češkoslovaškem, dvakrat na avtocesti ter sodeloval pri manjših lokalnih delovnih àkcijgh.
Siptarski mladinci skupaj z drugimi tovariši grade novi Beograd. Odstranjujejo ostanke ruševin ter gradè nove stavbe, ki bodo ponos mladinskih delovnih brigad in ponos vseh jugoslovanskih narodov.
Gradnja stanovanjskih hiš v Beogradu
z delom, vendar pa so morali poljedelski delavci zastaviti vse sile, da bi zastoj zmanjšali na minimum. Pri tern delu so jim mnogo pomagali okrajni in krajevni ljudski odbori ter partijske in masovne organizacije, tako da bi niti en hektar orne zemlje ostal neobdelan v določenem roku, da bi niti en poljedelski stroj niti ena volovska vprega ne ostala neizkoriščena.
V letošnjem letu se vrši setev na jugoslovanskih poljih v posebnih okoliščinah zaradi novoorganizira-nih kmetijskih obdelovalnih zadrug. Zadruge imajo dovolj zemlje, poljedelskega orodja, vprežne živine in delovne sile, da lahko obdelajo svojo orno zemljo. Za hitrejšo in boljšo obdelavo so zadruge sklenile pogodbe s traktorskimi postajami, da jim dobo te zorale veliko večje površine zemlje, kakor so jih v lanskem letu. Kljub temu pa, da novoosnovane zadruge nimajo sklenjenih pogodb za letošnje leto, jim morajo traktorske postaje nuditi vso pomoč.
Mlade zadruge pa se morajo boriti še s svojimi posebnimi problemi ob letošnji setvi. Njihovi člani gredo letos prvič kot kolektiv organiziran v stalni delovni brigadi na delo. Vodniki teh brigad so še pred kratkim obdelovali svoja mala gospodarstva, a stoje zdaj pred odgovorno nalogo, da vodijo velika dela svojega kolektiva. Prav zato pa jim pomagajo člani starejših zadrug, ki imajo pri takem delu že svoje izkušnje. Ti pomagajo z nasveti in praktičnim delom mladim zadružnikom pri njihovem prvem tako velikem in pomembnem delu kot je pomladanska setev.
Taje način dela, medsebojna pomoč, uporaba naprednih tehničnih si rojev, delovni polet zadružnikov kaže vsem tistim, ki stoje še izven zadružnega sektorja prednosti zadrug.
Prav zaradi teh rezultatov število zadrug narašča od dne do dne. Do 10. aprila je bilo že registriranih 3346 zadrug od teh v Sloveniji 131, v Srbiji 634, v Vojvodini 636, v Kosovsko - metohijski oblasti 85, v republiki Hrvatski 935, v Bosni in Hercegovini 332, v Makedoniji 472, v Orni gori 101. V vseh zadrugah je vključenih 155 tisoč 840 gospodarstev.
spremeni Jugoslavijo v napredno industrijsko državo, da zgradi so cialistično družbo v Jugoslaviji.
Delavski razred se zaveda svoje vloge, ve, da z graditvijo socializ-ma v lastni državi prispeva k zrna. gi socialističnih sil v svetu, ker je prežet z globokim občutkom inter. nacionalizma. Toda velika zmaga ljudske revolucije bi ne bila, mogoča brez povezave delavcev in kme. tov. Delovni kmetje so sodelovali v borbi, delovni kmetje sodelujejo danes v borbi za napredek na vasi. Kmetje organizirajo zadruge in tako ustvarjajo socializem, kljub vse. mu prizadevanju kulaških elemen. tov, da bi jih zaustavili na njihojii poti. Zmaga delovnih kmetov na vasi je porok novega življenja: iz zaostalega malega kmetijstva bo nastalo novo veliko socialistično, napredno gospodarstvo, v katerem bo kmetom zagotovljen dober ma_ terialni in kulturni položaj.
Za tako zmago na vasi, za trdno povezavo delavcev in kmetov se bo Ljudska fronta neomajno borila.
Ljudska fronta Jugoslavije čuva v borbi skovano bratstvo in enotnost ter enakopravnost narodov Ju. goslavije, ker je prav to pogoj njihovega svobodnega in neodvisnega razvoja. Ljudska fronta bo že v kali Preprečila vse poskuse razbija, nja enotnosti in enakopravnosti ter uničila vse pojave šovinizma. Z zavestjo, da so si narodi Jugoslavije izbojevali svobodo in enako, pravnost Z orožjem, bo Ljudska fronta opora jzigoslovanski armadi čuvarju miru in napredka v socialistični Jugoslaviji.
Moč Ljudske fronte sloni na članstvu, ki se mora zavedati svojih nalog, posebno pa, da z graditvijo socializma v svoji državi pomagajo socializmu v svetu. Zato mora Ljud ska fronta vzgajati politično zavest svojega članstva spoznavati ljudske množice z marksizmom in leninizmom, dvigati njihov kulturni nivo.
Program, ki Oa je sprejela Ljud. ska fronta na svojem prvem kongresu. je pravilno poudarjal enot. nost ljudskih množic: njen program se ne razlikuje od linije programa Komunistične partije Jugoslavi, je.
Med osnovnimi nalogami Ljudske fronte je danes borba za mir, za pravilne gospodarske in kulturne odnose Jugoslavije z drugimi narodi na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, a proti vsem poskusom imperialistov, da svet potisnejo v novo vojno katastrofo.
Tretji kongres Ljudske fronte Ju. goslavije poziva vse svoje organizacije in člane na aktivno delo za dosego gornjih ciljev.
Ijena v Beogradu Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). Vsa dolga doba tridesetih let jc polna borb za pravice delovnega ljudstva, proti izkoriščevalskemu sistemu stare Jugoslavije, borba zoper vse protiljudske režime. V tej dobi so vstopali v partijo najboljši sinovi jugoslovanskih narodov, borili se v njej za čistost svojih vrst in bili tako ob usodnem dnevu 27. marcu pripravljeni na odločilno borbo, ki je skozi štiri leta krvave vstaje pripeljala narode Jugoslavije v svobodo.
Komunistična partija Jugoslavije je v dobi monarhofašističnih režimov, kljub preganjanju, zapiranju in ubijanju najboljših partijcev bila vodnica delavskemu razredu v svoji državi.
Komunistična partija je narode Jugoslavije skozi ogenj in smrt privedla v svobodo.
Komunistična partija vodi danes Jugoslavijo v socializem.
Zaradi vsega tega slavi ljudstvo Jugoslavije tridesetletnico partije kot svoj velik praznik in izraža neomajno zaupanje in ljubezen maršalu Titu in ostalemu vodstvu.
i
herojev na Muzejskem trgu v Ljubljani
Narodne heroje, ki so padjj na slovenskih tleh, bodo položili v skupno grobnico na Muzejskem trgu v Ljubljani. Prenesli bodo posmrtne ostanke Toneta Tomšiča, Franca Rozmana-Staneta, Miloša Zidanška, Ivana Kavčiča, Dragana Jevtiča, Milovana Saranoviča, Slavka Slandra, Ljuba Šercerja, Vinka Simončiča-Gašperja, Janka Pre. mrla-Vojka in Majdo Sile. Njihove krste bodo položili na oder na predsedstvu vlade, kjer se bodo poklonile njihovemu spominu dele. nacije delavcev iz tovarn, rudnikov in zadrug ter množičnih organizacij. Tako bo Slovenija počastila spomin svojih velikih sinov, ki so v težki narodnoosvobodilni vojni pokazali nepopisno junaštvo, da jim je vrhovno vojaško poveljstvo priznalo največje odlikovanje častnj naslov onarodnega heroja.
Skupna grobnica narodnih herojev bo slovenskemu narodu svetišče in veličasten spomin na najtežja, n tudi najslavnejša leta njegove zgodovine.
* * «
Prvega sekdetarja KP Jugoslavije Djuro DJakoviča ki ga je v času monarhofašistične diktature leta 1929 ubila policija, bodo prenesli v Beograd in ga položili v skupno grobnico na Kalemegdanu poleg narodnih herojev Ivana Milutinoviča in Iva-Lole Ribarja.
IVE VELIKE ELEKTRARNE V SRBIJI
V eno izmed največjih del petletnega načrta spada gradnja hidrocentral Vla-sina-Vrla v Srbiji. Te hidrocentrale bodo dajale električno energijo novim tovarnam in rudnikom, mestom in vasem v velikem južnem delu Srbije, Kosmeta in mestu Nišu.
Pri gradnji teh velikih hidrocentral sodelujejo poleg strokovnih kadrov člani frontnih brigad in borci Jugoslovanske armade. Ti s0 se posebno odlikovali, ko je bilo treba v najhujši borbi z vodo zapreti odtok reke Vrle.
Vzhodno od reke Morave leži 1203 nad morjem v velikanski kotlini Vla-slnsko blato, iz katerega odteka reka Vlasina. Dogradili so jez in zaprli odtok reke. Tako je Vlasina začela
polniti velikansko umetno jezero.
stekala v to jezero, preden se bo napolnilo.
Z uresničenjem načrta za novo jezero in hidrocentrale bo rešeno še važno vprašanje. Reka Morava je v sušnih letih močno vpadla ali pa se je popolnoma posušila. Zdaj pa se bo voda, ki se je stekala prej proti severu, zlivala v Moravo in tako bodo rodovitne predele ob njej lahko tudi v časih suše namakali.
Na poti od umetnega jezera do izliva Vrle bodo postavili štiri hidrocentrale. Prva dela so začeli že leta 1946. Pripravljalna dela - 25 km ceste, 2 km dolgo žičnico, naselja za delavce so kmalu dogradili. Jez, ki so ga zgradili po vzorcu takih naprav v Sovjet-
tega jezera bo po reki Vrli odtekala voda v smeri proti Južni Moravi s padcem 900 m, kar močno poveča pri-dobljeno energijo.
Hidrocentrale na Vrli bodo izkorl-scale prav vso vodo, ki se bo med letom natekla v umetno jezero, tako da bodo imele tudi ob največji suši dovolj vode. Celi dve leti se bo voda
Iz | ski zvezi, so jugoslovanski inženirji
napravili iz gline in zemlje kar 5° utrjevali sproti s težkimi ježi. Nad 200.000 kub. m materiala je bilo treba navoziti v ta jez.
Orjaška preobrazba zemlje, ki i° delovno ljudstvo vrši pod vodstvom svojih strokovnjakov po raznih predelih Jugoslavije priča o veliki graditvi socializma.
NOVI POLJEDELSKI STROJI
bodo omogočili da bo pri poljedelstvu skoro odpadlo ročno delo
Pred vojno je imelo sovjetsko poljedelstvo na razpolago 530.000 traktorjev za obdelovanje polj in 180.000 kombajnov. S traktorji so preorali 92% obdelane površine, kar pomeni, da so z njimi obdelali 71% zemlje, zasejane z žitom in skoro 60% vseh polj v kolhozih. Kombajni so poželi in zmlatili 43% vsega pridelka žitaric v Sovjetski zvezi.
Po petletnem natrtu od leta 1946 do 1950 bo sovjetsko poljedelstvo prejelo 325.000 novih traktorjev, na de-settisoče kamionov in kombajnov «Stalinec 6». Za opravljanje domačih del bodo v kolhozih prejeli nove električne motorje. Njih število se bo 13 krat povečalo.
Sovjetsko poljedelstvo bo tako ob koncu petletke preskrbljeno z najboljšimi stroji za opravljanje vseh kmečkih del. Načrte za te stroje Izdeluje poseben zavod za znanstvene Izsledke in gradnjo poljedelskih strojev, ki je samo leta 1947. izdelal na-
več kombajnov.
Stroji so tehnično zelo izpopolnjeni. Traktorji so znatno hitrejši od onih, ki so jih rabili pred vojno, imajo Dieselov motor in omogočajo 25 do 30% hitrejšo obdelavo zemlje. Imajo tudi to prednost, da prihranijo 35 do 40% goriva v primerjavi s predvojnimi traktorji. Te traktorje je mogoče voditi z znatno manjšim naporom kot n.pr. traktorje — ščenati — ki so jih uporabljali pred vojno. Tudi kabina za traktorista je udobnejša.
Stroji, ki jih traktorji vlačijo za seboj, da tako opravljajo dela, za katera so namenjeni, so tako izpopolnjeni, da popolnoma odgovarjajo agrotehniki in vsem zahtevam sovhozov in kolhozov. Nove pluge lahko uporabljajo za oranje zemlje, zasejane z vsemi kulturami, vštevši zelenjave. Imajo por sebno ročico za lemež, ostanke rastlin izpodorjejo do 20 cm globoko pod koreninami. Plug ima tudi to prednost, da poljubno globoko v zem-
črte za 100 tipov novih strojev, med njimi načrt za kombajn «Stalinec 6», ki opravlja svoje delo 25% hitreje kot vsi dosedanji stroji, stroje za žetev lanu, obiranje bombaža, nove kosilne stroje, stroje za izbiranje in čiščenje žitnih zrn gojenje sladkorne pese, riža in drugih kultur. Nadalje so izdelali poseben stroj, ki spravlja seno v kopice, ga izbira in potem stisne v bale. Ker bodo v tej petletki zasadili velike nove pasove gozdov, so izdelali tudi stroje za pogozdovanje.
Tovarne poljedelskih strojev so v lanskem letu uresničile izsledke tega znanstvenega zavoda in dale kolhozom številne izpopolnjene stroje. Kolhozi so v lanskem letu prejeli 204% več traktorjev kot v letu 1947, 267% več mlatilnih strojev in kar za 500%
Iji enostavno zdrobi 15 cm visoko plast zemlje in tako uniči vsa gnezda škodljivcev... Na 400 semen škodljivih rastlin, jih vzklije samo 104 v globini 10 cm, le petnajstim pa uspe, da vzklijejo v globini 15 cm.
X. kongres sindikatov ZSSR
V Moskvi se je pričel X. kongres sindikatov ZSSR, na katerem je zbranih 1200 delegatov iz vse države. Na otvoritveni seji so imenovali častno predsedstvo, v katerem so vsi člani politbirojev sovjetskih komunističnih nartij- Na dnevnem redu imajo poročilo glavnega sveta, diskusijo o sindikalnem statutu in volitve članov glavnega sveta in verifikacijske komisije.
Na prvem zasedanju je podal poročilo predsednik sindikalne zveze Vasilij Kuznecov.
Pnmiančn v UzMistanu
V	Usbekistanu danes rastejo limone sad je krasen in obilen. Njihove lupine so tenke samo 2 mm. Vzgojil jih je mičurinec Panin po dolgoletnem križanju in prevzgoji sadik. Panin je vzgojil tudi pomaranče, ki neverjetno hitro zore in dajo prav tako obilen sad. So zelo sladke, sočne in imajo rdeč sok. Letos bodo kolhozi v pokrajini Samarkaca zasadili 3.000 sadik limon, ki jih je vzgojil Panin.
600 novih šol
v eni sami republiki
V	Moskvi se je pričel kongres za osnovno-šolski pouk, ki mu prisostvujejo delegati iz vseh republik. Na tem kongresu je prosvetni minister Vozne-senski izjavil, da bodo letos samo v ruski republiki odprli 600 novih osnovnih ljudskih šol. Učno osebje bodo povečali za 25.000 novih moči. Izdali bodo 90 novih učbenikov v nakladi 94 tisoč izvodov.
Ob tem kongresu je prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR nagradil z odlikovanji 6365 učiteljev za njihovo dolgoletno pedagoško delo. Leninov red je dobila učiteljica Loluja, ki že 45 let poučuje v batumskih šolah. Mnogi njeni učenci so postali profesorji, inženirji in zdravniki. Isti red Je tudi dobil srednješolski ravnatelj v Ti flisu Satberašvilij, ki že 36 let vzgaja šolsko mladino.
Pogodba o prijateljstvu
in medsebojni pomoči
V	Budimpešti so podpisali prejšnji četrtek pogodbo o madžarsko - češkoslovaškem prijateljstvu in medsebojni pomoči. Pogodbo sta podpisala podpredsednik madžarske vlade Rakcsi in Zapotocky. Oba sta v svojih govorih ob tej priliki izrazila zaupanje v silo fronte miru in demokratskih ljudstev, ki jih vodi ZSSR. Poudarila sta tudi neporušljivost prijateljstva med Madžarsko in CSR.
* * *
V	Estonskem racionalizatorstvo lepo napreduje. V industrijskih podjetjih Etr inske so na .primer lansko leto predložili 3.900 racionalizatorskih predlogov. Z uresničenjem teh so prihranili več kot 35 milijonov rubljev. Tri tisoč delavcev je bilo nagrajenih za svoje predloge z visokimi nagradami.
p«
V kolhozu so dobili nov poljedeljski stroj
Letos bodo v Varšavi
skoro izginile ruševine
Od osvoboditve do danes se obnova Varšave nadaljuje noč in dan. Do sedaj so obnovili 1500 tovarn in podjetij, kjer je zaposlenih nad 70.000 ljudi in preko 10.000 stanovanjskih prostorov. Lansko leto so porabili za obnovo mesta 25.5 milijard zlotov. Zaposlenih je bilo 30.000 delavcev. Medtem, ko je samo obnova Varšave znašala leta 1946 in 1947 okrog 10% celotnega državnega investicijskega načrta, se je lansko leto vsota, ki so jo porabili za obnovo, dvignila na 11%. Se letos bodo dogradili velike delavske naselbine v varšavskih predmestjih, ki so jih pričeli graditi lani. Letos bodo tudi končali graditi železniški predor sredi mesta in železniški most preko Visle, ki bo vezal Var-' šavo s predmestjem Prago. Z uresničitvijo tega načrta bodo letos skoro popolnoma izginile razvaline v mestu.
V Varšavi so zaključili pred kratkim tretji kongres Zveze kmečke samopomoči — zadružne organizacije malih in srednjih kmetov na Poljskem.
Kongresu je prisostvovalo približno 4.000 delegatov jz vse države, ki so predstavljali preko en milijon članov te zveze.
Kakor smo že pisali v našem listu, so zvezo kmečke samopomoči ustanovili na Poljskem po vojni. Zveza se bori s svojim delom za preporod poljske vasi. Od skupnega števila njenih članov jih je 276 tisoč (več kot ena četrtina) članov združene poljske delavske stranke, 188 tisoč članov kmečke stranke, 648 tisoč knialev pa je izven strank. Ob koncu preteklega leta so imeli volitve v upravne odbore zadružnih organizacij in ob tej priliki so vanje stopili namesto veleposestnikov mali in srednji kmetje. Po Iniciativi glavnega odbora ro se številne zadružne organizacije po vaseh združile v enotne občinske zadruge.
Na današnji stopnji postavljanja temeljev za prehod na planski način proizvodnje na vasi bo, kakor je določil kongres, glavna naloga Zveze kmečke samopomoči, odstrajevanje zaostalosti in konservativnosti na vasi. Poleg tega, da bo Zveza delala tuni na tem, da poveča in ojača zadružni pokret, bo tudi pomagala ljudskim oblastem pri dviganju kulturne stopnje kmetov, organiziranju traktorskih postaj in pri splošnem materialnem dvigu poljskih kmetov.
Bolgarska mladina gradi hidrocentralo
Gradnja hidrocentrale v vasi pri Gornjem Lomu je izrednega pomena za Bolgarijo. Velike zasluge pri gradnji imajo bolgarski mladinci. Ti so zajezili gornji tok reke Loma za pridobivanje električne energije, ki bo krila vse potrebe severozapadne Bolgarije. V gornjem toku te reke bodo postavili tri hidrocentrale: prva elektrarna, imenovana «Mandra» bo 1200 m nad morsko gladino, druga v višini 900 m nad morjem pa bo nosila line «Kitka».
Preden smo prišli k objektom, se jc vodja postavil in pokazal na strmi vrh, porasel z bukvami, hrasti in leskami. Na njegovem grebenu so se ko! muhe premika\£ postave.
To je bil vrh «Kitka», na katerem jc delalo 200 brigadnikov, ki so cd-Btianjevali zemljo za bazen. V tern bazenu bo prostora za 50.000 kubičnih metrov vode na površini 20 ha. Na vznožju hriba bo hidrocentrala «Kuka». Voda bo prihajala v turbine iz bazena po železni cevi, dolgi 600. Vse stroje so že pripeljali na kraj, kjer bo stala hidrocentrala; montirali jih bo-do letošnjega junija.
Po strmi stezi smo prispeli k delovnemu objektu vidinske brigade «Go-jan Conos». Brigadniki delajo sedem kilometrov dolg kanal, po katerem bodo napeljali vodo treh potokov, ki bodo napolnjevali bazen Kitke. Na nasprotnem bregu pa kopljejo 3 km dolg kanal, po katerem bodo napeljali reko Krastavičko. Mladinci delajo v globokem jarku, njihova močna telesa se napenjajo in njihove lopate premetavajo vlažno glino iz dna.
Približa se nam majhen dečko, katerega lopata je večja od njega. Ta 141etni Mitko je junak brigade. Njegov komandant nam je povedal, da je jokal, ko so odhajali na postajo. Vzeli so ga pod pogojem, da bo dejal v pisarni. Toda že prvi dan, ko so odšli na objekt, je šel z njimi. Je še majhen, vendar pa zelo delaven.
Malo više smo srečali 661etnega starčka jz vidinskega okraja, ki je bil preteklo leto 2 meseca v brigadi. Ko nas je zagledal, se Je uprl na lopato in nas smeje pozdravil.
Nad ovinkom dela skupina «Zoja Kosmodejanskaja». Tu vztrajno dela 9 deklet z zavihanimi rokavi. Ta sku-
ri
«Stojim-bdim i pejem za narodnata republika» je geslo bolgarske mladiue
pina je prva v celi brigadi.
Spodaj ob reki so ostanki kovin, ki so jih pred sto leti prelivali preprosti prebivalci naselja. Tam so kopali baker. V letu 1932 so ta teren raziskovali in ugotovili, da so tu bogata ležišča bakrenega .pirita. Tri leta pozneje je neki. francoski profesor-geolog odkril v bližini današnjega taborišča mladine «Jazova planina» bogate bakrene žile.
Ko bodo dogradili hidrocentralo, bodo tu pričeli graditi topilnice. Danes so tu samo taborišča mladine, čez
deset let pa bo zraslo veliko naselje in dolgi vlaki bodo odvažali čist baker.
Na predlog državnega odbora za izvajanje zakona o ljudskih odborih je romunska vlada imenovala člane začasnih komitetov ljudskih odborov v Bukarešti in raznih drugih mestih. Ti začasni odbori bodo izvršni org'ani ljudskih odborov do njihove končne izvolitve.
ČSR je poslala
trgovinsko delegacijo v ZDA
Češkoslovaška se pogaja z ZDA, da doseže nov gospodarski sporazum. ' V ta namen so poslali iz Prage v New-York trgovinsko delegacijo, ki jo vodi Evgen Lebl, Ta delegacija bo nadaljevala v Ameriki gospodarska pogajanja med obema državama, ki so se pričela v Pragi v pričetku tega leta.
15. maja volitve
na Madžarskem
Na Madžarskem bodo 15. maja volitve v Ljudsko skupščino. Na zasedanju Ljudske fronte neodvisnosti so sklenili, da bodo vse stranke, ki so v Ljudski fronti, nastopile na volitvah z enotno listo.
Genko Genov
* .* *
V Severni Koreji so bile volitve v pokrajinske, mestne in okrajne ljudske odbore. Glasovalo je 4,570.425 volivcev. Kandidati ljudske fronte so dobili 99.98% vseh glasov. Volitve so potekale v znamenju velike politične aktivnosti volivcev in velikega poleta delovnih ljudi v proizvodnji.
Nova Kitajska
ima 200,000.000 prebivalcev
Osvobojeno ozemlje Kitajske znaša danes 2,601.000 kvadratnih kilometrov z več kot 200 milijoni prebivalcev. Agrarno reformo so v celoti 'zVetl ‘ na ozemlju, kjer biva 100 milijonov prebivalcev. Veleposestniki so kot razred popolnoma izloCeni.
«Možje ruske enotnosti». Orisi znamenitih tvorcev v prirodo-znanstvu in tehniki. S predgo-
___vorom in uvodnim člankom S.
j F. Vavilova. Uredil F. V. Kuzne-I cov. Državna založba tehniško-B teoretične literature. Moskva-J Leningrad 1948.
lemstvo in buržoazija sta v predrevolucijski Rusiji na stežaj odprla vrata tujemu kapitalu. V teku dolge dobe so prihajali v Rusijo povabljeni ali poslani tuji «znanstveniki» in sumljivi strokovnjaki, ki so bili časih pravi agenti zapadnoevropskih držav in razširjali bajke o tujezemski znanosti, ki da je veliko bolj naprej od ruske, Vladajoči sloj carske Rusije je klečeplazil pred vsem, kar je prišlo onstran domačih meja, ker se je bal svojega ljudstva. Na voljo tujega kapitala, ki je prodiral v Rusijo, je pomagaj vzdrževati klevetniško mišljenje o nesposobnosti ruskega človeka za znanstveno in tehnično tvor-stvo. Največji izumi in odkritja ruskih znanstvenikov so tonili v pozabljenje.
Tuji pustolovci v znanosti so si nesramno prisvajali sadove genijev ruske znanosti, na katere smo danes ponosni. Vladajoči krogi so na ta način spodkopavali vero širokih ljudskih množic Rusije v lastne tvorne sile.
Kozmopolitični «nazori» o nekakšni abstraktni svetovni znanosti, ki da ne pozna narodnih in državnih meja, so tudi doprinesli k temu, da so v Rusiji prezirali in zametavali vse, kar je bilo narodnega in samoniklega v razvoju ruske znanosti. Čeprav so imeli ruski znanstveniki v mnogih najvažnejših izumih in odkritjih prvenstvo, so vladajoči krogi uslužno odstopili te ruske sadove inozemskim tatovom tujih izumov. Klečeplastvo in suženjska ponižnost plemskoburžo-aznega vršička pred inozemstvom sta naredila veliko škodo ruski znanosti.
Oktobrska socialistična revolucija je osvobodila ruske narode iz ekonomske in duhovne sužnosti tujega kapitala. Sovjetsko ljudstvo je pod vodstvom partije Lenina-Stalina ustvarilo prvo socialistično državo delavcev in kmetov in uresničilo veličastno kulturno revolucijo. Sovjetska zveza je postala steber svetovne civilizacije in napredka. V pogojih sovjetske oblasti, ki je visoko dvignila domačo znanost, se vedno popolneje in svetleje začrtuje veliki prispevek, ki ga je rusko ljudstvo vložilo v razvoj svetovne znanosti.
Boljševiška partija in vse sovjetsko ljudstvo neizprosno razkrinkavata kozmopolite in klevetnike in se borita za vzpostavitev zgodovinske resnice o veliki ruski znanosti. Velika pomoč pri tem so dela, ki pravilno in resnično piedočajo življenje in stvaritve ruskih znanstvenikov v zakladnici svetovne znanosti.
Življenje in tvornosti odličnih ruskih znanstvenikov so pravi vzroki globokih znanstvenih raziskovanj in drznih izumskih posegov v skrivnosti narave.
Na žalost so bile doslej biografije tvorcev ruske znanosti raztresene po raznilv knjigah, periodičnih izda-njih in so bile pogosto nedostopne širokemu krogu bralcev.
Devetdeset znanih spvjetskih znanstvenikov je napisalo sto sedem in dvajset orisov, posvečenih znamenitim tvorcem na polju prirodoznan-stva in tehnike — svojim predhodnikom in rojakom. Ti orisi so zbrani v knjigi, ki jo je pregledala in odobrila akademija znanosti ZSSR.
Avtorji niso imeli namena napisati umetniška dela, vendar pa so nam predočili podobe znamenitih znanstvenikov nazorno in v svetli luči. Takšni so orisi S. F., Vavilova o Lomonosovu in Lebedevu, V. A. Obručeva o Kropotkinu, A.' A. zvorikina o Bokiju in Protodjako-novu, H. s. Koštojava o Sečenovu, A. S. Fedorova o Cernovu, V, V. Danilevskega o Polzunovu in Fro-lovu in dr.
Pred bralcem vstaja junaška četa mož ruske znanosti.
Na čelu teh je po zaslugah Miha-lil Vasiljevič Lomonosov. Bij je prirodoslovce, filozof in geograf, zgodovinar in politik. Njegov vsestranski genij se vsako leto vedno bolj razodeva njegovim potomcem. 2e sama sodobna kvantna fizika mora primerno oceniti vsestranski pomen svetovnega «zakona Lomonosova»,

Lenin je Spil rejen resiiieij preleiarske
arnunle, genij sle-tarskega razvesta
«:ov ruske znanosti.
arad
22. aprila 1370 se je rodil v mestu Sibirsku na Volgi (sedaj Uljanovsk) veliki Lenin.
Vse svoje življenje je posvetil borbi za osvoboditev delavcev in kmetov izpod kapitalističnega jarma, izpod oblasti kapitalistov in zemljiških gospodov, za graditev socializma.
Leninovo življenje in delovanje se zliva z delom velike in herojske boljševiške partije, katere tvorec je bil on sam.
Lenin je bil genij revolucije. V najostrejših razrednih spopadih nove epohe, epohe vojn in revolucionarnih pretresov, je Lenin stopal na čer lu ljudskih množic. Pod njegovim vodstvom je zmagala velika Oktobrska revolucija v ZSSR. Ta revolucija je pomenila korenit prelom v svetovni zgodovini človeštva, obrat od starega, kapitalističnega sveta k novemu, socialističnemu svetu.
Iz kleše prve svetovne imperialistične vojne, iz pekla imperializma je prva boljševiška revolucija iztrgala prvih sto milijonov ljudi na svetu. Nar slednje revolucije, je poudarjal Lenin, bodo iztrgale iz imperialističnih vojn in iz kapitalističnega sveta vse člove-i štvo.
Lenin je bil genialni voditelj boljševiške partije, voditelj in učitelj delavskega razreda. Lenin je bil voditelj novega kova r preprost in skromen," š tir
Lenin je čteeek, ki jeza ljusii sieri! rec9
sočerimi nitmi tesno povezan z množicami, voditelj novih množic - preprostih in navadnih, najglobljih «nižin» človeštva, ki so se dvignile v borbo za svojo osvoboditev. Hkrati pa je Lenin največji genij vseh časov in narodov, oborožen z vsem bogastvom človeškega znanja in kulture, dovršeno obvladujoč vsepremagu-joče orožje proletariata - revo-
lucionarni marksizem. Lenin, velikan znanosti, nenadkrilji-vi mojster materialistične dialektike, je neustrašno lomil stare in preživele nazore, odkrival in reševal nova vprašanja, ki jih je postavljalo življenje.
Lenin je povečaj idejno bogastvo marksizma na osnovi izkušenj nove dobe. Lenin je marksizem dalje razvil, dvig-
(C K	BOLJŠEVI
Š K E	PARTIJE)
nil ga je na novo, višjo stopnjo. On je tvorec leninizma-
Lenin je bil zvest sin ruskega naroda. Bil je poln čustva nacionalnega ponosa, gojil je v sebi najgloblje sovraštvo do kakršnega koli nacionalnega zatiranja in zgradil prvo socialistično državo na svetu -Zvezo sovjetskih socialističnih republik, osnovano na bratskem sodelovanju vseh narodov.
Leninove ideje so se utelesile in zaživele v ljudstvu Sovjetske zveze. Lenin živi v mislih In srcih ljudstva vsega sveta. Ime Lenin zveni delavskemu razredu in delavskemu ljudstvu vsega sveta kot ognjevit poziv na neusmiljeno borbo proti zatiralcem, za svobodo in častno življenje, za komunizem. Leninov nauk je svetilnik, ki razsvetljuje pot zmagoviti borbi delovnega ljudstva za njegovo osvoboje-nje. Leninove ideje so zajele množice in postale velika sila preoblikovanja družbe po načelih socializma. Leninizem je prapor milijonov proletarcev in delovnega ljudstva vsega sveta.
nege ksler Iteli slrngi
<il obširne snovi je knjiga izšla .dveh zvezkih, vendar pa še ni Jolna. Slabo so v njej azani predstavniki ruske fi-ino-matematične «nanesti na [cu XVIII. stoletja, upoštevanja pni ruski kemiki iz začetka XIX letja; popolnoma pozabljena je e5a plejada ruskih predhodni-Barvina, pogrešamo življenje-bumitelja letala Možajskega, leiijepise mnogih odličnih soli znanstvenikov-Bogomolca, ka, Keliera in drugih, ftrellstuješ debela zvezka «Mo-ftjske znanosti», obžaluješ, da jnSiju genialnih ruskih filozofov ilcjgov, ekonomistov, zgodovi-ev, Ne gre samo za nepopolnost, /ei tudi za kakovost tega, kar ika.
npfedni ruski prirodoznanci so Pod mogočnim in plodovitim 'jnim vplivom napredne ruske ibeno-fiiozofske misli. Ideje Ra-va. Hercena, Belinskega, Cer-'vskega, Dobroljubova, so da-smcrnice ruskim prirodoznan-1 'n jih navdihovale. Na razvoj poznanstva je silno vplival veii-| revolucionarni nauk Lenina-Inta.
I tem objektivno pričajo življe-P>si ruskih znanstvenikov, objav-P v knjigi. Oče ruske znanosti Ponosov je bil ognjevit borec za ferializem proti reakcionarni i-piSUčni miselnosti. Utrjeval je ferialnost sveta, ni priznaval malie brez gibanja ne gibanje brez ferije.
‘dtnik N. N. Zinin je na umeten l'n dobil v laboratoriju organsko #7 ki je dotlej bivala samo v ? naravi in prizadejal s tem (Pojoč udarec idealističnim pred-jTam o nepoznani «snovi zase», pistični «življenjski sili», nad ka-p človek nima oblasti. Fizik Le-ijoiev je s poskusi pokazal, da ^telesni», «nematerialni» svetlob-/žarki povzročajo resnično fizič-Jobčutni pritisk. Sečenov in Pavli sta prvič v zgodovini znanosti ^obrnila človeške možgane iz su-(kta v objekt raziskovanja ter jiediia konec idealističnim blodnih o «nedosegljivosti duše», tela odličnih ruskih prirodo-(Ptcev so bila vselej opora mate-
■udi življenjepisi znanih ruskih ijidstavnikov humanitarnih zna-
VRHOVI RDSKE ZNANOSTI
ki je strnil načela ohranitve snovi in ohranitve energije.
Z vsakim letom raste slava in veličina znamenitih ruskih znanstvenikov. Z vsakim letom večji je pomen zgodovinske vloge A. G. Sto-letova, ki je odkril fotoelektrični efekt. Na odkritjih Stolotova temeljijo sodobna televizija, fototele-grafija, zvočni kino. Spričo razvoja radiolokacije zamoremo primerno oceniti velike zasluge izumitelja radia - Popova.
Na koncu preteklega stoletja je ruski biolog D. I. Ivanovski prvič na svetu odkril prodirajoče viruse -povzročitelje težkih bolezni. Raziskovanje virusov je v naših dneh osrednje vprašanje vse mikrobiologije*.
Pred štiridesetimi leti je vsem nepoznani botanik M. S. Cvet razlo-
pibuojili dCidoue (jGnijeu ìuóha iti bploli
te pu,'rfolo uci ft znemohM jo ti o Via m no InojkfoG Ziianorti
tičnega mišljenja, ne v preučevanju krajevne faune in flore, marveč v odkritju osnovnih zakonov zgodovine razvoja organizmov, ne v opisovanju izkopanih bogastev svoje dežele, ampak v odkritju osnovnih zakonov 'kemičnih pojavov. To nam potrjujejo življenjepisi velikih ruskih znanstvenikov.
Genialni matematik N. J. Loba-čevski jé že pred sto leti zgradil novo geometrijo, enakovredno Evklido-vi geometriji, o kateri so tisočletja mislili, da je edino mogoča. A. M. Butlerov je postavil osnove strukturne kemije, na podlagi katerih današnji kemiki ustvarjajo v prekapni-cah in retortah molekule novih sno-
Cul* j(*i tilt tutti v lo 11tìll'tflijf* fj oliaci'«/« ft/c« ztjcitiitviiiv ii ti hvati
lue ha tunica
čil dve nenavadno podobni snovi -klorofilin «A» in klorofilin «B». Trideset let je bilo Cvetovo ime neznano. Zdaj stoji Cvetov življenjepis poleg življenjepisov svetovnih klasikov prirodoznanstva. .Njegove metode so pokazale genialno preprosto rešitev najbolj zamotanih vprašanj sodobne tehnplogije in analize. Tako zgodovina znanosti pomaga reševati bodoče naloge znanosti.
Razpravljajoč o posebnostih ruske znanosti, je K. A. Timirjazev pisal: «Ruska znanost je izpričala svojo enakovrednost, včasih celo prednost ne vx nakopičenju neskončnih številk metereoloških dnevnikov, temveč v odkritju osnovnih zakonov matema-
vi, nekako tako, kakor arhitekt gradi poslopja.
Akademika Vernadski in Fersman sta prikazala ves naš planet kot velikanski kemični laboratorij, v katerem nastajajo geološke plasti. In oborožila geologe z novimi splošnimi zakoni o razmestitvi podzemeljskih bogastev.
■ Znamenita Mendelejeva razpredelnica je odprla pot k rešitvi starodavnega prizadevanja izpreminjati prvine in odkritju atomske energije.
Sloveči ruski znanstveniki niso bili zgolj registratorji dejstev, temveč drzni preobraževalci sveta.
Mičurinovo geslo: «Ne pričakujmo naklonjenosti od prirode, naša naloga je, da jo iztrgamo iz nje», je prežeto s pristnim boljševiškim duhom. Ustvarjalna Mičurinova biologija pomaga sovjetskim znanstvenikom izpreminjati organizem po svoji volji, ustvarjati potrebna svojstva v rastlinah in živalih. Imeni Dokučajeva in Viljama sta zapisani na zastavah veličastnega pohoda proti suši, začetega po velikem stalinskem planu.
Značilna poteza ruske znanosti, da je pripravljena vdano služiti svojemu narodu, se posebno jasno kaže v življenjepisih ruskih znanstveni-kov-zdravnikov.
N. I. Pirogov — začetnik znanstvene kirurgije in utemeljitelj vojne kirurgije — je z vsem svojim genijem skušal narediti kirurgične operacije učinkovite, brez bolečin in varne pred okuženjem. Znameniti ruski zdravniki Bolnik, Sklifosovski, Spa-sokukocki so oskrbeli ne samo za napredek zdravniške vede, temveč tudi za njeno uporabo v dobro širokih ljudskih množic.
Od nekdaj slovijo ruski razlskoval-ci dežel. Tverski trgovec Afanasij Nikitin je pred drugimi Evropejci prišel v Indijo in nam zapustil s tem nesmrtne zapiske, spomenik, ki je prav tako edinstven kakor «Slava o poiku Igoreva».
N.N. Mikluho-Maklaj je dolga leta preživel na otokih Tihega oceana in skoval tam znanstveno orožje proti umazani teoriji o rasni neenakopravnosti ljudi, ki so si ji izmislili evropski ljudožrci,
P.P. Semjonov-Tjan-Sanski je ra-
Prževalski in Kozlov pa sta zbirala bele lise na zemljevidu velikanskega ozemlja Centralne Azije. Liki Dežneva, Laptevih, Sedova in drugih se danes navdihujejo sovjetske ljudi, ai premagujejo Arktiko.
S pobožnim spoštovanjem prelistu-jemo življenjepise ruskih tehnikov. Ruski narod je ponosen na svoj« prvenstvo v najvažnejših tehniški!? izumih,
Dela Kozma Frolova so bila vrhunec hidroenergellčne tehnike XVIII stoletja. V podzemeljskih rovih so se sukala vodna kolesa Frolova vl* soka kot petnadstropna hiša. Avtomatska tovarna Frolova je prapodoba za konstruktorja sodobnih avtomatskih linij. Genialni ruski tehnik Poizunov je prvi izumitelj parneg* motorja-parnega stroja, prav tok0 se je v Rusiji rodila tudi njeg°v0 višja oblika - reaktivni motor - iz° genalnega Ciolkovskega. Iz ,,, be Jabočkova, Rodigina, dok0^"; ’ Usagina, Dolivo-Dobrovolskega, c j koleva tvorijo strnjeno fronto tvoj ničnih uspehov, Ki so dali svetu eie trično luč In električno silo.
Orisi o osebah ruske znanosti na Jasno kažejo, da «utirajo nove P° znanosti in tehnike v časih... Prepr?;E , ljudje, praktiki, novatorji dela». (bta | lin).	.
Kazak Deznev je odkril preliv n16 Azijo in Ameriko in položil tern®e za sprostitev Velike Severne mors poti. Všččiliškl mehanik Usaglh naredil velikanski izum v elekU ; tehniki, ko je ustvaril transforma ° Plavžar Kurako je izvršil PraV<> J0. volucijo v proizvodnji plavžev. NJ1 . ve biografije so po zasluženju P1
/l fci znatno obogatili zbornik.
,’°da tudi laka, kot je, daje knjt-bralcu orožje v borbi proti koz-jiiPb'itizmu in klečeplastvu pred yjtbi, i<ar prihaja od zupaj, in ga i/dsja s ponosom na ruski narod ili hjegovo veliko znanost. •
otjCJPl
Kdo i"«1 ^r'rojni -spCkul«,l«V
Veliki ruski pisatelj Tolstoj je napisal debelo knjigo; «Vojna in mir»; kdaj se bo našel pisec, ki bo napisal tudi zelo zanimivo knjigo: Vojna in uši. Vemo, da vsako zlo prinese komu koristi. Tudi veliko zlo, vojna, je komu v korist: oderuhom goljufom, špekulantom, vojnim hujskačem in pa ušem. Ce imajo kdaj uši svojo zlato dobo, jo imajo prav gotovo za časa vojne. Sicer imajo ljudje vedno uši toda le toliko, da se rod ohrani...
Vse mogoče nadloge mučijo ubogega človeka in mu grenijo Življenje, tudi uši spadajo mednje. Pa da bi bila samo ena, toda kar tri vrste so, ki nam grenijo to kratko dobo bivanja. Veliki pisec modernih reportaž Erih Ervin Riš ali pa filmski Fox Mo-vietone bi dejal:	«Cast mi je
predstaviti vam: glavna uš, bela uš, srampa uš». Torej prava moderna delitev dela ali pa še bolj moderna razdelitev interesnih področij. Glavna uš si je vzela za svoje področje človeško glavo, druga si je izbrala obleko in dele telesa, ki jih ta pokriva, tretja pa vse dele telesa, ki so porasli s kako dlačico razen glave. Kljub temu da ji prijajo deli-porasli z dlakami, ne zaide nikoli med lase na glavi. Cast komur čast, tam vlada glavna uš.
TRI VRSTE USI
Pa pojdimo dalje po stopinjah gospoda Eriha Ervina Kiša ali pa gospoda Foxa Movietona. Cast nam je predstaviti ali pa pokazati v besedi in sliki: uši so žuželke kot ščurki, metulji, mravlje, čebele in še celo velika vrsta zastopnikov tega velikega živalskega rodu. Njih telo je iz treh delov, glave oprsja in zadka. Na oprsju tri pare členastih nog, na glavi oči, tipalke in usta. Telo je iz roževini podobne snovi bitinjače.
Glavna uš se drži z velikimi kljukastimi krempeljci las na človeški glavi. Samec je velik okoli 2 mm, samica 3. Glava je rjavo rumena, robovi zadka so temnejši. Oprsje je štirioglato. Po-dolgasta jajčeca, gnide imenovane, prileplja samica na lase. Ena samica zleže okrog 50 jajčk;
iz teh se izležejo mlade uši, ki so že čez tri dni sposobne same leči nova jajčeca in množiti rod glavnih uši.
Bela ali «gvanina» uš, je nekoliko večja, vitkejša in svetlejša. Skriva se v šivih oblačil, najraje volnenih. Tudi jajčeca prileplja samica trdno v šive obleke in perila. Bela uš prehaja iz obleke na telesno kožo, kjer sesa kri; prebavi jo zelo hitro, torej ne trpi na zaprtju, zato pa nadležen zajedavec venomer pika.
Kje živi šrajnna uš, vemo. Ta je od vseh treh najmanjša, le malo čeZ milimeter meri, je pa široka in ima dolge noge s krempeljci. Zarije se v kožo, da je kar naprej pri hrani in zato človeka neprestano draži in sili k praskanju.
TUDI «BOL.ISI»
LJUDJE IMAJO USI
Od vseh je najbolj nevarna bela uš. Ne samo, da človeka grize; ščiplje in vznemirja, ta nesnaga prenaša tudi razne kužne bolezni, predvsem pegavico ali pegasti tifus in povratno mrzlico. Pomnite še, da so si po mestih, kjer so hodili okupatorji iz odlične Človeške rase, vojaki, te boljše vrste ljudje, hodili čistit uši! Prav posebne postaje za odpravljanje uši so imeli, čeprav so bili ljudje boljše vrste in so ostali svet zmerjali z barbari in ušivci in so hote.li vladati svetu. Koliko ljudi je umrlo samo zaradi pegavca, ki jim ga je v zahvalo za prejeto hrano pustila bela uš. V mirnih časih malo slišimo o tej bolezni, v času vojne pa skoraj na vsak korak pega-vec.
PEGAVICI JE VZROK KUŽNA KLICA
Pravijo, da je umrl velik filozof Platon zaradi uši. Pa čuli ste zgodbo o hudobnem kralju Herodu, ki je dal umoriti nedolžne otročiče; za kazen naj bi ga^ pri živem telesu požrli Črvi Ne črvi, uši so ga uničile in še pegavi tifus so mu prinesle. In velikemu Demokritu, ki je pred tisoč leti razglabljal, kaj je življenje m kje mu je vir in konec, so mu konec prinesle uši. katerim je premalo stregel po življenju.
Pegavica je kužna bolezen, vzrok so ji posebne bolezenske klice. Neko ubogo človeško bitje boleha za to boleznijo in ker ne pride nikoli ena nadloga sama, se često zgodi, da se na takem bolniku naselijo še uši in pijejo njegovo kri. Bolnik ima v svoji krvi bolezenske klice in s toplo Človeško krvjo se jih napijejo tudi uši. Bolezenske kalj pegavi-ce niso izbirčne in kot so prej živele v človeški krvi, žive sedaj z nezmanjšanim veseljem v želodcu in čreveju uši. Tako jim je prijetno, da se kar množe; toda ker jih je preveč, jih mora nekaj ven iz telesa in to z odpadki uši.
Saj veste, kako je z ušmi. Pri-
demo skupaj z ušivim človekom in že jih imamo. Uš živi v človeški obleki, na notranji strani ob telesu, toda če jih je zelo dosti, tu pa tam katera radovedno pogleda na površju obleke in če tak človek, poln uši, kam sede, nehote pozabi na sedežu uš. Človek, ki je prišel tja za njim, jo pobere. Hvaležna uš gre v obleko in se napije druge krvi. Pa recimo, da j ma ta uš v sebi bolezenske kali pegavca. Novega gostitelja grize, vsak ugriz je mala ranica prav do krvi. Z odpadki te uši pridejo na človekovo telo tudi bolezenske kali pegavi-ce. Koža je na mnogih mestih ranjena, pot do krvi odprta in bolezenske kali, kadar le hočejo pridejo v človeško kri. Pegavica je tu. Tudi papež Klement VII je na ta način odšel s tega grešnega sveta. Pa tudi španski kralj Filip II, o katerem govore, da se ni nikoli smejal; in še bi jih lahko našteli znanih in neznanih.
V TABORIŠČIH JE VLADAL ČLOVEK - ZVER IN USI
Kje so vsi tisti pozabljeni reveži iz taborišč smrti, vse tiste žrtve iz ujetniških taborišč in strelskih jarkov? Uš preženeš s snago. Kje si v taborišču mogel biti snažen, ko so te človeške zveri skušale spraviti na stopnjo živali in hotele tvojo smrt. Kopati se moraš, namiliti, menjavati perilo in obleke. Perilo in
(Nadaljevanja na 12. strani)

% M.
Tur bo generator
na motornem kolesu
Tufbogenrator uporabljajo aero, plani na reakcijski pokon. To se po navadi le hitra lovska letala, ki so z reakcijskim pogonom dosegla blazno htirost. Sedaj pa so poisku-sili namestiti turbogenartor na motorno kolo. Turbogenerator, prir c. jen za motor tehta samo 4 kg in pol, vendar Pa se ni dosti obnesel. Motor z turbogeneratorjem je do. segel le 75 km hitrosti na eno uro. Na vsaki strani motorja sta po dve shrambi za stisnjen zrak, ki motor pbžene, ko hoče iti naprej. Motor povzroča dosti hrupa in porabi precej bencina. Sedaj se tehniki bavi jo z vprašanjem, na katerem vozilu bi turbogenerator boljše služil.
“Denacifikacija,,
Neki Klein, zaposlen kot hidravlični inspektor na mestni upravi nekega nemškega mesta na ameriškem zasedbenem področju, je bil odpuščen iz službe. To se mu je dogodilo tudi ob prihodu nacional-socia-lizma na oblast, ko je njegovo službeno mesto zasedel neki Hut, znani nacist. V letu 1945 so Huta epuri-rali in njegovo mesto je zopet zasedel Klein. Sedaj pa je bil Hut oproščen in Kleina so vrgli iz službe. Ko je zapuščaj svoje mesto, je Klein izjavil, da cela zgodba še ni končana.
“Žalitev sodišča,,
V Clevelandu (Ohio) si je nek reporter zadal nalogo, da bo v svojem časopisu dokazal, da sodišča dovoljujejo razporoke s preveliko lahkoto, in res Je dosegel razporoko dveh svojih prijateljev od njunih žena, ne da bi sploh zato vedeli in ne da bi se kakršen koli odvetnik zaradi tega predstavil na sodišču. Ko je objavil to zgodbo, je s tem povzročil tudi precej prabu. Posledica Je bila, da sta bila on in njegov ravnatelj obsojena na pol milijona globe zaradi «žalitve sodišča».
ostav'
„	. -je.	«nje so po zaaiuzciu^ i'-	•
ziskal nebotične višine TjanJ-šanja, j ijene v isti vrsti z biografijam1 W
MELISA IN MELISMI CAJ
Boli, te glava, boli te zob, žeta-1 dec ti nagaja, krti te napadajo, srce ti slabi, otožne in plašne misli ti rojijo po glavi, kri ti ni nič prava, zastrupil si se s tobakom, loteva se te omotica, ne veš, da raste melisa tolažnica in pomočnica o vseh teh težavah. Pij čaj iz melise'. sveže ali suhe, zaupaj- se kapljicam, pridobljenim iz melisi-nih cveta» ali listov in zopet boš vesel m dobre volje. Ze od nekdaj so1 se v težavah ljudje zatekali k melisi in vsakdo, ki jo je poskuša:!, je širil njeno slava ;n hvalil njeno zdravilno moč.
Melisa, je otrok toplejših krajev, posebno krajev okoli Sredozemskega morja, tam tiedi raste divja ob zidovih, plotovih, cestah in siri daleč naokoli svoj prijeten vonj po citronah. V krajih severno od Alp pa je že bolj občutljiva, tam je Pas že gaje po vrtovih in nasadih. Kita je ne pozna. Dokaj visoka rastlina,, stebla štirioglato. V zemlji močno vejnato izoreniko in iz nje poganjajo vsaka leto novi poganjki. Steblo je dokaj razvejeno. Listi si stoje nasproti, in sicer stoji naslednji par na steblo prav tako, da
tvori z naslednjim niše' ali niže stoječim parov. križ. Usti so pec-Ijati, več ali manj kosmati, jajčasti ali srčasti, priostreni in na robu narczljani, kol bi jih napilil. Cveti so v vretencih, pritisnjeni tik ob steblo. Po naoadi so ti cveti rumenkasto ali rdečkasto beli. Cvet ja šotiast, ko cvet žajblja,, majarona ati rožmarina.. Cvete od junija do avgusta.
Ta prijetni vonj daje melisi po. sobno olje, ki je n listih in cvetih. Ga je Pa tako malo, da ga čistega niti ne dobivajo. Poleg olja so v rastlini še druge sestavine, kot čreslovina,, razne smote in sluzi; ki se raztopi v vodi, ko kuhamo čaj in delujejo ugodno na obolelo telo.
Fme melisa je grškega izvora in je o sorodu z grško besredo, tet pomeni med. Ze stari narodi in tudi '• Grki so ffparzmali, kako zelo cenijo čebele to rastlina. Tudi kadar so delali nove panje, so jih i mazali s to- cvetlico, kes:	s®, jg.
■ pacat#je (ebete mnogo mìe- nmaetl-,le v tak panj im v njem. dobro ptK. 1 čutiHe'. Zato- so jo tudi imenovali melisa ali čebelja ročica.
V prejšnjih časih so pri mnogih boleznih zdravniki svetovali bolnikom melisa. Posebno samostanski vsdovi so se prao ukvarjali z njo in menihi so varili iz melise učinkovita zdravila. Od vseh teh zdravil je znano, zdravilo,, ki so ga sesiavili in skuhali očetje karmeliča. ni, iz melise, raznih dišav in žganja. Tudi očetje benediktinci niso .tiotali zaostajati in v korist človeštva in svoje blagajne so pripravili bolnim in žejnim benediktinski liker iz mete. Tudi znam Pa, racelsus ni mogel mimo medise. Poglejmo, kako je varil on čudovito melisino pijačo.
Ledvični kamni
ZDRAVNIK
NASVETI
l>
Krompirjeva jaha
n
iz surovega krompirja: surov olupljen krompir skuhamo rra goveji juhi, v katero denemo- lto£4ek. masla in vmešamo rumenjak.
iz kuhanega krompirja: kuhan krompir olupimo, zrežemo, pocvremo na slanini s čebulo, nato ga denemo v govejo ali zelenjavno juho
iO
Il I
Ocvrte krompirjeve kepe
3 do 4 krompirje skuhaš v slani vodi in pretlačiš skozi sito. V ponev deneš kot jajce debel kos masla in pol kozarca vina. ter vmešaš 50 gr. moke. To testo mešaš 2 do 3 minute na ognju, nakar ga. odstraniš in mu vmešaš Sturi jajca drugo za drugim. Nato dodaš: krompir, str, sol, poper in muškat.
Iz testa napraviš z žlico majhne kepe in jih «cvreš na olju. Kepe močno naraštejo, če paaiš, da ni ogenj v začetku premočan in da ni preveč kepic hkrati v ponvi. Seie ob koncu naj bo olje zelo vroče, da kepice lepo zarumenijo. Postrezi jih. s telečjo pečenko.
za tržaško kuhinjo
;t krompir
Kuhan krompir olupimo in na tanko zrežemo. Na 100 gor masla denemo mnogo drobno zrezane čebule C2 do 3) in jo dušimo, dti zarumeni, Nata čebulo poberemo ven tet ocvremo: krompir. Cesto- moramo, dodati še malo maščobe, da se krompir ne- prežge. Nato denemo zopet čebulo, m še sol ter poper in pustimo,, da se vse še enkrat razgreje, potresemo s peteršiljem in odnesemo r.r mizo.
Surov krompir s smetano in jabolki
Naribamo dva olupljena, surova.
krompirja, ju poškropimo: z timomnim sokom, dodamo zribana- jabolko, pomešano z limoninim sokom (da ohrani belo barva), vse zmešamo in izboljšamo s sladka smetano;.
5a. Odrasli naj misli na to, da se bo opoldne pošteno najedel i.n zakaj, bi si torej obteževal želodec že zjutraj. Kdor nagiblje k debelosti, naj se I zjutraj včasih pesti: zaužije naj poleti ’ in spomladi le nekaj sadja-, jeseni in pozimi pa kozarec toplega mleka Slabotni ljudje pač morajo k pijači tudi izdatno prigrizniti:. Zelo važno je, da dobi telo zjutraj ogljikove hidrate-, zato je priproročljivo, da si vsako jutro denemo v pijačo- eden db diva koščka sladkorja. Seveda morajo Soliski otroci precej pošteno poeačtrltovati. Ta pravila veljajo za tiste, kh jedo- obilne, opoldne Irt zvečer; če pa ima kdo takn, urejeno delo, da poje opraBdare iie tako malenkost, potem seveda pot p e huje bogat zajtrk kakor Angleži. Ni pa lahko spremeniti: navado in zamenja tl skromen zajtrk z obilnim.
Spomladi, in poleti nam včasub zadostuje hladna pijača alt kruh ira sadje, pozimi- pa nujno, potrebujemo topim sladkih pijač s prigrizkom; Da nactE-mestimo pomanjkanje vitaminov, jejmo tudi pozimi pri zajirku sadje. Važno je tudi. da si vzamemo za zajtrk dovolj časa in da ga ne pago-Dt-nemo naglo stoje, ker sicer nas, to bolel želodec.
. Sredi noči pokliižejo zdravnika k bolniku, Ta leži bledi, s polniui, kapljicami rta čelu, vročina inaa in strašne bolečine g,a muèijjou Bolnik pripoveduje, da ga je že cesto latino: trgalo, peklo, tiščalo- v bližini ledvic. Pregled vo.de, ki vsebuje majhne sledove krvi, pa pod. krepi zdravnik» v njegovi diagnozi o ledvičnih kamnih. Vbrizg morfija, vlažni topii in vroči obklait. ki na spodnjem delu telesa pomirijo obupanega bolnika, ki j« imel skoraj nevzdržne bolečine. Naslednje jutro je zopet vse v rediu. boi. nik vstane in lahko: na delov Vendar še ni povsem zantovoljetiv ker bi rad vedel, kako bj prepreć i 1 nadaljnje napad®; gre k zdranrmika in izve naslednje:, v seči vsakega človeka so soli in druge-' snovi zlasti .leèna kislimiai, fosilom» kislino, torej: sarme šutovi, ki jih tei© s pomočjo ledvic sptravlj» iz telesa. Spcermemba krjn-iičiiih sestavin za-radj, bolezni pa vodi do tega, da se t» snovi, namesto da bi jih iizioailr, ustavijo v ledvicah ah v mehurju, kjer iz njih postopoma nastajajo kamni. Majhni ledvični kamni- ne peia'zrGĆajo- bolečim, toda šća-soma se povečaj® jn dosežejo velikost graha aii celo- lešnika. V led-vkafe ne Spavzračaj® miteakih težav, če pa pr idej® s, sečjo v seča ved, tanko cevko, ki vodi seč od ledvic v mehur in č« se pri tem kje ustavijo; tedaj povzroče omenjene ne izmer ate bor ledine- ledkičnih. krčev. Sele ko. za.
pusti tak kamen sečevod, bolečine prenehajo, Kamen, Iti se ustavi na začetku sečevoda, zapre vodo, kar je zelo nevarno, da ne omenjamo strahovitih bolečin- V teni primeru ipomaga le kirurg, j Nekateri se posebno nagnjeni k ledvičn 1 bolezni in trpe istočasna Hudi. raa žolčnih kamnih in na protinu. Ba preprečimo boleče napade, se. izogibajmo- telesnih naporov in. ne uživajmo preveč hrane. Dieto-nam predpiše zdravnik, ki. nam bo priporočal' posebno mnogo tekočin. Na bciezen ledvic' ne smemo gledali lahkomiselno, ampak j,e najbolje, da smo. stalno- pod zdravniškim nad. zorstvom.
Pred sončnim vzhodom, je nabral rosno meliso. Se vso rosno je stlačil v mož nar ju iz marmorja. To dobro zmečkano m,eliso je zaprl v stekleno posodo* tako dobra, da ni mogel zrak do nje. Nato je v konjski gnoj napravil jamo. potresel to jamo z žaganjem, in dal vanjo to stekleno posodo z meliso. Potresel z žaganjem in nato pokril z gnojem. Štirideset dni je pustil tako v gnoju. Enainštirideseii dan pa je posodo odprl in vsebino dobro stisnil in odcedil; odcedek nato ku. hal v vodni kopeli in ga prekapal-
Dobit je melisino zdravilo, in je ta sok, ki ga je dobil, še pomešal s svojimi drugimi zdravili..
Liste in cvete je treba nabirati
poleti. Da ne izhlapi preveč dišečega olja, sušimo rastlina hitro in v senci. Posušena dele zapremo v pločevinaste škatle. Ce kuhaš čaj, vzemi 1 žlico listov na čašo vrele vode. Znane so kapljice, ki jih prodajajo- po lekarnah in ki jih nakapamo- na sladkor.
V Franciji in Nemčiji goje veliko polje same melise, ki jo rabijo kol zdravilo. Pravijo, da je melisa iz severnih predelov za zdravih! vse močnejša od one z joga- Melisa živi do .25 let, to se pravi do 25 let poganjajo vsako leto poganjki iz ene korenike. Seme kali 20 do 30 dni, kalivo pa je seme 2. do 3 leta.
Kdor hoče sanjati lepe sanje, pravijo, nai pije melisin čaj, preden zaspi. Poskušajte!'
Razsvetljava v stanovanju
Razsvetljava stanovanja je važno poglavje pri naši opremi. Dobra luč tah&o. mnoga pripomore, da je stanovanje prijetno, važno pa j,e predvsem zaradi oči, da imamo pravilno razsvetljava. Prostor, v katerem delamo, naj; bo najbolj razsvetljen. Svetloba zelo različno učinkuje, če jo izžareva luč direktna ali indirektna-; rarziične- so tudi barvne svetlobe, kar pa je odvisno od senčnika-. Tople svetlobne barve dosežemo z roza, oranžnimi in: rumenkastimi senčniki. Omenjene barve tudi mečejo’ na naš obraz prijetno barvo. Zeleni in. plavi senčniki pa izžarevajo- mrzlo- svetlobo in so- zato bolj primerni z» pisarne.
Vsak prostor naj ima primerno svetlobo. Kopalnica in toaletna zrcalo naj bosta vedno močno razsvetljena, kajti nihče ni rad v temi, ko se brije, češe, umiva itd. Tudi je dobro., da si denemo lučko k vzglavju, če beremo v postelji. Seveda ne sme biti lutka premajhna, osvetljevati mora vso knjigo, tako da si ne kvarimo oči. Prostor, kjer zvečer delamo: pišemo, beremo, vezemo naj bo vedno motno razsvetljen. Najbolj primerna je za to stoječa- svetilka.
— O —
Ribam bomo laže očistili luskine, če jih za trenutek denemo v vodo s kisom.
Še o zajtrku
Pri naši klimi ni potrebno, da je zajtrk prerazkošen, posebno- ne glede na to, ker sta obed in večerja obilnej-
— O —
Ce imajo žlice in vilice neprijeten vonj po ribah ali čebuli, jih očisti-
mnv preden jih umivamo, s časopisa nim papirjem.
Kvačkane čipke za robčke

Za čipke, ki jih vidimo na. sliki, potrebujemo kvažtonec št. 80- io kvačko 11.
1, Vogal čipk sestavljajo tri zvezde, ki jih delamo vsako posebej. Za vsako- nasnajeno S. zank, jih sklenemo na dnu ira se ravnamo po- predlogi. Zvezde zvežemo med seboj z nizkim vbodom. Ko- končamo vogalni motiv, ga prikvačkam® z nizkim vbodom na blago; tee p ri in e rr. a s, straraskimi čipkami.
Z Najprej enkrat otokvačkamo, platna z nizkim vbodom; zvezde delam« vsako posebej,. Ln. sicer nasraugemo- z» vsako. 8 zank, jih sklenemo na dnu in se ravnamo po pire-dtogi. Zvezde Šešljema na narobni strani;.
X Vogalne motive kvačkamo vsakega posebej. Za vsak listič, nasmijem« 12. zank m sledimo predlogi. Ob kvačkam o blago z nizkim vbodom im obenem sešijsmo lističe med $ehoj, Tudi rožice kvačkamo posebej in za vsak« nasnujemo t2 zank, jih sklenemo r krogu in kvačkamo 12 visokih in 12 ni*” kih vbodov. Po 3 rožice sešijemo skupaj in motiv obkvačkamo z visokim1 ln- nizkimi vbodi, kot kaže slika; nato pričnemo stranske čipke.
'til
Koristnost čebel
j pri opraševanju in oplojevanju rastlin
Čebela je ena iarn-ed redkih žu j želk, kj je koristna in jo je zaradi j tega èiovek posto-vil v svojo slui-I bo- Ko govoa-irao o koristi čebel, I misli velika večina ljudi na med in vosek, ki ga čebele ob dobrih jPašnito raemerah kopičijo v pa' «jiH. Brez dvoma jim je človek ^predvsem zaradi tega posvetil to liko pozornosti in ljubezni kot ma-lokaterirn drugim živalim. Toda njih korist je dejansko mnogo večja. Ko čebela nabira sladki med in leta s cveta na cvet, se oprime njenega, z dlačicami paraslega telesca lepljiv cvetni prah. Ko pristane na drugem cvetu, ga tarrikaj deloma odloži, deloma pa se oprta t novim. Tako ga prenaša s prašniku enega 'cveta na brazdo drugega cveta. To na videz brezpomembno in mimogrede opravljeno delo po vrednosti visoko prekaša ves pridelek medu in vos-ka. Opraševaraje cvetlic je tako odločilne važnosti, da bi morali čebele kljub temu Bojitj še naprej, čeprav bi opustile nabiranje medu na zalogo in bi torej za čebelarje prenehale bfti jkoristne. To dejstvo je prvi odkril [Christian Konrad Sprengel. Z razvojem biologije in genetike •je njegovo odkritje, k; mu sodobniki ni. Ito posvečali nobene pozornosti, čedalje bolj pridobivalo na svojem tiomenu; koristnost čebel pri opra-ievanju nekaterih rastlin je postajala vedno bolj. očitna. .Sčaso-ftia se je nakopičilo zato toliko. Prepričljivih dokazov, da ne more1 Preko njih niti posameznik niti družba. Da pa bodo ti dokazi radumi j ivi, se moremo najprej se-kfcaniti vsaj z najosnovnejšimi Pojmi o zgradbi cveta, odnosno Cvetnih delov in njih opravil.
Cvet je tisti organ rastlinskega telesa, ki mu je poverjena skrb za [shranitev vrste. V cvetu nastajajo semena, iz katerih zrastejo rav-luo take rastline, kakor so bile ti-j fte, na katerih so se semena razbila. Da pa se morejo razviti,, je potrebno da se prej opraže in Pplode- Zn boljše razumevanje si pomagajmo s sliko!
! Slika predstavlja c vet, ki je ae-•tavijen iz naslednjih delov:	1.
jta.šni listi, 2. venčni listi. 3. praš-ik, 4. pestič. Prašnik in pestič so istveni deli cveta. V prašnikih je :vetni prah ali pelod, ki predstavlja moške spolne stanice, v razšir-Icnem delu pestiča, kj se imenuje jdodnica, pa je ženska spolna stajica. Cvetu, v katerem najdemo oške in ženske spolne stanice, v imo dvospolni cvet «(jablana).
3 pa tudi cvetovi, kj imajo samo Stic ali samo prašnike. Takimi [Vetom pravimo enospolrij cveti leska., vrba).
Pri prašnikih opazimo prašniee. katerih je cvetni prali, .in daljše hi krajše niti, s katerimi so prašeče pritrjene na cvetišča. Pestič *Ua tri dele: brazdo, vrat in plod-'>Co. V plodnici je semenska za-'Uova, v semenski z.asnovi pa zarodkov mešiček z jajčno stenico, oc n os cvetnega prahu s prašnikov ^ brazdo imenujemo oprašitev. Wor hitro pride cvetni prah na ' hudo, požene iz njega predrobna :0V, ki se polagoma prerine po vratu do semenske zasnove, hj prid.e do zarodkovega mešička,
6 spusti s cvetnega prahu po cevi lavzdol dvoje jeder. Eno od teh se 'Iruži z jajčno stanico. To združi-6v imenujemo oplodnjo. V bistvu e isto kakor združitev spermija z Učečem pri živalih. Pri rastlinah '«stane iz spojka kalček, prj živa-l1 embrio.
ob spojitvi jajčne stanice in cvetnega prahu iz drugega cveta. •
V glavnem razlikujemo pri rastlinah samolaslno jn medsebojno opraševanje. Pri samolastnem opraševanju pride cvetni prah iz prašnikov na brazdo istega cveta (Lizol,, 'grah, paradižnik, pšenicai)..; Pri medsebojni nprašilvi pa pride cvetni prah iz prašnikov na brazdo drugega cveta. Prenašalci cvet-1 nega pratou so veter in žuželke, redkeje druge živali, človek ali voda. Glede na to razlikujemao rastline velrocvetke in rastline žuž- ' kocvetke. Vetrocvetfce (vse trave,' večina žit in iglavci,) imajo suh cvetni prah, žužkocvetke (sadno: drevje, ajda, detelje, oljna repica itd., pa lepljiv cvetni prah. da sei lahko .oprime žuželk, ki jih obiskujejo.
Dolga je vrsta kulturnih .rasffii», ki spadajo k žužkocvetkam. Človek jih goji največ zaradi semen

Shema cveta: 1. čaša, 2, večni Usti, 3. metJovniki, 4. prašniki, s. pestič s plodnico
in plodov. Prav teh pa nj„ ali so zanikrni in manj vredni, uko ni njih cveta obiskala žuželka, v glavnem čebela in jih oprašila. Ugotovljeno je s poskusi, ,da obrede kulturne žužkocvelke, koi na primer ajda. neprimerno bolje, če so v bližini čebelnjakov, ali če pripeljemo v nje -okolico čebele na pašo. Profesor dr. Esvert je TMtpra-vil z ajdo tale poskus:
Številka parcele 1.
2.
3.
■ 4.
Pridelek zrnja na Ha 1150 kg 850 kg 250 kb IH® kg
v kg
Oddaljenost parcele od čebelnjaka 2 km . 2 k m S k m
Ajda pokrita z mrežo Poskuse .je delal tudi s sončnico.
Sončnice, ki so jih obiskovale Je žuželke, so imela:
dobro razvita	slabo razvita
je>dra	jedra
84.-46 odst. _	13.54 «tet.
Sončnice, ki jih žuželke niso -obiskovale, so imete* dobro razvila	£Ubo
I1®131'8	jedra
41« odst.	58.536 odsi
Iz navadnega je razvidno, kako, dednostni zakoni kot v živalskem vazno delo opravlja čebela, ko Pelodna zrnca prenašajo na po-posreduje pri medsebojnem opra- tomce očetove lastnosti, jajčne sta-sevanju. Danes je splošno znano.! niče pa dedne lastnosti matere da vladajo v rastlinskem svetu isti I Pr; medsebojni oprašitvi se
neta po dve spolni stanici, ki izvirala jz dveh dednostno različnih rastlin. Taka semena, oziroma rastline, ki se razvijejo iz njih, so mnogo bolj odporne projt neugodnim vplivom. Nadalje je dokazano, da tako semena hitreje vzkalc in da raslline krepkeje rastejo.
Čebelarstvo in sadjarstvo sta tako tesno povezana, da sadjarstvo brez čebelarstva ne more dobro uspevati. Treba je pripomniti, daje pretežna večina jablan sama zase nerodovitna. 'Cvetni 'prah iste vrste, torej ne samo istega cveta, je za .oplodnjo le malo sposoben ali pa sploh neuporaben.
Tu pa tam nastavj jablana pio «dove brez oploditve (deviška rodovitnost), toda plodovi niso nikdar tako debeli in sočnj kakor plodovi, ki nastanejo po oprašitvi cvetja s pelodom tuje vrste. Pelod pa prenašajo pri jablanah v 'glavnem čebele. Mnogo ugodnejši sadni prispevek kaže mešan sadovnjak, kakor oni. v katerem raste samo ena vrsta. Tuja vrsta mora cvesti istočasno. Pcàeg tega mora biti dovolj čebel v bližini.
Po vsem tem ni težko razumeti, da je čebelarstvo važna kmetijska panoga, kj jo je treba pospeševati in potreb w tr.
a IZJAVE
Poljedelski poskusni .oddelek ZVU v Trstu posveča veliko pažnjo oljčni muhi, ki se je lani znatno razširila. Istočasno vodi oddelek oster boj proti dragim škoMiljivceTOi .sadnega drevja in zelenjave.
V kratkem bodo razdelili poljedelcem dva letaka In eno brošuro o žuželkah Cotcoptera, FrtoTagi, Pfralide in Dorifora. Piraiide. škoduje žitu, Dorifora koloradski hrošč pa napada krompir.
Upamo, da bodo tl napovedani letaki in brošura v slovenščini, saj je znano, da je pretežna vetrna kmetov tukajšnjega področja Slovencev.
Piroge vrste kulturnih rastlin Nio tak cvetni prah, da na braz-; Istega cveta cevke siploh ne poiché, ali pa tako slabotno, da ne 'dseže jajčne stanice v zarodko-ij^hl mešičku. Oploditev se torej ne l'0re izvršiti. Ce pa se že izvrši ? vaz vi je j o slabotnejša senena, -«a semena, oziroma plodovi vča-. sploh ne kalijo, navadno pa je «Jolek kaljvosli pri njih manj-k°t prj semenih, ki so nastala
Kako pripravimo umetne travnike
Ako -hočemo, da bo .naša živinoreja napredovala, moramo tudi travništvu posvetiti več pažnje, to pa tieinbolj, ker so pri nas vremenske prilike takšne, da je navadno pridelek krmskih rastlin zelo .pičel, Vsak kmetovalec mora dobro poznati vsaj osnovne pojme o travništvu: razlikovati mora razne vrste travnikov.
Erawaiki so naravni in «umetni. K «naravnim travnikom prištevamo vse travnike in pašnike, ki se posejejo sami. Takih travnikov je pri nas največ. Umetne travnike pa zaseje človeška roka z izbraraiim semenom detelj in trav.
Kako je z naravnimi travniki pri nas? Glavni napaki naših Irme. tovalcev sta, da travnike malo ali zelo pomanjkljivo gnoje in da travo večinoma prepormi kosijo. 'Zaradi tega travne bilke 'Olesenijo in postanejo težko prebavljive, mnogo redilnih snovi pa potuje v travno seme, k; se po zg ubi. Nekateri hočejo s pozno košnjo tudi doseči, da bi se trave osejale. Navadno se pa s košnjo tako dolgo ne počaka, da bj travno seme popolnoma dozorelo, pač «pa dozorijo razna pte-velna semena. Posledica kasne košnje je torej: slaba krma in zaiple-veljenje travnikov.
K umetnim travnikom prištevamo: čista deteljišča, travna dete-Ijišoa, omice in umetno zasejane stalne travnike in pašnike.
Cista deteljišča zasejemo z raz. «imi deteljami, »ne da bi jim primešali kal;e trave. V poštev prihajajo tele detelje: inkarnatka, domača detelja (svinjska), lucerna in e^parzeta. Inkarnatka traja eno leto, .domača 2 do 2„ lucerna in e spar zeta pa 4 do 7 let Glede .r,a Vislo zasejane detelje .so detelj,tiča eno «ali večletna. Cista •detelj.išča sejemo le redkokdaj, ker krma. pridelana na čistih di kjj.iščih, je .nokohto manj vredna in tudi zdravju živali .škodljiva.
Travna deteljišća so «travniki, zasejani z deteljo, kateri smo primešali nekoliko travnega semena. Navadno odmerimo toliko množino detelj nega semena, da bodo «detelje zavzemale 4/5, trave pa 1/5 površine, ki jo namea-avarao zasejati, množino potrebnega semena «si izračunamo takole:
Recimo, «da bomo zasejali 1000 lev. .m * travno deteljo: semena «tacerne .za 800 kv. m in pasje ira- j ve za 200 kv. m. Torej vzamemo' 8x40 dkg in pasje trave pa '3x46 dkg, kar znaša 4 kg in 20 dkg lucerne ta- «92 «oUcg pasje «trave.
Dmgi primer: zasejati hočemo 4000 lev. m z domačo deteljo in laško 1 juljko. Torej moramo vzeti Bx27 dkg domače detelje in 2K60 dkg laške ljuljke, kar znaša '2 'kg on dkg domače detelje in 1 kg 'in 20 dkg laške ljuljke.
Pri travi, ki jo želimo primešati detelji, moramo paziti da izberemo vedrio tako travo, ki je tako trpežna kakor detelja. Tatoo je za po uk« san j e med domačo deteljo najboljša laška ljuljka, francoska ipahovka in mačji «ep, za lucerne/ pasja trava in za esparzeto francoska puhovka. Zelo ppgrcšeno je. ria mešamo med lucerno laško 4juljko ,ki traja samo 1 do 2 leti un tudi angleška ljuljka m zadosti trajna.
Qrniee so travniki, ki trajajo 4
Čitajte
in
\s o 0 j
sirite

do pet 'let Pri teh travnikih, kj jih ,po preteku omenjene babe preor-jemo, zavzamejo detelje 1/3, trave Pa 2,. 3 celokupnega prostora. Za omice uporabljamo navadno me-šaiaioe .2 do 3 vrst detelj in več vrst trav.
Umetno zasejanih travnikov in pašnikov pri nas nimamo. Imamo Pa nešteto naravnih travnikov in pašnikov, katerim moramo posve-čnti cim več pažnje, ako hočemo imeli od njih kaj dobička. Poleg rednega 'gnojenja moramo tudi misliti na to, da njih površino od Sasa do časa zasejemo s travami raznih vrst, nizkimi in visokimi Jer primernimi kakovosti zemljišča. Za sestavo primerne mešanice se obrnile do strokovnjaka in za nabavo potrebnega semena pa najbolje na semenarno! Napravljenih .mešanj, ki jih mnogokrat zelo proceni prodajajo, ne kupujte, ker so navadno sestavljene iz manj. vrednih trav in plevelov. Marsikdo ne kupuje semena, pač pa seje na mesto kupljenega semena seneni drobir. To ni prav. ker seneni drob vsebuje prav malo travnega semena, pač večinoma le seme raznih plevelov, navadno največ seme trpotca.
Splošno moramo biti tudi pri nakupu semena zelo previdni, zlasti pri detelji, bodisi domači ali lucerni: paziti maramo, da bo seme mlado in zajamčeno brez pre-denice in plevela.
Glede na pripravo zemljišča za travnike si zapomnimo, da moramo zemljo dobrn preorati in pred setvijo pobranati. Setev opravimo v tem mesecu. Sejmo zelo previdno in povsod enako gosto. Naj bolje jev eta sejemo drobna in «debelejša semena posebej. Priporočljivo je setev nekoliko pritisniti z valjarjem. Nekateri sejejo kot zaščitno setev oves ali pa ječnem, ki ju iu moramo pokositi, še preden dozori!
Upoštevajmo snago pri molži
Ako mleko nima «svojega prijetnega duha in dobrega okusa, ako ni trpežno, če ne dobimo jz mleka dobrega in okusnega masla in sira, je temu največ kriva nesnaga. Nife jčr pa se mleko tako «e onesnaži, kakor prav pri molži. Z nesnago pa pridejo v mleko razne škodljive balrterije, kvasi, plesen ild Ti škodljivci mleka pa so tako'majhni, da jih ni mogoče videti in opazovati -njih razvoja v mleku s prostim očesom. Vse njih početje in «delovanje oparimo že prepozno, navadno šele potem, ko se nam mleko skisa alf drugače pokvari, ko dobimo maslo slabega alj neprijetnega okusa, «ko se sir napihuje, ali kaže «druge napake pri svojem zorenju v kleti.
Treba je, da preprečimo kolikor mogoče vsako onesnaženje mleka med molžo. Zato. pa moramo predvsem skrbeti za svetle, zračne in snažne hleve, v katerih ima molzna živil na suho in «udobno ležišče ali stajo. Snažimo molzno živimo redno vsak dan. Ne puščajmo pod njo gnoja in nasteljajmo ji dobro. Pred vsako molžo osnažimo vime. Molzimo vedno s čistimi rokami v snažno mlečno posodo.
Najbolje je, da molzemo pred krmljenjem. Med krmljenjem ali kmalu po krmljenju je v hlevskem zraku vse polno prahu, Iq bi lahko prišel v mleko, ako bi tedaj molzli. Pred molžo prezračimo vsakokrat dobro hlev. Tako odide iz hleva zrak, v katerem je polno plinov (amoniaka itd.), ki so škod. Ijivi za živino in mleko. Da se zrak v hlevu preveč ne skvari, toi danes ne smeli manjkati v nobenem hlevu odvodnik-j slabega in dovedniki dobrega in čistega zraka. Ce je vime zamazano, ga najprej dobro obrišimo s čisto slamo, «nato pa «umij m o z mlačno vodo in dobro posušimo s čisto slamo ali brisačo. Snažno vime je prvi pogoj za zdravo in dobro mleko.
Kdor molze, naj strogo pazi, da je sam povsem snažen. Pred začetkom molže «naj «si umije roke v čisti mlačnj vodi in naj nato posuši in obriše s čisto brisačo. Pri večjem številu krav, pa naj sl molzač umije roke po 'končanj molži vsake krave. Za vsako «umivanje rok in .za vsako morebitno umivanje vimena je treba vedno menjati in rabiti popolnoma čisto vodo. Ne pa da umivamo vsem kravam vimena z eno in isto vodo, kakor je pri nas skoraj gplošno v navadi. S takim ravnanjem naravnost delamo na tem, da preide še več nesnage v mleko. Dobro moramo tudi osnažiti stol, na katerega navadno sedemo med molžo. Molzimo v čisto posodo, ki jo uporabljamo samo za molžo. Molzimo točno ob določeni uri na lahko, hitro in zdržema ter popolnoma čisto. V vimenu ne sme ostati niti kapljica mleka. Ako zastaja zaradi slabe molže še mleko v vimenu, trpi zato mlečnost, lahko nastanejo tudi mlečne napake in se pojavijo bolezni v vimenu.
Zaradi nepopolnega alj slabega izmolzenja dobimo tudi manj gosto mleko, ker je mano, da je zadnje pomolženo mleko najbolj tolščob-no. Pomolženo mleko je treba takoj po molži nesti iz hleva in ga precediti skozi cedilo v čisto posodo ali mlečne vrče. Le v sirarne je treba nesti «epreeejeno. Ako pa moramo morda počakati s pošiljanjem mleka v mesto ali pa mlekarno, moramo mlek^ dobro shladiti in .nato hraniti do «oddaje v hladnem prostoru.
Z vsestranskim upoštevanjem snage in pravilnim ravnanjem z mlekom «prj molži in po njej dosežemo, da postane mleko bolj trajno alj trpežno. Ce pa ne pazimo na snago, ko molzemo, in ne shladimo mleko takoj po molži, se le prerado zgod;, da se mleko skisa posebno v toplem poletnem času že čez nekaj ur. Pred tako škodo mora obvarovati kmeta - mlekodajalca le največja snažnost in skrbnost pri pridobivanju mleka.
12
LiuDSKi TEDNIH
»A ni bilo v delavskem gibanju takih ljudi? je vprašala Lenka plašno in rada bi mu jih bila nekaj imenovala.
»Da, bili so. Po vojni celo. Luxcmburgova, Liebknecht. In še jih bo. Samo pri nas jih ne bo. Pri nas se rodijo pogumni ljudje samo v prestopnih letih in še ti umrejo prezgodaj, ker jih kmalu stisne nizki nebesni obok. Ljudje prevrata so mrtvi na 'dopustu, je napisal neki revolucionar, a ta zaposlitev ni pri nas nikomur po volji. Glejte, celo na operetnem Dunaju se jd našel Adler, ki je ubil sovražnika in se izročil pravici za svoje dejanje. Da, tako je treba delati, kadar pride dan. Ali — ali!«
Lenka je požirala njegove besede in mu je morala dati prav. Da, to se je strinjalo z njeno prosto-dušnostjo: AH — ali.
Vsak dan so se ponavljali taki pogovori. Jesen je ugašala, nista se mogla več shajati na ulicah in v parku, zato sta zvečer spet posedala v kavarni. Lenka je ves dan šivala, zvečer je torej počivala z rokami v naročju iz oči v oči z Romanom. In njega vprašujoči pogled:	_ _
»Danes?« je bil njun zaključek.
»Niste še bili pri mamici«, je Lenka odgovorila nekoč nanj. »Ko se vrnete«.
In zdaj se je vrnil. Želel je zvedeti, česa se bo Lenka obtožila. Že v naprej sc je smehljal, ker si je predstavljal neko blazno vojno ljubezen, trenutno vzplamtenje čutnosti v nemirni ločitvi na življenje in smrt. Bržkone kak tovariš? Bil je prizanesljivo radoveden in odpustil ji je že vnaprej. Kaj mu je bila Lenkina preteklost? Preteklost tujega dekleta. Za svojo Lenko je jamčil. Nameraval jo je poslušati samo kot zdravnik, ki mora poznati vse okoliščine pacienta, če hoče postaviti pravilno diagnozo. Sicer se pa ni zatrmal za nič drugega nego zanjo. Hrepenel je po Lenki z zrelo, zavestno moškostjo, hrepenel je z vsemi čuti po vonju, okusu in dotiku njenega telesa, od katerega je izsevalo dražljivo iskrenje, kakršno je okrog cveta, ki izroča zraku bogastvo prašmkov.
Njeno razpoloženje mu je bilo večkrat nerazumljivo, bila je hladna, kadar je domneval, da je razvneta, in burna kakor ognjenik, kadar je to najmanj pričakoval. V skupnem molčanju zastop-Ijena sta pozabljala na vse, kar je bilo okrog njiju, ker sta domnevala, da vidita vase tako globoko, kolikor more človeška misel sploh prodreti. In vse to mu je dokazovalo, da je Lenka dozorel gozd, ki hrepeni, da bi ga utrgala prav njegova roka. Lenka je živela samo v teh večerih, ko se je nehote pripravljala na veliki dan premene, za kar se je
že odločila.
Marija ni ničesar opazila. Bila je navajena pustiti Lenki popolno prostrost z lahkim srcem, polagoma si je osvajala njene nazore na svobodo in neodvisnost žena, čeprav se ni zase nič zanašala na vse to.
V združitvi s Cirilom Prochazkom je videla neizprcmenljivo usodo in ni hrepenela po nobeni izpremembi.
Prochazka se je vrnil z etape brez naglice, še z daljšimi brki in s trebuščkom, ki ni razodeval vojnih težav. Delavnico v Bfcvni je poveril delovodju in ga vzel za družabnika svoje tvrdke. Sam se je na svojo roko ukvarjal z najrazličnejšimi kupčijami, o čemer ni z nikomur bolj natanko govoril. Samo Mariji je včasih pripovedoval o svojih uspehih, žena pa se je veselila z njim njegove izkušenosti, znanja in stikov, ki jih je Prochazka dobil v vojni. Društvo obrtnikov, ki ga je pred vojno sprejela med svoje člane samo zaradi stanovske časti, mu je poverilo spričo njegovega novega delovanja nove naloge. Njegov govorniški talent se je razkazoval ne samo na društvenih zborovanjih, marveč tudi na javnih shodih, kamor so ga pošiljali, naj govori v njihovem imenu. Z resnim nastopom, premišljenim govorom v slikovitem slogu in v raznih priložnostih po prevratu se je tako dobro uveljavil, da so ga postavili za kanđ'data samostojnih naprednih obrtnikov v občinski svet in je malo manjkalo, da bi bil izvoljen. Pač pa je bil namestnik in se je moral v mnogih primerih udeležiti raznih komisij, kar je opravljal zelo vestno, z važni#! nastopom in poudarkom svoje odličnosti.
Za Marijo so nastale zdaj nove skrbi z moževimi oblekami, ki jih je imel mnogo in dobrih. Prochazka si je poskrbel smoking in lakaste čevlje, ker slavnost se je vrstila za slavnostjo. Nekdaj skromni obrtnik, ki je prej vstopal v palače samo po stransk'h stopnicah za služabništvo in dobavitelje, je sedaj vstopal mimo slug v livrejah v sprejemni salon, kjer so se zbrali razni imepitniki, in všeč mu je bilo, če ga je kdo predstavil bivšemu grofu ah kakšnemu načelniku 'z ministrstva, da ne govorimo o ministrih, ki so bili za take osebe, kakor je bil Prochazka, dosegljivi, čeprav ni imela njegova stranka doslej zastopnika v vladi.
Zdaj je bil naročen na štiri dnevnike, ki jih je prebiral zjutrai v postelji, poleg tega je zahajal v kavarno, v kateri so se shajali nekateri poslanci in senatorji. Iz njihovih pogovorov je vselej ulovil kakšno novico iz političnega življenja in
sc seznanil z njegovo tehniko.
Marija ga je gledala z vedno večjim spoštovanjem. Spoštovanju se je pridružila hvaležnost, ki je bila tako globoka, kakršna more navdati bitje, ki je bilo vedno prezirano, podcenjevano in zadnje.
Prochazku ni ostalo skrito, da se Marija uči petja. Marija ga je pošteno obveščala b vsem, kar , se je godilo v njegovi odsotnosti. Nekoliko se je sramovala, ko je pregledoval njene notne zvezke.
»Nisem tako vešča pisanja kakor ti. Imam težko roko«.
Preudarno je pokimal, da ne bi zmanjšal svo- ■ je časti, a tudi, da jc ne bi splašil, ker mu začelo prijati, da bi imel ženo pevko, To jc zanimivo in mož iz boljšega sloja ničesar ne izgubi, nasprotno pridobi, če ima izobraženo ženo ali dovršeno umetnico. Predstavljal si je, da pelje Marijo v veliki toaleti na oder h klavirju, kakor je to videl nedav- t no na družabnem večeru, kamor so prišli ža- ' stopniki tujih držav z ženami, z Angležinjami v dolgih, ozkih čevljih brez podpetnikov in z dolgimi konicami, v plaščih iz kožuhovine, Francozinje v barvanih čeveljčkih na kom čas tih podpetni-kih, Američanke z velikimi naočniki, kakršne je • nosil njegov dedek. Ali si jo jc predstavljal na gledališkem odru, v zgodovinski obleki, kot glavno junakinjo v Aid', Mignoni ali celo v Prodani nevesti. On pa, Ciril Prochazka, sedi v loži in vse gledališče ve, da je on vzgojil ta talent, da je dal izbrusiti ta demanti Tu je prilika, da postane znan, v tem je nekaj dobre pikanterije, ki zbuja pozornost. Ne sme izgubiti to priliko. Ta razmišljanja so nagnila Prochazka, da jc poslušal arije, ki jih je v strahu pela Marija. Njen glas se mu je zdel ! prav dober in sposoben za šolanje in šel je z njo v pevsko šolo, kjer so mu potrdili njegovo mnenje.
Tako je Marija postala v petindvajsetem letu življenja učenka operne šole, Ko sc jc prvič vrnila od pouka ter jo je Prochazka važno in sočutno vprašal, kakšne vtise prinaša, je bila tako ginjena, da mu je poljubila roko kakor obdarovana sirota gospodu škofu. In Prochazka je rekel prav tako, kakor v takih primerih pravijo dobrotniki:
»Upam, da bo vse to obrodilo stoteren sad«.
A Marija, skromna kakor vselej, jc obljubila:
»Potrudila se bom. Sem srečna, tako srečna!«
Ni imela več nobene druge želje na tem svetu.
Lenkini popularnosti se je Prochazka tudi sa- ^ moljubno smehljal in dopolnil svoja priznanja s temi besedami:
»Ljubše bi mi bilo, ko bi svoj talent uveljavila ! na odru. Imaš prave odrske oči, Praga bi norela za njimi. Tako pa hodijo za teboj samo babe, ki so pretrgale delo pri nečkah«.
In ker javnost, ki je kupovala peči in pošiljala na javne shode Cirila Prochazka, tovarnarja, ni vedela o njegovem sorodstvu z revolucionarno govorico, ni nasprotoval in jc pustil Lenki popolno svobodo. Dobro jc vedel, da bi si ji Lenka ne dala vzeti, in da samo zato šiva dama od jutra do večera, ker ni hotela imeti od njega niti koščka kruha zastonj. Sprva jo je pregovarjal in prepričeval o tem, da sc jc bahal s svojimi prihranki, toda v jeznem Lenkinem pogledu jc videl, da ga zavoljo denarja prav nič ne ceni. Potem ji je dopovedoval, da si uničuje zdravje, nazadnje pa sta se z Marijo domenila, da bo Marija vlagala sestrin prispevek o hranilnico na posebno knjižnico na njeno ime; kdo ve, morda ji bo dekle še hvaležno nekoč za to.
zgodbe o useh
(Nadaljevanje z 8-9 strani) obleko moraš prekuhati. Kje je bilo vse to v taboriščih! Saj ste brali iz taborišč spomine vseh mogočih trpljenj ubogega človeškega bitja. Vladal je človek, zver in uš.
LAKOTA IN TOPLOTA NE PRIJATA USEM Belim ušem ne ugaja toplota. Do 40 stopinj š* vzdrže, več pa ne. Pr; toploti 50o žive le 10 minut, pri 55o le 2 minuti. Najbolje jih torej uničimo, da se dobro okopamo, obleko pa da damo v čim bolj topel prostor Gnide leže ta uš med vlakna obleke in gnide prenesejo višjo toploto. Ker pa leže uš gnide tudi med telesne dlake, se moramo res dobro očistiti, da se jih znebimo.
Tudi za glad so zelo občutljive. Ce jih damo v prostor brez hrane, kmalu poginejo. Bolj odporne so pa gnide. Ce zakopljemo Ušivo obleko in jo čez čas zopet
odkopljemo, bo še vedno vsa ušiva. Stare uši so poginile, toda v obleki je bilo vse polno gnid. V hladni zemlji so vzdržale le gnide dolgo časa, niso se pa iz njih izlegle uši; možno pa bi bilo to le v ugodnih pogojih.
Danes vefno, da nastanejo uši samo iz jajc - gnid. Včasih so pa menili, da nastajajo iz obleke. Znameniti modrec Aristoteles razlaga, da se pojavijo v oni obleki, ki je bila stkana iz volne ovac, ki jih je raztrgal volk. Potem so menili, da nastajajo iz kože bolnih ljudi; danes pa točno vemo, da nastane uš samo iz uši.
PRED SMRTJO BAJE ZBE2E USI Z GLAVE
V starih časih je uš bila važen znak, da se bliža bolniku smrt: Ce je bil bolnik ušiv, so opazili, da je kmalu nato umrl, ko so glavne uši zapustile njegovo glavo in se preselile na vzglavje. Tudi glede te uši si niso
bili na jasnem, kako pride na glavo. Nekateri so trdili, da nastajajo iž krvi, in sicer, da se jih naredi v krvi tem več, čim bolj menjujemo vodo za kopanje. Drugi so ugovarjali, da dobi glavne uši le tisti, ki stavi v jed močne dišave, potem so verovali, da pride uš na glavo, če pijemo olje, v katero je p^idel martinček. Mi pa dobro vemo, da ima uši na glavi tisti, ki si jih je kje nabral in si dovolj ne pere in čisti glave. Pravijo, da te uši zelo ljublijo ženske glave; kdo bi jih ne, če so lepe; pa tudi otroške so jim pri srcu.
SAJ SI BIL VOJAK IN SEDAJ VES, ZAKAJ SO TI OSTRIGLI LASE!
Baje se uši bolj izogibajo moških, vendar, ši bil vojak in čim si stopil v vojašnico, so ti porezali lase, da ne bi bila tvoja glava farma za uši. Nekateri se tolažijo ne samo s tem, da ti uši naznanijo smrt, temveč tudi s tem, da oni, ki ima ušivo glavo, ne čuti glavobola.
PITAGOROV IZREK
Kdo ne pozna slavnega Pitago-roga izreka? Koliko nadebudnih šolarjev si je zaradi njega že praskalo glavo, ko so reševali zamotane računske naloge, ki se dajo rešiti po tem izreku. Nič
čudnega. Sam gospod Pitagora in njegovi učenci so baje imeli polne glave u;i se praskali po svojih kuštravih glavah; nič čudnega, če ta izrek še dandanes povzroča srbenje nadebudne mladine.
Ostrizi , si lase. Speri si glavo s petrolejem in ichom, češi se z gostim glavnikom in zginile bodo uši kot pomladanski sneg. Stari Rimljani, oprostite, tudi ori so bili često ušivi, so se tolažili, da pride uš na glavo, le če ješ fige. Se dandanes so marsikje prepričani, da dobiš uši ali pa da prav moraš imeti uši, ko ješ sveže sadje.
SITEN ČLOVEK - SRAMNA US
Sramna uš je prišla prav v pregovor in ne da se zlepa odpraviti. Obriti se moraš tam, kjer si je izbrala svoje bivališče, in se namazati z raznimi mazili, da jo zadušiš. Res trdoživa je in ne mara zapustiti* svoje žrtve; prav kot neki ljudje, ki te more in ti ne dajo miru. Nemci pravijo tej uši filzlaus, Jugoslovani so to ime preobrnili v picajzl Človeku, ki je siten in se ga ni mogoče zlepa odkrižati, pravimo Slovenci picajzl, naši laški someščani pa piattola, kot imenu; jejo oni to uš. Ker se naseli ta uš kjer koli na telesu, kjer so dlake, so se duhovniki v starem Egiptu brili vsake tri dni po
vsem telesu, da so se ubranili te golazni. Naseli se tudi na bradi, brkih, trepalnicah, obrvih in kjer koli, da le najde dlako. Ze v starih časih so proti njej pripisovali vsa mogoča sredstva.
Vse te uši žive od človeške . krvi. Njih usta so narejena kot črpalka. Zabode v kožo svojo ustno orodje in potem pije, pije do sitega. Kako prijeten občutek ima človek pri tej", je znano marsikomu.
Dokler je človek snažen in pazi nase, ušem trda prede, ko pa človek nima prilike, da bi se či' stil, menjaval perilo in obleko, pazil s kom prihaja v dotik, tedaj zasije ušem zlata zarja. Vojni čas je za uši najboljši čas. Vojna 1 in uši sta dve nerazdružlji^ stvari.
Pa ne samo človek, tudi živali imajo svoje uši. Živalske ne gredo na človeka. Pa tudi prj ljudeh niso vse enake. Ljudje so razo® vrate beli, rumeni, . črnci it A Učenjaki, ki imajo za vse čas i1* se za vse zanimajo ter tudi z® uši, so ugotovili, da so na bet' cih uši drugačne kot na črncih ih zopet drugačne na rumenih lj11' deh itd. Kdo ve, če se tudi oh® med seboj sovražijo in ločijo gospodarske in kolonialne uši 10 če vlada tudi med njimi rumeh® nevarnost?,
MISU OB PREDVAJANIH
prvega slovenskega umetniškega filma v Trstu
Slovenska kultura doživlja v Trotu usodo političnega preganjanca, ki je kriv svojega slovenskega porekla in syoje napredne miselnosti. la resnica o usodi slovenske kulture na Tržaškem ozemlju je bila že mnogokrat zapisana in Vendar še ne tolikokrat in tako, «Ja bi si vsak, ki tudi ne živi z njo, mogel ustvariti vsaj približno •Uko kulturnih škandalov, ki so na dnevnem redu v angloameriški coni Tržaškega ozemlja.
Zakaj preganjajo slovansko kulturo na Tržaškem ozemlju?
Prvič zato, ker je slovenska. Šovinistično usmerjene politične težnje večine italijanskega prebivalstva, ki se še oplaja s fašistično (miselnostjo nad rase, ne dovoljujejo slovenski kulturi razmaha, ne dovoljujejo ji niti življenja v zgolj izobraževalni funkciji slovenskega prebivalstva, kaj šele javnega izživljanja v kulturnem življenju Trsta kot celote. Pravda za teritorialno pripadnost Tržaškega ozem-Ija narekuje italijanskim in reakcionarnim krogom dosledno zatiranje ne samo političnega življenja slovenskega prebivalstva, temveč tudi kulturnega, ker je že to samo po sebi dokaz prisotnosti slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju in torej, resna ovira za dokazovanje «italijanstva» tega ozemlja.
Drugič zato, ker je napredna. Slovenska kultura in kultura slovenskega ljudstva, je kultura ljudskih množic, je odraz njih življenja njih hotenja, njih prizadevanj in je pri vsem tem pomemben vzgojitelj in vodnik k visoko zastavljenim ciljem splošnega napredka slovenskega naroda. Kakor je sta-ra slovenska kultura nosila iz roda V rod značilnosti njenega razvoja in. posredovala pokolenjem svoje zaslužne vrednote, tako je nova slovenska kultura glasnik vseh onih silnih in globoko humanih teženj, ki v slovenskem narodu in »seh narodih sveta utirajo pot socialistični preobrazbi.
2e samo to dvoje zadostuje, da 3e slovenska kultura v sedanjih pogojih na Tržaškem ozemlju predmet zatiranja in omalovaževanja. Vse drugo, kar ji še zavira pot, je z gornjimi razlogi v tesni zvezi, pa naj potem že nosi Plašč «zaščitnikov» slovenske kulture ali kakršno koli drugo krinko čudovite resolucije, na osnovi katere se vodi proti vsemu, kar •Je v zvezi s socialistično jugoslovansko stvarnostjo ogabna klevet-niška gonja.
V vsem tem so razlogi, da je slovenska šola na Tržaškem ozemlju Picdmet vsakodnevnih napadov fi-Infašističnega italijanskega tiska, da ne uživa tiste enakopravnosti z italijansko šolo, ki jj gre, da je tržaški radio na slovenskem jeziku glasnik onih reakcionarnih teženj, ki so se v slovenski kulturi po zaslugi Prešerna, Levstika, Cankarja in drugih morale že zdavnaj umakniti pred naprednim duhom, da. mora Slovensko narodno gledališče pri kopici velikih dvoran v mestu nastopati po bednih podeželskih odrih, da je temu gledališču na osnovi klevet proti Jugoslaviji zaprta tudi edina vsaj kolikor toliko primerna dvorana Kina ob morju in da smo končno morali gledati Prvi slovenski umetniški film, ta za vse Slovence izredno pomembni kulturni dogodek, v skrajno neprimerni dvorani škedenjskega kina, medtem ko so v Kinu ob morju irteli italijanski film, ki so ga v Trstu prikazovali nešteti kinematografi.
sti. Film «Na svoji zemlji» je naš film, naš v smislu naše miselnosti in naših naprednih stremljenj. Film je spev in dokument o naši veličastni borbi za osvoboditev.
Kam torej večjih, tehtnejših razlogov, da je škedenjska kinodvorana, čeprav tako neprimerna in oddaljena, polna hvaležnih in navdušenih slovenskih gledalcev? Zdaj z izrazom radosti, zdaj zaskrbljenosti, zdaj s solzami v očeh spremljajo posamezne prizore, ki pona-zorujejo junaštvo slovenskih ljudi, težke trenutke njihove borbe in grozote krvoločnega nasilja barbarskih okupatorjev. In ko se v obrisih pokaže obala našega morja s Trstom, takrat ne zažare oči samo partizanom jZ Baške Grape, partizanom Šime slovenske zemlje in tankistu iz Bosne, takrat se misel gledalcev povrne v radostne majske dneve 1945., ko je v nas, tržaških Slovencih, in tudi y vrstah naših sovražnikov prevladovalo prepričanje, da ne bomo nikoli več žrtev preganjanja, da se slovenski kulturi ne bo yeč treba skrivati po najbolj skritih sobah naših ljudi, ampak da bo zavzela mesto, ki ga ji odreja čast in vloga na tem stikališču dveh kultur. Obrnilo se je drugače, toda Orličev veder pogled v bodočnost, s
Pogled v notranjost obnovljenega gledališča Ristori v Kopru
katerim se poslovi od gledalcev, pravi, da je pot naprej odprta, saj so jo odprli slovenski ljudje s svojo junaško borbo in da bomo hodili po njej samo naprej do cilja.
Ko gledaš ta prvi slovensk; film, pa z.maguje nad vsemi ob čutek ponosa. Imamo slovenski umetniški film, imamo svoj film. Ustvaril ga je nov slovenski rod in dal mu je tudi vsebino. Režiser in igralci so jo pred nami samo
oživeli, zato da nam bo v pomoč in oporo pri premagovanju težav, ki so še pred nami.
Vsebina filma «Na svoji zemlji» nam je zato porok, da bo tudi naša kultura na Tržaškem ozemlju nekoč — in to kmalu — nehala deliti usodo političnega preganjanca, da ne bo samo svobodno in koristno živela na svoji zemlji, ampak dajala od svojega tudi drugim, ker bo lahko dajala.
Vse to se mi je zdelo potrebno Opisati ravno ob prikazovanju Prvega slovenskega umetniškega filma v Trstu in na Tržaškem ozemlju.
Film «Na svoji zemlji» je prvi slovenski umetniški film, ki je za-eetek kulturnega udejstvovanja "‘»Vencev na filmskem področju, je **<Setek slovenske filmske umetno-
SI IISIITRUI SLOVENSKI! UNIVERZE
èodoài liholiouajaki v gfiaduji òotialiólicm domovine
Osrednja kulturna ustanova vsakega naroda je njegova univerza; njeno znanstveno delovanje, razvoj posameznih fakultet, število in delavnost univerzitetnega naraščaja je merilo višine kulture vsakega naroda. Zato je potrebno, da vsakdo izmed nas pozna razvoj naše slovenske univerze in da spremlja velik napredek, ki ga ta naša naj višja kulturna ustanova doseza v socialistični Jugoslaviji.
Pred nedavnim so bili v seznamu predavanj za poletni semester letošnjega šolskega leta slovenske univerze objavljeni podatki o številu slušateljev slovenske univerze v letošnjem zimskem semestru- Ti zanimiin podatki nam povedo, da je v letošnjem zimskem semestru slovenska univerza štela že skoro 5000 slušateljev in sicer točno 4749! Od tega celokupnega števila je bilo 3422 moških in 1327 ženskih slušateljev. Po posameznih fakultetah pa so bili študenti razporejeni takole: filozofska fakulteta je štela 801 slušateljev, (od tega 433 tova. rišic), juridična fakulteta 248, (78), tehnična 1927, (od tega 191 slušate-Ijic), teološka 108, (2), gospodarska 734 (256), agronomska 169 (70), in medicinska 762 (297) slušateljev. Ti podatki so za vsakogar nadvse zanimivi, saj nam najlepše pokažejo, kako se je v novi Jugoslaviji razmahnil univerzitetni študij in kako veliko število visokokvalificiranih strokovnjakov vseh vrst se vzgaja na naši najvišji kulturni in učni ustanovi. Ce upoštevamo še veliko skrb, ki jo ljudska oblast posveča izboljšanju materialnega položaja študentov, nudeč jim v velikem številu znatne štipendije, skrb oblasti za čim boljši^ materialni položaj profesorjev ter skrb za izgradnjo novih univerzitetnih stavb, tabora, torijev in inštitutov, ki so bili po osvoboditvi na novo sezidani in opremljeni, potem vidimo, da doživlja danes slovenska univerza velik razmah.
Pravo sliko o sedanjem razmahu naše univerze pa dobimo šele, če primerjamo sedanji položaj z razmerami v stari Jugoslaviji, ko je slovenska univerzo živela v stal-
nem strahu, da bo zdaj, zdaj ukinjena. Tedaj ni bilo kreditov za zidavo najnujnejših poslopij, ne opremo laboratorijev; nikoli ni bi. lo sredstev za nabavo strokovne inozemske literature, ne za študentske domove ali menze, niti za štipendije. Danes so vse ovire odpadle in ljudska oblast nudi univerzi toliko materialnih sredstev kolikor jih potrebuje. N.ajlepši dokaz nam nudijo nova poslopja, veliko število profesorjev in asistentov ter zlasti veliko število študentov. Posebno če primerjamo število slušateljev slovenske, univerze v stari Jugoslaviji s številom študentov danes, tedaj šele vidimo, kako zelo se je v letih po osvoboditvi razvila slovenska univerza.
Kako j« naraščalo število slušateljev
Ob ustanovitvi' slovenske univerze po prvi svetovni vojni so nasprotniki slovenskega visokega šolstva tudi, navajali, da nas je Slovencev premalo za lastno univerzo Toda število študentov je že v prvih letih .dokazalo nesmisel tega argumenta. V zimskem semestru prvega šolskega leta 1919-1920 je štela naša univerza sicer le 695 slušateljev, naslednje leto PO je bilo vpisanih že 1068 študentov. Število slu. šateljev je iz leta v leto naglo naraščalo, tako da je bilo v letu 1923-24 že 130, v letu 1930-1931 1647, v letu 1939-40 pa 2122 slušateljev. Zadnje šolsko leto pred vojno je bilo na slovenski univerzi vpisanih celo 2474 slušateljev,, kar predstav. Ija najvišje število slušateljev pred vojno. Iz podatkov za vsako šolsko leto vidimo, da se je po prvih dveh povojnih letih število slušateljev naše univerze ustalilo in nato v prvem desetletju počasi naraščalo. V drugem desetletju je bil dotok študentov mnogo močnejši, tako da se je do konca drugega de. setletja število študentov, ravno podvojilo.
Okupator je v začetku skušal ustvariti videz normalnega življenja ter je zato pustil univerza neokrnjeno. V prvem šolskem letu okupacije je bilo zato število študentov naše univerze le malo manjše kot v zadnjem letu stare Jugoslavije in je znašalo 2356. V naslednjem letu, ko je okupator,
razv.il ves bes do slovenskega ljudstva ter so najboljši pričeli stopati v partizane, pa je slovenska univerza le životarila; štela je komaj 1383 slušateljev. Novi okupator je jeseni 1943 sicer še dopustil vpiso. vanje na univerzo, toda že kmalu je ta prenehala z delom in utihnila za dve leti.
Po osvoboditvi je število slušateljev piičelo izredno naglo naraščati. Ze v prvem šolskem letu 1945-46 je bilo na univerzi več slušateljev kot leta 1940-41, namreč 2565. V naslednjem letu se je število študentov povečalo za preko 800 in naša univerza je tedaj imela že 3393, v letu 1947-48 pa celo 4122 slušateljev. Letošnje šolsko leto pa je bilo s številom 4749 dosežen ponovno velikanski porast. Ce primerjamo to število s stanjem pred vojno, vidimo, da se je število študentov v primeri s številom v prvih letih obstoja univerze početverilo, v primeri z zadnjimi leti; pred vojno pa več kot podvojilo!
Razporeditev slušateljev po posameznih fakultetah
V vs?m prvem desetletju obstoja slovenske univerze je bila najmočnejša med fakultetami tehnična, ki je povprečno imela največ slušateljev v vsakem zimskem semestru. Na drugem mestu je bila pravna fakulteta, nato pa si sledi filozofska, teološka in medicinska fakulteta. Medicinska fakulteta je zavzemala sicer zadnje mesto, toda upoštevati stre in da bi v primeru, če bj bila
je treba, da je imeli le štiri seme-popolna, štela najmanj še enkrat tolUco slušateljev. V drugem desetletju je bila najbolj obinskovana pravna fakulteta, dočim je bila tehnična fakulteta po številu slušateljev šele na tretjem mestu. Na drugem mestu je bila filozofska fakulteta, medicinska pa se je pomakni la z zadnjega na četrto mesto. Vidimo torej, da je bilo v prvih povojnih letih nejvečje zanimanje za tehnični študij, je pa v drugem desetletju močno popustilo. Tedaj je zaradi cenenosti študija in zaradi najboljših izgledov na zaposlitev postal najbolj priljubljen študij prava. Zanimivo pa je, da je tik pred drugo svetovno vojno zanimanje za tehnični študij spet naraslo. [ To zanimanje je prišlo posebno
MA%mTAWA
slovenskega
impresionizma
v l^fubljsini
V	Ljubljani je odprta razstava slovenskega impresionizma, katerega veliki umetniki so Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Strnen.
Svoje prve temelje Je nova slikarska smer dobila v slikarski šolt rojaka Antona Ažbeta v Muenchenu. Leta 1900 pa so prvič priredili skupno razstavo v Ljubljani, oo kateri je ostala javnost presenečena nad novim načinom pojmovaaja umetnosti, čez dve leti pa je mlade slikarje popolnima odklonila Sledila so težka leta borbe, ki so jo bojevali štirje umetniki, ki so se odučili za pot čiste umetnosti.
V	skupnem tein v času, ki so ga Jakopič, Grohar in Strnen preživljali po neusp-nu razstave v Skojjl Loki, po slikanju v nar.-vi, ki Jim je edina mogla biti pravi atelje za «slikanje svetlobe», ki Hm je bil ideal pri iskanju umetnostne resnice, so si priboril, tolikšno slikarsko kulti.ro, da Je •. njihovimi moetni-zanu moglo slovensko slikarstvo tel movati s slikat stvora drug ii kulturnih narodov. Priborili so st tehnična sredstva v toliki meti, kakor pied njimi še noben Slovenec. Zasluga njihovega skupnega dela je tudi, da so odkrili in ume'u'js'no tcalizirali slovensko krajino.
Od leta 1904 do 1911 so priredili v inozemstvo vrsto razstav, ki so jim prinesle veliko priznani, (tsti'7. leta v Trstu) Kritika jim je priznala, da je to umetnost s posebnim slovenskim značajem.
Ribard Jakopič je v Ljubljani postavil umetnostni paviljon, kjer Je bila 1909 prva razstava, ki jo je tudi domača kritika ugodno sprejela. Od takrat dalje je skupina impresionistov obdržala najvidnejše mesto v slovenskem slikarstvu.
Štirje glavni impresionisti, ki so si bili prav zato, ker so skupno delali, v prvih delih zelo podobni, po letu 1906 pa so se razvili kot štiri izrazite umetniške individualnosti. Idejni voditelj impresionistov je nedvomno Jakopič, Jama Je po svojem umetniškem značaju naturalist, Strnen realist, tirik Grohar pa je pesnik slovenskega impresionizma.
(Iz uvoda prof. dr. F. Steleta v razstavnem katalogu)
do izraza po osvoboditvi, fco je tehnična fakulteta postala najmočnejša fakulteta. Leta 1945-46 je bilo na njej vpisanih 1123 slušateljev, 1946-47 1383, leta 1947-48 1667 in letos celo 1927 slušateljev! Na drugem mestu po številu slušateljev je po osvoboditvi medicinska fakulteta, ki je imela v letih po osvoboditvi 566„ 688, 765 in letos 762 slušatelja.
Število ženskih slušateljev
Močno zanimivi so tudi podalici o naraščanju števila ženskih slušateljev, za kar veljajo v glavnem ista načela kot smo jih ugotovili pri naraščanju celokupnega števila študentov slovenske univerze. Leta 1919-20 je bilo med slušatelji slaven, ske univerze le 25 žensk, leta 1929. 30 172, leta 1931-32 že 305, leta 1940-41 pa že 532. To število je v prvem letu okupacije naraslo celo na 655, nato pa je seveda tudi padlo. Toda v prvem letu po osvoboditvi je bilo na naši univerzi vpisanih 787 žen. skih slušateljic, naslednje leto celo preko 1000, letos pa celo 1327. Od prvotnih 25 slušateljic v prvem letu obstoja univerze na letošnjih 1327 pa je vse kakor precejšen skok.
Pri študiju na piscici šoli pa sd ženske ves čas pred in po vojni kazale največje zanimanje za študij filozofije in s tem za pedagoški po. klic. Ze v t»'vem šolskem letu je bilo med slušateljicami univerze največ filozofk in prav talco v vseh letih pred vojno in po osvoboditvi. Na drugem mestu po številu žen. skih slušateljev je bila ves čas pred vojno juridična fakulteta, nato pa sta se vrstili tehnika in medicina. Po osboditvi pa je med našo žensko mladino izredno naraslo zani. manje za študij medicine. Na tretjem mestu pa je sedaj tehnična fakulteta, dočim je zanimanje za štu. dij agronomije in prava manjše.
URKDNIŠKI KOTSfKK:
VSAK SLOVENEC Sl MORA OGLEDAH FILM «NA SVOJI ZEMLJI»
Preleti mte
Miče jen Vane...
V.: Cuj Miče, čuj!
M.: Kaj je b’io, Vane?
V.: Ten, de se je aden guar sez Uopćen u gijornale petpiso teku ku smuo se mi dva učaseh: «Miče jen Vane...»
M.: Ma nej strela, nebiješka! Pej Sr se tu brou?
V.: Cake. de te paven! Je blo, Miče, u nedelua za Uozen... Smuo glih kuosle, ku me ta stara vrže unua «Dmokracijua» pred nus jen prave: «Te bijere.-.! Se tuoj Miče je uobmo bendijeruo... Sen te ri-jekla jest, de "grije use pa burje dendenes...»!
M.: Riječe ti nje teku, de Miče juo ni menjo vre tridesijet let jen jou ne buo, tude če ževi še — stu let! Se zestuopo?
V.: Sej sen je vele rijeko: «De buo rato prej krouje dr..., putr-prej ku juo bš ti menjo!
M.: Jen une gespud pej, ke se je ten pedpiso nej zna, de se jeh je uan še premalo pruavo ne ten luben svete, zetu, de be lehko de-nes u iste rug truobie...
V.: Ma, de ne be kej zamijero — Miče? Znaš kaku je zdej pršjo na »vete — Miče, ta ke bel krči, ta...
M.: Jema režuon. čiješ riječ...! Samo ne pr’mene, Vane...
V: Ja, ja... Jen če mi druze de-nes ne zrajtamua, Miče, jemamua zetu tiude suoj rezuon! Al ne...?
M.: Je use prou, Vane, ale na paštenje jen pravice naše, ne žabe nekuole...! Zdrave!
V.: Zdrave, Miče muoj, zdrave!... Prou prave! Sej tu ke zdej delajuo teve z name ni paduobno nobijene stvarc...
MICE
Toliko u odgovor onemu gospo' du «dopisniku» iz Opčin, ki si je v velikonočni številki (in morda ie poprej) «Demokracije» dovolil prilastiti pseudonim «Miče jen Vane», s katerim nima podpisani ničesar skupnega.
KRONIKA
JUGOSLAVIJA
V Jugoslaviji so tri šole za filmske strokovnjake, in sicer Visoka igralska in režiserska šola v Beogradu, kinematografski tehnik v Beogradu ter oddelek za kinematografijo v grafični industrijski šoli v Zagrebu.
Na Visoki šoli traja študij tri leta. Letos pripravljajo tudi oddelek za snemalce filmov in za filmske organizatorje. V šoli se učijo poleg strokovnih predmetov tudi psihologijo, literarno zgodovino, umetnostno zgodovino ter osnove marxizma in leninizma. Šolanje v Tehnikumu traja tudi tri leta; v šoli je odsek za snemanje filmov, za laborante, za snemanje zvoka in za osvetljevalce. Veliko
i 1 S AH a i & ZANIMIVA PAST
V partiji med Kolakom (Banja (uka) in mojstrom Pucem, ki je bila odigrana na propagandnem turnirju v Sarajevu, je nastala tale pozicija:
Beli: Kolak: Kd2, Sc3, Sd6, b4, C5, g3 (6 figur)
Crni: Puc: KeG, LaG, Sel, b?, c.6 h7 (6 figur)
Pozicija je izenačena in partija bi se verjetno končala neodločeno, da ni beli padel v spretno postav Ijeno past, ki jo je mojster Puc pripravil s potezo:
1.	------- Sel-d3
Ambiciozni Bosanec misleč, da
bo osvojil figuro in s tem partijo proti renomiranemu mojstru, hi. tro potegne
2.	b4-b5 (?)	—,-----
S Sc3-a2 bi belj prav lahko remi. ziral, ker je na deski premalo figur, da bi črni mogel uveljaviti •vojo rahlo premoč
2--------- c(i.b5.
3.	Kd2-d3:	b5-b4+
4.	Sc3-b5	-------
Nastala je zanimiva situacija.
Skakač na b5 je vezan in prav ta ko skakač na dG, ki varuje prve. ga. Beli svojih figur ne more pre mikati. To je nadomestilo za žrtvovano figuro. Crni kralj bo prišel do skakača b5 preje, preden bo mogel beli osvoboditi svoje figure Crni je osvojil kmeta, kar mu je dovolj za zmago. Lovec je v tej situaciji močnejši kot skakač, po. «ebno še, ker je polje hi iste bar.
ve kot lovec in beli ne bo imel nobenih izgledov za remis.
4.------- Ke6-d5!!
5.	Kd3-c2	Kd5-c5:
Beli kralj se je sicer vezavi umaknil ali sedaj črni kralj napada oba skakača. To beli v svoji prenagljeni potezi 2. b5 ni računal Crni je zopet osvojil figuro. Pri ; celi tej kombinaciji je beli samo iz |ubil dragocenega kmeta. Partija je izgubljena in nadaljni potek partije ni več zanimiv.
Prvenstvo Ljubljane
V Ljubljani se je pričel šahovski turnir na prvenstvo Ljubljane. Na turnirju sodelujejo najboljši ljubljanski šahisti na čelu z internac. mojstrom inž. Vidmarjem in moj. strom Pucem.
Mojstrski kandidat Germek Mi. lan je odličen šahovski problem, skl komponist. Številni so njegovi problemi, ki jih je priobčil. Prinašamo njegov problem, ki je razmeroma preprost in ki rejevalcu ne bo delal mnog.) preglavic. Rešitev problema pa bomo objavili v pri. hodnji številki.
Problem
Beli: Ke5, Dal, I.d7, Sa2, (4) Crni: KbS, c5 (2)
Beli na potezi mati) v ? potezah Ing. S1KOSEK BORIS
pažnjo posvečajo v vseh oddelkih matematiki. Oddelek za kinematografijo v grafični industrijski šoli ima enake oddelke kot Tehnikum.
Študenti drugega letnika Visoke šole se že praktično udejstvujejo pri Zvezda filmu, ostali pa snemajo prvi šolski film.
— O —
Jugoslavija je bila povabljena, da sodeluje na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu v Franciji od 2. do 27. septembra.
— O —
V LR Hrvatski je v letu 1947 obiskalo kinematografe 10,613.923 ljudi, v letu 1948 že 12,965.411 ljudi; torej je obisk narastet za 27%.
ZSSR
Konec februarja so v sovjetskih kinematografih igrali nov umetniški film Akademik Ivan Pavlov. V Moskvi prikazujejo ta film v 21 kinematografih; samo v prvih petih dneh je gledalo ta film okrog pol mi lijona Moskvičanov. Film obravnava na nov način napredno revolucionarno znanost in delavnost enega njenih glavnih zastopnikov. Film daje resnično in jasno sliko velikega ruskega fiziologa, katerega delo uspešno nadaljujejo njegovi številni učenci.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Sestali so se filmski delavci in razpravljali o filmski proizvodnji v petletnem planu. Do konca tega leta bodo izdelali toliko scenarijev, da bo do imeli pripravljenih zadostno število tern za 33 filmov; toliko Jih bodo namreč snemali v prvem letu petletnega plana.
BOLGARIJA
Po zadnjih podatkih ima Bolgarija 407 kinematografov. Leta 1948 je obiskalo kinematografe 30 milijonov prebivalcev; po planu pa je predvideno tolikšno število kinematografov, da bo število obiskovalcev v letu 1953 znašalo okrog 70 milijonov.
Švica - Jugoslavija
Jugoslovanski sah je zabeležil pretekli teden novo sijajno zmago. Jugoslovanska šahovska ekipa je odigrala dvokrožni turnir s Švicar, sko reprezentanco in jo porazila v prvem delu 9:1, v drugem delu pa z 8 in pol: 1 in pol, skupno torej s 17 in pol proti 2 in pol. Jugoslovani niso pri tem izgubili nobene partije in le 5 remizirali. Najboljše igre od Jugoslovanov so dali Gligorič, Pirc in Rabar. Rvičarji so se o jugoslovanskem šahu kar naj-povolneje izrazili.
Mask va-Budim p es ta
V Moskvi se je pričel drugi de] šahovskega medmestnega dvoboja Moskva-Budimpešta. Prvi del se je končal v Budimpešti z rezultatom ?8:26 za Moskvo, kar je vsekakoi uspeh za Madžara, če se spomnimo ha visoke rezultate, ki so jih sovjetske ekipe dosegle v borbi z reprezentancami Amerike'. Anglije in Češkoslovaške v zadnjem času. To pot igrajo na ruskih tleh in kakor že prva kola drugega dela dvo boja kažejo, bodo Madžari težke oo"ovili svoje prve uspehe.
IX.	kolo skupnega dvoboja se ji končalo z rezultatom 7:1
X.	kolo 7:1
XI.	kolo 3 in pol:
(4 prekinjene).
SLAVNI IGRALEC
WALLACE BEERY
JE UMRL
Pojava Wallaca Beeryja je ena najznačilnejših za ameriške filme. Skoraj vedno je v svojih vlogah predstavlja! surove, razposajene ljudi, pijance, ki pa skrivajo pod grobo zunanjostjo dobro srce. Ta znani filmski igralec se je proslavil z neštetimi filmi, nepozaben pa je ostal v filmu Rancho Villa, ki je ponesel njegovo 'me po vsem svetu.
Dasi je po zunanjosti močno odgovarjal osebam, ki jih je predstavljal, je bil v privatnem življenju njih pravo nasprotje. Posebno naklonjen je bil vedno mladini in velik del svojega premoženja je žrtvoval, da bi rešil ceste in zablod male potepuhe.
Morda ga je k temu nagnila njegova mladost. Izhajal je iz revne družine in že petleten je za več kot mesec zbežal z doma. Oče ga je poslal čistit stroje v kurilnico; deset let star je postal čuvaj slonov v cirkusu, nato krotilec zveri. Kasneje pa je nastopal v zboru nekega varjeteja, od koder je prestopil k filmu. Ko ga je odkril Douglas Fairbanks je napravil prvo pogodbo s Paramount filmom. Mnogo je dal zaslužiti tudi podjetju Metro Goldvvin Mayer. Od svojega premoženja je mnogo razdal, kakor že omenjeno, najpotrebnejšim. V zakonu ni bil srečen. S svojo prvo ženo Glorio Swanson sta se kmalu razšla in tudi druga žena ga je kmalu zapustila.	— O —
Zaradi navala ameriških filmov se položaj britanske filmske industrije stalno slabša. Od 28 filmskih študijev, kolikor jih je bilo v Angliji, so jih 17 že zaprli, 3000 delavcev je tako ostalo brez dela.
TeSmiksi m zimnest
Žepni radijski sprejemniki
Vse kaže, d . ni več daleč čas, ko bomo nosili žspu rad jste aparate, ki ne bodo večji od skat. lice za vžigalice. To je samo še vprašanje nekaj let. Zia sedaj so izdelale tovarne v Sovjetski zvezi (Jegorhijsk) prvo serijo 900 radijskih aparatov «Komsomolca, ki so ravno tako veliki, da jih lahko vtakneš v žep. Pravijo, da lahko na njih slišiš vse evropske radijske postaje. Prve «Komsomolce» so dobile traktorske brigade, da se sporazumejo med seboj na obsež nih poljih in sprejemajo navodila z vodstey kolhoza.
138 let
to ni majhna sti/ar
V vasi Moriti v Azerbejdžanu je dopolnil kmet Sajar Gusein Ogli svoje 138. leto. Družina tega starčka, ki je član tamkašnjega kolhoza, šteje nič več in nič manj kot DS oseb. Ima 10 sinov, 43 vnukov in 4 sinoue pravnukov.
Stari Safar pravi, da je bila sa. sovjetska oblast tista, ki je dala njegovi četrti generaciji možnost, da je šludiraltr. Nekaj od njih je inženirjev. Kakor je izjavil listom, se še prav dobro spomni padca Na. poleona.
Slabo
so nas uóffil
Na podlagi dosedanjih raziskovanj ruskih in nemških oceanogra. lov so nam včasih kazali za tipičen primer izmenjave vode med dve ma zaprtima morjema primer vodnih struj skozi Bospor. Skozi ta ozki preliv naj b; se v površinski plasti odtekala hladnejša, manj slana voda iz Črnega morja v Mar. morsko, v globini Pa bi tekla v obratni smeri slana in toplejša vo.
; dg iz Marmarskega morja in krila primanjklaj v Črnem morju po površinskem odtoku. Površinski odtok iz Črnega morja na jug naj bi bil posledica strmca, ki ga povzroči višinska razlika med z.a spoznanje višjo gladino Crrega morja in ni. jo Marmuskega, odnosno Egeskega Obratno globinsko strujo pa bi povzročal strmec Bosporovega dna, ki v splošnem pada od juga na se. ver.
Najnovejše podrobne proučitve turških oceanografov, so pokazale, d i ta stvar ni tako enostavna. Da opisano dvosmerno strujanje v Bosporu obstaja, o tem seveda ni dvoma. Ni pa res. da bj voda glo. binske slane marmerske struje (tako imenovanega «kanala») sploh v pomembnejši množini dospela v Crno morje. Saj ji tam zapira pot pod. morski prag. ki sega do 50 m in več blizu gladine. Tako visoko pa glo-
binska struja tam sploh ne seže. Omenjena opazovanja so pokazala, da se skoraj vsa voda, ki se iz Me- morskega morja pomika skozi Bospor proti severu med potjo spo, torna pomeša s površinsko ter se na ta način vrača v Marmorsko morje. Cenijo, da je najmanj 1/10 vole, ki jo površinska struja izliva iz Bospora v Marjnorsko morje P° poreklu iz tega morja samega, do-čim pripada 8/10 presežka, ki ga vodni bilanci Črnega morja daie močan rečnj pritok. Tako je tudi
razumljivo, da se slanost površinske vode v Bosporu proti jugu iZ' redno močno stopnjuje. Črnomorsko vodovje torej v mnogo manjš meri občuje skozi Carigrajske °ži' ne s Sredozemljem, kot se je d° sedaj menilo: skozi Bospor se od' teka le ona voda, ki jo reke v C>'n° morje dovajajo več, kot je ti)II, izhlapi. Bospor ima torej še dan«-nekako vlogo skupnega rečncN3 izliva za vzhodno evropske rek .ter je potemtakem ohranil v h1 drografskem pogledu nekaj svt!)(r. vloge iz mlajše geološke pretek sti, ko je bil se rgčna dolina.
i-g 15
TRŽAŠKO PRVENSTVO PRED VPRAŠANJEM :
ŠttEDEM ALI AURORA
Za praznike je tržaški nogomet počival. Športniki so si po zadnjih težavah in presenečenjih v prvenstvu nabirali novih moči za končno odločitev.
Kakšna bo prav za prav ta «končna odločitev»? Zadnjo nedeljo je Aurora, borbeno koprsko moštvo prišlo na prvo mesto, ki ga je izpodjedlo Skedenj prav v trenutku, ko ni nihče mislil, da je to mogoče. Tako je danes in še precej nedelj naprej važno vprašanje: ali bo zmogla Aurora, da se obdrži na prvem mestu, ali bo pa Skedenj tisti, ki se bo «kruto» maščeval in tradicionalno osvojil prvenstvo. Težko je danes odgovoriti na vsa ta ugibanja.
Aurora ima danes 36 točk in je odigrala eno tekmo več kot Skedenj, ki ima za sedaj «samo» 35 točk po računih na kvalifikacijski lestvici. Prav v tej malenkostni razliki je veliko vprašanje. Kar poglejmo. Prihodnjo nedeljo se bo srečal Skedenj z OMMSO, ki je za sedaj na sedmem mestu, Aurora pa z Umagom, 'ki je na šestem mestu. K tema dvema tekmama bi lahko rekli samo to, da bosta močnejša zmagala. Tako bomo po tej nedelji zopet tam, kjer smo bili to nedeljo, ko niso odigrali nobene tekme.
Ce hočemo vsaj malo prerokovati Izid letošnjega prvenstva, moramo pogledati, kakšne tekme morata Skedenj in Aurora še odigrati. Skedenj se mora po tem koledarju še sestati z Umagom, Sv. Ano, Rojanom, Arri-gonijem, Piranom, Pristaniščniki in Kostalungo. Aurora bo odločevala s Ponziano, Miljami, Kostalungo, Dre-herjem, Meduzo in Umagom. Kakor vidimo po tem razporedu, sta nevarni
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Slogalokomotiva 1:0
Ker so za praznike gostovali Partizan, Rdeča zvezda, Dinamo in Hajduk v Belgiji iu Avstriji, so doma odigrali samo eno tekmo. Tekmo so imeli v Novem Sadu, kjer sta se srečala domača Sloga in zagrebška Lokomotiva. Tekma se je končala z 1:0 v korist Sloge.
V*drugi ligi pa so odigrali štiri tekme. Tekme so se končale takole: Sa-rajevo-Spartak 2:0, Mornar - Vardar 6:1, Proleter - Odred-1:0, tekma med Podrinjem in Metalcem pa se je končala neodločeno z 0:0.
8.000 tekmovalcev
na crossu v Beogradu
Lep pomladanski dan je privabil na cross v Beogradu v nedeljo preko 8.000 tekmovalcev. Tega crossa se je udeležilo tudi 2.000 beograjskih študentov, pri čemer so se zlasti izkazali Študentje pravne fakultete. Tekmovalo je tudi 3.000 mladincev in mladink •z več kot 120 beograjskih industrijskih podjetij.
Razen tega crossa je bil v nedeljo v Topčideru tudi cross zmagovalcev skupin, ki so se udeležile crossa zadnjo nedeljo.
za Aurore moštvi iz Pirana in Izole, za Skedenj pa je veliko vprašanje trenutna kondicija Milj in Ponziane. Pri obeh rivalih so važne točke in vsak neodločen rezultat jima lahko prinese katastrofo. Ko gledamo na zaključek prvenstva, za katerega uspešno dovršitev se potegujeta obe moštvi, imamo pred seboj dve dejstvi: prvo je borbenost in hitra igra Aurore in drugo tehnično boljša igra Skednja. Prav zaradi borbenosti Aurore, ki ne bo dopustila nobenega lahkega kompromisa in velike volje tega moštva ter skoroda «lažji» nasprotniki, se nam zdi, da bi bilo mogoče, da bi si letos Autora osvojila Tržaško prvenstvo.
Naslednja moštva, ki se borijo za častna mesta na kvalifikacijski lestvici Milje, Tovarna strojev in Arri-goni, so precej izenačena. Od teh moštev ima največ izgledov za tretje mesto Tovarna strojev, ki se ne bo srečala s favoritoma; seveda bo uspela, če bo obdržala dobro formo.
Vprašanje, na katero bo moral tudi odgovoriti nadaljnji potek prvenstva, je tudi v tem, kdo bo letos Izpadel. Dreher in Rojan sta za to resna kandidata, prav tako tudi Me duza, dočim se Pristaniščniki, ki so na četrtem mestu od zadaj s svojimi 16 točkami, kar trdno drže.
Karl Gosta Leandersson (Švedska:
je zmagal na maratonskem teku v Bostonu. Za progo, dolgo 42 km je rabil 2,31:50 sek.
Na 10 kolesarski tekmi Pariz - Vi-montiers je zmagal Jean Rey s časom 6/18:2. Proga je bila dolga 240 km.
Tržačan Mitri je za praznike boksal v Milanu. Premagal je Francoza Lau-renta v desetem kolu, Laurent je znan. po tem, da se je evropskemu prvaku Dellanoitu še precej dolgo časa upiral, preden ga je ta premagal.
Argentina je odpovedala svoje letošnje sodelovanje na turnirju za Davisov pokal. Morala bi se srečati z Egiptom v prvem kolu. Sedaj bo pa Egipt po tej odpovedi takoj preše1 v drugo kolo in se bo srečal z irsko v Dublinu.
RAZNE VESTI
črnskih skokih so imeli pieiekiu ne deljo v bližini Trondhjema, Ncpriča kovano je zmagal Bergman s 229,4 točkami (skoka 58 m in 54 m) pred letošnjim prvakom iz Holmenkollena Falkangerjem, ki je dosegel 228,7 točk (skoka 56 m in 60 m).
Svetovni prvak v mušji teži Irec Rinty Monaghan je premagal evrop skega in francoskega prvaka Maurice Sandelrona v 15, kolu po točkah in tako obdržal naslov svetovnega prvaka.
Jugoslovanski plavači že resno trenirajo za nastope v plavalni sezoni. Državna reprezentanca se je namestila
Kakor je poročal radio iz Melbour- L^ikÌill°P““hó.kj.er treJlira„ Poti na (Avstralija), upajo da bo olim-
piada leta 1956 v tem mestu.
vodstvom trenerjev Senjanoviča, Prva-na, Findrha in Puharja
„«Vh-fs™,ti “v-f”T»".rsurr
odlična madžarska plavačica Ema No- Har.lson Dillard, ki je zmagal lan-vak postavila nov madžarski rekord v	sko Ieto	na	olimpiadi v teku	na 100
prsnem plavanju na 200 m. Za to pro-	m in se	je	odlično	izkazal v	štafeti
go je rabila samo 2:52,2 sek ih s tem 4x100 m je sedaj izenačil svetovni re-popravila svoj stari rekord za 1,8 se-	kord v teku	na 100	yardov. Progo je
kunde. Ta rezultat je samo še za eno	pretekel	v času 9, 4	sekunde
sekundo slabši od uradnega svetovne-
Tudi v Bolgariji se je športna mladina množično udeležila pomladanskega crossa. V Sofiji je sodelovalo pri crossu kar 20.000 članov športnih or-
in mi-
ga rekorda, ki ga drži Nizozemka Van Vliet.
Irska je v hockeyu na travi premagala Anglijo c 3:2.
Telovadni reprezentanci Madžarske 2anizacij, šol, ustanov, vojske in Finske sta se srečali v Budimpešti. lice'
Tekmovanje je končalo z nepričakova- Francoska reprezentanca, ki se bo no zmago Madžarske s 348,52:343,20 srečala v Luksemburgu v tekmovanju točkam. V tekmovanju poedincev je za Davisov pokal je naslednja: Ro-zmagal Madžar Lajoš.	bert Abdesselam, Paul Remy, Jacques
Eno izmed zadnjih tekmovanj v smu- Thomas in Henri Belelli.
Z ZMAGAMI V INOZEMSTVU
so jugoslovanski nogometaši pokazali svojo visoko kvaliteto
' II
l§........
/.a veliko noč je bil na Dunaju nogometni turnir V prvi tekmi sta se srečala
Partizan in Rapid, ki je zaenkrat na prvem mestu v avstrijskem državnem prvenstvu. T.ekme se je udeležilo 50.000 gledalcev, kj je hotela videti rehabilitacijo avstrijskega nogometa po znanih zmagah Dinama in Crvene zvzezde nad avstrijskimi moštvi. Omeniti je treba zlasti dejstvo, do ni Rapida še nikoli po vojni premagalo na njegovemu igrišču no. beno tuje moštvo. Partizan je v tej tekmi zmagal z visokim rezultatom 5:2. Ves potek igre je bila videti jasno njegova očitna premoč.
Rapid je dal po sodbi dunajskih opazovalcev svojo najboljšo igro v zadnjem času. V prvem polčasu je bilo opaziti borbo med dvema sistemoma: med sistemom avstrijske konservativne šole s kratkim podajanjem in modernim Partizanovim WM sistemom z izmenjavo mest. Medtem ko se je mogel Rapid v prvem polčasu z vzdržljivostjo braniti napadov Partizana, je bil v drugem polčasu popolnoma razbit z odlično jgro Partizana in poražen z visokim rezultatom.
Rapid je pričel tekmo s strahovitim tempom (sedem igralcev v napadu). Partizan se je branil, vendar pa že v peti minuti prejel prvi gol. Partizan je izenačil v 10.
z a. bistre: glave:
BESEDNICA
Iz črk À A A A B D G I I K K LlmOOOORSt sestavi sedem besed, ki pomenijo: 1. poželenje, 2- jarem, 3. telesni organ, 4. kraj v crnl gori, 5. žensko ime, 6. žival, 7. tonovski način. Dodaj vsaki besedi po er,o črko tako da dobiš nove besede, 'taterih končne črke povedo praznik ttelovnih ljudi.
PREMIKALNICA
premog
nosorog
priloga
gajica
slavec
akacija
Navedene besede premikaj drugu *k>d drugo v vodoravni smeri, tako da ttobiš v treh zaporednih navpičnih Vrstah 1. reko, 2. mesto, 3. alpski vrh v Sloveniji.
POSETNICA
KRIŽANKA
NIKO P. VOLK
Kakšen poklic ima ta človek
Vodoravno: 1. sorodnik, 3. osebno povratni zaimek, 4. osebni zaimek, 6. slovenski ilustrirani tednik, 9. moško
ime, 10. kazalni zaimek, 12. podzemn i žival, 13. zdravilo, 14. sve loba 16.
gora v severovzhodni Grčiji, 18. poso-
de za cvetlice, 19. števnik, 20. podzemni prostori, 23. oče, 24. svojilni zaimek, 25. bog vetrov, 27. država v Južni Ameriki, 28. soljen, 29. dobiš pri igri, 31, kazalni zaimek.
Navpično: l. sij, sijaj, 2. neumen, 3. posoda za vino, 5. sukanec, 6. heroj Jugoslavije, 7. mesto v Grčiji, 8. smešnica, 9. vrtijo, 11. ena izmed Apolonovih družic, 12. krepilna pijača, 15. vojaška edinica, 17. prislov, 18. godalni instrumenti, 21. moško ime 22. zmes moke in vode, 24. predlog, 26. barva, 30. veznik.
«»t niinuti, vendar pa mu je Rapid v minuti zopet potresel mrežo, j bo konca prvega polčasa je Parti-* zan izenačil na 2:2.
V	drugem polčasu je Partizan zabil še tri gole, V njegovem moštvu ni bilo slabih mest.
V	ponedeljek se je turnir nadaljeval.
Partizan je igral z Wackerjem in dosegel neodločen razultat 2:2.
Potek tekme je bil sledeč: V pr. vem polčasu so igralci Partizana igrali lepo in povezano. Wackerju, ki je prejšnji dan slabo igral, je v prvem polčasu uspelo, da je obdr; žil neodločen rezultat 0:0 do konca prvega polčasa. V drugem polčasu je bila igra zelo živahna. Bo. bek je zabil za Partizana dva gola, Wackerjevi igralci so pričeli igrati zelo ostro. Padli sta dve enajst-metrovski in s tem tudi dva gola v korist Wackerja.
Ker je Wacher premagal prejšnji dan Lauzann sport, je bil Partizan naslednji dan z zmago nad Wackerjem proglašen za zmagovalca turnirja.
V	Liegeu je odigral v tamkajšnjem turnirju
Hajduk prvo igro z danskim klubom KB 1876.
Tekma se je končala neodločeno in ker še v obeh podaljških po 10 minut niso mogli doseči izpremem-be rezultata, je sodnik odredil po pet strelov na vsak gol. Prvi je streljal Hajduk in zabil dva gola. Branil je znani vratar Nilsen, ki je bil na lanski olimpiadi najboljši vratar in je že med tekmo rešil KB 1876. Beara, ki je branil za Hajduka, je obranil samo prvi strel. Drugi so bili neubranljivi. Drugi dan je igral
Hajduk proti Limburgiji, ki je na kvalifikacijski lestvici Holandske na drugem mestu. Hajduk je tekmo odlično pričel. Ze v osrfii minuti je vodij z 2:0. Njegov napad je 25 minut kar naprej oblegal vrata Limburgije in holandski vratar je komaj reševal gol pred ostrimi udarci Vidaka in Ma. tošiča. Po tretjem golu v korist Hajduka je igra pričela popuščati po tempu. V drugem polčasu je Limburgija dosegla v prvi minuti prvi gol. Rezultat je potem ostal do konca tekme nespremenjen in je tako zmagal Hajduk s 3:1. Crvenu zvezda je na turneji po Belgiji.
V	Anvgrsu je odigrala tekmo s prvakom S vice Bel incono in ga premagala z 2:1. Švicarji so dosegli V prvi minuti prvi gol. Crvena vzezda je šla nato v napad in potisnila Švicarje v obrambo. Tako je že v tretji minuti izenačil Vukosavljevič. V drugem polčasu je bila Crvena zvezda v premoči. Bila je popoln gospodar položaja. Zmagoslavni gol je zopet dal Vukosavljevič v 35. min. drugega polčasa
V	drugi tekmi Sta nastopili reprezentanci Anversa in Wiener Sportkluba. Zmagal je Anvers s 4:0 po izredno lepi igri. Crvena zvezda je odpotovala v Paris, kjer bo nastopila proti Red Star France. Nato bo pa igrala z Rennesom.
Dinamo je gostoval v Charlesroisu
in premagal Standord (Belgija) * visokim rezultatom 6:0.
V	Jugoslaviji je pa gostoi:al švicarski klub ASC St. Johann.
Igral je na stadionu Sloge v Novem Sadu in odigral tekmo z reprezentanco Novega Sada. Tekma se je končala z visoko zmago Novosadčanov 7:1.
Med vso tekmo je novosadska reprezentanca prevladovala na terenu, zlasti pa V drugem polčasu, ko so skorò neprestano igrali na prostoru gostov. Zaradi dobre igre vratarja in nerodne igre novosadskega napada se je ASC St. Johann rešil večjega poraza.
REŠITVE
Vodoravno: L Kuban, ulani; 2. od, natura, ps; 3. Katarina; 4. Ivo, Lir; 5. Lin, Riva, Eda; 6. ars, oven kan; 7. pa; 8. mi, al; 9. Italija, na; 10. UV; 11. Aras, Severin; 12. Kant, apatija; 13. ostrov, Lijak; 14. ai,. Izola; 15. en, Jamne, LS; 16. naval, anret.
Navpično: A. kobilar, zakoten; B. ud, vir, mi, ras, na; C. konstituanta: C. Ana, Avstrija; D. nat, rop, al; E ta, Iva, Savin; F. Ur, ve ep, zi; G Uri, Anica, Valona; H. lan, etiten; 1. Aleksandrija; J. np, Ida, la, lija, le; K. Istrani, enakost.
Kug»on št. lOG
za migratine tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ultra Montecctu 6
Rokopisi se ne vračajo
lójjB^DuEISEiLJ—
t
JUJJCA	VR8TAMi
• >
pi')Q
F 3E FI
............
Draga Pepa!
Takšne suše kakor letos dolgo nismo že imeli, bolj kot pinc, pršuta, jajec, dežja bi bili veseli.
Kmetu skoraj zdi se škoda v zemljo staviti semena; saj domala že obupal nad spremembo je vremena.
Mene tudi jeza prime kadar grejem se na soncu, in pomislim, da vsled suše slabo bo ob praznem loncu.
A Amerika bi rada se lepo nam izkazala, padavine iz železa precej bi nad svet poslala,
A po takih padavinah niti trava več ne raste, niti ni obdarovanim nič več treba jesti paste.
In zato še zmeraj boljše kar ob suši je živeti kot poplavo raznih bombic iz Amerike imeti.
V Parizu konferenca Pa se taka bo vršila, ki za splošen mir na svetu se odločno bo borila.
Vatikan tej konferenci bo svoj blagoslov odrekel, v plašč nevarnosti rdeče jo po možnosti bo oblekel.
Kjer pa o atianstkem paktu in o bombah se razpravlja, tja pa kardinala pošlje, da m.oriio blagoslavlja.
Klic po mini iz Pariza bo zelo prepričevalen, pa če tudi mu bo manjkal blagoslovček kardinalen.
Škof Santin si za vstajenje je • omislil govoranco, nad sosede krepko pljuval sveti mož je čez monstranco.
MISLIMO NA CONO B. O tem predmetu razpravlja neki Diego De Castro v «Giornale di Trieste»
: dne 17. t. m. in se v ognju razprave povzpne do tega-le stavka: «Zdaj vemo, kaka usoda čaka Trst: ali izbruhne vojna in se Trst, ves porušen, vrne k Italiji, ali pa postane s pogajanji zopet italijanski prej alj slej». Na podlagi tega modrega stavka izvaja člankar svoje ravno tako modre zaključke glede cone B.
MED VRSTAMI: Torej za gospoda Diega De Castro ni druge rešitve: Zlepa ali zgrda, Trst mora postati, odnosno zopet postati italijanski. Kakor da bi bila edina življenjska naloga Trsta ta, da je italijanski in kakor da Trst ne bi bil živel, in sicer dobro živel, kakih dva tisoč let brez Italije. S takimi premisami pišejo uvodne članke V listu, ki bi bil hudò užaljen, če bi mu rekli, da ni resen.
Wìihec in Jakec
Mihec: Ali se spominjaš streljanja. na trgu Cavana tu v najini bližini?
Jakec: Seveda se spominjam. In kaj hočeš s tem?
Mihec: Policist Coluccio, ki je streljal je bil oproščen. Ali ni to čudno?
Jakec: Vidi se, da še ne poznaš tržaške policije. Ona natančno ve in dožene, kdo je streljal pred štirimi leti, ko so še bile partizanske borbe; a kaj , se je dogodilo oni dan, pred njenimi očmi in celò v njenih vrstah, tega ne more dognati
Ohromelost med kardinali
Iz Vatikana je prišlo obvestilo, da se je tam med kardinali pojavila čudna ohromelost desne roke. Niti enega namreč ni najti med njimi, ki bi bii zmožen dvigniti desnico v blagoslovitev kongresa za mir v Parizu.
V
Trstu
PASJA POŽRTIJA

Časopisne vesti iz Trsta
Prva vest: Odkrili so shajališče vojakov z dekleti.
Druga vest: Danes so iztovorili na pomolu Duca d’Aosta iz parnika «Alma Victor» pivi t°* vor penicilina, ki je po Marchal-lovem načrtu določen za anglo-ameriško področje Trsta.
Jože in Giuseppe
Vse življenje je bil Jože. Ob rojstvu so rekli: Jože naj bol Tako se je zgodilo. Živel je lepo vrsto let. Ves čas so ga klicali za Jožeta. In, ko je te dni umrl v Trstu, so znanci pripovedovali: Jože nam je umrl. Poktr pali so Jožeta. Nad grob pa je oblast velela napisati, da tukaj počiva Giuseppe.
Tedaj pa se je nekaj zgodilo. Pokojni Jože je pomolil glavo i* zemlje, zavihal nos in dejal: «Me^ ni smrdi po trohnobi». «Seveda»* so mu odvrnili prisotni, «saj trohniš, revček». «Ne, ne,» je grenko potožil Jože, «po strohnelih Mussolinijevih zakonih ml
Božjo jezo mož priklical rad nad vzhodne bi države, ki duhovništvu ne dajo, da bi kršilo postave.
Za Santina so le ob Rimu dosegljivi ideali, če poslušaš ga, domnevaš, da ti gpvori Viđali.
O nagrobnih spomenikih s slovenskimi imeni ne Santin in ne Viđali pa ničesar ne- omeni.
Da fašistične zakone je potrebno spremeniti tema dvema to ne da se prav z ničemer v glavo vbiti.
Prvomajske predpriprave zdaj se že povsod vršijo, pridne roke blizu Trsta stadion nam nov gradijo.
Vežbajo se v telovadbi deca, moški in dekleta, kljub Vidalija izdajstvu lep uspeh se nam obeta.
V upanju, da tudi tebe srečala bom na tribuni, kličem ti, da k Predpripravam kar le moreš v roke pljuni.
Te pozdravlja
Tvoja Juca.
Viđali na suhi neji
Oraziani je obolel
Tik pred procesom je vojni zločinec Graziani nenadoma zbolel in š tem povzročil odgoditev procesa. Diagnoza je pokazala, da se je pri Grazianlju pojavilo^ pe-šanje spomina in da je na mah pozabil na vse, kar je počel med vojno. Podobna bolezen se je lotila tudi njegovih sodnikov, ki se sploh ne morejo spomniti, da bi za časa vojne Graziani kaj zagrešil. Da pa bi svet ne ostal brez procesov bodo v Trstu posadili pred volitvami na zatožno klop še nekaj partizanov, ki so se pregre-š:li tako daleč, da so po direktivah londonskega radia uničevali fašistične zločince.
Santin in Vidaii
Pravijo, da je Vidaii naprosil škofa Santina, naj mu posodi svoj velikonočni govor. Vidaii pravi, da ga bo z majhnimi iz-premejnbami lahko prebral svojim pristašem za prvi maj. Mi absolutno dvomimo v to, v to namreč, da bi bile sploh potrebne kakšne izpremembfli
J smrdi».
Povohali so zrak tudi prisotni in ugotovili, da ima Jože prav. Le eden tega ni mogel ugotovith Prav nič mu n: smrdelo. Hvalil se je, da mu celo zelo prijetno diši. Vprašalj so ga, kdo in od kod je. Pa je povedal, da je ii daljne Amerike in da je uslužbenec zavezniške vojaške uprave v Trstu. Tedaj pa je bilo vsem jasno, da takemu možaku Mussolinijevi zakoni ne zaudarjajo po trohnobi, temveč da mu nad vse prijetno dišijo.
Nedeljsko vreme na Opčinah
Glede na splošno potrebo po dežju, nekateri menijo, da bo na Opčinah v nedeljo grmelo. Td sklepajo iz tega, ker bosta govorila Vidaii in Malalan. Toda bol}--ši poznavalci tržaških vremenskih razmer z gotovostjo napovedujejo, da bo tudi tokrat malo ali ni6 dežja. Zmočilo bo morda kaj samo one, ki bodo stali tik pod govornikoma in ki bodo deležni blagoslova podivjanih slin, ki se dve* ma govornikoma naberejo okrog ust, kadar napadata Jugoslaviji in poštene ljudi. Preprečijo p® lahko tako nevšečnost, če upor»? bijo držalo, dežnika, _
.! f