© Author(s) 2022. CC Atribution 4.0 License
Uvodnik
»Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi« je bil slogan 6. slovenskega geološkega kongresa, 
ki je potekal od 3. do 5. oktobra 2022. Osrednji strokovni dogodek, na katerem se vsaka štiri leta sreča-
jo geologi, je letos potekal v Rogaški Slatini, saj je razvoj kraja neposredno povezan z izviri mineralne 
vode, ki so posledica geoloških struktur in procesov. Tudi grafična podoba kongresa je bila sestavljena 
iz delčkov, ki ponazarjajo posamezne veje geologije in združeni v celoto dajo celovito sliko okolja, v 
katerem živimo, tako tisto na površju, ki jo vidimo, kakor tisto pod površjem, ki nam je skrita.
Pri organizaciji 6. slovenskega geološkega kongresa sta moči združila Slovensko geološko društvo 
in Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov. Kongresa se je udeležilo 115 
udeležencev, ki so svoje dosežke, raziskave in aktivnosti predstavili v 63 predavanjih in 25 posterjih. 
Predstavitve so potekale v 10 sekcijah, ki so pokrivale področja regionalne, strukturne in sedimentar-
ne geologije, mineralnih surovin in geoenergije, paleontologije, kraških pojavov, hidrogeologije, inže-
nirske geologije, digitalizacije v geologiji, mineralogije in petrologije, geokemije, raziskovanja geoge-
nih in antropogenih vplivov na okolje, varovanja geološke dediščine in vključevanja geoloških vsebin 
na področju vzgoje in izobraževanja. 
Če je bil na predhodnih kongresih opazen osip udeležbe geologov, ki svoja znanja uporabljajo pri 
aplikativnem delu, je bila udeležba teh strokovnjakov na 6. slovenskem geološkem kongresu zelo 
vzpodbudna, saj je bilo predstavljenih kar 22 predavanj.
6. slovenski geološki kongres smo pričeli z vabljenim predavanjem Martine Stupar, ki je predstavi-
la geopestrost v Sloveniji ter vrednotenje in varstvo geološke dediščine, saj je bil 6. oktober 2022 prvi 
mednarodni dan geopestrosti. 
Sledilo je vabljeno predavanje, ki je bilo posvečeno strukturno-geološko in geodinamsko razgiba-
nemu širšemu območju Rogaške Slatine. Jure Atanackov je v predavanju »Problematika Šoštanjskega 
in Labotskega preloma na širšem območju Rogaške Slatine« predstavil trenutne izzive interpretacije 
razvoja ozemlja. Dobro poznavanje razvoja ozemlja bi morda omogočilo uspešno pridobivanje novih 
virov mineralne vode.
V Sloveniji se v letu 2022 izvajata dva velika gradbena projekta, drugi tir železniške proge Divača 
–Koper in vzhodna cev Karavanškega predora, kjer je prisotnost geološke stroke zelo pomembna. Ta 
tema je bila predstavljena v vabljenem predavanju Andreja Ločniškarja drugi dan kongresa. 
Vabljena predavanja je zaokrožilo predavanje Miha Jerška o značilnostih mineralov iz Haloz. 
Predstavil je morfološke značilnosti kristalov kremena in kalcita, ki jih najdemo v bližnjih Halozah in 
so odraz razmer pri njihovem nastanku.
V okviru kongresa je potekala okrogla miza »Vedeti (ne)vidno – vloga geologije v naši družbi«, na 
kateri smo opozorili na aktualne družbene izzive, kot so ekstremni vremenski dogodki, varnostni 
konflikti, samooskrba, odpornost, zeleni prehod, krožno gospodarstvo, geo- in biodiverziteta, aktiven 
snovni krog in kako lahko geologi pripomoremo k rešitvi trenutne krize in izoblikujemo optimistično 
vizijo za prihodnost. Šest panelistov je najprej izpostavilo aktualne izzive, nato pa skušalo poiskati 
rešitve in sinergije med različnimi aktivnostmi, potrebami in stališči. 
Najbolj izstopajoč obkongresni dogodek je bila fotorazstava »Geopestrost pred domačim pragom«, 
ki je bila namenjena promociji in počastitvi prvega mednarodnega dneva geopestrosti. Na natečaj 
je prispelo 37 fotografij 9 avtorjev. Prvo nagrado je dobila fotografija Boruta Stojilkovića »Korita 
pri Klužah« in krasi tudi naslovnico tokratne številke Geologije. Navdušila je z barvno in oblikovno 
dovršenostjo ter pogledom iz perspektive, običajno skrite človeškim očem. Razkriva lepoto moči in 
povezanosti hidroloških in geomorfoloških pojavov, ki so objeti v bujno zelenilo žive narave. Zanimiva 
centralna kompozicija, prevladujoča zelena barva in nenavaden pogled, na poznan motiv, naredijo to 
fotografijo izstopajočo.
GEOLOGIJA 65/2, 129-130, Ljubljana 2022
https://doi.org/10.5474/geologija.2022.000
130
Kongres se je zaključil s strokovnimi ekskurzijami, ki so udeležence kongresa popeljale na različne 
konce Slovenije in jih seznanile z aktualnimi geološkimi problematikami. Pohorje je bilo predstavlje-
no z novega vidika – kot ekstenzijski kompleks, ki pripada najzahodnejšemu delu Panonskega bazena. 
Obiskali smo litostratigrafske formacije med Rogaško Slatino in Bočem ter geološko pot v Kozjanskem 
krajinskem parku, ogledali smo si gradnjo vzhodne cevi Karavanškega cestnega predora in se sezna-
nili z upravljanjem ranljivih teles podzemne vode na Dravskem polju.
6. slovenski geološki kongres ni bil le strokovni dogodek, ampak predvsem priložnost za druženje, 
obuditev starih znanstev in spletanje novih poznanstev. To nam je odlično uspelo.
Podrobnosti o kongresu in spremljajočih dogodkih, spletno obliko kongresnih povzetkov in opis 
ekskurzij najdete na spletni strani 6. slovenski geološki kongres 2022 (geo-zs.si). Vabljeni k ogledu.
Za konec naj se zahvalimo vsem sponzorjem za finančno in materialno podporo, udeležencem kon-
gresa za strokovni prispevek ter celotni ekipi, ki je v organizacijo dogodka vložila številne ure svojega 
prostega časa in neizmerljivo količino dela.
Srečno in na snidenje na 7. slovenskem geološkem kongresu v Lipici.
       Branka Bračič Železnik in Nina Rman