50 Ovinkasta cesta do »Bučk« nad Idrij- sko Belo, oprema za potapljanje na dah in kmalu skok v mrzlo vodo. Buh, telo strese šok, a ob pogledu na sma- ragdno obarvan tolmun z lesketajoči- mi odsevi rib kmalu pozabim na mraz. Jata šarenk živahno opreza za morebi- tnim plenom, pohre s svojimi brki pre- česavajo kamenje in vodno rastlinje. Plavam dalje in končno zagledam, kar iščem. Veliko negibno telo na dnu tol- muna. Soška postrv. Reka Idrijca ima v svojem zgornjem in srednjem toku tako kot Soča številne la- stnosti epirithrala (zgornjega pasu po- strvi), metarithrala (spodnjega pasu po- strvi) ali hiporithrala (pasu lipana). Ima hiter pretok, veliko vsebnost kisika in de- žno-snežni celinski pretočni režim s pr- vim viškom jeseni in drugim spomladi ter nizkim vodostajem poleti in manj očitnim pozimi. Njena dolžina je okoli 60 km. Izvi- ra na robu Vojskarske planote na 960 m n. m., v Sočo se izliva v Mostu na Soči na 170 m n. m. Gostota prebivalstva je v njenem prispevnem območju nizka. Pokrajino preraščajo predvsem bukovi gozdovi. Pre- vladujoči kamnini območja sta apnenec in dolomit, kar daje vodi zelenkast oziroma smaragden pridih. Reka je zelo razgibana, s številnimi pritoki, brzicami, tolmuni in slapovi, a tudi z umetnimi pregradami, ki preprečujejo selitve rib. Med njimi so tudi klavže, ki so bile namenjene splavitvi lesa po reki do Idrije za potrebe rudnika. To- plota in čistost v poletnem času privablja- ta številne obiskovalce. Za večino, tudi ribiče, pa ostajata lepota in raznovrstnost vodnega življenja še dokaj neznani. Med 11 ribjimi vrstami je najbolj znana soška postrv (Salmo marmoratus). Pre- tekla vlaganja tujerodnih rib so močno ogrozila njen obstoj, kar še posebno velja za potočno postrv (Salmo trutta), ki so jo v dele porečja Soče naselili že pred več kot 100 leti. S soško postrvjo se križa, njuni potomci pa so plodni. Vpliv tujerodne ša- renke oz. ameriške postrvi (Oncorhynchus mykiss) je še danes pod vprašajem. S so- ško postrvjo se ne križa, mnenja o po- menu tekmovalnosti za hrano in prostor med vrstama pa so med strokovnjaki de- ljena. Raziskave o tem so bile večinoma opravljene v tujini, lokalnih v Sloveniji pa ni. Potočne postrvi se dobrih dvajset let v porečje Soče več ne vlaga, pod določe- nimi pogoji in v skladu z zakonodajo pa se vlaga sterilne šarenke. Njihovo vlaga- nje je namreč pomembno predvsem za turizem tamkajšnje regije, kjer športni ribolov predstavlja pomembno panogo. Ker za namen ribolova v preteklosti niso vlagali sterilnih šarenk, najdemo danes v Idrijci tudi »divjo« šarenko, ki se v naravi razmnožuje. Šarenka je sicer naravno raz- širjena v celinskih vodah zahodne obale Severne Amerike in severovzhodne Azije ter na območju severnega Pacifika. Potočna postrv je pri nas domorodna v donavskem povodju, soška pa v jadran- skem. Ta salmonid je endemičen na ob- močju južnih Alp, v Švici, v Padski nižini Italije ter v jadranskem povodju Slovenije in Hrvaške. Ker torej ni vezana zgolj na Sočo in ima po večini telesa prepoznaven marmoriran vzorec, jo nekateri strokov- njaki imenujejo marmorirana postrv, a ime ni splošno v rabi. Zraste do 120 cm. Odrasle postrvi so pretežno plenilske – ribojede, zato običajno negibno ležijo na dnu tolmunov in oprezajo za plenom. Za- radi barvnega zlivanja z okolico so težko opazne, kar jim daje prednost v vlogi ple- na in plenilca. Pri lovu niso izbirčne, pri- soten je tudi kanibalizem. Mladi osebki se gibljejo bolj aktivno in v brzicah z vodne gladine ali dna pobirajo nevretenčarje. Kadar v Idrijci ujamemo postrv, se pojavi vprašanje, ali je to soška ali potočna po- strv oz. njun križanec. Potočna postrv ima po hrbtu črne, po bokih pa rdeče pike, ki so obrobljene belo. Je občutno manjša od soške postrvi, zraste do 50, redkeje do 70 cm. Soška postrv ima v splošnem po ce- Marmorirana lepotica reke Idrijce Besedilo in foto: Žiga Ogorelec Soška postrv (Salmo marmoratus) na dnu tolmuna Idrijce. Razgibanost tolmunov v zgornjem delu Idrijce. Kaplja (Cottus gobio) najdemo tudi v visoko leže- čih pritokih Idrijce. ali je ujeta soška postrv genetsko čista? 51 lem telesu marmoriran vzorec, vendar se lahko posamezne populacije med seboj morfološko precej razlikujejo – pri idrij- skem tipu se na primer pojavljajo tudi rdeče pike. Če vrsti želimo z gotovostjo razlikovati, morfološki znaki niso dovolj – potrebne so genetske raziskave. Zaradi križanja s potočno postrvjo je ne- kaj časa veljalo prepričanje, da čiste ge- netske linije soške postrvi v Soči in njenih pritokih ni več. Danes vemo, da se je v ne- katerih fizično izoliranih pritokih sloven- skih rek ohranilo sedem čistih populacij soške postrvi. Od tega jih kar pet pripada idrijskemu porečju. Ribiške družine se z različnimi programi trudijo ohraniti in povrniti genetsko strukturo avtohtone postrvje populacije. Pomembnejši ukrepi za ohranjanje so prepoved vlaganja po- točnih postrvi, gojenje in ponovno nase- ljevanje soške postrvi ter večji dovoljeni dnevni izlov potočnih postrvi in njunih križancev. Ciprinidi so pogostejši v spodnjem to- ku Idrijce. Izjemi sta pohra oz. mrenič (Barbus balcanicus) in kapelj (Cottus gobio), ki sta pogosta tudi v zgornjih predelih reke. Tudi v splošnem je vrstna pestrost nižje v toku večja. Z brega ali pri potapljanju lahko v plitvini opazujemo velike jate blistavcev (Telestes souffia) in ribjih mladic, vmes se pojavi tudi kakšen pisanec (Phoxinus phoxinus). Strokovnjaki si še niso enotni, ali gre pri mreniču, bli- stavcu in pisancu za iste vrste kot v dona- vskem povodju. V zavetju korenin in skal se previdno smukajo štrkavci (Squalius squalus), v globini pa lahko vidimo obrise velikih jat velikih grb (Barbus plebejus). Iz zajezenega predela izliva v Sočo v bližini Mosta na Soči se omenja tudi linja (Tinca tinca). V višje ležečih legah najdemo predvsem postrvje vrste in občasno tudi lipane (Thymallus thymallus). Še vedno se najde- jo predeli reke, kjer lahko vidimo precej pobliskov rdečkastih plavuti teh zanimi- vih rib. Omenjene vrste rib s poudarkom na bio- logiji in prehrani postrvi sem proučeval v okviru svojega magistrskega dela z na- slovom Ekologija rib reke Idrijce. V okviru dela je bil pripravljen tudi načrt postavi- tve javnega akvarija, ki bi prikazoval eko- sistem reke Idrijce. Očem skrite lepote idrijskih tolmunov. Reka Idrijca velja za dobro ohranjen vodotok. šarenka (Oncorhynchus mykiss) v brzicah Idrijce.