m\m\ tovariš Glasilo Udruienja Jugoslov. Uiiteljstva — Poverjeniitvo Ljubljana. Vi« spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša t Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pofiiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. I Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.11. Poštni čekovni urad št. 11.197 Reklamacije so proste poštnine I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačaU po 75 para za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. S12. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naš kulturni program. (Smernice.) Zahteva globoko zasnovanega in jasnega kulturnega programa. — kot predpogoj za vsekakršno uspešno sistematično in velikopotezno delo. — je neoporečna. Naša napaka dosedaj. ie bila- da smo se pri skupščinah in sejah pečali več s podrobnimi in upravnimi kot pa programa-tičnimi vprašanii ter smo zelo radi izpre-minjali svoie načelno stališče v prosrra-matičnih točkah — če bi imeli enkrat izkristaliziran, tiskan skupen celotem program in bi se izpremembe vršile le z direktnim povdarkom izmenjave programa — bi bilo morda tudi v tem pogledu boljše. Taktika in razmere so sestavljale prav često naše zahteve, zato smo jih tudi često. izpremimali z ozirom na taktiko in razmere: naša slabost ie bila. da smo raie popustili od stališča in dosegli vsaj delne uspehe, kakor da bi vzdržali načelno stališče in doživeli neuspeh; saj pa zahteva načelna politika tudi močnih kulturnih ljudi v ozadju, da znajo presojati-tudi neusoehe zaradi načelnega stališča in jih šteti kot uspehe vztrajnosti programa-tičriega postopanja. Že iz tega ozira se nam vidi potreba nekega stalnega fiksiranega programa nujna, da nam kljub popustljivosti tatkike in razmer ostane neupognjen naš pro-eram. ki nam mora ostati vodnik za naše nadaljno delo. Predvsem pa se moramo zediniti. katera načela stališča sprejmemo v naš kulturni program, kai naj isti obsega in katera mu bodi glavna smer? Glavne njegove smeri smo se že zadnjič iia tem mestu dotaknili in nai se do-tična izvaiania smatra kot del te celote. Vse naše stremljenje mora iti za tem, da uveljavimo v javnosti naš kulturni program. ki ga sestavljajo šolski, stanovski — in prosvetni p r o -g r a m ; organizacija nam mora biti le sredstvo za uveljavljeni© tega kulturnega orograma ona mora biti le naša uprava, ki služi temu kulturnemu programu in ga skuša uveljaviti ori vseh kulturnih skupinah in političnih strankah — na drugi strani mora organizacija biti gibalo in notranja sila našeea pozitivnega dela in direktnega uveljavljanja kulturnega programa v narodu Pravno podlago kulturnega programa ima tvoriti š o 1 s k o - p o 1 i t i š k i p r o -g r a m — kot pravna podloga in organizacija za kulturne smotre. Š o 1 s k o - o o 1 i t i š k i program mora obsegati vse naše šolske zahteve, ki nai se uveljavilo potom zakonov in temeljna načela šolske — politike, ki naj se uveljavljajo in po katerih nai se izvajajo zakoni in ravnaio šolske odredbe, ki za-devaio prosvetno politiko šolstva. S t a n o v s k o - p o 1 i t i š k i p r o -g r a m mora obsegati vse naše zahteve stanovsko - politiškega značaja, ki naj se uveliavijo ootom zakona in to pravne in materiialne zahteve: poleg tega nai obse-ga temeljna načela, ki nai se uveljavljajo ori izvaianju stanovsko - politiških vprašani in no katerih naj se ravnaio odredbe pravnega in materijalnega stanovsko-po-litiškega značaja. Splošno p r o s v e t n o - polit i-š k i p r o g r a m obsezaj naše zahteve, ki zadevaio splošno izvenšolsko prosvetno-oolitiko.. z ozirom na najširšo splošno liudsko prosveto in kulturno povzdigo naroda ter tozadevne zahteve, ki naj se uve-liaviio z zakonom: poleg tega obsezai temeljna načela narodno-prosvetnega zna-čaia. po katerih se hočemo ravnati pri iz-vaiauiu našega kulturno prosvetnega programa in pri narodno - prosvetnem delu ootom naše stanovske organizacije in potom našega stanu v splošnem. Pravo vsebino tem pravnim oduoša-iem pa daie šele naš kulturno - šolski. kulturno - stanovski in kult u r n o - ivr o s v e t n i p r o g ram. ki tvorijo bistvo našega splošnega kulturnega programa: to so kulturna etična in socialna načela, katerim imajo služiti ti nrogrami. Šolsko - politiški. stanovsko - poli-tiški in prosvetno - politiški program niso sami sebi namen, temveč tvorijo le pod-lavo za uvefiavljenie šolsko - kulturnih, stanovsko - kulturnih in prosvetno - kulturnih smotrov, ki so notranja vsebina in naloga teh politiških prooramov. To ome- nianio s posebnim povdarkom. da ie uve-liavlienie naših zakonitih zahtev šele podlaga in le sredstvo v dosego kulturnih smotrov. Kakor je delavni program šolsko-po-litiškega in šolsko - kulturnega programa namenien evoluciji mladine, tako ie poli-tiško in kulturno - prosvetni program namenjen povzdigi in evoluciji šoliodrasle mladine in liudstvu a prednoiroi obema ie oovzdiga in evolucija učiteljskega stanu samega in Drecizna priprava za to delo, ki ji je podlaga politiško- in kulturno-sta-novski program. Kulturni smotri in programi so v tako tesni zvezi s politiškimi in tvorijo njih notranjo vsebino, da jih ni mogoče ločiti iz niih in iih posebei navajati, brez zveze. Kulturno - šolski program ima obsezati naše zahteve ki jih ima šola dosezati pri izobrazbi in vzgoji mladine in načela, ki naj se uveljavijo pri izobrazbi in vzgoji mladine v predšolski in šolski dobi ter delovni program na tem polju; ustanove v to svrho. pri katerih nai sodelujmo in v kateri smeri ter katere naj v lastnem delokrogu snujemo. Splošno kulturno - prosvetni program ima obsezati naše zahteve, ki nai se uveljavijo pri izobrazbi in vzgoji šoliodrasle mladine in ljudstva, izročenih nam mas. metodami narodno -orosvetnega dela in delovnim programom. kateremu naj bodo najvažnejše panoge: negovanie narodnega zdravja; ekonomska okrepitev naroda: izobraževanje naroda: namreč delo za širjenje znanja-utrjevanje morale negovanje pravnega smisla in niegovega umetniškega okusa; poznanje naše države: poznanie posameznih delov naroda, nam .sorodnih in kulturnih narodov ter njihove kulture. Določati ima kulturne ustanove, pri katerih naj so-dehnemo in v kateri smeri nai se vrši to sodelovanje ter katere ustanove naj v lastnem delokrogu organizujemo in jih ustanavljamo v to svrho. K ti 11 u r n o - s t a n o v s k i p r o -gram ima obsezati naše zahteve, ki naj se uveljaviio ori izobrazbi in vzgoji uči-telistva in naraščaja; one. ki zadevajo nadaljno izobrazbo učiteljstva: znanstveni študij- ki nai bo podloga uspešnemu na- rodno - prosvetnemu delu za povzdigo splošne ljudske prosvete; ima določati delovni program na teli poljih in ustanove, ki nai iih osnavljamo in organizujemo v to svrho. Pri uveljavljenju celotnega našega kulturnega programa nam mora biti pred očmi vedno kulturna celota naše države in novi kulturni smotri, pred katere smo postavljeni z ozirom na kulturno konfiguracijo v naši državi: naše stremljenje se ima usmerjati vedno z ozirom na enotni skupni kulturni smoter; pred očmi nam mora biti notranje prerojenie — evolucija — vsega naroda v to svrho, katere stalnost nam osigura le močna kulturna podlaga in visoka kulturna stopnja. Globoko uverienje v našo mladino, v niene sposobnosti in vsorejemljivost za vse etiško visoko, moralno dobro in socialno koristno: da ie mladina najhitreje in naioopolneie sposobna otresti raz sebe slabosti sedanje dobe in se posvetiti delu za novo življenie v splošno dobrobit; da bo volina razviti svoie sposobnosti in vo-lio v tej smeri k plemenitosti, nas pa dovaja do tega da vse svoje sile posvetimo tudi mi sedaj edino delu za dosego teh smotrov pri mladini, da delamo le med to mladino in s to mladino, da s to mladino uveljavimo naš kulturni program in potom te mladine uveljavimo šolo in učitelj-stvo kot splošen prosveten faktor, ki ne bo služil le šolstvu, temveč tudi povzdigi izvenšolske splošne ljudske prosvete. —k. Izpremembe poslovnika UJU — poverjeništvo Ljubljana.* (V smislu sklepa UJU — po v. L j u b j a n a . p o i z p r e m i n j e v a 1 -n i li predlogih okrajnih učit. društev.) (Poročevalec : Ivan Dimnik.) § 5. b). Pristop k "poverjeništvu se javi lahko vsak čas. * Glej Učit. Tov. z dne 18. maja t. 1. štev. 20. — Izpremembe so razprto oz. debelo tiskane. LISTEK. JOSIP LAPAJNE: Živa knjiga — živa beseda. Ko sem ob Plitvičkih jezerih strmel v divje peneče se slapove in se divil ne-beško-nrirodni lepoti, sem mislil na naše učiteljstvo- našo šolo. naš naraščal našo deco. našo vzgojo naš pouk. Koliko greha nesmrtnega! Tu živa knjiga, ki rodi žive besede, živ pouk, žive sadove tam mrtva knjiga s često mrtvimi uspehi. Ne po knjigah, tu v prelestni lepoti narave, med ljudstvom- iz naroda išči blaženega spočetja svojemu delu. Da spoznamo istino o našem bratu ■ sosedu, se nas ie četvorica odločila, da s kolesi prepotujemo Hrvatsko Primorje. Rečeno — storjeno. V svrho enotnosti Potovanja sino si izvolili izmed sebe svo-iega harambašo. blagajnika, tehnika in kapelnika- vsak posameznik pa se ie moral zavezati, da sodeluje v vseh področjih načelnikov. Bilo ie 1. avgusta. Po 20—30 km vožnje smo se sestali v Ljubljani pri »Novem Svetu«, trije iz Črnega grabna, eden iz ('rintavčevega Podgorja. Z radostnimi ob- razi so tovariši ogledovali veliko podkev ki sem io našel spotoma, sai to je znamenje sreče in upanje, da se srečno vrnemo. Ob pol 17. uri smo se odpeljali. Kilometerski števec na moiem spredniem kolesu se je 48krat prevrnil, ko smo se vsidrali pri ribniškem Ceuetu. Prav laskava ie bila pozornost Ribničanov. da so nam ob vzorejemu ganljivo oritrkavali; sicer nam je nekdo pozneje hotel zagreniti dobre vtise češ. da potrkavajo so-prazniku, toda to nas ni motilo, kajti na Gorenjskem nabijajo le ob posebnih slovesnostih. Posebnost za Ribnico se nam ie zdela, da imajo več psov kakor hiš in čudili smo se da se tržani ponoči tako nemoteno zabavaio ob tuljenju pasiih mr-cin, ki nam navadnim zemlianom niso dovolile- da bi tudi za trenotek zatisnili oči. Naveličani ponočne zabave, smo jo ob % na 6. uri j>o skrajno zanemarjeni cesti od-kurili proti Kočeviu. Ura ie kazala 8.. števec pa 65 km, ko smo pričeli ubirati pot v Potokarievo orognanstvo. Cesta raz-rita, strma, »je kmalu zgubila vozno sposobnost. Kakor smo vajeni doma smo ogovariali ženice na polju, deklice pri delu. možake na cesti. Dočim so nam prve odgovarjale v mešanem kočevsko-nem-ško-slovenskem narečju, so bile druge tr- doglavejše trdeč, da ne razumejo »slowenisch« — (ne več »bindiš«), možaki so nekai mrmrali med zobe. otrokom pa se je zdelo smešno da bi nam odgovarjali slovensko. Večina niso vedeli kako se piše učitelj ali učiteljica kvečjemu so vedeli. da so isti Kočevarii. Tudi na naši šolj svoje čase otroci niso poznali učiteljstva po imenih; eden je bil »ta velk«, (skrivai »ta vampast«), drugi »ta mal«, tretji »ta zmršen« ena ie bila »ta debela«, druga »ta mala« itd. vse. samo imena ne. Zavzel sem se- da bom odslei še skrbneje pazil na poznavanje razredov in imen Vse kočevske okoliške šole imajo še danes nemške napise »Volksschule«, pod njimi pa, kakor v zasmeh slovensko označbo z nemškimi kurendnimi črkami. Bi se li ne dalo pristnih Kočevarjev namestiti s slovenskimi učnimi močmi? Sledovi vsiljenega nemštva so segali sko-ro do Banjaloke, kjer smo se spominjali nokoinega tovariša Potokarja. dni ki so bili, in ki nai se nikdar več ne povrnejo. Tu, v tej oddaljeni zapuščenosti. ob raz-drapanem. trhlem šolskem poslopju, sem se domislil tudi gospic tam v lepih gorenjskih ravninah, ki jim je vsaka pot do železnice predolga. Samo nekai dni sem gor in šola življenja bi bila utešena. Ni- mam namena opisovati naše pokrajine, zato naj vas povedem po brzi vožnji navzdol na nekdanjo hrvatsko meio na Bro-du ob Koloi. Koneč/ia pot ie bila tako srt-ma, da sva se s tovarišem pomaknila na dozdevno bližnjico, ki naiu ie pa zavedla v še hujšo graoo. Zaman smo ob pol 13. uri iskali no gostilnah toplega prigrizka; morali smo se zadovoljiti z zalogo našega tehničnega načelnika, ki je bil že nejevoljen na svoio prtljago. Ko smo se povaljali v topli Kolpi smo ob pol 15. uri nastopili pot med brate, ki nas je pred njimi svaril brodski Gostilničar, češ: bojte se Hrvatov! 95 km se ie za 8 km podaljšal, predno smo zopet dospeli na planoto nasprotnega brega. Molče smo rinili naša lahka vozila predse pomiljuioč ubogo živino, ki voz za vozom vlači ix> strmem bregu iz brod-skili žag tia gor na oddaljeno železniško progo. Števec nam je kazal 107 km, ko smo po visoki planoti privozili v Delnice, zadnio živliensko postajo pokojnega ministra Draškoviča. Doltro mesto z malimi hišami, ne baš prav lično se nam ni zdelo nrimerno za kako letovišče, ko pa smo ga zapustili, nas ie ogrnil za dolgo pot do Lokve (115 km) temen gozd bujno rastočih smrek najracionel. urejen in oskrbo- S 7. c). Poedinec se smatra za izstopi všeea tudi tedaj- a k o j e dolžan na članarini za tri mesece injene plača po trikratnem opominu, četudi ne prijavi svojega izstopa; v tem slučatu ie dolžan plačati članarino in naročnino za obvezne liste do istega dne. ko to naznani okrajno d r.u š t v o D o v e r i c n i š t v u . da ga črta > z imenika in mu list ustavi. V slučaju neiztirljivosti po trikratnem opominu izroči se terjatev odvetniku. § 13. Ožji sosvet rešuje vse tekoče zadeve, objavlia svoje sklepe v pokrajinskem in centralnem stanovsko - politiškem glasilu. Vsa važnejša vprašanja s e m o r a i o d a t i v e d h o v pretres o k r. učit. društvom in po zaslišanju m n e n i a i s t i li se šele s k 1 e- 0 a v o d s e k i li. o žiro m a n a t o p r i ožjem in širšem sosvetu in pokrajinski skupščini. Ožji sosvet določa dnevni red sejam širšega sosveta. S 21. a) Stalni odseki so sledeči: 7. odsek za obmejno šolstvo; N. s t a n o v.s k o - o b r a m b n i odsek. b). Smoter odsekov je sledeč: 7. Odsek za obmejno šolstvo ima skrbeti za čim intenzivnejše kulturne stike z narodno - obmejnim in ogroženim šolstvom in učitelj-s t v o m n a s everu i n jugu: ima informi-rati našo javnost o stanju tega šolstva, o stanovskem 1 n .šolskem p o k r e t u na t a m o š -n j e m ozemlju in o korakih, ki iili ie potreba pod v zeti v svrho okrepitve našega -stanu, šolstva i n n a r o d n e g a ž i v 1 j a n a t e h ozemljih : Stanovsko - obrambni odsek i m a nalogo zbirati točne podatke o vseli nepravilnostih in k r i -vicah.kibi se dogajale našemu stanu, o napadih na naš stan v t i s k u i n besedi ter na podlagi tega organizirati primerno obrambo: sestavljati poročila 11 a šolske oblasti, interpelacije za d r ž a vn o zbornico ter skrbeti, da se napadi uradno in privatno zavračajo, popravljajo in preprečujejo, ter uporabi vsa sredstva, da se širjenj e š o 1 i in u č i t e 1 j s. t v u n a s p r o t-n e g a javne g a m n e 11 j a o m e j i. c) Vsak odsek ima tri stalne člane- ki tvorijo eksekutivo odseka, izvzemši gospodarski, odsek za obmejno šolstvo in narodno-prosvetni odsek, ki imajo po štiri člane ter odsek za stanovski naraščaj, ki ima pet članov; izven teh č 1 a -n o \ . se p o p o 1n i j o odseki ob priliki zborovanj širjega sosveta in pokrajinske s k u p š č i-nešesprideljenimi člani, ki so za te prilike enakopravni s stalnimi člani odsekov. č)Iz gospodarskih ali drugih tehtnih razlogov sme skupščina zmanjšati število odsekov in 11 a 1 o g o ukinjenih odsekov prenesti^na drug odsek: enako sme Izvoliti za posebne zadeve tudi začasne odseke, jim .določiti delokrog i 11 delovno dobo. d) Stalni člani odsekov so: 1. v stanovsko in šolsko-pol'tiškem odseku strokovni tajnik in dva člana ki jih izbere šir-ji sosvet, upoštevajoča prvi vrsti priznane strokovnjake na teh poljih; 2. v gospo- darskem odseku, glavni blagajnik, upravnik rezervnega sklada in dva izbrana člana kot v točki 1:; 6. v odseku za stanovski naraščaj eden odbornikov ožjega sosveta in po en član in ena članica iz odseka za stanovski naraščaj od enega o k r. učit. društva, v k o j e 111 področju so učiteljišča; 7. v odseku za obmejno šolstvo eden odbornikov ožjega sosveta in tri člani izbrani kot v točki 1., sorazmerno razdeljeni za severno i 11 za južno ozemlje, ki poznajo t a m o š n j e razmere so eventuelno služili na severu o žiro 111 a j u g u; 8. v sta-novsko-obrambnein odseku en član ožjega sosveta i 11 dva člana izbrana kot v točki 1. e) izven teh članov voli za vsako priliko (zborovanje š i r. sosveta, pok r. skupščin o) širji sosvet še po 2—5 članov v vsak odsek, ki jih izbere iz navzočih članov oziroma delegatov š i r-j e g a s o s v e t a in pokrajinske skupščine. Volitev izostane, če se ti člani sami prijavijo za sodelovanje v odsekih. § 26. V nujnih slučajih so ožji sosvet z enotretjinsko večino, a širji sosvet ¡11 pokrajinska skupščina sklepčni ob vsakem številu članov. Vendar mora take sklepe potrditi naslednja pravomoč-na seja ali zborovanje- sklepčna v smislu S 24. tega poslovnika, sicer se smatrajo za razveljavljene. § 28. č) O k r a j 11 a učiteljska društva, v kojih področju so učiteljišča, izvolijo tudi člane odsekov do S 21. d) 6. tega poslovnika, ki jih moraio takoi do izvolitvi prijaviti pover-jeništvu. d) Mesta strokovnega tajil i k a i 11 urednikov je razpisati in se-je pri voli t vi i 11 od-t e h mest o z i r a tii 11 a p r i -ene reflektante za ta me- da j i j a v 1 s t a. š slu čl s u j e 31. Z vzklikom se sme voliti v smi-29. pravil UJU le tedaj, če g laza ta predlog d v e t r e t -i i n s k a večina upravičencev. Člani ožjega sosveta se v vsakem slučaju volijo z listki. § 37. Predloge za stalne člane odsekov po S 21. d) tega poslov nika lahko poš-lieio okraina društva poverieništvu. ki jih pred volitvami izroči širjemu sosvetu. Na te predloge se ie treba ozirati, kolikor dopušča število članov v posameznih odsekih. S 4(J. Potne stroške in dnevnice plačajo: c) stalnim članom odsekov iz blagajne o k r. učit. društva, kateremu pripada j o. v slučaju, da niso ista tov stanu, pa iz rezervnega sklada. S 48. Denarni promet se vrši lahko potom poštnočekov. urada. Okrajna društva, ki 11 i s o pri čekovnem uradu, določijo vsako leto do meseca decembra, kako naj se pobira in plačuje članarina za b r i h o d 11 j e I e t o. ~ § 49. Blagajniki okrajnih društev pobirajo članarino od društvenikov celoletno, polletno četrtletno ali mesečno v naprej- kakor določijo d r u š t v e n i k i na zadnjem v s a k o i e 111 e m . z b o r o v a n j u za naslednje leto. Ta sklep i e javiti vsako leto glavnemu blagajniku p o v e r j e n i š t v a. § 50. Okrajna društva morajo poravnati poverieništvu članarino vnaprej za isto dobo, kakor jo prejemajo v smislu sklep a S 49. tega poslovnika in za toliko članov, kolikor jih je bilo prijavljenih. § 66. Društveno glasilo se urejuje v prvi vrsti v smeri, ki jo p o naročilu pokrajinske skupščine zastopata ožji in širii sosvet in je urednik odgovoren samo njima za svoie poslovanje z ozirom na smer lista. S 79. Društveniki v poverieništvu organiziranih članov (okr. dr.) dobe. proti p o v r n i t v i s t r d š k o v . od svojega društva posebne legitimacije za dobo enega leta v dokaz da so člani naše organizacije. Enotne tiskovine izda poverieništvo. § 83. Ta poslovnik se izpopolni vsako leto z vsemi obveznimi sklepi in določili o novih ustanovah poverieništva, ki jih sklene pokrajinska skupščina i z -vesti, ter se mora vsaka izpolnitev objaviti sproti posebej v stanovskem glasilu. Odbor okr. u č. dr. in p o v e r j e-n i š t v o je odgovorno za evidenco vseh izpopolnitev. Vsako peto leto se izda poslovnik z vsemi dopolnili in sklepi o izpremembah v tisku. Vsak član (okr. dr.) je obvezan prevzeti toliko izvodov kolikor ima društve-nikov, s prirastkom za dobo petih let naprej. Stroške krijejo v smislu § 52. tega poslovnika. Iz Jugoslavije. Slovenčevemu »učitelju«. Po štirinajstih dneh je slavnostno priromal »Slovenec« z napadom na naš list z ozirom na naš uvodnik »Zdravo, tovariši in bratje« ob priliki vsesokolskega zleta. Opustili smo že davno vsako polemizira-nje s »Slovenčevinu« »učitelji«, ker je to za nas le izguba časa in ovira za naše pozitivno delo. O verskem vprašanju tudi ne bomo ž njim debatirali, ker hinavcu ni mogoče odkrito govoriti; če mu danes povem to, mu ni prav, če mu rečeš ono, mu ni prav — ker ga vodi j)ri vsem le brezmejna strast, nestrpnost in omejenost. Pri tem pa ono podlo nainigava-nje in stikanje za piscem članka, kar najbolj karakterizira notičarja. Eno povdar-jamo: režim je eno, mi smo drugo; država je za nas nad režimom, kakor je bila narodnost za nas nad režimom v Šu-steršičevi dobi. Zmagala je narodna ideja in zmagala bo državna ideja, katere nositelji hočemo biti mi in je Sokol-stvo! — Delegate in člane pokrajnske skupščine opozarjamo na izpremembe poslovnika- ki jih prinašamo v današnji številki. Prinesejo naj to številko in 20. štev. Učit. Tov. — kjer je natisnjen načrt poslovnika — s seboj v svrho obravnave, ker posebni odtiski na skupščini ne bodo na razpolago. Razdelitev države v kulturne — prosvetne oblasti — šolstvo in učitelistvo. _ pripombe: Ker zaradi pomanjkanja prostora nismo anogli navesti 'teh pripomb v današnji prilogi ipod črto, .riti navajamo tu iti jih naj vsaikdo upošteva pri dotičnih točkah: 1 Statistični podatki prebivalstva so vzeti na 'podlagi vladnega predloga <0 razdelitvi države na pol. oblasti ljudskega štetja z dne 31. decembra 1021. Ker so bili le stari podatki vladnega predloga na razpolago, zato diferirajo statistični podatki nekoliko z onimi, ki jih sedaj listi priobčujejo o političnih oblastih. 3 Statistični podatki šoloobvezne dece so vzeti kot minimalno šte nastajajoči promet poživlja in razviia. Padi prevelike draginje smo se odpeljali v 4 km oddaljeni Baka-rac. kier so nam dokai ceneie postregli z ribami in dobro kapljico. Da smo se le malo oglasili s slovensko popevko, so vsi takoi zaznali, da smo Slovenci. Pred Kra-ljevico je poskušal pevovodja prestreči mal ovinek s tem, da ie odletel preko zidane škarpe kolo pa se mu ie vjelo za brzoiavnim drogom. Z največjo eleganco se ie kljub oreklanemu kolenu pripeljal za nami v elegantno letoviško selišče. kjer mu ie krojač odrezal del hlačnice, da mu ie zakrpal koleno, koža se je pa medtem že sama ugnala. Do semkaj smo našteli 161 km. Ker se nismo pustili briti brez britve, sino se s čolnom prepeljali na Krk. Štiri kolesa. 6 ljudi, mal čolnič, veter na morju nam ostaneio zapisani v skrivnem arhivu. Po IV2 uri smo se vkrcali na Vozu. kjer so nas navdušeno sprejeli slovenski vojaki. Ob V220. uri smo privozili v Omišalj, krasno ležeče, prelepo obmorsko mestece. Hoj. da ste videli otoško mladino! Vse se je gnetlo okoli nas vsak ie hotel poti-pati kolo. »Bicikl, bicikl« je zaorilo po mestu in vsa mladež je vrela za nami. Crnooblečene ženske lepih obrazov so nam zateelo odzdravljale: »Boog«, možaki so nas prijazno pozdravljali. Pri Je-drliniču smo našli celo ljubljansko kolonijo učiteljev in profesorjev, ki so nam naipriiazneie preskrbeli prenočišča. Po večerji ie naša pesem privabila v gostilno domačine in godca ki ie privzdigal oetc v pozno noč. Dekleta nikdar ne pri-liaia'0 v gostilno. Narod živi" visoko moralno. vendar pa ob nedeljah pleše na javnem prostoru, ne da bi imeli količkai medsebojnega stika. Dopoludne četrtega dne smo se kotali po morski vodi. občudujoč prelepo lego mesta. Le vsled konzerva- j tivnosti prebivalstva ni Omišalj že davno 1 najlepše kopališče. Po obedu smo se dolgo odpravljali. Petja zabave, poslavljanja, zadržavanja ni hotelo biti konca, dokler ni blagajnik resno pograbil svojega dvonožnega konja in hotel oditi. Omišalj! vzbudi jih zaspance- da se prideio krepit v tvoje franko-pansko selišče! Široka cesta nas povede mimo Sv. Vida v mesto Krk. — 203 km. — Spotoma smo ogovarjali ljudi, ki so nas imeli za Čehe. (V Malenskem ie namreč kar cela češka letna naselbina.) Nič jim ni šlo v um da smo Slovenci tudi v Jugoslaviji-nihče ni ničesar vedel o Ljubljani. Kdo ie kriv temu? Ljudie sede pred hišami- čakalo na dež. ogledujejo svoie ožgane poljske pridelke osmoiene trte in zdihujejo 00 Reki in Sušaku. Bakar jim kar nič ni pogodu. Krk (mesto) ima lično pristanišče, prav srečno lego. Ze pred mestom nas ie ogovoril deček, razkladajoč nam. kako lepo ie bilo ob sokolskih dneh (župa Re^a zadnio nedeljo) in kar požiral ie. ko sin o 11111 Drioovedovali o vsesokolskem zle tu v Ljubljani. (Dalje prihodnjič.) r Stav. 34 UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 24 avgusta 1Ü22. Stran 3. laga tej statistiki 70 razredov na enega nadzornika. kar nam znači Se vedno minimalno statistiko, kljub temu. da odpade nekaj Šoloobveznih ctrok na srednje, meščanske in druge strokovne šole. 15 Tudi v tej komisiji pogrešamo voljenih zastopnikov učiteljstva iz posameznih oblasti. Pravila Udriiženja Jugoslovenskog učitelj-strva s izmenama I dopimama koie Je izvršila I 01. Skupščina UJU u Zastrebu 8. i. 9. nov. 1921. god. — Maturanti 1. 1909 v Mariboru! Naš •let. sestanek se vrši 8. sent, v Slov. Bistrici. Snidemo se ob 12. uri v hotelu »Beograd«. Pridite vsi! Zveza vlakov mrodna. Oglasite se z dopisnico, da pre-skrbim prenočišča. — Matko Janžekovič — 25letnico mature obhajajo mariborski maturanti v soboto 9. septembra ob 6. zvečer v gostilni Balon na Pobrez-ju. Eventualni predlogi nai se pošljejo tov. Klemenčiču na Pobrežju. '— Tovariši, ki smo maturirali leta 1887. v Kopru, pridite na sestanek 2. septembra na Bled. Snidemo se pri Petranu ob jezeru ob 11. predpoldne. da še enkrat oživimo stare spomine. — Učitelj Ger-mek. — Še enkrat Poljane! Poleg denun-ciranja tukajšnje učne osebe za rabo lesa iz učiteljskega gozda kot ie bilo že objavljeno v notici z dne 6. julija t. L. je bila učna oseba* citirana tudi nred okrajno sodnijo v Novem mestu radi prestopka zakona po S 460. Mežnar Gramer- ki ie obenem pred- j sednik krarneea šolskega sveta, se je javil na iniciativo klerikalne stranke kot prostovoljna priča k sedniji. Ker je bila izjava mežnaria — predsednika nejasna in zverižena po danih receptih v prozornem namenu ovadbo poostriti ie bilo sodišče prisiljeno poslati orožništvo na poizvedbo. kako oiše šolska kronika že izza leta 1852. o učiteljevi lastnini! Sodišče je razsodilo pravico in tako je dobila učna oseba zadoščenje, kljub temu. da ie poslala neka oblast, ki ie bila »naj-brže« mistificirana od »dobrohotnega« župnika s Poljan — svoj protest! Ali pa bo dala tudi šolska oblast učni osebi zadoščenja, ki trpi tako kruto ponižanje. Zares žalostna so dejstva, da mora bajonet ščititi učiteljevo Dravico! Ljudska govorica pa tudi že pol leta piše kroniko, da prečastiti gospod iz Poljan nastavi v novem šolskem letu gosp. tainika iz Toplic za poljanskega učitelja, ki je sicer organist in vnet organizator Orla. učiteljskih izpitov pa nima, slovenščino oiše ravno za Kočevarie nrikladno in prečastitemu srotovo ne bo kalil kočevskih vod! Tovariši, kje ste!? K tozadevnemu članku »Mladinske organizacije in kmetijsko nadaljevalne šole« v 33. štev. »Učit. Tovariša« dostavljam sledeče: Lepe so besede in lepo se slišijo! V 25. številki »Učit. Tov.« je ix>d nadpisom » Trgovsko - obrtno in kmetijsko šolstvo« bil razpisan »Kmetijski tečaj za učitelje« na kmetijski šoli na Grmu. Tečaj je bil zasnovan za doho 24. julija do 2. septembra s popolno državno preskrbo obiskovalcev ter je imel namen usposobiti učitelje za pouk na kmetijsko-nadaljevalnih šolah: v ta namen bi se imel vsak udeleženec podvreči kratkemu izpitu. Tudi jaz sem prosil za vsprejem v ta tečaj ter navedel več razlogov, s katerimi sem skušal podkrepiti potrebo vsprejema v ta tečaj v strahu, da bi mogoče ne bil sprejet. Ali kak odgovor sem dobil; »Sledeči: Ljubljana, dne 12. julija 1922. Ker se ie priglasilo za učiteljski tečaj na Grmu premalo prosilcev, se tečaj za letos ne priredi, kar blagovolite vzeti na znanje. Po naročilu pokr. namestnika: Šef oddelka: 'Nečitljiv podpis.)« »Faire plus de copeaux que de besogne«. — Fr. Š. — Šolstvo v Bolgarski. Minulega šolskega leta ie bilo v Bolgarski 5121 ljudskih šol s 595.651 učenci. Učiteljskih moči je bilo skupno 16.182. Srednjih šol je bilo 108 s 35.000 dijaki in sicer 20.054 dijakov in 15.000 dijakinj. Višjih šol je bilo 15 skupno z učiteljišči. Vseučiliških dijakov ie bilo 2083. — Ne tako! V zadnjem poročilu o seii višjega šol. sveta ie bilo citati, da se pozivata dve naši tovarišici. da prosita za upokojitev, sicer se jih uradnim potom upokoji. Navedeni sta bili s polnimi imeni. To ni prav in bi bilo pričakovati od poročevalcev v liste, bodisi stanovske kakor tudi politične, malo več takta in obzirnosti. To meče slabo luč na ves stan in ne boli samo prizadetih, ampak tudi druge. Če kdo službuje 35 ali 40 let in je žrtvoval šoli in vzgoji mladine vse svoje moči ter si nakopal bolezen, bogme ne zasluži, da se ga na podoben način bri-skrra v javnosti, ali pa tudi samo med tovariši. Slučajno poznam obe tovarišici •osebno in vem da je v našem sta"" «dosti mlajših in stap?"ili, ki niso in ne iz- polnjujejo svojih dolžnosti tako vestno in marljivo, kakor sta jih izpolnjevali ti dve tovarišici. Ako oblast uvidi- da na podlagi izpričeval kdo ni več za službo, se lahko najde druga tehtneiša pot. po kateri se doseže isto in ne boli ne dotičnika. ne drugih. — Hren. — Neizprosna smrt je zopet posegla s svojo koščeno roko v vrste upokojenega učiteljstva ter v par dneh položila dva zaslužna veterana v hladni grob. Dne 15. avgusta t. 1. so pokopali v Zirih starosto slov. učiteljstva Leopolda Božiča, ki je dočakal častitljivo starost 85 let, dva dni pozneje pa tu v Ljubljani štiri leta mlajšega Josipa Volkova, narodnega učitelja v pokoju. Božič je bil rojen ldrijčan in je dovršil svoje študije na tedanji pripravnici kar doma, služboval pa je v Sturjah pri Vipavi, v Čabru na Hrvatskem, v Polhovem gradcu, v Planini pri Rakeku, v Grahovem in dolgo vrsto let v Zireh, kjer so ga hvaležni Žirovci izvolili svojim častnim občanom. Bil je sicer mož stare šole, ni pa prav nič zaostajal za mlajšim naraščajem. Česar se ni učil v šoli, je nadomeščal s svojo mar-lj.vostio in vestnostjo tako da ie bil vedno med prvaki učiteljstva logaškega okraja. Več let je bil tudi član okrajnega šolskega sveta. J a r o m i 1 J o s i p V o I k o v se je rodil na Suhoriju v Brkinih. Služboval je nekaj let v Cerknici, potem v Črnem vrhu nad Idrijo in nazadnje v Lokavcu pri Ajdovščini. Bil je prepričan panslavist in je za te svoje ideje v svojih mlajših letih često zastavil tudi svoje spretno -pero. Ko je služboval v Cerknici, je širil med nami vsepovsod evangelij slovanskega edinstva ter nas učil cirilice. Dopisovali smo si navadno s temi slovanskimi pismeni, kar pa že takrat c. kr. avstrijski gospodi ni bilo všeč. Vječnaja jima pamjat! k. Tovariši in tovarišice, ki so maturirali I. 1912. na ljubljanskem učiteljišču, se sestanejo, kakor je bilo objavljeno, dne 9. septembra v hotelu »Tivoli« ob 5. popoldne. Vpeljani gostje dobrodošli! Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva. O POUKU ROČNIH DEL. »Učiteljski Tovariš« je prinesel par člankov glede pouka ročnih del. Ti so mi bili v povod, da spišem tudi jaz par vrstic o tem pouku na ljudskih in meščanskih šolah. Mnenja katerega je moia tovari-šica v »Učit. Tov.« št. 7. in 8. t. 1. glede napačne izobrazbe učiteljic žen. roč. del, sem deloma tudi iaz. Res ie, da tudi pouk ročnih del včasih na ljudskih in meščanskih šolah ni popolen in ne odgovarja potrebam pozneišega življenja. Izkušnja uči- da pač znaio mnoga dekleta in mlade žene kvačkati ali vezti. toda kako krpo vstaviti ali peto vplesti, tega pa ne zmoreio. Dobro je sicer, da znaio dekleta tudi taka dela- a dandanes je kvačkanje zan-kanje in vezenie »luksus«. medtem ko je krpanie oblek in perila nujna potreba. Kako pa nai bi žene krpale in mašile, če se tega nikoli učile niso? Gotovo pa bi to lahko in rade storile, če bi se bile naučile teh del v šoli. Posebno na deželi, ko si dekleta po izstopu iz šole ne pridobe ni-kake nadaljne izobrazbe, je največje važnosti. da se nauče to. kar tako nujno rabijo v življenju, že v šoli. Priporočali bi se seveda v večjih krajih tudi dekliški nadaljevalni tečaji. Iz lastne izkušnje mj je znano, in prepričana sem, da mi bode pritrdila velika večina mojih tovarišic, da se ie treba boriti z mnogimi težkočami, bodisi z otroci, kakor tudi z njihovimi starši — zakai deklice si napravljajo rajši lepa. če tudi ne prav potrebna dela, in tudi staršem ie čestokrat liubše. da delajo njih otroci le lepe- nove stvari. — Dobro je. če izdelujejo otroci začetkom šolskeea leta različna popravila pri perilu, pri obleki in pri nogavicah — potem pa začno pridne .učenke tudi z drugimi lepimi ročnimi deli. katera uporabljalo zase- za starše ali v gospodinjstvu. Pri teh delih se nauče obenem tudi različne tehnike. Tako se vzpodbujajo manj marljive učenke dobre pa še bolje napredujejo. Pri pouku ročnih del je treba upoštevati tudi krajevne in premoženjske razmere. V krajih, kjer rede ovce. nai se pozimi v šoli mnogo plete: nogavice, rokavice. čepice- jopice i. dr. S tem si ljudje, ki so po teh goratih krajih itak navadno ubožni. mnogo prihranijo, in oblačila- spletena iz domače volne, so jako močna in trpežna. Pa ne samo olesti. temveč tudi presti naj se poučuje že v šoli. Toliko iz mojih vsakdanjih izkušenj. Moja želja bi bila. d? M se učni načrt žen. roč. del v iem sni.olu predrugačil. Učiteljica ročnih del na Kočevskem. Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. Mladinske organizacije in kmetijsko-na-daljevalne šole. (Dalje.) Kar s« tiče šolske uprave, jo vodi poseben krajni šolski odbor, ki deluje stično kakor krajni šolski svet. Vodstvo šole je v rokah voditelja- ki ga imenuje krajni šolski odbor in potrdi oblastna kmetijska uprava. Opozarjam pri tem na to- da ni treba, da br bil voditelj šole obenem tudi učitelij za kinetijsko-prirodo-znanski pouk. Ta pouk, ki ie seveda pred vsem važen in merodajen. je lahko v rokah katerega drugega učitelja. Voditelj šole ima vodstvo in. upravo šole v rokah. On ie obenem tudi poslovodja krajnega šolskega odbora. Da se bodo kmetijsko-nadalievalne šole v pripravnih krajih otvorile. bo največ ležeče na učiteljstvu. Učitelistvo mora dati potrebno pobudo, ono mora prevzeti potrebno propagando za vpeljavo teh šol. Učiteljstvo si bo naložilo s tem res nekai več dela, ali to delo bo naihvalež-nejše, kar ga ima izven šole. Ako imamo po raznih krajih obrtno-nadaljevalne šole. in sicer tudi do zaslugi učiteljstva. bi bilo žalostno, da ne bi prišli tudi do kmetijsko-nadaljevalnih šol. ki so kmetski mladini, med katero živi največ našega učitelistva. vsaj tako potrebne kakor so obrtno-nadaljevalne šole za obrtne sloje. Misel- da bi se stanovska vzgoja kmetske mladine prepustila kmetijskim šolani, katera misel se .ie že tudi tu in tam izrazila od strani posameznih učiteljev, in da naj ljudska šola ostane to. kar ie, moram izpodbijati. Prvič nima kmetij-sko-nadalievalna šola podajati tistega sistematično urejenega strokovnega pouka kakor ga imamo na kmetijskih šolah, ker je zato veliko premalo časa. in ie mladina za popolen kmetijski pouk v starosti 14 let tudi premalo zrela. Kmetiisko-na-daljevalna šola ima popolnjevati pouk le v tistih predmetih, ki. so posebno važni za praktični poklic kmetovalca, in ga ima poglobiti s kmetijsko-prirodoznanskim poukom. Razun tega ima vzbujati zanimanje za nadaljno strokovno izobrazbo in za obisk kmetijskih šol. Drugič je pa povdarjati, da .ie treba tetra pouka vsi naši kmetski mladini po deželi in da imamo za to veliko premalo kmetijskih šol. Ljudska šola z vso svojo osnovo bo ostala še dolgo dolgo edina šola za kme-ski naraščaj in tej mladini mora ljudska šola z nadaljevalnim svojim delom pomagati da se bo v stanovskem pogledu bolj vzgoievala, kakor se ie to dosedai godilo. Res, da ie učiteljstvo na deželi upre-ženo na razne strani. Resnica pa je, da zanj ni hvaležneišega dela in lepše naloge, kakor ie nadaljevalna vzgoja kmetske mladine. Največ sadu bo prinesla dobra ljudska šola. ki bo z nadaljevalno šolo privezala mladino na se. Na ta način bo učiteljstvo oo deželi največ pridobilo na svojem ugledu, na svoji veljavi in na svojem vplivu med kmetskim narodom. Hvaležna in zvesta mu bo mladina in hvaležni tudi starši. Zavladalo bo vse lepše razmerje med ljudstvom in učitel.istvom. kakor ga imamo danes. Posnemanja vredne so v tem oziru šolske razmere v češkoslovaški republiki. Tam imamo danes 218 kmetiisko-na-daljevalnih šol in sicer 124 na Češkem. 42 na Moravskem. 11 v Šleziji, 26 v. Slovaški in 15 y Pod. Rusiji. Viljem Rohrman. (Dalje prihodnjič.) OBRTNO ZAKONOZNANSTVO KOT PREDMET NA OBRTNIH NADALJEVALNIH ŠOLAH. (Učni načrt sestavil Milan Vauda, strokovni učitelj v Mariboru.) Uvod. Obrtno zakonoznanstvo je kot predmet predpisano v 2. razr. obrtnih nad. šol po 1 uro tedensko. Namen tega predmeta je- da spozna obrtni vajenec odredbe in predpise splošnega obrtnega reda vsaj v splošnem. Za njega je potrebno, da si zna pomagati sam. če ima opravka z različnimi državnimi oblastmi kakor tudi s strokovnimi zadrugami itd., in mu ni treba iskati pomoči drugod. Kot vajenec mora poznati pravice in dolžnosti vajen« cev- pomožnih delavce^ pomočnikov in mojstrov tudi katere pravice in dolžnosti ima napram občini in državi. Učitelj naj pojasni, kakšno stališče zavzema obrtnik v državi, da je razvoj obrtnega stanu prepotreben in niemu naobrazba preko-ristna. V zadnjih' urah šolskega leta naj učitelj obravnava tudi snov iz splošnega državoznanstva- v kolikor ga ze ni vpletel med letom. A. OBRTNIK V SVOJEM STANU. I. Učenec (vajenec). a) Volitev obrti b) poizkusili čas. c) učna pogodba, č) delavska knjižica. d) dolžnosti vajenca, e) dolžnosti mojstra, f) obrtne šole, g) izpostavljanje del. h) vajenci v semeniščih, i) učni čas, j) učno izpričevalo, k) pomočniška skušnja- 1) potrdilo samostojnega dela, m) izjava obrt. nad. šole n) pomočniško izpričevalo- o) učno pismo, p) pomočniška skušnja pri prostih in koncesijoniranih obrtili. II Delavsko razmerje. a) Vstop za pomočnika, b) delavska pogodba, c) izplačevanje, č) odpoved, d) obrtno razsodišče. III. Varstvo delavstva. a) Splošno varstvo (pred stroji, luč...), b) odmori, c) izjemne določbe za mladostne pomožne delavce, č) tovarne, d) nočno delo. e) nedeljski počitek, f) delovni predpisi, g) obrtni nadzorniki. IV. Samostojen obrtnik. a) Nastop obrti, b) vrste obrti, c) splošni pogoji, č) izključni vzroki, d) ino-zemci (reciprociteta). e) prijava obrti- f) vračunanje dela pri vojakih, g) dispenze od spričeval h) obrtni list, i) zunanje znamenje (firma), j) dovoljenje za obrtoval-nico. k) mojstrske skušnje. V. Zavarovalnice. Uvod: pomen, potreba, obveznost zavarovanja. 1. Delavsko zavarovanje proti nezgodam: a) v to primorani. b). priglasitev — plačevanje premij, c) službene listine, č) prijava nezgode- d) odškodnine — rente, e) v slučaju smrti f) pravica pri- i tožbe. 2. Delavske bolniške zavarovalnice: a) štatuti istih, b) okrajne bolniške blagajne (pri nas)- c) dolžnosti delodaialca (prijave) č) prispevki okrajni bolniški blagajni. 3. Pokojninsko zavarovanje: a) kdo sklene isto. b) predmet zavarovanja, c) invalidska pokojnina, č) vzgojnina. d) plačevanje premij. 4. Razna druga zavarovanja: proti poškodovanju, vlomu, tatvini, ognju- toči. poškodovanju pri transportu- nezgodam in zavarovanje oseb. VI. Izvrševanje obrti. a) kakšna dela sme izvrševati obrtnik. b) prodajanje blajra. VII. Kdaj ugasne pravica obrtovanja. a) vzroki izgube pravice obrtovanja, b) nadaljevanje obrtovanja po dedičih. VIII. Konkurenca. a) koristi konkurence, b) reklama. IX. Razprodaja. a) kdaj se sme izvršiti razprodaja. b) razprodaje lahko škodujejo drugim obrtnikom, c) prošnja za dovoljenje razprodaje. X. O znamkah, patent, merski uradi. a) kaj so znamke," priglasitev istih. b) vzorci, modeli, c) predpisi o patentih, č) predpisi za merjenje posod in punci-ranje. XI. Naobrazba obrtnikov. a) potreba naobrazbe- b) obrtna obrazovališča. c) nadaljevalne šole. č) navadne rokodelske šole, d) stanovske nadaljevalne šole (n. pr. za mojstrske skušnje ...), e) šole za obrtne vodje, f) mojstrske šole (v zimskih tečajih), g) državne obrtne šole. h) razne umetniške šole. i) stanovske šole za ženske, j) potujoči učitelji, k) razni inštituti, 1) špeci.ialni kurzi, m) izložbe izdelkov (v šoli. oknih — razstave), n) muzeji. XII. Zadruge. a) Zmisel zadrug, b) obrtne zadruge. c) udje zadrug, č) pristop, d) štatuti zadrug- e) skupščina pomočnikov f) dohodki in izdatki zadruge, g) zveze zadrug, h) zadružni inštruktorji, i) o raznih in gospodarskih zadrugah (uvod, vrste, primeri postavni predpisi). XIII. Kredit, koristi denarnih vlog. a) pojem kredit, b) osebni in realni kredit, c) kako in kje nai obrtnik išče kredit č) kontokorent. XIV. Trgovske in obrtne zbornice. a) delokrog, naloge trgovskih in obrtnih zbornic, b) sestava zbornic, c) izdatki zbornic. (Dalje prih.) Vestnik upokoj. učiteljstva. —vp Društvo vpokojenega učiteljstva v Sloveniji v Ljubljani. Odbor je Ir.iel dr.c 9. t «vojn seio. Skle- nilo se je, da se novi člani sprejemajo v' društvo le v prvem letu po njih stalni vpokojitvi, ko predložijo zdravniško spričevalo ali certifikat o svojem zdravju. Društvo prosi, da v slučaju smrti kakega člana njegovi sorodniki pravočasno naznanijo društvu čas pogreba, da bo članom mogoče se istega udeležiti. — M. B. -vp Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je podarila tudi letos »Društvu vpokojenega učiteljstva v Sloveniji lepo zvišano svoto, namreč 500 Din v društveni fond. Za ta blagi dar se iskreno zahvaljuje odbor »Društva vpok. učit. v Sloveniji«, _ Naše narodno prosvetno delo. PSIH A M AS IN N ARODNO - PROSVETNO DELO/ »Kakor so torej razlogi za čim-hitrejše, obširnejše in globlje izobraževanje ljudskih mas radi naglega procesa splošne demokratizacije in socializacije pri nas pusebno važni, tako so tudi očividni razlogi, da ie ravno pri nas posebno potrebno, da z dobro premišljenim in močno organiziranim ljudskim izobraževanjem čimprej ozdravimo slabe posledice vojne, odstranimo njene sledove, pomirjamo, iztrez-nimo razgibane, zburkane in iz ravnotežja vržene ljudske mase in jitn pomagamo, da zopet zadobe in še bolj razvijejo prejšnjo sposobnost v razsojanju o vseh onih vrednotah, ki jih ie vojna premaknila.« Nikola Radojčič, univ. prof. Ko se je pojačalo spoznanje, kako odvisen je ves napredek človeštva od kuburne višine vsakega člana družbe, so se povečale tudi zahteve, ki se stavljajo na vsakega posameznika in ki delajo vsakogar soodgovornega. V modernih demokratskih državah ne more biti skladnega in stalnega napredka brez izobrazbe širokih množic, ki imajo odločevati o najvažnejših državnih poslih, in od čijih razpoloženja za-vise vse smeri celokupnega državnega razvoja. Preostaja samo, posebno pri mladih demokracijah, da se prostrane mase pripravijo za tako odgovorne in daleko-sežne posle, da bi sicer ne dobile s svobodnimi ustavami in naprednimi zakoni v roke nevarnega orožja, s katerim bi delale ne za svoj in splošen napredek, marveč za svoj in tuj propad. Proces demokratizacije in socializacije je danes splošen, silen in v zaletu, a demokratizacija družbe more biti le tedaj stalna in splošno koristna, če se visoko dvigne nivo izobrazbe širokih narodnih mas. $ Ker je očividno tempo demokratizacije in socializacije sedaj zelo hiter, je potreba družabnega izobraževanja zelo aktualna in akutna, ker nastane sicer velika opasnost za državo in družbo, če se izročita odločitvam in razpoloženju neizobraženih množic, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in svoje odgovornosti napram državi in družbi. Ta opasnost se je jasno opažala in obsežno čutila že pred veliko svetovno vojno, od tedaj pa se je zelo povečala in preti z resno občo katastrofo, ki se more preprečiti le z dvignjenjem prosvetnega nivoja mas. V vojni so se namreč povsodi in brezobzirno uničevale visoke in cenjene vrednote, v mnogih slučajih so se izko-reninjali dobri začetki v dviganju izobraženosti širokih ljudskih mas, namenoma so z velikim aparatom tukaj in tam podivjali množice, tirali jih nazaj, da bi jih v vojskovanju porabili v čimvečjo korist za vojno. Narod je treba zopet dvigniti! Ali delo med ljudstvom more biti — kar je posebno važno — dobro organizirano, pametno in temeljito urejeno in v vsakem slučaju vztrajno samo na osnovi prirojene in od starejših sprejete ljubezni do naroda. * Podlaga za delo med ljudstvom je ljubezen do njega. Brez globoke, močne in delotvorne ljubezni do naroda ne more biti uspešnega dela za njegovo izobraževanje, .ker je ta osnova zanj. To je dolžna vsa naša družba, ali ker je doslej samo mladina dokazala, da jc do gotove meje zmožna najhitreje in jjiUpopolneje stresti raz sebe škodljive posledice vojne in najbolj se posvetiti delu za splošni dobrobit, izvira tudi iz te sposobnosti in volje njena dolžnost, da ona v prvi vrsti opravlja ta posel. Zato je delo za mladino prvo, da jo vzgojimo v tem smislu. Šolski odri in pevski zbori. po Zg. Polskava. — Dne 30. julija 1922 je priredila mladina trirazredne osnovne šole v Zg. Polskavi zaključno predstavo in sicer kar štiri igre: »Bra-tovska ljubezen« »Škrat«. »Kaznovani šaljivec«, »Cista vest« ter deklamacije in Detje. Ljudstvo, ki se ga je nabralo prav lepo število, je kar strmelo, kaj zmorejo otroci, celo iz 1. šolskega leta (Vojka Reismanova).. Ves trud za to krasno uspelo prireditev sta imela ga. dr. Reismanova ter njen oče naduč. Sabati in sin Baldo. Gledalci, ki so se izvrstno zabavali in imeli edinole užitek, pač niso imeli pojma, koliko napora in »ožrtvovalnosti je bilo treba v dosego tako lepega uspeha. — R—r. —po Gorenji Logatec. V proslavo poroke Nj. Velič. kralja Aleksandra I. s princesinjo Marijo je priredila tukajšnja šolska mladina z učiteljstvom dne 17. in 19. junija t. !. mladinski narodni igrokaz »Kralj Matjaž«. Priznati se mora. da je igra- ki jo posebno povzdigujejo krasne pesmi v splošnem izvrstno uspela. Vsi igralci so svoje uloge dobro rešili. Prav primerno in slikovito so bili opravljeni kralj Matjaž in Alenčica. puščavnik, škrat, vile deklice v narodnih nošah, vojaki in drugi. Tudi petje, spremljevano z glasovirjem ie bilo izborilo. S tako igro se v resnici pri mladini kakor tudi pri odraslih vzbuja čut prave domovinske ljubezni. — Ze tretjič po prevratu ie pokazala naša mladina, da se zna spretno kretati na odru. — Otroško navdušenje rodi med ljudstvom zado-voljnost ki je sodelujočemu učiteljstvu najlepše plačilo za trud, ki ga povzročajo otroške prireditve. Po vzpodbudi učiteljstva so se v spomin kraljeve poroke nabirali v občini darovi za »Dečji dom kraljice Marije«. Občina ie prispevala v ta namen 500 Din. a drugi domačini 434 Din, skupno 934 Din. Književnost in umetnost. * Odborniki iz brošure univ. prof. Nikola Radojčiča »Delo dijaštva za narod«. Založba »Jug« — Ljubljana. —k Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Šarabon. Maloštevilni in vrhutega med tri države razkosani Slovenci ne bomo nikdar igrali važne politične vloge. Položaj naših bratov v Ko-rotanu in ob sinji Adriji pa nam nalaga dolžnost, da vztrajamo v idealih svojih dedov: na prosvetnem polju stopiti med prve narode sveta ter se osvoboditi in okrepiti gospodarsko, vzgledujoč se po Čehih, Švicarjih in malih severnoger-manskih narodih. Ne straši naj nas mali naš broj! vsaj gospodovati in izkoriščati niti ne želimo; tem lažje pa se poglobimo v svojih težnjah, tem smotrneje zasledujemo določno svoje cilje. Temelj stremljenju nam polaga šola: toda šolski pouk ostane brezploden, če v praktičnem življenju ne nadaljujemo na njegovi osnovi. Geografija je veda o površini zemlje; površine ji doslej človek skoraj nič ni pretvoril. Da se preživi, je sprva nabiral plodove in korenja, lovil na suhem in v vodi. Ko pa bera in lov nista več prehranjevala razmnoživših se množic, začel je gojiti koristne rastline in udomačil živali. Zatrl je zveri, ujede in zajede. Iztrebil je puščavo v travnik, preoral pašnik v njivo; tu goji koristne in potrebne rastlinske vrste, izboljšujoč in oplemenjujoč jih; uničuje pa plevel in neštete rastlinske zajedalce. Zemljedel-cu je postavil vasi, sezidal mesta obrtniku, trgovcu in činovniku; da olajša promet, zgradil je ceste, pota, mostove ter končno železnice itd. Učeč se zemlje-pisja v šoli. občutili smo vedno spone političnih mej, često nevarnih in skrajno krivičnih. Nekako oddahneš se, čitajoč gospodarsko geografijo: bujno življenje vzplapola na kopnem in vodah, pred očmi dozorevajo pestri plodovi neumornih rok. S pričujočim ličnim delom je Šarabon izpolnil zevajočo vrzel. Hvaležno bode temeljita njegova predavanja sprejel vsak izobraženec pa tudi priprost človek. Prepotrebno priročno knjižico je izročil vedno naraščujočemu številu trgovskih strokovnjakov, poklicanih, da zatro v trgovini nesolidno armado šuš-marjev, verižnikov, navijalcev cen in drugih nikdar sitih zajedalcev. Naprednemu kmetovalcu je odprl pogled po šir- nem svetu. Narodnemu gospodarju je podal v kratki, jedrnati, lahkoumljivi domači besedi to. kar smo poprej iskali v mnogih spisih najbolj kulturnih narodov. Da je knjiga res dobra in posnetek najboljšega. jamči nam že ime pisateljevo. Šarabon piše dokaj zanimivo in zelo pregledno. »Zgodovinski razvoj trgovine« zanima pač vsakogar. »Človek v naravi«, »kolonizacija« nam vzbudita mlade spomine, ko smo čitali Gerstii-ckerja. \ »produkciji« se seznanimo z malone vsemi rastlinami, ki nam nudijo živež, odejo, leke in nasladila itd.; tu srečamo koristne živali ter prepotrebne in dragocene minerale. Kako neznatna je jugoslovenska produkcija in kako primitivno trgujemo in prometujmo mi! Slu-šajoc » o morju«, vzklikamo z nesrečnimi vojniki Cira mL, thalassa, thalassa (morje, morje). »Gradba ladij in pristanišča« zaključujeta vzorno delo; »Naravno zaledje Trsta in Reke je slovansko. S pristanišči imamo odprto pot v celi svet, tu na morju bomo dobili velikoixiteznost in se oprostili ozkih teritorialnih spon«. Več nego sto (nemških, angleških, francoskih in italijanskih) spisov je proučil pisatelj (znan tudi kot odličen poliglot), polagajoč temelj prvi slovenski gospodarski geografiji!«. Odveč bi bilo knjigo posebej priporočati; želeli bi jej prav skoro druge izdaje; toda žal, podatki zadnjega desetletja (svetovna vojna) nam ne bi podali jasnejše slike nego je pričujoča. Naša gospodarska organizacija. — g Izkaz darov za Neratov temeljni kamen »Učiteljskemu domu v Mariboru«. Do 12. avgusta 1922. so poslale sledeče šole naslednje zneske: (navajamo samo šole ne pa imen darovalcev. Katere šole so vrnile nabiralne pole, znači prva številka število' darovalcev in darovalk, druga pa debelo tiskana znesek v dinarjih.) Marihor mesto: Deška I. 11—75, deška II. 5-50, deška 111. 10—50, deška IV.?—50, dekliška L?-38, dekliška II.?—40. dekliška III.?—40, dekliška IV.?—30, deška meščanska 13—65, dekliška meščanska I. 3—30, državno moško učiteljišče 14—78, Pavel Unger, nad-učit .v pok. 5, Anton Farčnik ravnatelj v pok. 25. Skupaj torej 576 Din. Odzvale so se vse šole razun ene. In Mariborčani ne bodo sami potrebovali UD! Maribor okolica: Fram 5 25, Studenci deška 8—50, Studenci dekliška 6—30, Ruše 5—50, Hoče 5—24, Pobrež-je 9—45, Slivnica pri Mariboru 5- 35, Sv. Lovrenc nad Mariborom 5—50, Race 4—20, Limbuš 5—50, Puščava 3—30, Iezno 3- 15, Zg. Kungota 2—15, Sp. Kungota 2—20, Radvanje 6—60, Sv. Križ pri Mariboru 2—10, Krčevina 13—115, Sv. Duh na Ostrem vrhu 2—20, Sv. Jakob v Slov. goricah 5—50, Šmar-jeta ob Pesnici 4—85, Kamnica?- 50, Podova 3—15. Skupaj 22 šol 864 Din. Kje je pa še drugih 13 šol?! Če jim ni za UD, naj bi vsaj počastile spomin velikega pokojnika! Sv. Lenart v Slov. goricah: Sv. Jurij v Slov. goricah 4—16, Sv. Barbara pri Vurbergu 3—25, Sv. Trojica 4—25, Sv. Benedikt 4—25, Sv. Anton 5 25. Skupaj 5 šol 116 Din. Dva svetnika sta pozabila na UD in na pok. Nerata! Kaj je vzrok? Današnji izkaz izkazuje skupno vsoto 1556 Din. Vzel sem 3 najboljše okraje. Prihodnjič pridejo drugi, manj razvese- ljivi na vrsto. — Za odbor UD — Hren. Iz naše stanovske organizacije. II. pokrajinska skupščina UJU poverj. Ljubljana dne 2. in 3. sept. na Bledu. Dele g a t i: XXIX. Kranjsko učit. društvo. —• Delegata: 57. Luznar Fran — Primskovo pri Kranju: 58. Lapajne Josip — Cerklje pri Kranju. - Namestniki: 57. Miklavči-čeva Janja — Kranj; 58. Hajnriharjeva Dora — Trboje. XXX. Savinjsko učit. društvo. — Del.: 59. Koch Dore — Loke; 60. Mikli-čeva Minka. Nam.: 59. Mikličeva Julija obe Gomilsko; 60. —? XXXI. Šmarsko - rogaško učit; društvo. — Del.: 61. Šumer Hinko — Šmarje pri Jelšah; 62. Verk Miloš — Sv. Križ pri Rog. Slatini. — Nam.: 61. Volavšek Anton — Sv. Ema; 62. Leckerjeva Tilka — Št. Vid pri Grobelnem. Moralna stanovska dolžnost vseh delegatov je, da se udeleže skupščine dne 3. septembra. — Člani odsekov morajo biti vsekakor prisotni že v soboto 2. septembra dopoldan, ko se prično razprave v odsekih. Istotako vsi člani širje-ga sosveta,- ki ga tvorijo poleg članov ožjega sosveta vsi predsedniki okrajnih učit. društev. Člani odsekov so: 1. Stanovsko - polit, odsek: Rajšp Josip, Črnagoj Fran, Šumer Hinko, Škulj Andrej. Sodnikova Marija; 2. Časnikarsko - književni odsek: Dimnik Ivan. Plesničar Pavel, Hren Anton, Zupančičeva Vita; 3. Pedagoško, didaktični odsek: Hočevar Maks, Flere Pavel, Černej Ivan, Scheligova lr-ma; 4. Gospodarski odsek: Lapajne Josip, Bernot Ivan, Likozar Anton, Pristovšek Fran, Voglar Fran. V zadevi polovične voznine: Vsi udeleženci skupščine bodo imeli na progah južne železnice 50% za II. ali III., razred popusta od izhodne postaje do Ljubljane gl. k. Odprava se vrši na ta način, da kupi vsak udeleženec pri vstopni postaji celo enosmerno vozno karto; in istotam zahteva, da se mu žigosa z mokrim postajnim dnevnim žigom. Tako žigosana karta velja v zvezi z izkaznico tudi za povratek, torej v Ljubljani karte ni oddati. Prekinjenje vožnje ni dopustno. Ugodnost polovične voznine velja od 30. avgusta do 6. septembra t. 1. Primerno število izkaznic razpošljemo te dni na vse predsednike okrajnih društev, ker jih je vsem posameznim nemogoče dostaviti. Dobiti je izkaznice tudi pri strokovnem tajništvu v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani. — Na obratno stran izkaznice mora vsakdo napisati sledečo klavzulo: Z odlokom št. 3077 II./22 obrat, ravnat, juž. žel. dovoljen 50% popust voznih cen potniških vlakov za enkratno vožnjo od vstopne postaje do Ljubljane gl. k. in nazaj v času od 30. avgusta do 6. septembra t. 1. — Prednjo stran izkaznice je istotako izpolniti. Le tako izpolnjene izkaznice imajo veljavo. Za državne proge še nimamo doslej na našo vlogo na ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu nikake rešitve. Na našo ponovno brzojavno urgenco čakamo odgovora. Čim dospe povoljen odgovor, obvestimo pravočasno. Izkaznice bi v tem slučaju veljale iste kot za južno železnico. Važno za vse udeležence naše pokrajinske skupščine na Bledu. Vsi oni tovariši ozir. tovarišice, ki se udeleže 2. pokr. skupščine na Bledu ter reflektirajo na hrano in stanovanje, prosim, da mi to javijo na dopisnici najkasneje do 31. t m., in sicer za koliko dni. Za one, ki bi tega ne sporočili do omenjenega dne, odbor ne more poskrbeti za stanovanje. Ob prihodu na Bled naj se vsak udeleženec javi v pisarni zdraviliške komisije v »Blejskem domu«, kjer dobi nakazilo za stanovanje ozir. hrano. Cene posteljam za eno noč bodo od 6—12.50 Din. — Kosilo: 1. Juha, meso, dve prikuhi 11.50 Din; 2. Juha, pečenka, dve prikuhi 13.50 Din; 3. Kosilo pod 1. in 2. z močnato jedjo 2.50 Din več. — Večerja od 10—12 Din. Toliko v vednost da se ne bo kdo ustrašil Bleda, ki je razkričan kot drag ter vsled tega mogoče ne bi prišel na skupščino. — Leopold B a e b 1 e r . učitelj. Bled I. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Šarabon. Cena vezani knjigi Din 45.— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. —kpl Češkoslovaška republika. Sestavil dr. Vinko Šarabon. Izdala in založila »Društvena nabavna zadruga v Ljubljani«. Natisnila »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. — O knjigi obširneje še izpregovorimo in enako o »Gospodarski geografiji« dr. Vinka Šarabona, ki jo zgoraj omenjamo. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik; Franc Štrukelj. Last in zaL UJU — poverjen. Ljubljana- Št. 544/IT. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Po odredbi višjega šolskega sveta z dne 3. julija 1922, štev. 6994, se razpisuje na petrazredni deški osnovni šoli v Slov. Bistrici služba za učitelja v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 24. septembra 1922. pri krajnem šolskem svetu v Slov. Bistrici. Okrajni šolski svet slovenjebistriški v Mariboru, dne 19. avgusta 1922. Priloga Učiteljskemu Tovarišu, štev. 34. dne 24. avgusta 1922. (VAN DIMNIK: Država se ima, po uredbi ministrstva o lazdelitvi države na oblasti, razdeliti na 33 -političnih oblasti. Zakon o obči upravi in zakon o oblastni in sreski samoupravi nam podrobno predočujeta delokrog teh oblasti. S politično, administrativno razdelitvijo je prizadeta tudi podlaga za prosvetno - kulturno administrativno razdelitev države. Vprašanje pa je, če ie za državo dobra, ako kratkomalo akceptiramo politične oblasti tudi kot pi »svetne oblasti, ako je to v interesu ustvarjenja enotne jugoslovanske kulture, ki bodi skupna last vseh treh plemen troimenega naroda in ki mora biti najvišje načelo pri vsakem koraku in vsaki Uredbi naše državne prosvetne politike. STATISTIKA/ Predvidene politične oblasti nam nudijo približno sledečo sliko glede števila prebivalstva, šoloobvezne dece, razredov, učiteljstva in' šol: 1. Glede prebivalstva in šoloobvezne dece v državi: šoloobv Oblast: prebivalcev:1 dece:2 1. Ljubljanska (Ljubljana) 512.317 73.188 2. Mariborska (Maribor) 636.786 90.969 3. Kratiš ka (Karlovac) 717.269 102.467 4 Zagrebška (Zagreb) 796.264 113 752 5. Osješka (Osijek) 798.415 114.059 6. Sremska (Vukovar) 407.025 58.146 7. Baška (Novi Sad) 584:001 83.428 8. Beograjska (Beograd) 869.004 124.143 9. Podunavska (Smederevo) 402.421 57.488 10. Podrinjska (Šabac) 128.358 — IS.336 11. Valjevska (Valjevo) 133.984 19.140 12. Šumadinska (Kragujevac) 241.862 — 34.551 13. Moravska (čupria) 183.959 — 26.279 14. Požarevaška (Požarevac) 218.959 - 31.265 15. Timoška (Zaječar) 240.506 — 34.358 16. Niška (Niš) 432273 61.753 17. Vranjska (Vranje) 249.321 35.617 18. Kosovska (Priština) 418.052 - - 59.721 19 Skopska (Skoplje) 363.797 51.971 20. Bregalniška (Štip) 104.460 14.922 21. Bitoljska (Bitolj) 343.446 — 49.063 22. Raška (Čačak) 287.333 — 11.047 23. Užiška (Užice) 214.271 — 30.610 24. Kruševska (Kruševac) 152.976 — 21.853 25. Zetska Cetinje) 341.266 — 48.752 26. Splitska (Split) 461.692 — 65.956 27. Dubrovniška (Dubrovnik) 215.884 — 30.840 28. Tuzlanska (Tuzla) 547.410 — 78.201 29. Sarajevska (Sarajevo) 388.451 — 55.493 30 Mostarska (Mostar) 375.089 — 53.584 31. Travniška (Travnik) 279.414 — 39.916 32. Vrbaška (Banjaluka) 605.593 — 86.513 33. Bihaška (Bihač) 366.294 52.327 II. Potrebno povprečno število razredov in učiteljstva v državi: Razredov in učiteljstva:3 - šol:" 1. Ljubljanska oblast 1.219 — 405 2 Mariborska oblast 1.516 — 505 3. Krajiška oblast 1.707 — 569 4. Zagrebška oblast 1.897 — 632 5. Osješka oblast 1.900 — 633 6. Sremska oblast 969 - 323 7. Baška oblast 1.390 463 8. Beograjska oblast 2.069 — 689 9. Podunavska oblast 958 — 319 10. Podrinjska oblast 305 — 101 11 Valjevska oblast 319 106 12. Šumadinska oblast 575 — 191 13. Moravska oblast 437 — 146 14. Požarevška oblast 521 — 173 15. Timoška oblast 572 — 190 16. Niška oblast 1.029 — 343 17 Vranjska oblast 593 — 197 18. Kosovska oblast 995 — 331 19 Skopska oblast 866 — 288 20. Bregalniška oblast 248 — 82 21. Bitoljska oblast 817 — 272 22. Raška oblast 684 — 228 23. Užiška oblast 510 — 170 24. Kruševška oblast 364 — 121 25. Zetska oblast 812 — 270 26. Spitska oblast 1.099 — 366 27. Dubrovniška oblast 514 — 171 28. Tuzlanska oblast 1.303 — 434 29. Sarajevska oblast 924 — 308 30. Mostarska oblast 893 — 298 31. Travniška oblast 665 — 221 32. Vrbaška oblast 1.443 — 481 33. Bihaška oblast 872 — 290 To bi bila povprečna števila šoloobvezne dece, razredov, učiteljstva in šol iv posameznih oblastih, ki bi odgovarjala številu prebivalstva [>o posameznih oblastih. Niikakor ni to faktično * Vse pod štev. 1 do 18 naznačene pripombe -— v kolikor niso v prilogi — se nahajajo zaradi Pomanjkanja prostora med noticami iste številke Učit. Tov.« današnje stadije šolstva, ampak bo šele naloga zakona za osnovne šole, da dovede osnovno šolstvo v naši državi na gori navedeno stopnjo, ki je minimalno število, potrebno za uspešno po-vzdigo splošne ljudske izobrazbe in prosvete v dnžatvi.o Ta števila nam morajo biti pa tudi podlaga, ko presojamo potrebo uredbe šolske uprave. Nikakor današnje faktično stanje, ampak le račun, ki jemlje v obzir potrebno stanje šolstva za državo, nam omogoča velikopotezno ureditev prosvetne uprave. Le ta števila zamorejo biti trden temelj za razdelitev države v kulturno-prosvetne oblasti in ureditev državne prosvetno uprave, bodisi v personalnem ali teritorijalnenl oziru. Seveda niso v tem oziru nič manj važna tudi druga principijalna in načelna vprašanja, ki pridejo pri tej ureditvi v poštev. SAMOUPRAVA (AVTONOMIJA) ŠOLSTVA. Samouprava šolstva se zrcali v tem, da se loči prosvetna uprava od politične državne uprave v samoupravni oddelek, ne samo v ministrstvu, temveč tudi kot podrejena upravna enota in to do najnižje stopnje; ter, da ie uprava v rokah šolskih strokovnjakov — na vseh stopnjah kakor je enako n. pr. izvedeno pri pošti, sodišču itd. Torej samouprava v teritorijalnem in personalnem pogledu; to pa v svrho čim svobodnejšega razmaha kulturnega in prosvetnega razvoja šolstva in narodne prosvete sploh, ki ima svojo oviro v dejstvu, da se je dosedaj morala razdelitev države v prosvetne oblasti in prosvetno uipraivo sploh, vedno ozirati na teritori-jalno politično razdelitev države in je bila tudi personalno z njo v zvezi. Teritorialna, še bolj pa personalna šolska samouprava je za nas principijaln® vprašanje, temelječe na tehtnih razlogih. NAČRT ŠOLSKEGA ZAKONA — IN PROSVETNA SAMOUPRAVA. Načrt šolskega zakona6 ima z ozirom na piosvetno samoupravo sledeče določbe: 1. Z ozirom na teritorialno razdelitev države v prosvetne oblasti: 01. 172. Z ozirom na uspešno napredovanje osn vnega pouka in narodne prosvete se kraljevina razdeli na prosvetne oblasti. Koliko prosvetnih oblasti je potrebno in katere upravne enote obsegajo, določa ministrski svet na predlog ministra prosvete, z ozirom na terenske in stvarne prosvetne razmere. Ni potrebno, da se prosvetne cblasti zlagajo s samoupravnimi političnimi oblastmi. Čl. 163. Minister prosvete razdeljuje na podlagi predloga prosvetnega inšpektorja in z ozirom na terenske in druge raizmere šole v šolske okraje ter določa sedeže okrajnih šolskih nadzornikov. 2. V personalnem oziru: Čl. 190. Vsaka prosvetna oblast ima svoj oblastni šolski odbor, — itd. Čl. 191. Predsednik oblastnega šolskega odbora je prosvetni inšpektor, nadomešča ga podpredsednik, ki ga izvoli odbor iz svoje srede pri prvi redni seji. POLITIČNA RAZDELITEV DRŽAVE — IN PROSVETNA SAMOUPRAVA. Tem določbam načrta šolskega zakona stoje nasproti določbe »uredbe o razdelitvi države na oblasti«?, ->zakona o obči upravi«» in »zakona v oblastni in sreski samoupravi«.» V personalnem oziru: Zakon o obči upravi: Člen 1.: V občo upravo spadajo vsi posli iz sedanje pristojnosti ministrov za notranje posle, za p r o s v e t o itd. Čl. 2. Posle obče upraive opravlja po navodilih v mejah zakona in pod nadzorstvom pristojnih ministrov v oblasti oblastni veliki župan, v srezu (kotaru. okraju) sreski poglavar. Čl. 6. Obči upravi v oblasti načeljuje veliki župan. Njemu so podrejeni vsi uradi in organi obče uprave v oblasti; v mejah svoje pristojnosti jim daje naloge in navodila ter sprejema njih poročila. Veliki župan je glede poslov, ki spadajo v pristojnost ministra za notranje posle, podrejen temu ministru, a glede poslov, ki spadajo v pristojnost drugih ministrov, d o t i č n i m ministrom. Čl. 8. Za opravljanje poslov se dodeljuje velikemu županu potrebno število pravnih in strokovnih referentov in pomožnega osobja itd. Čl. 18. Sreski poglavar je neposredni izvrševalec obče upravne oblasti v srezu ter je pod nadzorstvom oblastnega velikega župana. V njegovo pristojnost spadajo vsi posli obče uprave razen onih, ki so s posebnimi predpisi naloženi drugemu oblastvu. Čl. 19. Sreskemu poglavarju se dodeljujejo po potrebi pravni in posebni strokovni referenti: sanitetni, tehniški, prosvetni itd. kakor tudi potrebno pomožno osobje. 2. V teritorijalnem oziru: Uredba o razdelitvi države na oblasti: Čl. 2. Dve ali več manjših oblasti je dopustno spojiti v eno večjo. Dokončno odločajo o tem oblastne skupščine dotičnlh oblasti. Vendar pa tudi tako obrazovana oblast ne sme imeti več nego 800.000 prebivalcev. Zakon o oblastni in sreski samoupravi: Čl. 88. Za izvrševanje večjih ekonomskih in kulturnih poslov, ki bi zahtevali skupno delovanje, se smeta dve ali več oblasti združiti. O tem odločalo oblastne skupščine z odobritvijo kraljevske vlade. Čl. 2. V področje oblastne samouprave spadajo ti-le posli: 10. sodelovanje pri pospeševanju prosvete v oblasti; 11. sodelovanje pri strokovnem izobraževanju v oblasti; itd. Zakon o obči upravi: Čl. 20. Po posebnih razmerah smejo biti posamezni strokovni referenti postavljeni tudi l za dva ali več srezov. Sedež dotičnega referenta določa, na predlog obl. velikega župana, minister za notranje posle sporazumno z ministrom dotlčne stroke. V večjih srezih sme minister za notranje posle, na predlog obl. vel. župana, za posamezne kraje, ki so daleč od sreskega sedeža, ustanoviti sreske ¡»postave. Sreski izpostavi načelju-je uradnik s predpisanimi izpiti, ki ga določi za to minister za notranje posle na predlog obl. VeL župana. Ostalo osobje trni določa oblastni veliki župan, itd. KULTURNO U J EDIN JEN JE IN UPRAVNA RAZDELITEV DRŽAVE. Da ie naš smoter priti čimprej tudi do vsem skupne in lastne enotne jugoslovanske kulture, o tem ni dvoma. Lahko bomo nazvali to enotno kulturo tudi državno kulturo, ker ie naša država nacionalna država in bo toTei ta enotna kultura tudi nacionalna kultura. Raott- i nati moramo s činjenico današnje raz- j ličnosti kulture v državi, ki se deli po kulturnih : skupinah, do danes še nepoznavajočlh se kul-turno med seboj, si kulturno v masi tujih, a stremečih za ujedinjenjem vsega kulturno do- j brega od vsake skupine, v enotno jugoslovansko j kulturo, in g rade čim in izpopolnijevajočim to kulturo kot državno nacijonalno kulturo. Razdelitev države na oblasti vpliva gotovo tudi na ta naš kulturni cilj države in je gotovo velik predpogoj državne bodočnosti: ker kulturno propadajoče držatve propadajo tudi politično! V tem oziru se pojavlja dvoje vprašanj: Ali je važnejši in višji kulturni moment ali admi- | nistrativni moment pri razdelitve države? Kul-| turni moment zahteva čim večjih, torej močnei • ših kulturnih enot; administrativni moment pa zahteva manjših in hitro poslujo/čih enot. Kulturni moment zahteva velikih enot, kot gospodarski, da mu je zasigurana življenska sposobnost, male enote gospodarsko in kulturno le životarijo. vegitirajo! Pojavlja se torej vprašanje kulturnih — prosvetnih oblasti m političnih — administrativnih oblasti. Ni dovolj, če se zrcali stremljenje h kulturnemu zbližanju in enotnosti le v kulturnem centru — ministrstvu prosvete — razblini in razprši se pa podrejene kulturne centre. Razdeliti sedanje kulturne skupine, s poll-t'čno razdelitvijo države, se pravi oslabiti sedanje že organizirane kulturne celote na škodo kulturnemu napredku njih samih in na škodo zbližanju hi kulturnemu ujedinjenju teh celot v močno edinstveno jugoslovansko kulturo; to se pravi pognati jih v centrifugalni vrtinec, še v več kulturnih smeri; to se pravi vzeti jim živ-Ijensko moč velikopoteznega kulturnega življenja. Čimveč prosvetnih oblasti, temveč različnosti in tem manj enotnosti! Priznati moramo, da se mora v javni kulturi zrcaliti tudi značaj splošnih razmer in da mora tudi v organizacije prosvete priti do izraza državnopravnih razmer. Vendar je pa paziti, da se ne razdrobi in razprši pri tem ono, kar nam more v resnici ostati skupnega, da se ne razprši v več smeri javna izobrazba, da se ne razprši v centrifugalni vrtinec kultura. Ako je kai, kar nam mora biti skupnega, je to prav gotovo kultura. Samo duševni princip zmore različne neenakosti, ki pri nas obstojajo, od časa do časa polagoma izravnati in dovesti ščasoma dc popolne edinosti, ki ¡o zahteva močna državna kultura na kateri naj temelji močna država. Vrhovni princip naše državne prosvetne politike in z njo ureditev prosvetne uprave mo- ra stremrti za tem. da kulturno ojači — in ne «oslabi! vse sedanje kulturne činitelje in odločno zahteva v to svrho večjih prosvetnih oblasti, kakor so dosedanje politične. VRHOVNI KULTURNI PRINCIP — ŠOLSTVO IN RAZDELITEV DRŽAVE. Gotovo je šolstvo prvi nositelj in faktor za uresničenje gorenjega kulturnega principa: torej se mora tudi na gorenji kulturni princip in na njega smotre ozirati v prvi vrsti pri ureditvi šolstva in prosvetne uprave; v prvi vrsti osnovnega šolstva. Zavedati se moramo, da izpričevalo in merilo za stopnjo državne kulture ni izobrazba posameznih protežiranih in posedujočih stanov in razredov, temveč je ravno splošna izobrazba, ki jo goji osnovno šolstvo. Ona je temelj tega» kar potrebuje država in prosvetna uprava, da izpelije reforme na višjih stopjah šolstva. Potreba ustvarjenja zdrave in močne jugoslovanske kulture narekuje vzporedno zahtevo regeneracije bodočih generacij v kulturnem stremljenju ir. tozadevnem državnem čustvovanju, da bo izšla naša država kot enotna pomlajena sila na kulturno, politično in gospodarsko polje Evrope in svetovne trgovine; gre tudi za to, da se v vseh državljanih vzbudi čut enotne državne jugoslovanske kulture in se ga v njih dviga in v njih ohrani — in to doseže le šola. Zato pa ne zadošča le enotno vodstvo v glavnih vprašanjih naše prosvetne politike in upravne ureditve, temveč tem enotnejše vodstvo in ureditev tudi v podrobnih vprašanjih, da se z njimi ne razblini in uniči to, po čemer stremi vrhovni kulturni princip; potreba je tem tesnejše zveze tudi podrejenih prosvetno-kulturnih enot, ki morajo biti v to svrho tem večje, da se ne bo gnalo z administrativnimi neenakostmi vrhovni kulturni princip v centrifugalni vrtinec upravne needinosti, ki vodi do kočnega razpada in oslabljenja smotra edinstvene državne kulture. Neobhodna potreba je v to svrho uveljaviti člen 88 zakona o oblastni in sreski samoupravi in združiti več političnih oblasti v skupne kulturno prosvetne oblasti. Ne v svrho administrativnih načel, ampak v svrho kulturno-prosvetnih stremljenj in izpeljave zakonov in odredb, v svrho enotnosti kulturno-prosvetnih stremljenj, ki jih zakoni in odredbe ne predvidevajo, je to potrebno. SKUPNI ŠOLSKI ODBORI ZA VEČ DRŽ. POLIT. OBLASTI. In temu kulturno-prosvetnemu stremljenju daje smer Oblastni Šolski Odbor (naš višji ŠDlski svet), katerega nalogo predvideva čl. 193 načrta šolskega zakona. Ta oblastni šolski odbor bi moral biti skttpen za več politiških oblasti, v smislu čl. 88 zak. o oblastni in sreski upravi, in b' bil predstavitelj kulturno-prosvetne smeri doiič-ne prosvetne oblasti in kulturne celote.10 Vodstvo te prosvetne oblasti predvideva čl. 173 načrta šol. zak., ki se glasi: »V vsaki prosvetni oblasti se imenuje s kraljevim ukazom, na predlog ministra prosvete, po enega11 višjega šol. nadzornika prosvetnega inšpektorja itd.« S tem bi bila osigurana smer, da se stremljenje k edinstveni skupni kulturi ne razblini in ne razprši tudi z administrativno — načelnimi ukrepi in s šolstvom sploh. Tesnejšo kulturno vez in smer v šolstvu nam osigurajo tudi členi načrta šolskega zakona. ki govore o svetovnih šolskih zastopih: Čl. 201 pravi: Vsi nastavniki državnih osnovnih šol v jed nem šolskem srezu tvorijo s r e s k o n a s t a v n i š k o v e č e, kot njega polnopravni člani, — po velikih mestih, kje sta po dva ali več nadzornikov, tvorijo vsi nastavniki, brez ozira na število nadzornikov eno nastavni-škc; veče.« Čl. 205.: »Prosvetni inšpektor skliče enkrat v letu vse šolske nadzornike svoje oblasti v oblastno nadzor niško veče, radi spo-razuma o enotnem delu in postopanju in radi pretresanja važnih, načelnih vprašanj, ki se nanašajo na šolstvo, pouk, ureditev šol, učne knjige, učne načrte in vse drugo, kar se tiče cele oblasti.15 čl. 207.: Kadar se v letu pokaže potreba in možnost, skliče minister prosvete vse oblastne inšpektorje v inšpektorsko več e.13 Te določbe nam vsaj deloma omiliujejo razblin.ienje enotnega prosvetnega dela, ki ga ogroža razdelitev države na 33 političnih oblasti, če ostanejo v isti velikosti tudi prosvetne oblasti. Toliko z ozirom na kulturno stran in kulturne zahteve pri ureditvi šolstva! V administrativno - personalnem pogledu pa moramo priznati, da bi bilo v interesu šol- siva, če bi se število višjih šolskih nadzornikov-inspektorlev skladalo s prosvetnimi strokovnimi referenti po čl. S. zakona o obči upravi, V tem -lučaju bi imeli 33 višjih šolskih nadzornikov (/a, osn. .šolstvo) inšpektorjev, v državi. RAZDELITEV OBLASTI V ŠOLSKE SREZE. Sreske šolske nadzornike in njih število urejuje čl. 162. načrta šolskega zakona, ki se Klasi: Radi stalnega strokovnega in instruktiv-nega nadzorstva imenuje minister prosvete na vsakih 50 do SO razredov (oddelenj) osnovne šole. zabavišč in drugih prosvetnih ustanov po onega šolskega nadzornika.« Na podlagi te določbe bi imeli v posameznih političnih oblastih povprečno sledeče število šolskih nadzornikov in okroglo tudi toliko šolskih srezov:" 1. Ljubljanska obl. 17 š. nadz. in šol. srezov 2. Mariborska obl. 21 » » » » » 3. Kraiiška obl. 24 » » » » 4. Zagrebška obl. 27 » » » » ■ 5. Osješka obl. 27 » » » » » 6. Sremska, obl. 13 » » » » » 7. Baška obl. 20 » » » » » 8. Beograjska obl. 30 m » » » » 9 Podunavska obl. 13 » » » » 10. Podrmjska obl. 5 » » » » » 11. Valjevska obl. 5 » » » » » . 12. Sum ad in »k a obl. 8 » » » » » 13. Moravska obl. 6 » » » » » 14. Požareška obl. 7 » » » » .» 15. T i moška obl. 8 » » » » 16. Niška obl. 15 » » y> » 17. Vranjska obl. 8 » » » » » 18. Kosovska obl. 14 » » » » 19 Skopska obl. 12 » » » » y> 20. Bregalniška obl. 3 » » » » » 21. Bitoliska obl. 11 » » » » » 22 Raška obl. 10 » » » » » 23. Užiška obl. 8 » » » » » 24. Kruševska obl. 5 » » » » 25. Zetska obl. 12 » » » » » 26. Splitska obl. 16 » » » >> 27. Dubrovniška obl. 8 » • » » » 28. Tuzlanska obl. 20 » » » » 29 Sarajevska obl. 13 » » » » » 31! Mostarska obl. 12 » » » » » 31. Travniška obl. 10 » » » » » ."■2 Vrbašku obl. 20 » » » » » .33. Bihaška obl. 13 » » » » » Vsega bi bilo v državi okroglo, na podlagi te odmere, -441 šolskih srezov. Organizacijo šolskih srezov urejuje člen 163 načrta šol. zakona, ki se glasi: »Minister prosvete razvršča po predlogu prosvetnega inšpektorja hi z ozirom na terenske in druge prilike Šole v šolske sreze hi določa središče sre-skih šolskih nadzornikov.« S tako ureditvijo bi bila hitra in točiva šolska administracija dovolj osigurana, če bo le centrala ustrezala tudi temu načelu: razdelitev države v večje prosvetne oblasti in taki oblastni šolski odbori nam pa pripomorejo potom prosvete tudi do čimvečje enotnosti v kulturnih stremljenjih in do čim hitrejšega kulturnega zbli-žanja. Ne razbile bi se s šolstvom sedanje že organizirane kulturtie enote v državi. ADMINISTRACIJA PERSONALIJ IN PROSVETNE OBLASTI. Večje prosvetne oblasti od političnih tudi ne bi ovirale hitre administracije personalij. na-moščenj in drugih personalnih zadev, ker načrt šol. zakona predvideva posebne komisije za nameščanja in se čl. 132 glasi: »Izbiranje kandidatov (za nameščenje) v vsaki prosvetni oblasti vrši posebna komisija, ki sestoji: iz prosvetnega inšpektorja kot predsednika, jednega šolskega nadzornika iz oblasti, ki ga vsako leto imenuje minister prosvete, in po jednega učitelja iz vsakega nadzorovalnega sreza, ki ga izbere na tri leta sreski nastaniški zbor s tajnim in neposrednim glasovanjem. Cl. 139.: Osrednjo namestilno komisija v ministrstvu prosvete tvorijo: načelnik oddelka za osnovo šolstva in štiri člani, ki jih izbere glavni prosvetni svet.15 Ta komisija pregleda delo oblastnih komisij in predlaga ministru prosvete. katere kandidate je treba namestiti. Kakor priznavamo v kulturnem oziru potrebo centralizacije, tako priznavamo v administrativnem oziru potrebo decentralizacije, t. j. organizacijo tozadevne ureditve v obliki, kakršno predstavljajo politične oblasti, ker je potreba posebno v vseh personalnih zadevah hitrega poslovanja. Iz administrativnih razlogov smo se izrekli za področje delokroga viš. šol. nadz. — inšpektorjev v enakem obsegu kot ga tvorijo drž polit, oblasti in za ravno toliko štev. prosv. inšpektorjev za osnovno šolstvo; iz istega, administrativnega razloga in hitrega reševanja personalnih zadev se moramo tudi izreči za področja delokroga namestilnih komisij v območju politiSkih oblasti. Izločitev personalnih zadev iz kompetence oblastnih šolskih odborov bo le v interesu prosvete in šolstva samega, torej tudi njih decentralizacija ne bo na škodo našemu vrhovnemu cilju temveč nasprotno, bo s hitrim poslovanjem vzbujala zadovoljnost naštavništva. Izreči se torej moramo za ustanovitev na-mestilne komisije v vsaki politični oblasta. oT om b i s! olfrS PROSVETNE OBLASTI. Povdarjali smo kulturne in administrativne interese, kako bi bili bolje zastopani, če prevzame njih kompetencO prosvetna ali politična obiast. Z raz bi in jen jem in razcepljeniem države na še več kulturnih centrov bo trpela enotnost in se bomo kulturno diferencirali še bolj ter se še bolj odtujili drug drugemu; stremljenje k skupni enotni jugoslovanski kulturi bo občutno oslabljeno. Sedanjih, kulturnih, že organiziranih celot, se ne da brez občutne škode odpraviti), jih moramo upoštevati pri gradnji! skupne enotne jugoslovanske kulture in moramo računati -z njimi. Ni to tradicijonalnost, temveč je trezen prevdarek zdravega razuma! Oglejmo si samo faktorje, ki tvorijo vez teh sedanjih kulturno - prosvetnih enot: Predvsem so visoke šole, ki tvorijo gotove enote in i odvračajo gotov krog v kulturno smer k sebi: V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, juridična fakulteta v Subotici in filozofska v Skoplju. Druge višje šole v teh in še drugih krajih, Temu stremljenju je podvrženo srednje, strokovno in osnovno šolstvo. In enako ie kulturno že organizirana v enakem področju tudi splošna ljudska prosveta. Književne Matice in zadruge v Ljubljani, Zagrebu. Novem Sadu. Sarajevu, Beogradu itd. In nebroj časopisov in revij: leposlovnih, strokovnih, prosvetnih itd., ki tvorijo močno vez kulturnega stremljenja Nebroj kulturnih društev in njih zveze. Tega vsega ni mogoče nadomestiti z ustanavljanjem novih kulturnih centrov v političnih oblastih; nenaravno je nasilno razbiti sedanje kulturne celote; krivično je z mejami političnih oblasti omejiti kulturni razvoj teh celot; poleg tega ie pa z razcepljenjem ogrožena tudi eksistenca marsikatere teh kulturnih institucij, ki črpajo svoja sredstva za obstanek lahko le iz velikega teritorija. In ta izvenšol-s k a prosveta ii i m a I faktor pri kulturni p o v z d i g i države. Zakon se bo različno izvajal, še na ve>č delov in več kulturnih smeri z odredbami. Zato je edino pravilno, uveljaviti načelo načrta šolskega zakona, da se ni potreba prosvetnim oblastim skladati samo z eno politično oblastjo, in da ostanejo idejne šolske korporacije, ki sklepajo o načelnih prosvetnih vprašanjih (oblastni šolski odbori), skupne, organiznjoče se po seda i jih kulturnih celotah in centrih. Zagotovitev močnih kulturno - ¡prosvetnih centrov, ki bodo podlaga za čim enotnejšo državno iugoslotvansko kulturo in čim enotnejšo prosvetno politiko in upravo se izvrši le lahko potom sedanjih kulturno - prosvetnih centrov. In ti naši kulturno - prosvetni centri so: 1. Skoplje: s Štipom, Vranjo, Bitoljem in Prištino. 2. Kragujevac: z Nišem. Zaječarem. Ču- prijem, Čačakom in Kruševcem. 3. Beograd: s Požarevacem, Žabcem, Srne- derovem, Užicarn in Valjevom. 4. Novi Sad: z Vukovarjem in Osjekoni. 5. Sarajevo: s Tuzlo, Banjalnko, Travni- kom in Bihačem. 6. Split: z Dubrovnikom, Mostarom in Ce- tinijaim. 7. Zagreb: s Karlovcem. 8. Ljubljana: z Mariborom. Terenske razmere bodo pa odločale, ako se pridele tudi Mostar in Cetinje ali ostaneta samostojni prosvetni oblasti in ako se eventualno iz važnih drugih ozirov drugače pridelj kaka druga politična oblast. Take ¡prosvetne oblasti bi osigurale splošnim ljudsko kulturno - prosvetnim napravam, ki tvorijo našo izvenšolsko prosveto. življensko moč. UČITELJSKI STAN IN DELITEV DRŽAVE. Predvsem je dobro šolstvo odvisno od dobrega učiteljstva, ker dobro učitelistvo lahko kaj napravi iz najslabšega sistema in nasprotno, najboljši sistem v rokah slabega učiteljstva nič ne pomaga. Učitelistvo je središče okrog katerega se suče vse šolstvo, ono je duševni element, ki vpliva oplodujoče na prosveto vobče in posebno na šolstvo Če hočemo vzbuditi čut za držatvno kulturno skupnost, za državno misel, čut za skupno državno kulturo, potem ne smemo one, ki so poklicani v ljudstvu in mladini 'vzbujati in ohraniti ta čut razdeliti v premnogo malih skupin, ki ne bodo mogle predstavljati niti življenja sposobne niti velrkotezne kulturne celote, ampak bodo več ali manj preprežene z nitmi lokalnega patrijotizma in malega kulturnega obzorja. Če razpršimo učiteljski stan v tak centrifugalni vrtinec, tedaj lahko pričakujemo, da bo v tako centrifugalno smer prišla tudi vsa izven-šolska, splošna ljudska prosveta in se bo ta smer ugnezdila tudi v šolstvo; pričakovati nam je, da bo vzgojena nova generacija tudi v tem duhu m bo mesto k sredini težila za centrifugalnimi tendencami, ki so podlaga vsaki proti-državni ideji in tudi podlaga notranjemu razkroju. In najnaravnejša in najtrdnejša vez hulturni grupaciji ;n organizaciji učiteljstva so šol. korpo-racije, ki bodo učiteljstvo združevale in organizo- vale za višje kultur, smotre, če bodo večjega obsega; nasprotno pa bodo tudi učiteljstvo razdvajale in tvorile podlago za stremljenja lokalnega patriotizma in separatizma, če bodo manjše in jih bo več! v zadnjem slučaju bbdo tudi onemogočile vsak večji in višji kulturni polet skupin. Pozabljati ne "sunemo, da je učiteljski stan v državi že danes grupiran v kulturne skupine, ki imajo svoje kulturne ustanove: Šolske Matice, strokovno časopisje itd., itd.: pozabljati ne smemo, da so te ustanove velikega pomena za šolstvo in tudi za splošno izvenšolsko ljudsko prosveto. Z razdelitvijo teh učiteljskih kulturnih skupim po 33 polit, oblastih se pa da nehote podlago tudi za kulturno ceplenije, ki bo hkrati pomenilo kulturno oslabljenje ali celo uničenje nekaterih kulturnih institucij, kar bi bilo na škodo naši splošni jugoslovanski kulturi in na škodo našemu vrhovnemu kulturnemu smotru. Iz teh razlogov moramo stremiti za tem, da ohranimo učiteljske vrste strnjene in da si ohranimo v prvi vrsti trdno podlago za to str-n.ienje t. j. skupne oblastne šolske odbore, ki bodo tvorili podlago kulturno .iaJcim prosvetnim pblastim, združujočim več političnih oblasti v eno kulturno celoto. ORGANIZACIJA UČITELJSTVA IN RAZDELITEV NA OBLASTI. Ako smatramo učiteljsko organizacijo kot regalativ šolske uprave tedaj se more tudi to orgainiizovanje urediti po organizaciji šolske uprave; t. j. ministrstvu prosvete ima stati nasproti državna organizacija, oblastni prosvetni upravi oblastne skupine in sreski šolski upravi sreska društva. Priznati, pa moramo, da organizačne skupine, ki se združujejo v kulturne svrhe in štejejo manj kot 3000 članov, nimajo življenske mo-č'. da bi samostojno delovale kulturno v večjem obsegu in jim predvsem manjka gospodarske moči, da bi vzdrževale dobro centralo, ne morejo izdajati svojih listov (četudi so obvezni), ne vzdrževati svojih Matic in tudi ne morejo misliti na potrebno stanovsko gospodarsko organizacijo. kakor Samopomoč za slučaj smrti, bolniško blagajno, razne druge gospodarske in pridobitne zadruge itd., itd. Zato so že prvotna pravila UJU predvidevali! oiganizovanje oblastnih organizacijskih skupin v področjih prosvetnih centrov in prosvetnih oblasti, ter na tako male prosvetne oblasti, kot so sedanje politične drž. oblasti in na toliko število nikdar ni bilo mišljeno. Razlogi za to so zgoraj jasno označeni. Enako tudi sedanja, pravila UJU'-6 ne predvidevajo tako majhnih podrejenih organizacijskih celot, kot so sedanje politične drž. oblasti, kar nam označuje jasno člen 5. UJU, ki določa: »da se v središčih pokrajinskih oblasti ustanavljajo poverje-ništva in je področje njihovega delovanja ied-nako obsegu pokrajinske šolske oblasti.« Kot teritoriji ¡poverjen¡štev UJU so bile mišljene velike prosvetne oblasti, kakor jih obsegajo sedanje pokrajine in pokrajinske š< lske uprave, ter tudi skupni posvetovalni šolski od-fc-ori. Do tega je pa dovajal učiteljstvo tudi vrhovni kulturni princip in stremljenje k edinstveni jugoslovanski kulturi, ker če vržemo v centrifugalni vrtinec učiteljstvo, s tem vržemo v centrifugalni vrtinec tudi gotove dele kulture: na drugi strani pa le močne poedine skupine učiteljstva dajo lahko tudi inicijativo in moč centrali, ter le močni poedini deli predstavljajo močno celoto. POVERJENIŠTVA UJU IN PROSVETNE OBLASTI. Delazmožnost poverjeništev UJU je mogoča le pri gotovem številu organiziranega učiteljstva!. Poverjeništva UJU, ki bi štela samo toliko članstva, kolikor pripada po navedeni statistiki učiteljstva na posamezne politične oblasti, bi lila brez življenske moči v gospodarskem in kulturnem oziru. ker bi sestojala iz premaiega števila članstva. Torej male ¡prosvetne oblasti ne bi bile v interesu učiteljske stanovske organizacije Ohraniti nam .ie sedanje že organizirane prosvetne centre kot centrale naših poverjeni-štev UJU in priklopiti jim one teritorije politi-škili oblasti, ki kulturno gravitirajo k njim. Da so Skoplje, Kragujevac, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Split, Zagreb in Ljubljana naši notranji kulturno - prosvetni centri h katerim kulturno giav.itirajo tudi bližnje polit, oblasti, je neoporečno. Poleg šolstva: visokih šol. ped. fakultet, učiteljišč, srednjih šol in central hi ustanov, ki imajo značaj spi line ljudske prosvete in kulture, so tudi podjetja prav našega stanovskega značaja, ki kulturno, podvračajo gotov obližnjl teritorij tem centrom. V Skoplju imamo učit. d. d. tiskarno »Zavičaj-, s stanovskim glasilom Prosv etni Radnik, ki daje podlago za ustanovitev poverjeništva UJU za Južno Srbijo; v Kra-gujevcu je bilo že nekoč središče učit. stan. gibanja in izhodišče učit. stanovskih glasil ter izhaja tam še danes »Učiteljska Iskra; v Beogradu izhaja naše osrednje glasilo »Narodna Prosveta« iti gospodarsko glasilo »Učiteljska zadruga«, poleg tega je tam Učiteljski Dom in Učit. gospodarska zadruga, ki dajejo trden temelj stanovskemu organiziranju; v Novem Sadu je sedež mnogih stanovsko - prosvetnih ustai.io-v, tam j0 učitejska d. d. tiskarna Natoševič«, ki izdaja stan vsko glasilo Učiteljski Vesnik«; v Sarajevu je že ustanovljeno pov. U.IU za Bosno in Hercegovino, tam |je prosvetno društvo Prosve. ta. ki Izdaje prosvetno glasilo »Prosveta in '¡c pričeli* tudi pravkar izhajati novo prosvetno glasilo »Nova škola«; v Splitu je že ustaljeno poverjeništvo UJU. ki izdaja stanovsko glasilo »Pokret«; v Zagrebu je tudi že ustanovljeno poverjeništvo UJU, ki izdaje stanovsko glasilo Jedinstvo«, nahaia se tam Učiteljski Dom. Hrvatski Pedagoški književni zbor izdaje ped. list »Napredak« itd., itd.; v Ljubljani izdaja pov. UJU svooe stanovsko glasilo »Učit. Tov.«, ped. glasilo »Popotnik«, nahaja se tu »Učiteljska tiskarna . Slovenska Šolska Matica« itd., itd. Poleg teh ustanov in naprav je v teh cen- 3 trih še nebroj drugih kulturno - prosvetnih naprav. ki tvorijo že organizirane kulturno - prosvetne vezi in podvračajo stanovsko obližje tem kulturnim centrom in smotrom. Razbiti te že organizirane kulturne skupine z mejami političnih oblasti, bi se reklo jih kulturno ogroziti in oslabiti nje same; reklo b; se : uničiti močno delazmožnost marsikatere teh kulturno stanovskih naprav in oslabiti s posameznimi deli tudi celotno našo organizacijo. Kakor moramo vztrajati na tem, da se z organizacijo šolske iu prosvetne uprave v obla-, sti ne razbijejo že obstoječe in kulturno že organizirane sedanje kulturne skupine in obstoječe ustan ve, ki nam predstavljajo ustanove splošne ljudske prosvete, tako ne smemo dopustiti, da se s poverjeništvi UJU razbijejo sedanje že wganizira;ie stanovske kulturne skupine in ustanove. Naša poverjeništva UJU -morajo biti tako v elika. da imajo res kulturno življenjsko zmožnost za močno kulturno - prosvetno uveljavljanje in da imajo močno oporo v stanovskih ustanovah in napravah, ki se nahajajo v naših kulturno - prosvetnih centrih: na drugi strani pa morajo imeti v svojem področju zadostno. število učiteljstva, da si lahko pridobe zadostno število članstva, za vzdrževanje listov in drugih stanovskih naprav. In to nam osigura le združitev večih političnih oblasti V skupne prosvetne oblasti, kakor smo jih označili spredaj in ustanovitev poverjeništev UJU v kulturno - prosvetnih centrih teh prosvetnih oblasti. Take prosvetne oblasti bi obsegale v do-gleclnem času sledeče število učiteljstva iii poverjeništva U.IU bi lahko računala z enakim številom članstva: učiteljstva osn. s.: 3.519 4.661 4.682 4.259 4.107 3318 3.b04 2.735 . Prosvet. obl. pov. U.IU Skoplje » » r- » » Kragujevac Beograd » » Novi Sad » Sarajevo » .» » » Split » Zagreb Ljubljana Pri tem pa ni všteto učit. mešč. šol. ž ioČi del., otr. vrtnarice, strok. i. dr. učiteljstvo. ki se nahaja -v teh področjih. Le gospodarsko in kulturno močne prosvetne oblasti bodo dobra podlaga za kulturno močno državo; in le gospodarsko in kulturno močna poverjeništva UJU in njih čim močnejše in čim številnejše kulturno - prosvetne in gospodarske ustanove bodo predstavljale tudi močno celotno organizacijo. JAVNOST IN RAZDELITEV DRŽAVE IZ PROSVETNO . KULTURNIH OZIROV. Že pri političnih oblastih se je s prav malo izjemo vse časopisje in vsa javnost izrekla za velike oblasti in to v prvi vrsti iz državno- iu samoupravno gospodarskih ozirov In enako iz kulturnih ozirov. Tembolj se sedaj izreka javno mnenje za skupno in po sedanjih kulturnih skupinah organizirano kulturno - prosvetno upravo, ki jo predstavlja v prvi vrsti šolstvo. Že 1 L febr. t. I. smo čitali iz Beograda v časopisju vest. da se je razpravljalo med slovenskimi poslanci, da bode-, te imeli obe oblasti zajednico, za nekatere večje in važnejše posle skupnega interesa, n. pr.. pro-. svetno upravo skupno in še ¡nekatere druge. Za skupno kulturno, t. j. prosvetno upravo so se izrekle vse politične stranke v Sloveniji; ne samo avtonomistične, celo pristaši stranke, ki je ustvarila sedanje politične oblasti, so se na eni svojih sej izrekli za skupno šolsko upravo: za isto se je izreklo vodstvo organiziranega učiteljstva obeh oblasti na skupni seji Sir. sosveta pov. UJU z že navedeno izjavo in enakt> je prevladalo isto nmeje pri eni plenarnih sej višjega šolskega sveta. Stojimo pred alternativo: kulturno nasilje, razdelitev sedanjih že organiziranih kulturnih skupin po političnih oblastih in taka prosvetna uprava — to bi se reklo vladati po načelu »d>-vide et itnpera«; aH pa pot ojačenja sedanjih kulturnih celot, pot odkritega medsebojnega spoznavanja, upoštevanja in kulturnega sporazuma ter taka prosvetna uprava, kar bi bilo tudi podlaga splošnega sporazuma in notranje močne države.