KOVICE
Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje
Leto XI
Januar 1979
Številka 1
KULTURNEMU TE
I
Izmenjava kulturnih prizadevanj v občini je že nekaj let nazaj pritegnila pozornost ljubiteljev dramskih, pevskih in še kakšnih kulturnih prireditev. Društva v dolini pripravijo za ta čas razne igre, koncerte in nastope pihalne godbe. Tudi tokrat bo v času od 3. 2. do 11.
2.	1979 na naših odrih živo. Prizadevnost ljubiteljskih kulturnih skupin bo kronana s priznanji občanov, saj so ti vedno in povsod željni videti, oziroma poslušati svoje kulturnike. Kulturni teden je že prešel v zavest naših občanov, !d bi verjetno negodovali, če bi zamrl. To je vzpodbuda, ki največ velja! Ne gre zgolj za nastopanje. Gre za veliko več. Krepitev ljubezni do domače kulture vendarle najde
odraz tudi v vsakdanjem življenju nas vseh. Saj tisti, ki si želi kulturno živeti, res ne more biti v odnosu do sočloveka nekulturen. To so pa hotenja vseh, ki negujejo lepe, humane odnose v vsakdanjem življenju. Ta vrlina nas mora odlikovati, predvsem takrat, ko gre za reševanje širših vprašanj družbenega sožitja. Ni kulturen tisti, ki si sicer ogleda vsako predstavo na odrskih deskah, pa ob tem tudi sam nekoliko „igra”. Postavlja se pred drugimi, češ, naj se ve, da sem kulturen. Socialistična samoupravna družba terja zavestne, razgledane občane, katerih odlika je predvsem srčna kultura. Našim prizadevnim ustvarjalcem ljubiteljske kulturne dejavnosti veliko uspehov!
JAVNA ZAHVALA
Predsednik občine Mozirje Hinko Čop se v imenu družbenopolitičnih organizacij kakor tudi v imenu skupščine občine iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojim trudom pripomogli, da posledice nesreče na žičnici na Golte niso bile hujše. Hitremu ukrepanju UJV Celje, postaje milici v Mozirju in gorske reševalne službe iz Celja gre vse priznanje. Tu pa je treba omeniti izredno požrtvovalnost pilotov obeh helikopterjev RSNZ, ki sta kljub slabim vremenskim prilikam pomembno pomagala. Krajani Zekovca in Tmavč so pokazali globoko človečnost s tem, ko so prvi priskočili na pomoč. Da pa ni prišlo do hujšega, pa sta s svojo prisebnostjo
preprečila Janez Brezovnik iz Dol—Suhe in Franc Firšt iz Tmavč. Firšt je prvi opozoril, da nekaj ni v redu, saj je opazil iskrenje okoli jeklenih vrvi žičnice. Posebno prisebnost je pokazal Brezovnik s tem, ko je drsečo gondolo ustavil s pomočjo zasilne zavore. Njima gre zahvala za hitro ukrepanje pri reševanju potnikov iz dokaj polne gondole! Tako naj bo izrečena posebna zahvala obema, saj bi brez njihovega ukrepanja bil lahko konec, že tako težke nesreče nepopisno hujši! Zahvala velja požrtvovalnemu pilotu vojaškega helikopterja, ki je zvozil goste z Golt in enoti teri torialne obrambe Velenje za vso pomoč.
SjlgB
É	. ,."y ÌY
KRMI.:
PROGRAM KULTURNEGA TEDNA
I
SOBOTA, 3. februar 1979
Otvoritev novih prostorov, občinske matične knjižnice in razstave slikarja Dareta Zavška iz Žalca. Otvoritev bo ob 15 uri v Mozirju.
GORNJI GRAD: ob 17.00 uri: Koncert delavske godbe na pihala občine Mozirje in moškega pevskega zbora iz Bočne.
Ljubno ob 18.00 uri: igra „OSTRŽEK”, dramska skupina OŠ Ljubno.
Luče ob 18.00 uri: Večer pesmi in glasbe, PD Luče NEDELJA, 4. februar 1979
Kokarje ob 15.00 uri: igra „VDOVA ROŠLINKA” dramska skupina PD Gornji grad.
SOLČAVA ob 11.00 uri: „VDOVA ROŠLINKA” dramska skupina PD Mozirje.
LUČE: ob 14.00 uri: koncert godbe na pihala občine Mozirje in pevskega zbora PD Luče ob Savinji.
PONEDELJEK, 5. februar 1979
Mozirje ob 15.00 uri: Otvoritev spominskega obeležja MIHI VOŠNJAKU v prostorih Ljubljanske banke Mozirje, kulturni program izvaja ženski pevski zbor iz Ljubnega ob Savinji.
TOREK, 6. februar 1979	j
Rečica ob 11.00 uri: igra „OSTRŽEK”, dramska skupina OŠ Ljubno ob Savinji.
SREDA, 7. februar 1979
Mozirje ob 16.00 uri: odkritje spominske plošče ljudskemu pesniku in narodnjaku ŽIGI LAYKAUFU, v kulturnem
programu sodeluje PD Šmihel.
Mozirje ob 10.00 uri, Gornji grad ob 13.00 uri: M9 -Ljubljana z delom PASTIRCI, ABECEDARIJA za učence OŠ.
Mozirje ob 18.00 uri: Prešernova proslava PD Mozirje. ČETRTEK, 8. februar 1979
Ljubno ob 10.00 uri: igra „OSTRŽEK”, dramska skupina osnovne šole Ljubno za svoje učence.
Ljubno ob .18.00 uri: Prešernova proslava PD Ljubno. REČICA ob 19.00 uri: igra DVE NEVESTI, dramska skupina PD Kokarje.
Podelitev bralnih značk na osnovni šoli Mozirje.
PETEK, dne 9. februar 1979
G.	grad ob 10.00 uri: otvoritev OŠ Gornji grad in razstava Jožeta Svetine.
SOBOTA, dne 10. februar 1979
Kokarje ob 19.00 uri: igra Dve nevesti, dramska skupina PD Kokarje.
Ljubno ob 19.00 uri: igra „VDOVA ROŠLINKA” dramska skupina PD Mozirje.
SOLČAVA ob 19.00 uri Večer pesmi in glasbe PD Luče Rečica ob 19.00 uri: Denis Poniž „Kaj se je zgodilo družini SLAVIČ” ZSŠK Rečinca ob Savinji.
NEDELJA, 11. februar 1979:
Nova Štifta ob 14.00 uri: Večer pesmi in glasbe PD Luče. Gornji grad ob 17.00 uri: Zaključek kulturnega tedna s podelitvijo priznanj. Na zaključku sodelujejo Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Ladko Korošec in Silvester Mihelčič z opernimi arijami, samospevi in partizanskimi pesmimi.

S
Mladi v krajevni skupnosti
Dogaja se, da mladi slišimo kritike in pripombe glede našega dela, obnašanja in koristenja prostega časa. Nihče od teh, ki so najbolj glasni, pa se še ni vprašal: „Kaj sem pa jaz storil, da mladi ne bi posedali po gostilnah in da ne bi mislili le na neumnosti."
Člani 00 ZSMS v krajevnih skupnostih so dostikrat prepuščeni sami sebi. Lahko je izrekati kritike na račun drugega, teže pa je pomagati, da bi se stanje izbolšalo. Da bi se tudi mlad človek zavedal, da s svojo aktivnostjo koristi sebi in širši družbi.
Vsak mlad človek je takšen, kakršnega so vzgojili. Rabi podporo in pomoč pri starejših. Če
OBISK PRI
PREDSEDNIKU OBČINE
Na povabilo predsednika občine Mozirje, Hinka Čopa, smo v četrtek 21. 12. 1978 pionirji iz naše šole odšli skupaj z mentorico pionirskega odreda v Mozirje. Zbrali smo se na občini v veliki sejni sobi. Prijetno smo bili presenečeni, saj nas je čakala pogrnjena miza, s skromnimi prigrizki. Pozdravno besedo je spregovoril predsednik Hinko Čop. Čestital nam je k prazniku JLA in hkrati tudi zaželel uspešno delo. Nato je major Franc Omladič podelil knjižne nagrade za najboljše spise na temo „Spomini staršev na NOB". Te nagrade sta bila deležna tudi učenca iz naše šole in sicer Ivanka Pod-meninšek in Franjo Naroloč-nik. Potem nas je tovariš predsednik povabil, da smo nazdravili in prigriznili. Na , p o b u do majorja Frana Omladiča, je neki tovariš pripovedoval o dogodku iz svojega partizanskega življenja. Nato so nagrajeni učenci prebrali svoje spise.
Čas je kar prehitro mineval in morah smo odditi, da smo ujeli avtobus.
Srečanje nam bo ostalo še dolgo v spominu.
HELENA VRATANAR,
7. a. osnovna šola Ljubno ob Savinji
ga le-ti razumejo in ga pravilno usmerijo, bo tudi ta inladinec postal aktiven v 00 ZSMS, v športnem društvu in še kje drugje. Če pa bo prepuščen samemu sebi, bo trošil svojo energijo pri praznjenju kozarcev in pretepanju sotovarišev.
Res je, da je delo mladinske organizacije odvisno predvsem od nas samih, vendar pa mislim, da bi k večji aktivnosti pripomogli tudi starejši. Večja povezanost 00 ZSMS z organi KS in DPO v KS je že ena ob Uka, ki bi spodbudila mlade k večji delavnosti. Tudi posluh za probleme mladih in pomoč pri reševanju le-teh, pozitivno vpliva na mladega človeka.
Problemi se pokažejo tudi pr financiranju osnovnih organi-
„Srečno Novo leto 1979". Tak napis ste lahko zasledili, če ste obiskali naše stanovanje novega leta v osnovni šoli Ljubno. Na vhodu so nas sprejeli prijazni osmošolci, ki so vas popeljali v veliko, okrašeno dvorano. Tam pa je bilo zabave na pretek, saj je bil program skrbno pripravljen.
Učenci osmega razreda smo si zelo prizadevali, da bi praznovanje kar najbolj uspelo. Po nekaj minutah plesa smo pripravili prvo zabavno igro. Udeleženci so si morali najprej kupiti kupon, s katerim so se igre lahko udeležili. Prva igraje zelo uspela in učenci so si želeli še podobnih iger. V nadaljevanju praznovanja smo pripravili in izvedb še več iger. Tudi te so zelo dobro uspele. Organizirali smo tudi šank, pri katerem so učenci lahko kupili sokove in slaščico. Skratka vzdušje je bilo enkratno, k temu pa je pripomogel tudi prihod dedka Mraza, ki je obiskal učence od prvega razreda do četrtega razreda. Cicibani pa so bili obdaijeni že prej v zadružnem domu, kjer so si lahko ogledah tudi lutkovno igrico.
Prihod dedka Mraza pa smo posamezni razredi spremljali s pesmijo, ki se je slišala iz sedečih skupin po telovadnici. Učenke osmega razreda smo zaplesale, skratka veselje se je dvigalo nad povprečno raven. Nato pa je Dedek Mraz razdelil darila mlajšim učencem in osebju šo-
začij v KS. Verjetno nekateri res ne vedo, mnogi pa nočejo vedeti, da poleg ostalih virov sredstev tudi krajevna skupnost na podlagi konkretnih akcij prispeva svoj delež. Na občinski konferenci ZSMS že dolgo ni več sredstev namenjenih za pomoč osnovnim organizacijam ZSMS.
Ugotavljam, da je pri delu mladih res premalo sodelovanja med organi krajevne skupnosti, DPO v krajevni skupnosti in družbenimi organizacijami in društvi. Skupen jezik in skupne akcije bi mnogo bolj poživele utrip življenja v posameznih krajih. „
Za to pa se moramo zavzemati vsi in ne samo člani mladinske organizacije.
le. Tudi za osmi razred je še nekaj prihranil. Ko nam je razdelil darila je povdaril, da je zelo vesel, ker je praznovanje tako uspelo in želel, da bi osmi razred še naprej prirejal podobne prireditve; posebej pa se je zavzel za maškerado, ki bi to leto naj bila res pisana.
Mi mladinci, kot Dedek Mr az, si želimo več sodelovanja z raznimi organizacijami v občini.
LEONIDA MORI
8.	b. OŠ Ljubno d) Savinji
iiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČNI RAČUNI TOZD
Da bi se skupno dogovorih za temeljite analize poslovanja v preteklem letu, so se sestali direktorji TOZD in DO na sestanek. Obravnavah so, kot prvo točko, naloge in dolžnosti poslovodnih 'organov v zvezi z zaključnimi računi, kot drugo pa, financiranje nekaterih skupnih zadev. Tudi osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine so kritično obravnavali. Ta razgovor je bil sklican s strani IS SO Mozirje in občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Sklepi tega sestanka obvezujejo vse vodilne in samoupravne sredine v organizacijah združenega dela za izvedbo resnično poglobljenih in delavcem razumljivih ugotovitev dobrih in slabih strani gospodarjenja v preteklem letu.
VERICA PEČNIK
WXXWXXXXXX>X\XXXXXXXXXX^XW.XWX.XW.'^^.W.XW\XXXXXXX*WO^^XXX*WXXXX*XXX^XX^.XX
Praznovanje novega leta

5 Stara mama s
s pripoveduje j
5	5
N	v	*
>(0D ZVEZE REZERVNIH £
*	VOJAŠKIH STAREŠIN NA- *
X GRAJEN SPIS OB DNEVU * ^ JNA).	J
s	;
P Bilo je jeseni leta 1943. J S Tisto leto je sadje bogato * X obrodilo. Takšne letine nismo J J pomnili že vrsto let. Okrog * X hiše so bili kupi nabranega J J sadja, sodi pa polni jabolčni- J
5ka'	?
p Bila je lepa jesen. Listje J 5 je odletavalo. Ura se je bližala £ popoldnevu. Bil je čas, ko je J % treba nakrmiti in pomolsti ■* P krave. Stara mama, ki je bila J % sama z otroki domaje opazi - * P la, da se hiši približuje kolona J p Nemcev. To ni bilo sicer nič J 5nenavadnega, ker so hribov-^ p ske kmetije pogosto obisko- J J vah Nemci.	£
P Predvidn ost pa ji je nareko- J S vala, da je otroke poslala, da J P se skrijejo v gozd. Sama pa je J % ostala doma. Nemci so prišli v * 5 hišo. Med njimi je bil tudi J p izdajalec. Ukazali ;»o ji, naj £ 5 jim prinese pijače. Stara ma-5 p ma, ki se je izdajala, da ne J 5 razume nemško, je prinesla * P pijače šele, ko je to zahteval J
*	izdajalec v slovenščini. Ko je J
p iz kleti prinesla jabolčnik, je J p slišala, da se Nemci med seboj J £ pogovarjajo, da bodo njo ubi-* P li, hišo pa zažgali.	J
S Mama pa jim je, kot da ni £ p nič razumela, dala jabolčnik. J 5Vzela je golido, češ, da grej ^pomolst krave,
^ lahko
da jim boj dala mleko in kruh. J P Nemci so jo misleč, da ni nič J p razumela, spustili.	J
P Počasi, kot da se ji nika-J 5 mor ne mudi, je odšla po * P stezi do „pstote" — tam soj cimeli krava. Ko je prišla v J P bližino gozda, je stekla med J p drevje. Nemci so streljali za J 5njo, vendar je niso zadeli. J p Tako si je s svojo prisebnostjo J grešila življenje.	*
y Ni mogla preprečiti požigaj p domačije, ki je še isti dan J 5zgorela. Rešila pa je življenje* p sebi in trem otrokom.	J
*	IRENA POTOČNIK,*
P	6. b razred J
N osnovna šola Franc Kocbek*
P	Gornji grad J
■ ******************* ■
Žiga Laykauf je bil vsesplošno dejaven. Najdemo ga tudi med občinskim svetom občine Mozirje pred prvo svetovno vojno. Sliko je posodila Terezija Sirkova in osebe na njej tudi opisala, in sicer takole: prva vrsta od leve na desno — Mlinar, dr. Boehm, Anton Goričar, Elender in Praprotnik. Druga vrsta od leve proti desni — Ivan Vajd, Franc Kočar, Ivan Linold, Ivan Klemenak, Franc Paher, Franc Cesar, učitelj za katerega ne ve imena, Žiga Laykuf in Martin Šuster.
Kdo na Ljubnem ne pozna prijazne in delavoljne Lenke Kralj? Najbrž ni takšnega! Otroci ji pravijo „tovarišica", krajani pa „naša Lenka". Že koje hodila v šolo, kjer danes uči sedanje rodove, je želela biti koristna ljudem in okolju. Hotela je postati zdravstveni delavec. Vendar je zmagala v njej
Lenka Kraljeva
ljubezen do vzgoje otrok, pa je postala pedagoška delavka. Seveda kje drugje, kot doma, na Ljubnem. Ko se povrne v spominih nazaj v njena šolska leta, potem vesela pove, kako je danes na tej šoli vse drugače. Svetlo, novo, prijazno! Da bi le to znali ceniti današnji otroci, jutri ko bodo veliki! Se so na šoli nekateri, ki so jo učili, pa pravi, da se takšnega sodelovanja veseli. 14 let že uči in kulturno dela. Vodi ženski pev-
ski zbor, dela pa tudi pri dramski skupini prosvetnega društva. Njena želja je, da bi-se uredili pogoji za dramsko delo na Ljubnem in da bi k delu pritegnili tudi več njenih kolegov iz vrst prosvetnih delavcev. Okoli sodelovanja s krajani pa pravi Kraljeva, da še ni prosila koga zaman. Radi pomagajo. Ob tem pa si ljudje želijo več dramskih nastopov, kot pevskih, dasiràv-
Že nekaj časa sem razpravljamo na vseh ravneh o težav ah, potrebah in nujnosti otroškega varstva. Razvoj naše skupnosti gre hitro naprej in zaradi vse večjega vključevanja.žena v delovna razmerja se kažejo velike potrebe po obsežnejšem organiziranem varstvu najmanjših. Mati, ki dela za strojem ali kako drugače, lažje prežene skrb za otroka, če čuti, da je ta v varnem okolju. Pa tudi naša socialistična humanost ter čut solidarnosti silita h hitrejšemu reševanju tegob zaposlene žene. Z referendumom smo se odločili tudi za gmotno osnovo te dejavnosti. Sedaj lahko govori-
no tudi slednje cenijo. Morda bi še tesnejše sodelovanje z drugimi društvi pomenilo hitrejši napredek. KS stori kar je v njeni moči! Med igralci in pevci so pretežno mladi. Letos bodo pripravili proslavo v počastitev Prešerna. Skromno pa je zamolčala, da so ji podelili posebno priznanje s strani KS. Pa še dosti uspehov želimo Lenki Kraljevi!
mo o tem, da je VVZ za našo dolino ustanovljen! Sedež ima v Moziiju. Za v.d. direktorja je postavljena Franja Suhorepec. Torej od 1. 1. 1979 dalje dela ia zavod kot samostojna družbena institucija. Prej so se zadeve otroškega varstva praktično reševale v okviru osnovnih šol. V prvi fazi bodo pričeli graditi objekt za otroško varstvo v Mozirju. Ostale adaptirane oziroma nove šole pa takšne oddelke že imajo. Verjetno bo z ustanovitvijo zavoda zastavljena razvojna pot otroškemu varstvu v občini, ki je resnično potrebno, saj je v občini od vseh zaposlenih kar 40 % žena.
Ustanovitev vzgojno varstvenega zavoda
SVEČANA PODELITEV IMENA
20. decembra 1978 je bilo v prostorih skupščine občine Mozirje posvetovanje z delegati, pooblaščenimi za sklepanje zakonskih zvez. Dogovorili so se o svečani podelitvi imena novorojenčkom.
Otroku starši izberejo ime že ob rojstvu. Namen svečane podelitve imena pa je, da se to ime otroku še enkrat podeli in potrdi na svečan in slavnosten način. To slovesnost opravijo na matičnem uradu ob prisotnosti pooblaščene uradne osebe, matičarja, staršev in botrov. S tem obredom postane boter porok staršem in otroku, da bodo želje staršev uresničene tudi v primeru, če jim ne bi bilo dano doživeti otrokove polnoletnosti, in v primeru, če bi rabil otrok v življenju nasvete in pomoč.
Novi
predpisi
Sprejet je bil odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7 uro zjutraj. Mozirska občina je s tem sledila drugim, saj so domala vse slovenske občine to vprašanje že uredile. Gre namreč pri tem za zaščitne ukrepe, ki so družbeno utemeljeni s tem, ko se preprečuje vinjenost na delovnih mestih. S tem pa tudi pogoste nesreče pri delu.
Skupščina občine je tudi sprejela odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči na območju Gornje Savinjske doline. Smoter tega predpisa je videti v tem, da bo treba stremeti za vsestransko preverjenimi okoliši, ki bi se komunalno ustrezno uredili in bi služili načrtni stanovanjski gradnji. O težavah v zvezi s temi problemi smo že poročali-. Verjetno bo treba v izogib kasnejših težav hitro pristopiti k urejanju zazidalnih zemljišč. Seveda smo pa hkrati v času, ko se pripravlja ureditveni načrt za celotno občino. Po sprejetem predpisu bodo tudi graditelji izven zazidalnih okolišev (neurejenih gradbenih zemljiščih) v bodoče morali plačati določene prispevke v komunalne svrhe.
Skupščina občine je obravnavala tudi osnutek resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine. Zaradi številnih predlogov in dopolnil s strani delegatov, bo osnutek doživel spremembe in dopolnitve.
VEČJA PONUDBA
Po upokojitvi dolgoletnega direktorja Lamuta je prevzel dolžnosti vodenja trgovskega podjetja „Savinja41 Rudi Gabrovec, do nedavna še vodja komerciale v Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi.
1960 so ustanovili v Mozirju trgovsko podjetje. Takrat šobile površine poslovnih prostorov le kakih 1000 m2. Danes je teh kar trikrat več. 27 delavcev je štel kolektiv, danes pa jih je že 72. Bile so težave navzven in na seveda tudi v samem kolektivu. Vsekakor pa je rast podjetja bila za takratne prilike in potrebe ustrezna. Danes pa seveda zaostaja, saj je število prebivalstva naraslo, višji je življenjski standard in seveda tako tudi večja zahtevnost potrošnikov. Že nekaj let sem so v podjetju iskali rešitev, vendar, kot pravijo, niso uspeh, največkrat zaradi težav od zunaj. Zavedajo se\ da je današnja ponudba, predvsem v Mozirju pod ravnjo, ki jo zahteva sodobno urejena trgovina. Kupci negodujejo, predvsem še zaradi razdrobljenosti prodajaln, ki so specializirane. Nemogoči so delovni pogoji v sedanji zelenjavi in še kje ! Kako nameravajo stvari urediti, pa prisluhnimo izjavam nekaterih vodilnih delavcev Savinje.
Razdrobljenost ponudbe v Mozirju bodo reševali z gradnjo novega marketa na mestu, kjer stoji stara šola. Zato imajo že dovoljenje in tudi izglede za finančno rešitev. S tem objektom bi odpadle male poslovalnice, kot zelenjava, pohištvo in še kaj. Potrošnik bo skratka dobil
vse na enem samem mestu in odpadlo bo to nemogoče čakanje v posamičnih poslovalnicah. Pred samo stavbo bodo uredili parkirne prostore, tako, da bo nakup olajšan tudi za tiste, ki prihajajo s svojimi jeklenimi konjički po blago. Pravijo, da bo tehnološka ureditev prodajnih prostorov sodobna in ponudba bo obsežnejša. Trgovine v Nazaqah, Bočni, Nizki in na Rečici so trenutno kar primerno urejene.
Posebne težave imajo s kadri. Ti odhajajo, ker pač morajo delati v izmenah in še prejemki niso zavidljivi. Posebne težave so v tem, daje največ zaposlenih žena, te pa so razpete med obveznosti doma in delovnimi, pa se često obveznosti težko usklajujejo. Trenutno imajo v uku 10 vajencev. Pojavljajo se tudi stanovanjsji problemi, te pa ne morejo rešiti, ker preprosto ni stanovanj, da bi jih kupi-
li.	Povedali so tudi, da so včasih kritike na odnos delavcev do potrošnikov pretirane. Zavedajo pa se, da bo treba več poudarka na izobraževanju kadra v poslovnem smislu in to so v okviru Dobrine, v katero so vključeni, že pričeli. Sicer pa so tudi delovni pogoji v nekaterih poslovalnicah pod vsako zanosno ravnjo, to se odraža tudi v razpoloženju samih delavcev. Slednje ni opravičilo, le pojasnilo.
Pričakujemo, da bodo načrti kolektiva uresničeni, saj bo to v dobro potrošnika in samih delavcev v trgovini.
Kovinarji
Prav presenetljivo lepo se izražajo kulturni delavci Ljubnega o dobrem sodelovanju s kolektivom Železarne Ravne, TOZD ROvinastvo. Ker je to vredno posnemanja smo obiskali vodjo te organizacije združenega dela, da bi zvedeli kaj več o povezovanju kolektiva s krajevnimi organizacijami.
Zanimiv je bil razgovor z mladim ravnateljem TOZD Kovinarstvo Mirkom Straškom. Seže nazaj v spomin in pravi, da jih je nekoč bilo 18, on pa je bil obratovodja. No, danes dela v sodobni tovarni 121 ljudi iz bližnje okolice. Ni šlo lahko! Vendar so bili vztrajni, iskali so novih poti v proizvodni usmeritvi. To je prineslo uspehe. Saj so znašali osebni dohodki leta 1977 v poprečju 4200,00 din, leta 1978 pa že 5700,00 din. V letošnjem letu pa bodo dosegli okoli 7000,00 poprečnega OD. To ni posledica višjih cen, pač pa smotrnejše proizvodnje, iskanja notranjih rezerv in seveda 50 % večja realizacija na delavca v letu 1978 napram letu 1977. Ob tem velja poudariti, da pa niso povečali števila zaposlenih! Kazalci trdijo, da so dosegli 45 % večjo produktivnost v preteklem letu in posledica te so tudi osebni dohodki! Torej niso prebili določil samoupravno zastavljenih okvirjev gibanja osebnih dohodkov! Usmerjena proizvodnja v zobate vence in strojne dele za bagre zagotavlja sprotno praznitev skladišč. Skratka, delajo za solidne proizvajalce.
V letu 1978 so osvojili 70 % novih proizvodov, ki zagotavljajo boljšo akumulacijo. Notranjo organizacijo imajo prilagojeno potrebam in so glede tega do
in kultura
kraja racionalni. To jim omogoča ustrezno razmerje med neposrednimi proizvajalci in upravnimi kadri. Strokovno so dobro zasedeni, pa še šola se nekaj ljudi. Pri tem upoštevajo svoj razvojni program ter njemu prilagajajo načrtovanje kadrov.
Kolektiv je mlad, saj je povprečna starost zaposlenega 25 let, to pa zagotavlja možnost dodatnega usposabljanja in prilagajanja kadrov. Toliko za predstavitev Kovinarstva na Ljubnem.
Sedaj pa njegova prizadevanja za kulturo in sodelovanje s krajem, kjer delajo. Veliko delavcev iz njihove sredine dela v kulturnih organizacijah, nekateri celo v vodstvu. Ze to samo povezuje kolektiv z društvi v kraju. Seveda so našli ustrezno podporo v samoupravnih organih, saj ravnatelj TOZD stremi za tem, da bi delavci resnično o vsem vedeli in tudi odločali zavestno. V okviru srečanja ravenskih železaijev so na Ljubno povabili pevski zbor Vres «Prevalj , tako se je začelo s kulturno izmenjavo. Sedaj so na vrsti kulturniki z Ljubnega, da obiščejo železaije v Mežiški dolini. To tudi bodo.
Kolektiv Kovinarstva je pokrovitelj šole in rad kaj primakne, če je to potrebno! Tudi rastlinjak za potrebe šole bodo izdelali, pa še marsikaj namenjajo v dobro vzgoje najmlajših. V Kovinarstvu pravijo, da želijo tesno sodelovati s KS in drugimi organizacijami v kraju, saj se zavedajo nujnosti družbenega prepletanja interesov. Pa še to, če kaže, odkupijo predstavo ali koncert domačega društva in omogočijo brezplačen vstop svojim delavcem.
Predsednika občine in ZRVS Mozirje sta sprejela otroke osnovnih šol za dan JLA
Občinski komite ZK razpravljal
V razširjenem sestavu je komite ZK Mozirje obravnaval informacijo CK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih sedanjega ekonomskega položaja v državi. Sočasno so se poglobili v vsebino nalog komunistov v letu 1979. Obsežno so se
RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE ZSMS MOZIRJE
Na razširjeni seji, ki je bila dne 12. januarja,je predsedstvo OK ZSMS Mozirje skupaj s predstavniki osnovnih organizacij razpravljalo o naslednjih vprašanjih: o obisku predstavnika predsedstva republiške konference ZSM Slovenije v osnovnih organizacijah ZSMS „Smreka“ Gornji grad, Ljubno in osnovna šola Luče. Ocenilo je delo osnovne organizacije ZSMS Mozirje in Ljubno, razpravljalo je o pripravah na sejo občinske konference ZSMS Mozirje in o nadaljnjem sodelovanju s pobrateno občino Čaje-tino. Med drugim pa je obravnavalo tudi problematiko glasila „Stopinje “, ki ga izdaja predsedstvo OK ZSMS Mozirje oziroma njegova komisija za informiranje .
SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV MOZIRJE
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Mozirje je na svoji seji, ki je bila dne 15. januarja, obravnavalo naslednja vprašanja: realizacijo sklepov zadnje seje, osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Mozirje za obdobje 1976 - 80 v letu 1979, družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Mozirje ter program dela občinskega sveta ZSS Mozirje za leto 1979.
Osrednjo pozornost je predsedstvo OS ZSS Mozirje namenilo resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Mozirje za obdobje 1976 - 1980 v letu 1979, kakor tudi dogovoru o aktivnosti sindikata ob sprejemanju zaključnih računov ter izvajanju določil zakona o združenem delu in spoštovanja rokov glede sprejemanja oziroma usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu,
seznanili z uresničevanjem politike družbenega plana za tekoče leto. Pri tem so se oslonili na zapiske 2. seje CK ZKJ in sklepe 9. seje CK ZKS. Na seji so prebrali tudi predlog akcijskega načrta za delo 00 ZKS Mozirje, konference ter njenih organov. V poglobljeni razpravi so se odločili za naloge, ki jih predvideva predložen program dela.
Posebno pozornost so v razpravi posvetili obravnavi zaključnih računov po organizacijah združenega dela. Predsedstvo sindikatov v občini je pripravilo rokovnik, po katerem naj bi vse skupaj potekalo in i zagotovilo vsebinsko poglob-
ljeno samoupravno obravnavanje rezultatov poslovanja in seveda tudi odločanje o delitvi dohodka. Tu ne gre samo za upoštevanje črke zakona, temveč gre bolj zato, da bodo delavci resnično seznanjeni na ustrezen način o vsem, kar se je v preteklem poslovnem letu v podjetju dogajalo.
Na občinski skupščini obravnavani osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju v občini, je bil skrbno prerešetan. Kritične pripombe in vsebinska dopolnila so bila sprejeta, tako, da bo ponovni dokument o teh gibanjih povsem novo oblikovan.
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS MOZIRJE
Občinska konferenca Zveze komunistov Mozirje je na svoji seji, kije bila dne 22. novembra 1978, obravnavala in sprejela oceno samoupravnih družbenoekonomskih razmer v občini, obravnavala ter potrdila zaključke seminarja sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov in obravnavala poročilo komisije za organiziranost in razvoj ZK pri komiteju občinske konference ZKS Mozirje o organiziranosti Zveze komunistov v občini Mozirje, o strukturi in gibanju članstva ter o sprejemanju v članstvo ZK v letu 1978. Na osnovi poročil in razprave je OK ZKS Mozirje sprejela ustrezna stališča in sklepe.
Premalo zanimanja
v_
Delavska univerza Mozirje je pripravila že vrsto uspešnih tečajev, seminarjev in sploh je pokazala v naporih za izobraževanje odraslih veliko zagnanost. V zadnjem času pa so bili pripravljeni razgovori z delegati, da bi v takšni obliki pojasnili novoizvoljenim predstavnikom raznih sredin in skupščin nekatere posebnosti delegatske ureditve. Vedno znova ugotavljamo, da je naš način odločanja v

GASILSKI HVALA!
Ljubno spada med tiste krajane v naši dolini, ki se odlikujejo po dobrem sodelovanju med krajani. Daje temu tako,dokazujejo visoka denarna sredstva, ki so jih ljubenski gasilci zbrali med krajani. Gasilci se vsem,ki so jih prijazno sprejeli in podprli pri nabavi novega gasilskega avtomobila najlepše zahvaljuje-
^°' Takšno sodobno gasilno orodje je danes že nuja. Tega se zavedajo ljudje, ki so napredku izkazali vso naklonjenost. Gasilci pravijo, da so prijetno presenečeni, hkrati pa vabijo k sodelovanju staro in mlado, saj jih ni nikoli preveč. To se je že tolikokrat pokazalo! Res, da šteje njihova vrsta 57 članov, vendar želijo pritegniti k temu požrtvovalnemu in nesebičnemu delu še in še ljudi. Ob tem se zavedajo, da brez dobrega sodelovanja s KS in drugimi organizacijami v kraju ne gre. Pravijo, da se s vsemi dobro razumno in da bo tako ostalo tudi v naprej! Posebej so želeli izreči zahvalo
vseh zadevah včasih zamotan, pa je prav zaradi tega treba več delati z delegati, da bodo ti zavestno odločali v dobro sredine, ki jo predstavljajo in v korist naše samoupravne družbe. Žal se je pokazalo da v nekaterih delovnih organizacijah nimajo dovolj posluha za skupne napore pri izobraževanju delegatske baze. Ni dolgo tega, ko takšen tečaj v Mozirju ni bil obiskan v toliki meri, da
občinski gasilski zvezi in SIS za požarno varnost v Mozirju.
SEMINAR NA LJUBNEM
Izobraževanje delegatov je zelo pomembna naloga. Že smo o tem pisali. Vendar ni nikoli dovolj poudarka na teh prizadevanjih. No, primer izredno dobre udeležbe na Ljubnem pa vendarle kaže, da tam, kjer je prizadevnost vseh odgovornih združena, so tudi dobri uspehi. Že prvi dan razgovora z navzočimi delegati na seminarju je pokazal ugodno sliko. Zanimanje, sodelovanje in dobra izmenjava mnenj so značilnosti splošnega vtisa. Več kot na dlani je, da se v sredinah, kjer so bili izvoljeni navzoči delegati temeljito zavedajo, da je le znanje in poznavanje družbenega dogajanja odločilno pri uveljavljanju delegatskega sistema v naši družbi. Lažje je odločati in boljše se odloča, če je obravnavana tvarina razumljiva. Da bo tako povsod, pa moramo družno poskrbeti.
bi se lahko opravil. Temu že sledi v kratkem razmaku drugi primer v Elkroju, kjer prav tako ni bila udeležba ustrezna. Kdo je temu kriv? Ali se delegati, ki so bili izvoljeni in se pred tem izrekli za pripravljene sodelovati, res ne zanimajo za takšna srečanja? Ali ni prave podpore v subjektivnih silah v teh sredinah? Pa še veliko se ob tem postavlja vprašanj! Drži pa vendarle to, da takšen odnos do družbenih nalog ni na mestu in da bomo posledice takšne mlačnosti čutili prav vsi. Saj je naša družba v bistvu organizirana na uveljavljanju volje vseh občanov.
SEJA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA MOZIRJE
V torek, 23. januarja je bila seja občinske konference SZDL Mozirje, na kateri so delegati obravnavali naslednja vprašanja: osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Mozirje za obdobje 1976 - 1980 v letu 1979, poročilo o poteku volitev v krajevnih organizacijah SZDL, delu delegatov, sklep o merilih za izvolitev in delegiranje članov občinske konference SZDL in druge določbe o njenem oblikovanju, obravnavali in sprejeli so pravilnik o podeljevanju priznanj OF in ostala vprašanja, ki se nanašajo na delo OK SZDL Mozirje.	M. P.
E3S!	'si*.	N	OVICI
„REČIŠKE C1ME“ v elementu na kvizu v Gornjem gradu
Svet obrata gozdarske kooperacije Nazarje se je v letu 1978 zadnjič sestal 27. decembra.
Med drugim je sklepal o pristopu h skupni hranilno-kredit-ni službi, o cenah in prevozih gozdnih sortimentov.
Sklep o ustanovitvi enotne Gomjesavinjske hranilnice in posojilnice pomeni važen korak pri hitrejšem razvoju našega kmetijstva in gozdarstva. Iz sklepa o poenotenju HKS službe izhaja, da bomo nakazila za dobavljeni les realizirali preko zelenih knjižic HKS in ne véc preko rdečih knjižic Ljubljanske banke. Tehnične službe v OGK, predvsem pa še v zadrugi, bodo morale storiti vse, da bi bil ta prehod čimbolj neopazen. Dogovoriti se moramo kako preprečiti to, da bi moral lastnik hranilne knjižice, ki živi v Rečici in tu z zadrugo posluje, zaradi vpisa nakazila za les, ki je bil posekan v njegovem gozdu v Gornjem gradu, potovati sem in tja. Prosim prizadete, da ne jemljejo za zlo, če se bo v začetku le še kje zataknilo in ne bo vse gladko steklo. Prizadevali si bomo, da bi bilo nepotrebnih , kratkih stikov” čim manj.
V tekočem letu veljajo nove cene za gozdne sortimente. Te so nekoliko višje. Podrobnosti okrog novih cen boste zvedeli na naših enotah v Nazarjah, Gornjem gradu, Ljubnem, Lučah in Solčavi. Pripominjam, da veljajo cene po ceniku za gozdne sortimente franko kamion-
ska cesta. Lanskoletna praksa je pokazala, da si gozdni posestniki vsak po svoje tolmačijo pojem kamionske ceste. Posamezni gozdni posestniki so mnogokrat silili šoferje in manipulante, da so odvažali les po nemogočih cestah, nevarnih za kamion in življenje šoferja. Po uveljavljenih normah pomeni kamionska cesta transportni objekt, po katerem lahko kamion pelje varno, brez bojazni, da bi nastala gospodarska škoda na vozilu in brez nevarnosti za življenje šoferja.
Tuck pogoji prevoza lastnega lesa z lastnimi prevoznimi sredstvi so se spremenili. Lansko leto je prevoze plačevala lesna industrija. Zaradi lažjega obračuna so bile cene za lastni prevoz premalo prilagojene relacijam prevoza. Letos prevzema stroške prevoza v svojo režijo OGK. Cene za prevoz lesa bodo priznane glede na dolžino prevoženih m3/km in bodo vsa lanskoletna negodovanja odpadla.
Glede na to, da lesa, ki ga bodo gozdni posestniki prevažali na skladišča uporabnika z lastnimi prevoznimi sredstvi, vedno ne bodo mogli oddati naši manipulanti, bodo tega prevzemali lesnoindustrijski manipulanti ob dovozu. Priporočamo gozdnim posestnikom, da sodelujejo pri izmeri in klasifikaciji pripeljanega lesa.
Ker bo del lesa prevzet na skladišču kupca, se bodo na javnih cestah zopet pojavili prevozniki lastnega lesa brez doku-
mentacije o količini in kvaliteti lesa. S tem morajo računati tudi inšpekcijski organi. Za les, ki ga bodo prevažali zasebni avtoprevozniki, pa bodo ti imeli oddajne konsignacije in bo les izmerjen od naših manipulantov.
Kakor novi cenik za gozdne sortimente, tako je tudi novi cenik prevozov na voljo in si ga zainteresirani gozdni posestniki lahko ogledajo na naših enotah, ali na sedežu OGK v Nazarjah. Prav tako vam lahko potrebne informacije dajo revirni gozdarji in manipulanti, ki so z vami večkrat v stikih.
MATEVŽ POŽARNIK
Odgovor na notico...
V zadnji številki Savinjskih novic je bila objavljena notica o gradnji igrišča v Gornjem gradu. Notica vsebuje moto zaskrbljenosti: „Ali ne gre morda za čmo gradnjo? ”
Do nedavna večje aktivnosti mladih v Gornjem gradu ni bilo. Kaj je bilo temu krivo? Morda občinsko mladinsko vodstvo ni znalo aktivirati gornjegrajske mladine; morda v krajevni skupnosti, v KO SZDL v ZK ni posluha za mlade; morda pa smo mladi sami takšni, da. smo zadovoljni tudi takrat, ko smo nezadovoljni? „Pa menda ja ne!”
6 ESE! NOVIC E
V zadnjem času so se stvari temeljito premaknile. Zbudili so se mladi v „SMREKI”. Partizan je oživel in na občnem zboru v novembru 1977 so njegovi člani sprejeli program dela. Ugotovili pa smo, da brez pokritih in nepokritih športnih prostorov ni pogojev za rekreativno delo. Kaj storiti? Mnogi delovni ljudje so nas razumeli — 155 (stopetinpetdeset) krajanov je vpisalo za 110.500 din prispevka iz obveznic cestnega posojila. Za začetek res mnogo dobre volje! Toda zataknilo se je! KS je dom Partizana namenila za druge resnejše stvari, za igrišče pa urbanistične rešitve niso bile takšne, ki bi jih bilo mogoče uporabiti in realizirati. Koliko časa še čakati? Kdo bo pomagal? Trenutek malodušja je začasno zmagal. Vrnili smo obveznice darovalcem. Toda mladina je realna. Boljša je začasna rešitev kot nobena. Na ZKZ Mozirje je Partizan Gornji grad naslovil vlogo za dodelitev uporabe zemljišča za športne namene v bližini Gornjega grada. Odgovor ZKZ Mozirje je bil posredovan novembra 1978. V njem je navedeno, da Partizanu odstopa zemljišče na parcelni številki... v skupni izmeri 9376 m2 do takrat, dokler bo površina uprabljena kot igrišče.
Zemljišče je zamočvirjeno, rahlo valovito, poraščeno s kislimi travami. Treba gaje bilo izravnati. Ko bo pomladi zamrznjena deponija zemlje zopet razgrnjena po celotni površini, ko bo izvršeno odvodnjavanje, ko bo na njem posejana zdrava trava (udarniško delo), bo zemljišče meliorirano in uporabno za razgibalni šport. Uporabno pa bo tudi za druge namene, saj bo postalo bolj zdravo in suho. Rane v prirodi ni, saj se v bistvu ni nič spremenilo. Partizan bo pač nekaj časa prej prišel do športne površine, kot mu jo bo družba zagotovila. Ko mu jo bo, bo pač to opustil. Vzkliknimo mladini: „Hvala!” Prej spoznajo kot drugi, da je življenje zahtevnejše od papirja.
Delavci v KS Gornji grad vlagajo precejšnja denarna sredstva za razvoj športa preko samoupravnega sporazumevanji. Ali naj vlagajo res samo zsolidar-nost, ali naj tudi njim kaj pripada?
Sredstva, ki jih uporabljamo kot vzvode za navdih in za zahtevek po hitrejšem napredku, naj bodo življensko uporabljena. Kdor strelja s puščico, naj pazi, da bo zadel to, kar je namenjeno kot gojitveni odstrel, kajti lahko zadene tudi prijatelja!
IVKO POLIČNIK
Januar 1979
STRAN 6
VERA KUMPREJ NAM PIŠE:
Pošiljam še nekaj pesmi, ker sem v zadnjih Novicah videla, da ste objavili dve. Objavljala sem že več let v Kmečkem glasu, imam jih že precej uglasbenih (Rdeči tulipan, Neodposlano pisnih - Lojze Slak) toda v veliko čast si bom štela, če boste tudi v Novicah kaj objavili, ker to je naš priljubljen časopis in jaz tudi najraje pišem za naše domače ljudi. Imam zelo veliko napisanega gradiva, saj pišem že od šole ve, to je 15 let, nekaj je dobrega, nekaj sla-
bega, pošiljam vam jih več, da boste lažje izbirali, za pusta ali za pomlad in za 8. marec, tudi verze za govor Maksa Burje sem napisala, kar je bilo še potem zraven, je pa seveda še sam dodal.
Torej vaš list je tudi naš najljubši časopis in če boste kaj objavili bom vesela.
PRIPIS UREDNIKA:
Eno izmed pesmic objavljamo. Pa hvala za priznanje našemu glasilu.
KRČMAR'LEPO JE BIH
Gozdar lepo je biti, gozdar bom jaz postal, po gozdiču zelenem s sekirco se igral, udaril tu pa tamkaj bom lepo smrekico in mlado hčer domačo poljubil bom srčno.
Krčmar lepo je biti, krčmar bom jaz postal, vse drago zaračunal, bom z dinarji cingljal. Bom alkohol popravil, preveč po grlu žge, med vino pa primešal kar vodo s kuhinje.
Lepo je lovec biti, bom lovec jaz postal, nabito puško nosil, na štoru večkrat spal Odhajal bom na jago, vsakdan s prijatelji, enkrat na leto počil bom zajčka v detelji.
Ne eno drugo nisem, zdaj kmetič sem postal moj žep je vedno prazen, raztrgan je rokav, divjad mi dela škodo, z gozdarjem šla je hči, krčmar me opehari pri vsaki kupici.
Mladi literati na Ljubnem
Uredniki smo veseli odziva bralcev. Posebej pa, če gre za sodelovanje z najmlajšimi. Zavedamo se, da so prav oni naša bodočnost in da se mlad človek uči tega, kar ga bo morda pozneje v življenju veselilo. Z osnovne šole so pisali takole: „Spoštovani urednik! Najprej vas lepo pozdravim in vam čestital k uspešnemu vodenju Savinjskih novic. Pošiljamo vam nekaj naših pesmi in spisov. Zelo se bomo razveselili, če bosta tudi kakšna naša pesem ali spis našla prostor v vašem listu.” Seveda sem bil vesel vaše vneme in marljivosti! Pa tudi vaša dela so me navdušila. Vendar morate razumeti, da imamo zelo omejen prostor in bom zato moral poslane pesmice in spise priložnostno objavljati. Vsekakor hvala in še pišite! Vendar bo bolje, če sproti javite, kaj se dogaja pri vas na šoli. Menim pa, da je prav povedati čigave prispevke sem dobil. Pesmice so napisali: Jožica Plesec, Marija Kovač, Marija Krznar, Bernardka Zupančič, Mojca Nerat in Jožica Jamnik. Spise
pa sta poslali Ivanka Podmenin-šek in Alja Toš. Že prej pa sem prejel prispevke nekaterih drugih vaših vrstnikov z Ljubnega. Takole se dogovorimo! Eno od pesmic bom objavil v tej številki. Druge sestavke pa ob priliki. Pa nič ne zamerite, če ne bo mogoče vsega objaviti. Se bo že našla prilika, da povemo, kako ste marljivi in prizadevni. Veliko delovne vneme vsem vam želi vaš urednik.
POLŽEK
Polžek, polžek, kam pa kam, svojo hiško nosiš sam.
Hiško si si sam\ zgradil, kaj, ko meni b i jo podaril.
Svoje hiške jaz še nimam, ker zgraditi je ne znam.
Moja roka je še mlada, zato ničesar še ne zna.
Otroci ti nagajajo, in tebi hiško tarejo. '
Ti pa jim rožičke kažeš, hudoben nisi kot se kažeš.
MARIJA KRZNAR
4.	a razred
OŠ Ljubno ob Savinji
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV NA LJUBNEM
Ob zaključku leta 1978 je pionirski odred v sodelovanju s SZDL, krajevno skupnostjo, osnovno šolo, TOZD, družbenopolitičnih organizacij in društev Ljubnega organiziral srečanje starejših občanov.
Veselo presenečeni smo se
29.	decembra popoldne zbrali in napolnili večnamenski prostor v šoli. Ganil nas je že ljubeznivi sprejem pionirjev, ki so nas prisrčno pozdravili z nageljčkom, nam pomagali v garderobi in so nas spremili do sedeža za mizo.
Med pogostitvijo smo s toplimi občutki poslušali pozdravne nagovore mladine in drugih organizatoijev srečanja. Višek razpoloženja pa je bil dosežen ob lepem petju šolskega in ženskega pevskega zbora, ki smo ga do solz ganjeni poslušali ob spoznanju, da še le nismo pozabljeni . ..
Ob veselih zvokih harmonike Lenke Kraljeve, kije posrečeno izbrala naše, skoraj že pozabljé-ne, ljudske pesmi, smo pozabili na težave in prepevali kakor že dolgo, dolgo ne. Nepozabno srečanje nam je bilo najlepše darilo za novo leto! Vsem, ki so srečanje omogočili in pri tem sodelovali se iskreno zahvaljujemo!
I.	M.
Športniki m
ŠŠD Ljubno je prejšnji mesec imelo svoj redni občni zbor, katerega so se poleg učencev udeležili tudi delavci šole ter predstavniki telesnokultumih organizacij iz domačega kraja.
Osnovno šolo Ljubno obiskuje 320 učencev, prav toliko članov šteje tudi ŠŠD, kar pomeni, da so vsi učenci člani te najbolj množične športne organizacije v kraju.
V	letošnjem letu delujejo naslednje sekcije: košarka, atletika, odbojka, gimnastika in namizni tenis. V zimskem času bo delovala tudi sekcija za alpsko smučanje. V okviru NK Gradbenik in SSD Ljubno pa delujete tudi nogometna ih smučarska skakalna sekcija.
V	novem šolskem letu so si člani zadali zelo ambiciozen program, katerega glavna naloga je uveljavljanje samoupravnih odnosov znotraj društva. ŠŠD je organizacija takšne vrste, ki daje učencem prav vse možnosti za njihovo ustvarjalnost. Učenci
VDOVA ROŠLINKA JE OBISKALA REČICO
No ja, se pač zgodi, da tudi vdove hodijo okrog. Pa je komedija Vdova Rošlinka prišla tudi na Rečico ob Savinji. Iz Gornjega grada so jo pripeljali na obisk. In ni bilo zaman. Dvorana na Rečici jo je sprejela, polna, kljub poledici, skoraj do zadnjega kotička.
Pa se je začelo. Začelo s prologom, ki ga avtor sicer ni predvideval, a ga je režiser Aci Urlep po svoje dodal in tako oplemenitil komedijo z novim elementom.
Sicer je pa res: zakaj pa naj bi še življenja polna vdova samevala ne glede na to, da je že njena hčerka sposobna za zakon?
Res je pisec komedije speljal celotno vsebino po starih moralnih normah, a nedorečnega je v tej igri še precej.
Pa so zaigrali. Ne, zaživeli so pred nami, ti zaneseni gornjegrajski amaterji. Saj navsezadnje res nisi vedel, ali se smejiš igralcem ali domislicam pisatelja.
Živeli so na odru, se naprezali, trudili kar se je dalo, da bi gledalci dobili tisto, zaradi česar so prišli: dve uri zabave in pozabe na trdi, kaj nič komedi-janski vsakdan.
In to je igralcem iz Gornjega grada povsem uspelo.
Predstavo gledal in se ob njej zabaval
šoli Ljubno
so z mentorjevo pomočjo izdelali program, ki ga bodo sami uresničili. Udeleževali se bodo najrazličnejših tekmovanj - od razrednih pa do občinskih in republiških. Prav tako se bodo preizkusili v organizaciji tekmovanj. „Sprejemni izpit” so že položili, saj so v začetku septembra organizirali atletsko tekmovanje, katerega se je udeležila tudi mozirska osnovna šola. Ob tej priložnosti so predali namenu tudi nove atletske naprave, ki so jih uredili z udarniškim delom.
Učenci si želijo čim boljše uvrstitve v tekmovanju za najbolje samoupravno organizirano ŠŠD v Sloveniji.
Da bi bili v vodstvenih organih ŠŠD zastopani vsi razredi, so bili v odbore in komisije delegirani predstavniki vseh razredov.
ŠŠD Ljubno pa bodo vodili predsednik Miha Kralj, podpredsednik Igor Fludemik, tajnica pa je Leonida Mori.
RAJKO PINTAR
Odličje turističnemu društvu Mozirje
Že smo poročali, da je mozirsko turistično društvo prejelo odličje. Celjska turistična zveza pripravi tekmovanja društev na širšem celjskem območju. Ocenjevanje posebne komisije je pokazalo, daje najmarljivejše turistično društvo tega območja bilo mozirsko. Za posebne zasluge pa so prejeli še priznanja in plakete posamezniki, turistični in gostinski delavci. Izmed gostincev sta prejela posebno priznanje Petm iz Ljubnega in gostilna pri Jošku v Gornjem gradu. O obeh odlikovancih Hinku Čopu in Ivanu Zupanu smo že poročali.
Tokrat pa smo naprosili Ivana Zupana, ki je tudi predsednik turističnega društva Mozirje za pogovor. Dejavnost turističnega društva temelji na raznovrstnih nalogah s področja tu rizma, varstva okolja, urejevanje okolja, skratka tudi skrbi za zaščito naravnih posebnosti. Kot tako daje predloge krajevni
skupnosti in seveda tudi drugim društvom za skupne napore pri ohranjanju naravnih in turističnih lepot krajine. V Mozirju se je turistična dejavnost že zgodaj razvila, saj je bilo ustanovljeno turistično olepševalno društvo že leta 1892. Kraj je slovel po lepotah in čistoči ter vsled tega privabljal veliko število tujcev v dolino. Dejavnost je zamrla le med obema vojnama. Sedaj pa se društvo trudi, da bi vzbudilo pri stanovalcih smisel za urejanje okolja v širšem in ožjem smislu. Res je postalo Mozirje spet kraj cvetja. Ljudje z ljubeznijo negujejo cvetje in lepšajo svoje vrtove ter hiše. Letna tekmovanja kažejo vedno boljše uspehe. Da bi bili še učinkovitejši prireja društvo občasno predavanja o urejanju okolja in tudi v sadjarstvo ljubiteljskega obsega posega. Z Gomjesavinj-sko turistično zvezo se trudi za izdajo propagandnega gradiva. Imelo je svoj veliki delež tudi pri izdaji vodiča po Gornji Sa-
Neredna dostava Nov
V zadnjem času je vse več pritožb o tem, da naši občani ne dobijo, ali pa dobijo z zamudo, naše občinsko glasilo. Na območju nekaterih pošt je to prav kritično. Seveda je razumeti ljudi, če negodujejo, saj je vsekakor pričakovati, da prejemajo Savinjske novice v roku, kot je to pri običajnem poslovanju naših pošt že v navadi. Naša prizadevanja niso rodila uspeha, pa smo zato poprosili odgovorne poštne delavce pri TOZD Velenje. Tam smo dobili zagotovilo, da poslej tega več ne bo. Sicer pa priporočamo, da v prvi vrsti primere, ko ne dobite Novic pravočasno, ali pa sploh ne, sporočite odgovornemu delavcu na področni pošti. Za januarsko številko smo ugotovili, da je zapoznela zaradi nepravilne manipulacije v odpremi v tiskarni, no potem pa so jo še marsikje pozno dostavljali. Prepričani smo, da se bo stvar dala sporazumno rešiti, vsaj poštni delavci, odgovorni za PTT promet zagotavljajo tako. Seveda pa je ob tem treba povedati, da ima pošta marsikje izredne kadrovske težave. Tu bi kazalo resnično več sodelovanja med posameznimi poštami in krajevnimi skupnostmi. Verjetno bi na tak način rešili kadrovsko stisko.
Menimo, da bi se v prenekate-rem kraju našel kdo, ki bi želel delati na pošti, oziroma za pošto, tembolj, ker gre v glavnem za delo v določenem času, tako, da ostane še čas za kakšna opravila doma. Sploh pa je pošta tudi del nas in bi moralo biti sodelovanje s krajevnimi faktorji tesnejše.
SREČANJE Z DUHOVNIKI NAŠE OBČINE
Že je prešlo v običaj, da se vsako leto srečajo duhovniki, ki delujejo na našem območju na povabilo predsednika občine v Mozirju. Tudi tokrat je bilo tako. Uvodoma je Hinko Čop pozdravil vse navzoče, ter jim zaželel srečno leto 1979. Srečanja so se udeležili tudi člani koordinacijskega odbora pri SZDL in verske komisije pri občini. Sprejem je potekal v prijetnem vzdušju. Število udeležencev s strani predstavnikov cerkvene skupnosti je pokazalo na dobro sodelovanje med njimi in družbenimi organizacijami. To pa je v svojem zahvalnem govoru poudaril tudi mozirski dekan Žager.
vinjski dolini. Sedaj pripravlja še prospekte za Mozirje in okolico. Pri delih v Savinjskem gaju so krepko sodelovali člani društva, zakar jim gre vse priznanje. Saj bi vodstvo društva brez marljivih članov pač ne pomenilo dosti! Društvo je predlagalo krajevni skupnosti in občini kako bi se dalo urediti širše okolje Savinjskega gaja v parkovno enoto. Ivan Zupan pravi, da bo treba v bodoče posvečati več pažnje samim članom društva. To je bilo nekoliko zanemarjeno vsled velikih nalog pri izgradnji Savinjskega gaja. Seveda pa je še vrsta stvari, ki zahtevajo širšo podporo. V samem Mozirju bo treba razčistiti, kdo naj v bodoče ureja in vzdržuje gredice, stari park in kopališče. Premisliti velja, ali ne bi kazalo zadolžiti za ta dela ustrezno delovno organizacijo? Saj tako kot je danes, da prelagamo to dolžnost z rame na ramo, ne gre več! Sodelovanje z organizacijami v samem kraju je dobro, vendar manjka ustrezen načrt za varstvo okolja v celotni dolini.
Odlikovancem čestitamo in želimo, da bi še v naprej s takšno vnemo delali v svojih sredinah za dobrobit kraja in doline !
POJASNILO
IZLETNIKA
Naša bralka M. V. iz Mozirja nam je sporočila nepravilnosti v zvezi z voznim redom avtobusov pri Turistu v Mozirju. Zaman je čakala neke sobote na avtobus proti Velenju. Agencija IZLETNIKA v Mozirju je na naše vprašanje poslala tole pojasnilo:
Avtobus na navedeni relaciji vozi ob 16,10 uri samo od ponedeljka do petka, torej ob sobotah ne vozi. Na našem voznem redu, ki je izobešen pri hotelu Turist Mozirje je ob navedeni uri (16,10) zabeležena opomba „ne vozi ob SO“. t.j., da avtobus ob sobotah ne vozi. Pri pregledu izobešenega voznega reda smo ugotovili, da je nekdo to opombo spraskal. Povedati moramo, da imamo težave z izobešenim voznim redom ker je večkrat s strani neresnih oseb poškodovan. Sporočamo vam tudi, da smo poškodovano oznako takoj popravili. Zahvaljujemo se vam za opozorilo, ter vas lepo pozdravljamo.
Vodja poslovalnice: MILAN JURIČ
Izvršni svet bo zasedal
Da je izvršilni organ skupščine občine Mozirje močno delaven, priča že 20. seja, ki je bila te dni. Na njej so obravnavali, plan dela. Obsežne naloge stoje pred samo občinsko upravo, pa seveda pred samim izvršilnim telesom skupščine. Programske naloge so razdeljene v dva dela.
Splošni in zakonodajni, realizacija pa načrtovana po tromesečjih za vse leto.
Poročilo o delu upravnih organov SO Mozirje je zelo izčrpno in tudi kritično. Novi zakon o upravnih organih daje možnost takšne organiziranosti, ki danim prilikam najbolje ustrezajo. O kadrovski strukturi govori poročilo, da so delavci v upravi marsikje pod zahtevano strokovno izobrazbo in da se spričo številnih novih predpisov vse več nalog prenaša na občinske upravne organe. Seveda je delno odraz slabe izobrazbene strukture tudi dejstvo, da so delavci z enako izobrazbo v gospodarstvu večkrat višje ovrednoteni in tako je upravni delavec napram tistemu iz gospo-
darstva v slabšem gmotnem položaju. Tu so tudi vzroki za često odhajanje kadrov iz uprave. Poročilo navaja vrsto zanimivih ugotovitev in poudarja potrebo po večji zavzetosti pri kadrovanju.
Izvršni svet je nato obravnaval poročilo Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje in predvidevanja za leto 1979.
iiiiriiiiiiiiiiirmiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimii
NOVI SODNIKI POROTNIKI
Predsednik SO Mozirje Hinko Čop je povabil novoizvoljene sodnike porotnike k polaganju slovesne izjave. Zelo pomembno družbeno dolžnost so prevzeli občani zavestno in obljubili sodelovanje v našem sodstvu. Gre za sodnike porotnike, ki bodo delali v okviru temelj nega sodišča Celje v enoti Velenje. Mandatna doba traja 4 leta. Po opravljenih formalnostih je predsednik občine zadržal novoizvoljene sodnike porotnike na krajšem sprejemu.
— AAihaolii	A i/non inl/i i
u Minaeiu v		VOSnjaKU 			/
V dneh kulturnega tedna v Gornji Savinjski dolini se bomo oddolžili spominu velikega rodoljuba in organizatorja slovenskega gospodarstva ing. Mihe Vošnjaka. Ljubljanska banka-Temeljna banka Velenje bo skupno s kulturnimi organizacijami doline odkrila v prostorih svoje poslovalnice v Mozirju spominsko obeležje temu velikemu Slovencu. Naj ga v kratkem predstavimo.
Rojen je bil 18.9.1837 v Šoštanju, umrl pa je 2.7.1920 v Švici. Pokopan je v Šentilju pri Velenju. Njegov grob je spomeniško zaščiten, skrb za urejanje pa je prevzela celjska podružnica Ljubljanske banke. Po končani gimnaziji je doštudiral v Gradcu za inženirja in se zaposlil pri Južni železnici. Kot po-stajenačelnik v Zagrebu je prišel v spor z banom takratne ogrske vladavine, ker je ob povratku iz koncila sprejel borca za slovanske pravice, dr. Jurija Stros-smayerja v dvomi čakalnici z vsemi slovestnostmi. Moral je pred nasiljem sovražnikov slovanstva v Gradec na direkcijo železnic. Vendar se je kmalu upokojil. Nato se je v celoti posvetil narodnostnemu in gospodarskemu napredku takratnega neukega slovenskega ljudstva. Kaj kmalu je začutil,daje odvisnost naših ljudi od nem-
škega kapitala pogojevala določeno nacionalno podrejenost. Zato je ustanovil hranilnice in še njih zvezo, ki je imela sedež v Celju. Bil je soustanovitelj Gor-njesavinjske posojilnice in hranilnice v Mozirju, ki je vseskozi utrjevala slovenstvo v dolini. Vedno je bil na čelu napredka, pa tudi med voditelji taborov, slovenskih čitalnic in sploh smemo trditi, da so njegove zasluge v času, ko je bil poslanec deželnega zbora v Gradcu in državnega zbora na Dunaju nepozabne. Po njegovi zaslugi je prišlo do gradnje železnic Celje - Rogatec in Celje - Dravograd. Boril se je tudi za slovenske paralelke na gimnazijah v Mariboru in Celju. Zaradi takrat imenovanih „celjskih dogod-kov“ je morala celo odstopiti takratna vlada na Dunaju. Lahko bi še naštevali njegove zasluge za prebujenje slovenskega naroda! Končno se je moral preganjan umakniti v Gorico in od tam v Švico. Podpiral je gmotno in osebno odbor za združitev južnih Slovanov. Vendar se iz protesta ni vrnil v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker niso pristali v takratnih velikosrbskih krogih na federativno ureditev. Zato je umrl v tujini, v domačo zemljo pa je bil položen šele 17.11.1927.
A.V.
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
RAVNE NA KOROŠKEM
TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI
Komisija za kadre in splošne zadeve
OBJAVA
prostih del in nalog
REFERENTA PRIPRAVE ZA IZDELAVO TEHNOLOŠKE IN PR IPR A V U AVSKE DOKUMENTACIJE ZA INDIVIDUALNE MALOSERIJSKE ZVARJENCE IN MEHANSKE OBDELAVE
Pogoji:
—	končana srednja tehnična šola strojne smeri
—	4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v pripravi dela
—	zaželjen odslužen vojaški rok
Dela in naloge se sklenejo za ned dočen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave in dokazila o razpisnih pogojih naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi oglasa splošno kadrovski službi TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji.
PODATKI IZ NOB
Zbiranje gradiva in objavljanje podatkov o NOB, predvsem o ljudeh, neposrednih udeležencih posameznih dogodkov ali dogajanj, je zahtevno in odgovorno delo, saj so še živi bodisi neposredni udeleženci zadnjih vojnih dogodkov ali pa njihovi svojci, ki jih vsaka napačna ugotovitev lahko hudo prizadene.
Tak primer se je dogodil v knjigi R. Zakonjška „Velika preizkušnja" na str. 252, kjer sem v izjavi o sodelovanju z okupatorjevimi sodelavci pomotoma imenoval Ivana Kosa.
Ivan Kos je v resnici sodeloval z NOB,bil 4. junija 1942J. izseljen ter umrl v internaciji 9. septembra 19421
S to izjavo se želim opravičiti njegovim svojcem in sorodnikom ter tako vsaj delno, popraviti krivico, ki jim je bila storjena.
ing. CIRIL REMIC Ljubljana, Melikova 66
/----------------------------------------------------
Osnovna šola Mozirje
obvešča,	'
da bo vpis učencev v prvi razred
za šolsko leto 1979/80 pò naslednjem razporedu:
MOZIRJE: od 14. do 15. februarja od 16. do 18. ure NAZARJE: 14. februarja 1979 od 16. do 18. ure REČICA: 14. februarja 1979 od 16. do 18. ure
V prvi razred bomo vpisovali učence, ki so rojeni v letu 1972. Pri vpisu bate predložili izpisek iz rojstne matične knjige.
Osnovna šola Mozirje
____________________________________!-------------)
Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Moziije
POZIVA
vse zainteresirane krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občane k vlaganju predlogov za podelitev
PRIZNANJ OF V LETU 1979
Priznaja OF se podeljujejo posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju:
-	razvoja naše samoupravne socialistične družbe;
—	uresničevanja ustavno opredeljenih družbeno ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela;
-	krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil;
—	neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in vseh sredinah družbenega življenja. Predlog je treba obrazložiti in
predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja.
Žirija sprejema predloge za podelitev Priznanj OF v letu 1979 do vključno 31. marca 1979 na naslov: Občinska konferenca SZDL Mozii je.
Kaj vemo o steklini
V prejšnji številki SN smo že menja. Bolezen se prenaša z pisali o neposredni nevarnosti bolne na zdravo žival in človeka pojava stekline. Zaenkrat na ob- skoraj izključno z ugrizom; za-močju občine Mozirje te bolez- to so najbolj nevarni stekli doni še nismo ugotovili. Z name- mači in divji mesojedi. Človek nom, da bi čimveč ljudi poučili se lahko okuži tudi preko ran o osnovnih znamenjih stekline, na rokah, če pridejo v stik z smo pripravili za objavo nasled- okuženo slino stekle živali, nji sestavek.	Prva bolezenska znamenja se
Steklina je akutna (naglo po- pri živalih pokažejo šele 2 do 8 tekajoča) virusna bolezen ljudi tednov po okužbi. Za stekle in živali, ki se prenaša z ugri- živali so najbolj značilne spre-zom in se vedno konča s smrtjo membe v obnašanju: okuženega človeka ali živali. Psi postanejo nenadoma po-Razširjena je po vsem svetu. V padljivi, težko požirajo, se slini-Jugoslaviji je bolj poznana v jo, hripavo lajajo, včasih pa so južnih delih države, kjer jo pre- le močno prestrašeni. Čez nekaj našajo predvsem stekli psi, v dni začnejo hrometi, dokler ne Vojvodino in severozahodno obležijo in poginejo. Podobne Slovenijo pa so jo zadnja leta znake opazimo tudi pri mač-vnesle stekle lisice.	kah, le da so te večinoma zelo
Povzročitelj stekline je virus napadalne.
(kužna klica), ki se razmnožuje Goveda so preplašena, težko v možganih in žlezah slinovkah. požirajo, se obilno slinijo, po-Okužena žival ga lahko izloča	gostni pa so tudi znaki kolike,
že nekaj dni prej, preden se	Prašiči nastanejo napadalni, se
pokažejo prva bolezenska zna- močno slinijo, drgnejo ob korita in druge živali, nato pa postopoma hromijo in poginejo.
Bolezen lahko zanesljivo ugotovimo le z laboratorijsko preiskavo.
Zbolelega psa ali mačke ne smemo ubiti, moramo pa o tem takoj obvestiti veterinarja, ki bo žival opazoval, po poginu pa truplo poslal v preiskavo. Divje živali, ki se neprirodno vedejo, je treba pustiti pri miru in o najdbi obvestiti veterinarja ali lovca.
Meso in mesni izdelki zbolele ali sumljive živali so neprimerni za prehrano ljudi in živali. Takih živali tudi ni dovoljeno klati.
Prihodnjič o ukrepih proti steklini.
A. RESNIK
----------------------------------------------------------
Socialistična republika Slovenije SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Oddelek za gospodarstvo in finance
Podjetje za urejanje voda NIVO CELJE
TOZD — vodno gospodarstvo Rečno nadzorstvo
Z namenom, da se v čimvečji meri odpravijo poplave, erozija in odnašanje rodovitne zemlje, ki jo povzročajo zanemarjenost in zaraščenost vodnih strug,
pozivamo
vse lastnike in upravitelje zemljišč, ki leže ob potokih in jarkih na področju porečja Savinje in Drete, da
do 15. marca 1979 temeljito očistijo struge potokov in jarkov
ob katerih ležijo njihova zemljišča.
Struge očistite po naslednjih smernicah:
1.	V Strugah, koritih in na bregovih, se mora posekati drevje, ki izrazito ovira pretok voda in plavajoči material, ki mu voda izpodkopava koreninski sistem ali je nagnjeno v strugo tako, da obstaja nevarnost, da se podre v strugo. Iz struge je treba odstraniti tudi štore in drugo navlako, ki ovira vodnik tok.
2.	Drevje in grmičevje se mora posekati čim nižje pri zemlji, rezi na panjih pa morajo biti gladki, da se ohrani izbojna moč.
3.	Pri spravilu lesa se ne smejo poškodovati brežine, ne zaščitna rast (mlado grmičevje) in travna ruša. Posekan les in vejevje je treba takoj odstraniti z obrežnih zemljišč, da jih ne odplavi visoka voda, zažgati pa se smejo le na krajih, kjer se ne more poškodovati mladikovina. ODPADKOV NI DOVOLJENO ODMETAVATI V STRUGO.
4.	Očiščevalna dela b do nadzorovali rečni nadzorniki in vodnogospodarske inšpekcije, ki bodo po potrebi dajali strokovna navodila, ter posredovali ukrepe, potrebne za
• izboljšanje stanja na vodnem režimu.
\______________________________________________________/
Učiteljica - knjiga
OBVESTILO
Prodam domače slivovo žga-nje!
VERA KUMPREJ Ter 63 63333 Ljubno ob Savinji
V spomladanski sezoni vam nudimo vse potrebne sadike in lončnice za vaš dom in vrt.
Po naročilu izdelujemo tudi šopke in vence.
Vrtnarstvo Stanka Krajnc, Nazarje 193
Osnovna šola Mozirje razpisuje
naslednja prosta dela in naloge:
1.	HIŠNIK — KURJAČ, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru.
2.	KUHARICO, za določen čas s polnim delovnim časom. Nadomeščanje prodniškega dopusta. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru.
ljubljanska banka
Ljubljanska banka. Temeljna banka Velenje, enota Mozirje prosi vse poslovne prijatelje, ki so ob najemanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo predložili gradbene načrte, da te dvignejo v enoti Mozirje. Načrti, ki ne bodo prevzeti do 15. marca 1979 se bodo zavrgli.
Hvala za razumevanje!
Nič novega ne povemo, da se stopnja kulturnosti in razgledanosti nekega naroda meri tudi po tem, koliko knjig se tiska, bere in s kakšnimi količinami in kvalitetami razpolagajo knjižnice. Smemo se pohvaliti, daje v naši občini branje priljubljeno. Knjižnica v Mozirju deluje že od leta 1973. Začeli so z 800 izvodi in 30 člani. Temeljna knjižna zaloga je letno vidno rastla, tako, da šteje danes že preko 8600 knjig, število bralcev pa preseže 1000. Seveda bi občinska matična knjižnica ne opravljala svojega poslanstva zadovoljivo, če bi poslovala le v Mozirju. Zato so ustanovili leta 1975 izposojevališče v Solčavi. Temu so sledile še takšne v Gornjem gradu, na Ljubnem, v Novi Štifti in na Rečici. Tako je
postala knjiga domala povsod dostopna našim občanom. Verjetno pa še načrtov za razširitev te mreže ni konec. ZKO, ki upravlja s knjižnico, ima še smele načrte! In prav je tako. Seveda ob tem ne gre pozabiti na šolske knjižnice, ki marsikje pomenijo vir znanja najmlajšim.
Pa še to. Pripravljeni so načrti za dograditev kulturnega doma v Mozirju, kjer naj bi našla svoje mesto posodobljena knjižnica s čitalnico. Žal potekajo dela na obnovi tega doma omejeno, saj še vedno ni izpraznjeno skladišče v stavbi. To pa preprečuje hitrejšo obnovo prepotrebnega kulturnega doma. Sicer pa mudimo! Drugje so bolj prizadevni glede urejanja prostorov, ki nudijo zavetje kulturnim dejavnostim.
SOLSTVO V GORNJEM GRADU
Kmalu bo odprla svoje duri nova šola v tem kraju, ki je nekoč bil sedež sreza in vseh ostalih srezkih uradov. Seveda je bogata zgodovina tista, ki daje Gornjemu gradu posebno obeležje. Stare trške pravice so posledica mogočnih fedavdal-nih gospostev, ki so se skozi čas spreminjala, preoblikovala ter tako ali drugače uveljavljala svojo ekonomsko in politično moč. Še danes je povsod zaslediti sledi preteklosti. Bodisi, da gre za prekrasne kulturne spomenike, ali pa siceršnje znamenitosti. Vsega je tod na pretek.
Šola je tik pred drugo vojno imela štiri razrede, vpisanih pa 165 otrok. Na matični šoli v Gornjem gradu so bile zaposlene 4 učne moči, na ambulantni šoli v Šokatu pa je učil en prosvetar. Šolski knjižnici sta bili dobro založeni, saj sta šteli 245 knjig. Učiteljska knjižnica je razpolagala s 625 knjigami in okrajna učiteljska knjičnica kar z 2130 primerki.
Ce sežemo nekoliko nazaj v preteklost je slika zelo pestra. Po c.kr. odredbi iz leta 1785 naj ne prejema na deželi učitelj manj kot 130 forintov letno, učiteljski pomočnik pa 70 forintov. Iz starih listin je razvidno, da je bila plača učitelja, 130 forintov, poravnana iz sredstev patronata škofijske uprave v Gornjem gradu. To potrjujejo tudi listine ckr. okrožnega urada v Celju z dne 18. novembra .1803. Tako je moč sklepati, da
v Gornjem gradu do leta 1803 ni obstojala javna ljudska šola. Veijetno pa so mladino poučevali že pred tem cerkovniki, oziroma duhovniki. Iz podatkov šolske kronike se da sklepati, da je javna šola bila ustanovljena šele 1804. Kot prvi učitelj se navaja Franc Simonetti. Domneva se, da šolski obisk ni bil najboljši. Podatki iz leta 1833 govorijo o 48 šoloobveznih otrok. Seveda se je to število iz leta v leto večalo. V prvih letih obstoja šole se je učiteljstvo zaradi nizkih prejemkov hitro menjavalo. V letu 1819 so se plače učiteljev zvišale na 250 forintov. Listine iz leta 1824 dokazujejo, da je prejemal učitelj, ki je istočasno opravljal cerkovniške posle, od groba še 6 Šokatu. Kot _prvi učitelj se omenja Ignac Sijanec. V šolskem letu 1910—11 forintov. Smemo trditi, da starejša mladina ni rada obiskovala šole. Po burnem letu 1848 se je učiteljev položaj nekoliko izboljšal. Šole so bile razširjene, a tudi učiteljeva izobrazba je postala zelo važna.
Gornji grad je z odločbo deželnega sveta 1897 bil razporejen v tretji plačilni razred, kar je pomenilo letno plačo za učitelja 500 forintov. Pozneje so bili ti dohodki še zvišani. Podatki iz kronike omenjajo leto 1903 kot začetek uvajanja slovenskega jezika v uradovanje in občevanje na šoli. 5. aprila 1910 je bila ustanovljena ambu-
MOZIRSKI IGRALCI NASTOPILI
lanta šola v Šokatu. Kot prvi učitelj se omenja ignac Šijanec. V šolskem letu 1910—11 postane šola v Gornjem gradu štiri-razredna. V kraju ni bilo primerne stavbe, zato so bile učne „sobe“ največ v gradu. Zadnja kolavdacija novozgrajenega šolskega poslopja je bila 1911. Tako lahko smatramo, da je takrat bila sedaj stara, šolska zgradba povsem gotova. Omeniti kaže še to, da je po smrti nadučitelja Mihaela Dediča prevzel vodstvo šole učitelj na tej šoli Franc Kocbek. Po njem se danes imenuje tudi sedanja osnovna šola v Gornjem gradu. Slovel je kot neustrašen borec za ohranjanje slovenskega značaja naših planin in kot ustanovitelj Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva v Mozirju.
Podatki, ki jih navajam v tem sestavku, izvirajo iz dokumentov slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Po spominih dolgoletnega šolskega upravitelja Jožeta Tratnika je možno trditi, da je kronika osnovne šole Gornji grad bila ob pričetku napada na Jugoslavijo leta 1941 uničena. To je izredna škoda prav zaradi delovanja Kocbeka in njegovih zapisov v ta dokument.
Po vojni je 21. junija 1946 napisala takratna učiteljica Božičeva obsežno poročilo o dogodkih za časa domovinske vojne. Napisala ga je kar ročno na sedmih straneh, hrani pa se v slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani.
ALEKSANDER VIDEČNIK
Menda je res, da je moč navade v ljudeh izrazita. No, tako bi lahko rekli tudi za marljivo dramsko skupino prosvetnega društva v Mozirju, ki leto za letom preseneča svoje, prijatelje od blizu in daleč. Ce se spomnimo na lanska prizadevanja, potem moramo pohvaliti vnemo skupine mladih ustvarjalcev in‘režiserja Franja Cesarja. Torej, že v navadi je, da nas razveselijo s kakšno veseloigro, oziroma s kakšnim zanimivim dramskim delom. Več ali manj vedno uspešni, dobri igralci, požrtvovalni kulturni delavci, ne štedijo svojega časa, niti se ne ustrašijo drugih naporov, ko se odločijo za novo igro. Letošnjo sezono so pričeli*z Vdovo Ro-šlinko. Smeh gledalcev je potr-
dil, da imajo lahkotni dramska dela radi. Kako tudi ne, saj človek žč kar čaka, da bi ga kaj razveselilo — in smeh je zdrahe! Veseli bomo nadaljnjega delovanja te dobro izbrane skupine domačih ljubiteljskih ustvarjalcev. Predvsem pa gre pohvaliti celotno prireditev in sceno. Težko bi bilo trditi, da ima kdo od sodelujočih več ali manj zaslug zato, da je igra ugajala. Vsekakor pa moramo posebej pohvaliti neumorno delavoljnost rešiserja Franja Cesarja. Nič čudnega ni, če so mozirski igralci vneti za delo, saj vemo, da je prav v tem kraju že leta 1875 z odra zadonela slovenska beseda, ko so igrali igro Bob iz Kranja. Torej gre za ohranitev dobre navade!
Podrobno opredeliti temeljne cilje
V ponedeljek, 15. januaija,je bilo v sejni dvorani skupščine občine Velenje posvetovanje predstavnikov organizacij združenega dela iz občin Velenje in Mozirje. Na posvetovanju, ki se ' ga je med drugimi udeležil tudi p o d p redsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Rado Dvoršak, so govorili o združevanju organizacij združenega dela iz občin Velenje in Mozirje v Savinjsko Šaleško gospodarsko zbornico.
Predsednik izvršnega sveta velenjske občinske skupščine,
Franjo Kljun, je uvodoma spregovoril o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice , predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice, Franc Miklavc,, pa je podal izhodišča za ustanovitev medobčinske zbornice in orisal dosedanje delo iniciativnega odbora.
Poglavitna misel razpravljal-cev na ponedeljkovem posvetovanju je bila, da morajo biti temeljni cilji Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice kar najbolj podrobno opredeljeni in da mora biti njena delovna usmeritev takšna, da bodo prišli do izraza interesi vseh tistih, ki se združujejo v medobčinski zbornici.
Skozi
kulturno
dejavnost
Predsedstvo ZKO (Zveze kulturnih organizacij) v občini Mozirje je v razširjeni sestavi oce-. nilo desedanje delo kulturnih skupin v dolini. Ugotovili so, da je bilo organiziranih 7 mladinskih gledaliških gotovanj, 6 glasbenih za mladino, 1 za odrasle in eno dramsko gostovanje. V vseh navedenih primerih gre za gostovanje poklicnih kulturnih ustvarjalcev. Ko so razpravljali o delu posameznih društev v dolini, so morali predvsem pokazati na tista društva, ki do sedaj niso poslala ZKO poročila o dejavnosti. Vendar je razveseljivo, da nasploh društva v dolini delajo. Tako dramske, kot pevske skupine. Dogovorili so se za rok v katerem naj bi se izdelal načrt dela za tekoče leto, saj še niso vsi predloženi. Poglobljeno so razpravljali o nekaterih težavah, ki tarejo društva pri njihovem delu. Dogovorili so se za program kulturnih prireditev v okviru kulturnega tedna, ki ga že četrtič zapored organizirata ZKO in kulturna .skupnost občine Mozirje. Navzoči so obravnavali še primer neodgovornega ponašanja igralcev Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki so ob priliki gostovanja v Gornjem gradu povzročili s svojim početjem gmotno škodo na napravah v prosvetnem domu. Sklenili so pri upravi gledališča ostro protestirati. Takšen, docela nemogoč odnos poklicnih ustvarjalcev kulture, žalni kulturen.
Svoje delo v minulem letu so pred nedavnim ocenili tudi nogometaši nogometnega kluba Gradbenik z Ljubnega ob Savinji. Enotna ocena vsehje,daso bili v letu 1978 uspešni, tako na tekmovalnem, kot na drugih področjih. Vse ekipe so odigrale skupno 47 tekem. Od tega so 31 zmagale, igrale šestkrat neodločeno in desetkrat klonile. Največ tekem so odigrali člani, ki so v 36 srečanjih 26-krat zmagali, šestkrat izgubili in dosegli razmerje v zadetkih 144:59. Med drugim so odigrali 15 tekem v občinski rekreacijski ligi in brez poraza zasedli prvo mesto, poleg tega pa so se v prijateljskih tekmah pomerili z 18 nasprotniki. Pri prijateljskih srečanjih velja omeniti tradicionalni tekmi z zamejci iz Železne Kaple, z bratskim klubom iz Pregrade v sosednji Hrvatski in tekmo z mladinsko reprezentanco Slovenije. Slednjo so odigrali v počastitev 35-letnice ustanovitve Šlandro-ve brigade.
Z nogometnim klubom El-kroj iz Mozirja so se uspešno dogovorili o sodelovanju pri oblikovanju Savinjske selekcije. Različnih mnenj je bilo sicer obilo, na koncu pa so le našli skupen jezik in v letošnjem letu pričakujejo še boljše rezultate.
Delavni so bili tudi na drugih področjih, kjer so v ospredju različne oblike, s katerimi si zagotavljajo za delo potrebna sredstva. Tako so pripravili uspelo pustno rajanje, sodelovali so pri organizaciji občinskega praznika in drugod. Precej pozornosti so namenili izobraževanju kadrov, zlasti sodnikov in trenerjev. Še eno nalogo so si v preteklem letu zadali. Če? dobro leto dni bodo namreč slavili 50-letnico' obstoja kluba in za to priložnost želijo razširiti in
posodobiti igrišče, radi pa bi postavili tudi primerno spominsko obeležje. Zataknilo se je pri nekaterih lastnikih zemljišč, ki ne pristanejo niti na odkup niti na zamenjavo. Ta problem bodo rešili najkrajšem času in v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Sprejeli so tudi delovni načrt in se odločili, da zadane naloge z vso zavzetostjo uresničijo.
J. P.
AMZS
AMD Šlander
Celje, Ljubljanska 37, obvešča svoje člane, da lahko poravnajo članarino za leto 1979 pri zastopniku Maksu SLATINŠKU, Radmirje 34, najkasneje do 26/3-1979. Hkrati obvešča, da se bo zastopnik mudil dne:
4. 2. 1979 na Ljubnem, v hotelu „PLANINKA “ od 8—11 ure,
11. 2. 1979 v Lučah, v gostilni „V KAPELCr* Od 8-11 ure,
18. 2. 1979 v Gornjem gradu, v gostilni „Pri Jošku“ od 8—11 ure,
25. 2. 1979 v Nazarjah, v gostilni „Pri Bohaču“ od 8-11 ure,
4. 3. 1979 v Mozirju, v gostilni „Pri Celinšeku" od 8—11 ure.
Vsi ostali, ki bi želeli na novo postati člani AMD ŠLANDER, se lahko tokrat tudi včlanijo pri zastopniku.
AMD ŠLANDER Celje, Ljubljanska 37
RAZSTAVA
Ob otvoritvi novih prostorov za občinsko temeljno knjižnico v kulturnem domu v Mozirju bo tudi razstava slikarja Božidarja Zavška - Dareta. Naj ga v kratkem predstavimo našim bralcem.
Dare Zavšekje eden izmed tistih umetniških ustvarjalcev, ki je brez akademije, vendar je z velikim naravnim talentom in občutkom stopil na oder umetniškega ustvarjanja, da izroči kulturi in družbi tisto, kar čuti in vidi, tisto, kar je lepega in slabega ..,. tako je o njem zapisal Vlado Gorišek, ko je slikar razstavljal v Žalcu. Božidar Zavšek-Dare je rojen 1952 v Celju in je imel že vrsto samostojnih razstav v ožji domovini. Poleg tega je uspešno sodeloval pri skupinskih razsta-
Srednjeročni plan razvoja občine Mozirje zavezuje kulturno skupnost občine, da pristopi k izgradnji kulturnega doma v občinskem središču. Zahtevo po izgradnji kulturnih domov, ki pokrivajo določena širša območja postavlja pred kulturne skupnosti tudi resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976-1980 v delu, ki velja za leto 1978. Kot izvajalec družbenega plana je kulturna skupnost naše občine pristopila k izgradnji, oziroma prenavljanju stare stavbe, ki gotovo ni v okras kraju, še manj pa sme predstavljati kulturo na tako, sicer kulturno zelo razgibanem prostoru, kot je Gornja Savinjska dolina. Gre torej za objekt širšega pomena! Služil naj bi, ko bo izgrajen tako, kot načrtujejo, celotnemu območju občine. V njem bodo našle prostor tiste organizacije, ki urejajo kulturno operativo v dolini. Seveda ne gre zanemariti še dejstva, da bo v domu tudi prostor, kjer bomo končno vendarle lahko shranjevali posamezne primerke naše kulturne dediščine. Naj gre za narodno blago, ali pa za dokumente. Ne moremo pozabiti obveze enega rodu do naslednjega. Kar ne bomo ohranili mi, bodo naslednji rodovi z veliko truda iskali. Ali pa bodo tudi dovolj našli, da bodo imeli sliko o delu in naporih našega časa? Sem spada tudi dragocena dokumentacija iz časa domovinske vojne, saj rod, ki jo je bil, hitreje odmira, kot morda dojemamo. Torej je skrajni čas, da se te velike
V MOZIRJU
vah doma in v tujini. Likovni kritik Bassin pa je med drugim napisal o slikarju, da je pristop, ki ga imamo danes do slikarstva Božidarja Zavška kritičen, kljub njegovi mladosti —-nsaj deluje komaj dobrih pet let. Kritičen predvsem iz enega razloga: ker gre za profesionalnega slikarja, ki je sicer izšel iz amaterske ljubiteljske osnove, pa se je povsem zavestno odločil, da izgrajuje svoj svet, ki ga sicer tudi živi, navidez umaknjen, skrit pred vsakdanjostjo, na skoraj romantičnem kraju nekje za pokopališkim zidom, kar pa je le gola slučajnost. Zavšek se bori za resnične razsežnosti svojega slikarstva, zaveda se, da so del njegove resničnosti, o katerih govori v svojem likovnem jeziku ...
naloge lotimo. V izgrajenem domu bi pridobili po načrtih 170 m2 za matično knjižnico, 40 tekočih m za razstavni prostor, večnamensko dvorano s pred-verjem, prostor za zbiranje in razstavljanje kulturne dediščine v velikosti 70 m2, posodobljeno kinodvorano, pevsko sobo in še vse druge potrebne prostore. Kot investitor nastopa prosvetno društvo. Gmotno sodeluje kulturna skupnost SRS, ZKO, kreditira pa manjkajoča sredstva Ljubljanska banka Celje. Prosvetno društvo je imenovalo gradbeni odbor, ki ga sestavljajo: Jože Mutec, Rezka Plaznik, Peter Širko, Anton Venek, Ivka Lamut in Franc Breznik. Nadzor nad gradbenimi deli pa vodi ing. Jaka Presečnik.
Do sedaj je dograjen prizidek, kjer bodo matična knjižnica, prostor za lutkovne prireditve, čitalnica, prostor za etnografijo in dokumente ter soba za ŽKO.
Na vrsti je druga etapa izgradnje, ki pa bo lahko stekla, ko bo skladišče zadruge izpraznjeno. V tem delu naj bi bili prostori, kot jih načrt predvideva.
Načrte za obnovo in prezidavo domaje izdelal projektivni biro na Prevaljah, projektant pa je ing. Andrej Lodrant.
Z dokončno ureditvijo kulturnega doma bo objekt lahko v okras in bo služil kulturnim prireditvam vseh vrst. Zgradba sama pa bo ohranjena, saj sedaj deloma propada zaradi slabega vzdrževanja.
KULTURNI DOM V MOZIRJU
ODLOK O POGREBNIH SVEČANOSTIH
Dne 21. in 22. decembra so zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Med drugim so obravnavali in sprejeli predlog odloka o javnih pogrebnih svečanostih na’območju občine Mozirje.
Za ta odlok je treba reči, da je bila v predhodni javni razpravi izražena sodba, da je to ,,akt višjega pravnega reda”, ali dmgače, da je to skupni dogovor o obveznosti družbene skupnosti in posameznikov ter načinu ravnanja ob slovesu od pokojnikov.
Že nekaj časa se je čutila potreba po skupnem dogovoru o tem, kako naj poteka poslovitev od pokojnih občanov, kajti v praksi je tu in tam prihajalo do neljubih pripetljajev, bodisi zaradi izostanka predstavnikov družbene skupnosti pri poslovitvi od posameznih umrlih občanov, bodisi, da je prihajalo do ne utemeljenega ločevanja na tako imenovane civilne in cerkvene pogrebe, ah pa je bil v posameznih primerih moten vrstni red udeležencev pogrebne svečanosti. .
Odlok tudi opredeljuje kaj se šteje za javni pogreb in kaj pogreb v ožjem družinskem krogu (tihi pogreb). Pri tihem pogrebu praviloma družbena skupnost ne sodeluje.
Z odlokom je določeno tudi kdo se šteje za udeleženca javne pogrebne svečanosti. Udeleženci pogrebne svečanosti so vsi posamezniki, ki prisostvujejo pogrebni svečanosti v lastnem imenu in vsi, ki se udeležujejo pogreba kot predstavniki družbeno političnih skupnosti in drugih organizacij, društev in. verskih skupnosti. Vsem udeležencem se zagotavlja enakopravna udeležba.
Z odlokom se ne želi posegati v ustaljene običaje, ki so v posameznih krajih lahko različni, se pa ti običaji v posameznosti dopolnjujejo.
Temeljno načelo odloka je, da je pokop umrlega občana družbena obveznost in kot taka tudi družbena manifestacija, ki ima javno pietetni značaj. Od * vsakega umrlega občana se mora krajevna skupnost oz. družbena skupnost posloviti pri pogrebni svečanosti.
V ta namen bodo krajevne skupnosti ustanovile posebne odbore, ki bodo skrbeli za organizacijo in izvedbo pogrebnih svečanosti, pri čemer bodo v vsakem primeru posebej v ta odbor vključevali vse tiste družbene dejavnike in posameznike,
ki bodo z ozirom na okoliščine najprimernejši. Pri tem mislimo predvsem na predstavnike raznih društev, organizacij, soseske itd. Ti odbori bodo za vsak primer posebej določili osebo, ki bo vodila pogrebno svečanost in govornika (lahko tudi več) ter skrbeli za povezavo med predstavniki soseske, krajevne skupnosti, družbeno političnih organizacij, društev, delovne skupnosti in drugimi katerih član je bil pokojnik, zaradi njihovega sodelovanja pri pogrebni svečanosti. Vodja pogrebne svečanosti bo le-to tudi neposredno vodil v skladu s krajevnimi običaji in tem odlokom.
V nadaljevanju obravnava odlok pričetek pogrebne svečanosti in vrstni red posameznih udeležencev v pogrebnem sprevodu.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču. Če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, se javna pogrebna svečanost lahko prekine za čas verskega obreda v sakralnem (bogoslužnem) objektu. Na čelu pogrebnega sprevoda gre zastavonoša, ki nosi praviloma slovensko zastavo z žalnim trakom, če je bil pokojnik slovenske narodnosti, sicer jugoslovansko zastavo ali zastavo tiste narodnosti Jugoslavije, katere je bil pokojnik ah žalno zastavo, če je bil pokojnik tujè narodnosti. Za zastavonošo se razvrste nosilci drugih zastav in praporov, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, godba (če sodeluje) pevci, organizirane skupine družbenih organizacij in društev ter drugi udeleženci, nosilci vencev, verska obeležja in predstavnik verske skupnosti, če sodeluje pri pogrebu, krsta s pokojnikom ali žara, najožji svojci in govorniki ter drugi udeležnci pogreba. Če se javne pogrebne svečanosti udeležijo predstavniki enot oboroženih sil ali milice se razporedijo na čelo pogrebnega sprevoda, takoj za zastavo, oziroma na način, kot to predpisujejo pravila oboroženih sil oz. milice.
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Grob obstopijo svojci pokojnika, nosilci zastav in odlikovanja ter nosilci vencev. (Odlikovanja, priznanja in podobno se po končani pogrebni svečanosti vrnejo najožjim svojcem pokojnika). Pri odprtem grobu sledi
še poslovilni govor predstavnika družbene skupnosti, če ni bilo poslovitve na začetku pogrebne svečanosti in govori drugih udeležencev. Po govorih zaigra godba in zapojo pevci, če ti sodelujejo pri pogrebu ter pozdrav z zastavami in prapori. Če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, opravi verski obred ob grobu po vrstnem redu kot je to v krajevni navadi.
Izrecni poudarek je dan častnim enotam, ki sodelujejo z vojaškim in drugim orožjem. Častna salva se izstreli pred zaključkom javne pogrebne svečanosti, pri čemer mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
V občini Moziije opravljajo pogrebno službo krajevne skupnosti (pokopališke uprave oz. odbori). Svojci ali drugi, ki so dolžni poskrbeti za pokop pokojnika, morajo najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti o tem krajevno skupnost. Krajevna skupnost na krajevno običajen način obvesti javnost o času in kraju pogreba, pri čemer pa se ne izključujejo tudi drugi ustaljeni načini obveščanja.
Z odlokom se ni posegalo na področje samostojnosti delovanja družbeno političnih organizacij, društev in drugih družbenih subjektov, ki jim je z ustavo zajamčeno, zaradi tega se uporabljajo poleg določil tega odloka tudi njihova pravila, kot npr. pravilnik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Moziije, o izkazovanju časti ob pokopu borcev NOV Jugoslavije. Enako se upoštevajo tudi pravilniki drugih družbeno političnih in družbenih organizacij ter društev, ki so kolektivni člani SZDL, in se s svojimi posebnimi pravilno vključujejo in dopolnjujejo pri izvajanju tega odloka ob poslednji poslovitvi od svojih pokojnih članov.
POleg zastav in žalnih trakov krajevni skupnosti niso potrebna druga materialna sredstva oz. pripomočki.
Krajevne skupnosti niso s tem odlokom dobile posebnih novih obveznosti. Pogrebno službo' so opravljale že do sedaj. Kot novost pa je, da bodo imenovale posebne odbore, ki bodo skrbeli, da se bodo pogrebne svečanosti odvijale bolj organizirano.
VVZ MOZIRJE-v ustanavljanju
OBJAVLJA NASLEDNJA
prosta delovna opravila in naloge:
1. Vzgojiteljico — za VVO Ljubno (za določen čas — nadomeščanje za čas porodniškega dopusta)
Pogoj:	končana srednja
vzgojiteljska šola Nastop dela takoj ali po dogovoru
Objava velja do zasedbe delovnega mesta
Zahteven
kmečki
turizeifi
V naši dolini imamo že nekaj izkušenj s kmečkim turizmom. Te narekujejo izpopolnjevanje tovrstne turistične ponudbe, ki je v marsičem zahtevnejša od siceršnje. Namreč, kakovostni premik v tem, je okolje v katerem' prebiva, miru in oddiha željan delovni človek. K temu pa ne sodi le krajina, temveč tudi domačnost gostitelja! To pa je tisto, kar danes marsikdo, ki je truden mestnega vrveža in „asfaltne” kulture, išče na kmetiji. Takšna pričakovanja ne smemo in ne moremo pustiti neuresničena. Znano je, da ni vse hrana, da tudi udobje ni tisto poglavitno, kar iščejo predvsem duševno izčrpani lju-
dje.	Več žehjo tistega, kar pomeni človeško toplino in seveda razgledanost v odnosu do gostov. Prav razumljivo je tedaj, da si Zgomjesavinjska kmetijska zadruga prizadeva s posebnimi . predavanji za kmete kooperante, ki bodo jutri nudili turistične usluge, opozoriti na stvari, ki jih pač morajo gostitelji tujcev poznati. Poleg čisto gospodinjskih, oziroma kulinaričnih vprašanj, so važna še druga. Ne naposled mora tisti, ki odpre vrata svoje hiše tujcem, poznati bližnje in daljne posebnosti krajine v dolini in seveda tudi kulturno-zgodovinske zanimivosti. Ne gre sedaj tega razumeti, da bodo v zadrugi postali učitelji zgodovine! Ne, pač pa želijo svoje člane, kjer organizirajo turistično dejavnost vsestransko usposobiti.
dejavniki. Vseeno bi poudaril prav vzorno sodelovanje z vojaki v Logarski dolini in v Podolševi, čeprav sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, skupščino občine, s strelci, taborniki, športniki in drugimi društvi ne zaostaja mnogo. Na oko je najlepši dokaz za to vitrina s pokali, medaljami in drugimi priznanji, ki so si jih delavci milice prislužili na različnih tekmovanjih in drugih prireditvah."
Se morda pri delu srečujete s kakšnimi posebnimi problemi?
„Niso najhujši, res pa je, da bi rabili intervencijsko vozilo in prostor za pridržanje. Upamo, da bomo vozilo kmalu dobili, skušali pa bomo urediti tudo omenjeni prostor. Večjih kadrovskih težav prav tako nimamo, prosta mesta so le na Ljubnem, obenem z reševanjem kadrovskih težav, pa bomo morali rešiti stanovanjske probleme, verjetno še celo prej. Tudi tu kaže, da bomo letos uspešnješi, kot smo bili v lanskem letu,"
Na področju varnosti so torej v Gornji Savinjski dolini krepko stopili naprej. Varnost se krepi, prav tako družbena samozaščita in druge sestavine. Po vseh krajevnih skupnostih je zaživela narodna zaščita, prav tako v združenem delu. Posamezne naloge pripadniki te zaščite že opravljajo samostojno, v združenem delu pa so na tem področju najbolj napredovali v Lesni industriji GLIN Nazarje, v Elkroju in v Gorenju — TOZD Mali gospodinjski aparati. Zelo pomembno pa je navsezadnje tudi dejstvo, da se znatno krepi sodelovanje z občani, da je njihova zavest na vse višji ravni,
JANEZ PLESNIK
Kaj pa javni red in mir?
„205 kršiteljevje.storilo 183 prekrškov. Večina kaznivih dejanj odpade na nedostojno vedenje v gostiščih, na razgrajanje v zasebnih prostorih in podobne lažje oblike. Večjih drznosti in skupinskih pretepov ni bilo, vsaj takšnih s hujšimi posledicami ne. Številčno jih je sicer za malenkost več kot predlani, so pa posledice veliko blažje. To je še zlasti pomembno zaradi tega, ker se je
Stanje na področju varnosti v Gornji Savinjski dolini je bilo lani v veliki meri zadovoljivo. Težjih kaznivih dejanj niso zabeležili, prekrškov s političnim obeležjem sploh ni bilo, tudi s prekrSd zoper javni red in mir niso imeli večjih težav, kot v letu pred tem, žal pa ugodne ugotovitve ne veljajo za področje prometne varnosti. Nesreč na cestah sicer ni bilo veliko več, znatno težje pa so bile posledice. Takšen, bi bil kratek povzetek pogovora s komandirjem postaje milice Mozirje, Štefanom Pungartnikom.
Kako je bilo v lanskem letu stanje na področju kriminalnih dejanj?
„Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bilo dejanj te vrste občutno manj kot predlani. V gospodarstvu smo obravnavali le 11 kaznivih dejanj, v letu 1977 pa 34. Škoda zaradi teh dejanj je dosegla 140.000 dinarjev. Hujših primerov nismo obravnavali, večina jih odpade na manjše gozdne tatvine in lažje primere nevestnega poslovanja. Tudi splošna kriminaliteta je v upadanju. V minulem letu smo zabeležili 108 kaznivih dejanj kar je za 22 manj kot leto pred tem. Težjih primerov prav tako ni bilo. Največ je bilo prekrškov zoper družbeno in zasebno premoženje. Sem sodijo tatvine, manjše goljufije, odvzemi motornih vozil in podobna kazniva dejanja. Upadajo tudi krvni delikti, ki jih je bilo lani prav tako manj, in še ti so bili le lažjih oblik. Od 108 dejanj jih je ostalo neraziskanih 21 odstotkov, vsa skupaj pa so terjala za 499.000 dinarjev škode. Naj ob tem omenim še mladoletne prestopnike. Teh je bilo lani 15 — toliko jih je bilo tudi v letu 1977 - storili pa so 16 kaznivih dejanj brez težjih posledic. Med njimi je bilo res 8 velikih tatvin, vendar jih večina odpade na enega samega pre-. stopnika."
lani v Gornji Savinjski dolini zvrstila cela vrsta večjih javnih prireditev, na vseh pa sta bila javni red in mir na visoki ravni. Temu je vzrok tudi višja raven zavesti naših občanov, prav tako pa dejavnost pripadnikov narodne zaščite in drugih dejavnikov v krajevnih skupnostih."
Preden bi omenili prometne nesreče, morda še beseda ali dve o drugih oblikah nesreč in kaznivih dejanj?
„V lanskem letu smo zabeležili le 4 požare, od tega 3 v zasebnem sektorju. Slednji trije so zahtevali 205.000 dinarjev škode, preostali pa le 20.000. Pri delu se je zgodilo 5 nesreč in kar tri so terjale človeška življenja, dve_ osebi pa sta se huje ranile. Številčno tudi te nesreče upadajo, lani pa šobile nekoliko hujše posledice. Porast smo zabležili pri samomorih. Predlani so bili le trije, lani pa kar 6 in še dva poskusa. Najpogostejši vzrok je alkohol in neurejene razmere, ki jih povzroča."
Na vrsti so prometne nesreče. Že na začetku ste omenili, da na tem področju ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Zakaj?
„Lani smo obravnavali 98 . prometnih nesreč, leto prej pa le dve manj. Veliko prehude pa so bile lani posledice. Ceste so namreč terjale kar 10 smrtnih žrtev in s tem smo v mozirski občini izenačili tragični rekord izpred nekaj let. Težje se je poškodovalo 27 oseb in 35 lažje. V letu 1977 so naše ceste
terjale 3 življenja, poškodovanih pa je bilo približno enako število udeležencev v prometu, kot v minulem letu. Škodo smo lani ocenili na 238.000 dinarjev. Najpogostejši vzrok za nesreče je neprimerna hitrost, ki ni prilagojena razmeram na cesti in sposobnostim voznikov, šele zatem pride kot vzrok na vrsto alkohol. Največ nesreč se je zgodilo na regionalni cesti Mozirje - Logarska dolina, na tej cesti pa so vozne razmere kljub vsemu še najboljše. Številčno so porasli tudi drugi cest-no-prometni prekrški. Lani smo našteli 640 kršiteljev, v 62 primerih pa smo odvzeli vozniška dovoljenja."
Mozirska občina je tudi obmejna. Kakšne so naloge delavcev milice ob državni meji?
„Na našem območju sta maloobmejni prehod na Pavličevem sedlu in alpsko - turistični prehod na Savinjskem sedlu. Običajno sta odprta od 1. junija do konca septembra. Naloge na prehodih opravljajo v večini primerov mličniki oddelka milice z Ljubnega^ pomagajo pa jim tudi drugi. Število prehodov naših in tujih državljanov je v stalnem porastu. Prekrškov v obmejnem pasu ni veliko, pa še pri tem gre v večini primerov za radovednost in nepoznavanje terena."
Dejavnost postaje milice sega na številna in raznolika področja. Kakšno je sodelovanje z drugimi dejavniki?
„Tukaj problemov skorajda ni. Zelo dobro sodelujemo z vsemi sorodnimi in tudi drugimi
t
KAKO JE NA PODROČJU VARNOSTI
ŠMARTNO OB
371 m nadm. v., 262 prebivalcev, 72 hiš, šda ustanovljena 1879, pošta, 2 trgovini, 2 gostilni, prenočišča v gostilni, možno popravilo avtomobilov, športno igrišče za rtbgomet in odbojko, strelišče, turistične informacije daje Krajevna skupnsot. Do Ko-karij 5 km, do Gornjega grada
7,5	km, do Mozirja 10 km, do Šmartnega ob Paki 21 km in do Šoštanja 34 km.
Izhodišče za izlete: na Brdo, 15 minut, na Krašico in Gole vrtače, kjer imajo lovci dom, 1 1/2 ure, k sv. Joštu 1 1/2 ure, odtod do trideset minut oddaljene jame Štubernice s kapniki in do spomenika Vere Šlander in Dušana Krajgeija, v Rovt do prelaza lipe 1 uro, dalje do Vranskega 2 1/2 ure, na prelaz Sapi 2 uri, v Strojnik 2 uri; tu je lovska koča. V bližini pa je izvir Bočnice. Čez Jošt pelje evropska pešpot.
V naselju Šmartno ob Dreti
se levo odcepi cesta čez Rovt na sedlo Lipa, odtod so odcepi cest k posameznim samotnim hribovskim kmetijam.
Šmartno ob Dreti ima staro cerkev sv. Martina, ki se prvič omenja 1426. Zvonik je bd prizidan v 17. stol. Notranjščino krase slike dunajskega slikarja Josefa Edgarja Riemerta iz 1926. Ohranjen je gotski zvon iz 15. stol. Stara je tudi cerkev sv. Jošta, omenja se prvič 1426. Oltarji kažejo staro gotsko osnovo. Bližnja kapelica sv. Gervazija in Protazija je iz konca 15. oziroma začetka 16. stol. V cerkvi postopno odkrivajo zanimive freske.
Na prelazu lipa stoji stara kapela, verjetno iz 18. stol. in lipa, po kateri je dobil prelaz ime.
Že leta 1943 so 'organizirali OF. Nemški okuparotji so požgali vas 24. oktobra 1944,
DRETI
unučenih je bilo 64 stavb. Na pošti je vzidana spominska plošča 32 padlim borcem NOB. Grobišče s spomenikom 15 padlim partizanom je na pokopališču.
OBELEŽJA NOV
—	grobišče s spominsko ploščo v sadovnjaku kmeta Vulgo Lukeža ob poti na prelaz Lipa, kjer je pokopanih pet borcev Slandrove brigade,
-	spominska plošča na Polani nad Šmartnim ob Dreti, kjer je tik pred osvoboditvijo padlo pet borcev NOV in to 5. maja 1945.
SPODNJE KRASE
—	spominska plošča, vzidana v skalo ob cesti Nazarje — Gornji grad, posvečena 21. 6.1942. padlemu partizanu;
VOLOG
-	kraj je bil 24. oktobra Ì944. od okupatorja požgan.
r ČIGAV JE LES ^
Bralka Tevževa z Ljubnega je našla v nekem časopisu izpred vojne vest pod tem naslovom. Ljubeznivo nam je vsebino prepisala in poslala za objavo. Pa vzemimo branje kot satiro!
„Okrog leta 1936 so flo-sarji na Ljubnem pripravljali les treh gospodarjev za splav. Les je bil označen, da so vedeli čigav je. Gospodar Miglač je imel za znak jajce, Prodnica čm in Kos rdeč znak. Žena prvega je bila Madžarka in je slabo govorila po naše, prav rada pa je nadzirala delo. Zato je bila tudi tokrat zraven pri ločevanju lesa. „Pazite”, je naročila delavcem, da ne boste les zmešali. Samo moj Francelj ima jajce, Prodnica črno na sredi, Kos pa rdečega na koncu ...”
Od vseh teh je živ le še Francelj, dočim so njegova žena Mary, Prodnica in Kos ^že mrtvi. _______________

Gornjesavinjsko splavarstvo
Nadaljevanje iz 12. številke
Flos je nastal takole: Na bregu tik ob vodi, na vezi, so položili na tla hlode, daje splav lahko zdrknil, kadar so ga udirali na vodo. Na to podlago so naložili 18 do 23 zvezkov desk ali fašev, ki so bili iz treh drug v dmgega segajočih sklepov ali skokov. Vsak je imel 5 do 12 desk, kar je bilo odvisno od njih debeline. Fase so zvezali in privezali na vsako izmed treh prečnic z žico.
Splav je bil navadno 4 m širok in približno trikrat tako dolg. Le dvakrat tako dolg, torej splav iz dveh sklepov, se je imenoval kuzla.
Poleg opisanih vezanih splavov so bili še zbiti. Te so zbijali iz stavbnega lesa — tesanega ali netesanega — in jih imenovali hlodovce. Ker sojih delali iz 10 do 16 m dolgih hlodov, se niso šibili ali upogibali, bili torej zelo okorni in nerodni.
Ko so splav zrušili na vodo in ga privezali, so ga obložili, t,j. naložili na prečnice še rezanega lesa. Boka so zavarovali z dvema dolgima gibljivima ranta-ma, za odrivanje vode pa so opremili splav spredaj in zadaj s po enim vesovnikom. Za vožnjo
preko jezov je nosil vsak splav na levi in desni strani spredaj po en iz dveh desk sestavljen rog.
Oba roga sta preprečila, da se splav ni mogel zapičiti v dno struge in se razbiti. Ko nista bila več potrebna, so ju srteli (pod Polzelo).
Pri vezanju in zbijanju splavov so se pred kakimi 40 leti posluževali le lesenih cvekov in trf. Namesto teh so zadnja leta uporabljali žeblje in žico, le pri vesovniku ne.
Preden je šel spalv na pot, so postavili nanj stojalo, t.j., parunglej - odžagan konec hloda, s tremi nogami, da se jim niso zmočile potrebščine na jezovih. Na splavu je moralo biti: vrv, sveder, sekira (ročn-ca), klešče, žeblji in žica. Ko so postavili na enega izmed splavov zaboj z živežem (kruhom, krompirjem, rižem, ječmenč-kom, soljo) in prazno kiblo za vino, so mogli na pot.
Vodstvo je imel kormaniš, ki je vozil na prvem splavu spredaj. Na velispavlu, mitrovčanu, ki so ga sestavili iz več splavov šele na Savi pod Zagrebom, pa je vozil spredaj na levi. Če gospodar ni bil kormaniš, a je bil, na splavu, se je moral kormanišu podrediti.
Lepa je bila vožnja na pravi vodi, hudo pa je predlo prednje-
ku kakor zadnjeku, če je prišel splav na rigelj, kjer se voda preliva z ene strani na drugo in je voda plitva. Splav je obsedel, obsedel pa je tudi, če je voda prehitro padla. Tedaj so flosarji Z golimi rokami in koli splav dvigali in tiščali, z vrvmi pa vlekli, dokler ni zopet plaval Spustili so tudi lavo, t.j., vodo nad jezom, da je dvignila splav.
Pri ježih je bilo treba paziti na žleb ali fluder, preko katerega je edini prehod čez jez, sicer je splav vrglo. Ker je kljub fludru izginil sprednji del splava pod vodo, je zapustil prednjek svoje mesto in hitel na sredo, da se ni zmočil.
Pri pristajanju je zmanjševal splavar, ki je skočil na suho, hitrost splava s prijemačem ali kozekom, t.j. suličasto okoni-čenim kolom, tako da ga je zapičil v zemljo in objel s koncem vrvi, ki je bila privezana na splavu. Tako je napravil prijem, če ni bilo v bližini kakega drevesa.
Od Ljubnega ali Krope pri Gornjem gradi, kjer so začel-vezati splave, so vozili do Mozirja ob hudi vodi trije splavarji, sicer dva, dva pa tudi iz Mozirja do Celja. Tu je dobil splavar v gostilni „Pri grenadirju" ali v Kotu 1/2 1 vina in kruha po volji. Ker so tu združili dva splava v enega, sta
bila dva moža odveč. Zato sta dobila svoj zaslužek in se vrnila domov, drugi pa so odrinili po Grabnu, dolini med Celjem in Zidanim mostom.
Naslednja postaja so bile Rateče ali Krško, kakršna je bila pač voda. Tu so splavarji večerjali in prenočili. Za večerjo so dobili kaj toplega, pili so pa vino.
Če so bili splavarji čez noč v Radečah, so dobili toplo kosilo in pijačo v Brežicah, če v Krškem, jpa'pod Zagrebom na Roglid (Rugvici).
Že v Krškem, sicer pa v Brežicah so nakupili vina za vso nadaljnjo pot in ga dali v kiblo, ki. so jo spravili na splav že doma.
Na Roglici so združili do 24 splavov v enega, ki je imel v širini največ tri splave. To je bil mitrovčan. Nanj so nanosili opeke in prsti za ognjišče ter najnujnejšo glinasto kuhinjsko posodo. Na mitrovčanu so bili trije do šest splavarjev.
Po odhodu z Roglice so postavili na splavu 2 kolibi z nazaj padajočo'streho. V eni so spredaj kuhali, na sredi spali na slami in zadaj (v kasti) shranjevali svoje osebne potrebščine. V drugo (sušo) so postavili zaboj z živežem in kiblo z vinom. Da so opozarjali nase ladje, ki so plavale mimo splavov ponoči, so izobešali svetilko.
V Sisku so se zalagali s svežim mesom in nakupili druge potrebščine. Meso so obešali
(Nadaljevanje na 16. strani)
G orn j esa vi n j sko splavarstvo
(Nadaljevanje s 15. strani)
podnevi v kosih na kol, ponoči pa shranjevali v zaboju. Nato so se ustavljali zaradi prodaje lesa ali nakupa živil še v Brodu, Mitroviči, Jaiju (Rumi), Brčkem, Zemunu ali Beogradu, Pančevem, Smederovem, Kovinu, Požarevcu.
Do leta 1842 so vozili splavarji le do Mitroviče. Tega leta pa je podaljšal Janez Iipold iz Mozirja pot do Pančeva, Palanke in Bele crkve. Pozneje so vozili še v večje daljave, do Calafata v Romuniji.
Ko še ni bilo železnice, so se splavarji vračali iz Hrvatske domov na najetih vozovih in peš preko Rogatca in Šmarja, po otvoritvi hrvatske železnice leta 1862 z vlakom do Celja ali Trbovelj, od koder so jo mahnili peš preko Prebolda. Otvoritev savinjske proge leta 1891 je pešačenje zopet skrajšala, dokler ga ni avtomobilski promet leta 1924 odpravil.
Kdor je hotel spravljati les po vodi, je moral imeti dovoljenje od okrajnega glavarstva, pozneje sreskega načelstva. Dobiti ga je mogel le prosilec, ki je bil član Gomjesavinjske plavičar-ske in plavbene zadruge. Čim je postal prosilec plavni upravičenec, je smel plaviti les po vsaki izmed za plavljenje odobrenih vod. Pri tem je moral upoštevati predpise za posamezne vode in splošne predpise. O onih ne bomo govorili, ti pa so zahtevali od plavnega upravičenca glede priprav,
da je izbral za zlaganje lesa tak kraj, ki ga tudi najvišja voda ni dosegla;
da je zavaroval vse javne in zasebne objekte in tako onemogočil vsako škodo na njih;
da je prijavil izvršitev zavarovalnih del občinam zaradi pregleda;
da si je pravočasno zagotovil
„Savinjske novice" izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - (Savni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon 063—830—017 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št 5076-637-56 -' Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava CZP „Dolenjski lisf^Novo mesto - Tisk: tiskarna ljudske pravice Ljubljana - Po mnenju IS SRS, sekretariata sa informa«
«e (it. $73) ji
421. 1/72 S dne 9. maja; ) je časopis oproščen davka
?i
na promet proizvodov.
zadostno število izvežbanih delavcev, pri plavi do 3000 platanic vsaj 12, pri večji plavi najmanj 20 delavcev;
da je prijavil sreskemu načelstvu vsaj 8 dni pred plavljenjem, kje in koliko se bo plavilo, sicer pa občinskim uradom vsaj 24 ur pred začetkom plavljenja.
Plavljenje je bilo dovoljeno ob srednjem stanju glavnih voda, nikakor pa ni bilo dopustno, združiti v eno plav na Savinji, Dreti in Lučnici nad 15.000, na Ljubnici in vseh drugih pritokih Savinje in Drete nad 10.000 platanic. Da ne bi nastal zastoj, je bilo metati les v vodo v takih skupinah, ki so se mogle sproti odpraviti.
Ker zaradi velikega števila plavnih upravičencev in nestanovitne višine vode, ni bilo mogoče vsakemu določiti poseben čas za pravljenje, zato je imel prednost oni, ki je plavil les večje vrednosti, za tem oni, ki je imel plaviti na daljši progi
Da bi plavljenje ne oviralo del pri vodnih napravah, so morali plavci les, ki se na vodi sploh ni smel zapažiti, posebno ob vodnih napravah sproti rušiti. Plavljenje je bilo tudi tako urediti, da obstoječim žagam in drugim vodnim napravam ni primanjkovalo vode,
Ustavljanje ali zabijanje lesa pri javnih napravah ni bilo dovoljeno. Takisto ni bilo dopustno, ločiti na jezovih les, ki ga je morda pomešala visoka voda koncesijonarjem, temveč ga je bilo zapiaviti v eno ali več strug.
Po končanem plavljenju so morali plavci odstraniti ev. naprave za lovljenje lesa in očistiti strugo od potopljenega lesa, koncesijonaiji pa obvestiti sresko načelstvo, da plavljenje končano.
Seveda so plavni upravičenci odgovarjali za povzročeno škodo. V kolikor niso mogli vpostaviti prejšnjega stanja, so morali škodo povrniti.
Glede splavarjenja je bilo le malo predpisov. Splavi niso smeli biti nad 16 m dolgi, spredaj nad 4 m široki in nad 40 cm debeli. Vezati ali zbijati so jih mogli na svoji zemlji ali zemlji drugih, toda le z njihovimi dovoljenjem. Ko so jih spuščali v vodo ali so z njimi pristajali,Je bilo treba paziti, da niso poškodovali obrežja in obrežnih naprav. Presledek med posameznimi splavi ni smel biti manjši ko 200 m, vožnja splava poleg splava pa sploh ni bila dovoljena.
Pred odhodom je moral koncesionar izdati prvaku vsakega splava prepustnico z imenom
lastnika in prvaka splava ter z označbo kubične vsebine in predvidenega razkladišča.
Lastniki lesa in splavov (bir-ti) ter splavarji (losarji) so bili organizirani. Prvi so 'ustanovili še za Avstrije Gomjesavinjsko plavičarsko in plavbeno zadrugo s sedežem v Radmirju. Skrbela je, da so se popravljali jezi, trebili koriti Savinje in Drete, predlagala prošnjo članov za dovoljenje plaviti in splavariti ter razsojala morebitne spore. Zadruga splavarjev Savinjske doline v Rečici ob Savinji, ustanovljena kmalu po prvi vojni, pa se je posebno trudila, ohraniti od Avstrije podeljeno pravico do polovične vožnje na železnici.
Splavarji so imeli svojega patrona. Bil je to sv. Miklavž.
Njemu na čast so postavili v dolini tri cerkve—podružnice: pri Novi Štifti (Sv. Miklavž), pri Ljubnem (Rastke) in pri Mozirju (v Ljubiji). Tu je stala tik ob cesti tudi kapela sv. Milavža, ki se je morala umakniti leta 1960, ko so širili in asfaltirali cesto.
Flosarji so radi prepevali, ali splavarska pesem se je ohranila le ena. Spomina vredno pa je, da sta med Jurčičevimi osebami dva brata flosarja iz Mozirja. Od teh se je mlajši zagledal v hrvatsko deklico, a ga je odklonjeni dekličin snubač utopil v Savi. Na kolpskem ustju (Ruplova izdaja. V. 207).
Splavarstva ni več. Ugonobil ga je okupator. Poskus, oživiti ga, je ostal poskus. Vzrok: za splavarje neugodni pogoji na eni, večja in deloma hitrejša vozila na drugi strani. Flosarji so se preusmerili, in življenje teče dalje.
■ 0000000000000000000000000000000000000000 m
Urednikova beseda
Tokrat bo nekoliko več sporočil. Predvsem se lepo zahvaljujem vsem, ki so poslali sestavke, ali pa se sicer oglasili. Sestavek Franca Bidra je prispel prepozno, pa zato ni objavljen. Bralec z Ljubnega bo dobil v naslednji številki odgovor na vprašanje o upepeljevanju pokojnikov. Ljubko pisemce učenke 6. razreda mozirske šole Sonje France ni več uporabljivo, saj govori o 29. novembru. Pa drugič spis pravočasno pošlji Oproščam se slikarki Lizi Lik, ker sem ob objavi starih trških grbov pomotoma izpustil pripis, da je vse te grbe z veliko razumevanja in požrtvovalnostjo narisala in pripravila za tisk v vodiču Po Gornji Savinjski dolini. Nekateri bralci opozarjajo na posamezne primere, ko gre za tiskarske napake, ali pa za napačne podatke. Vsem hvala za sodelovanje. Glede tiskarskih napak ne moremo storiti kaj prida. Prav pa je, da se napačno objavljeni podatki popravijo. Tak qe bilo napak napisano, da je Žiga Laykauf bil poročen z Er-lenderjevo. Preverka je pokazala, da je to bila teta in soproga takratnega stražmoj-stra v Mozirju. Opozorilo na to, da je bil nezakonski, ni bitno! Sam jevečkrat pisal o „svojem očetu, mozirskemu zdravniku. Za njegovo delo vse to ni važno, zatorej ni pomembno pisati o tak-
\ s \ \ s
Snih podrobnostih in je ver-jetno bolje navajati to, kar je sam v času, ko je še živel napisal Veliko je takšnih, ki ^ bi želeli naše glasilo dobiti V na naslov kjer sedaj prebiva- ^ jo. Tu gre za domačine, ki
é
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
i
$
£
l 0 0 0
0
\ % 5
\
\ 0 0
%
0
i 0 0
S
0
\
\
s s *
N
* * •*
5;
?
šim rodovom dobro, če b c ? ste takšna gradiva dali v javnost, saj b <sicer veliko tega izgubljenega. Sestavek Vere Kumprej o praznovanju Ć žensk na Ljubnem bom ob- % javil v prihodnji številki kot § izziv močnejšemu spolu, da J se bo za ta dan tudi tako ^ izkazal! Mladim literatom s £ šole na Ljubnem sem že % odgovoril, vendar bi rad spo- J ročil še imena tistih, ki v * sestavku niso omenjeni, spi-
ne žive več v dolini, pa želijo na ta način ohraniti vez z njo. Predložil bom izdajateljskemu svetu te želje in ta bo odločil, tako bi bilo mogoče tudi tem našim prijateljem ustreči. Bralka Tevževa z Ljubnega je napisala zabavno Črtico iz časov pred vojno. Prosim, da tudi obljubljeno dostavi Sicer pa bodite naprošeni prav vsi, ki hranite doma kakšno zanimivost, k sodelovanju. Res boste storili kraju in poznej-
še pa so poslali. Ti so: Mojca ^ Nerat, Alja Toš, Tomaž Mikek, Stanči Valte in Mat- J* jaž Zagoričnik Nič ni šlo v £ koš, vse bo še prišlo prav, J zato malo potrpite in hvala!
Prosimo Solčavane in Lu- ^ čane, da se kaj oglasijo! ' S VAS UREDNIK \