Moskva 12. februarja. Zadnjih
osem dni se je vršila na Krimu
konferenca treh vod tel je v zavez¬
niških držav, predsednika vlade
Velike Britanije g. VTinstona
Churchilla, predsednika ZDA g.
Franklina Roosevelta in predsed¬
nika Sovjeta ljudskih komisarjev
ZSSR Josipa Visarionoviča Sta¬
lina ob soudeležbi zunanjih mi¬
nistrov, šefov štabov in drug h
svetovalcev. Razen treh predsed¬
nikov vlad so konferenci priso¬
stvovale naslednje osebe :

Od strani Sovjetske zveze:
ljudski komisar zunanjih zadev
SZ V. M. Molotov, ljudski komi¬
sar za vojno mornarico M. G.
Kuznecov, namestnik šefa gene¬
ralnega štaba Rdeče armade ar¬
madni general Antonov, namest¬
nika ljudskega komisarja zuna¬
njih zadev ZSSR, N. J. Višinski
in I. M. Majski, maršal letalstva
Hudjakov, veleposlanik v Veliki
Britaniji Gusev in veleposlanik
v ZDA Gromikov.

Od strani ZDA: državni sekre¬
tar g. Stettinius, šef štaba pred¬
sednika Leahy, specialni pomoč¬
nik predsednika Hopkins, direk¬
tor mobilizacijskega vojaškega
urada Byrns, armadni general
Marshall, vrhovni poveljnik voj-
no-pomorskšh sil ZDA admiral
mornarice King, šef za oskrbo
ameriške vojske generalni po¬
ročnik Somerwell, administrator
vojno-mornariških prevozov ad¬

miral Land, generalni major Hut¬
ter, veleposlanik v SZ Harriman,
direktor evropskega oddelka dr¬
žavnega departementa Hiss, po¬
močnik državnega sekr. Bsau-
land, skupno s političnimi, vo¬
jaškimi in tehničnimi svetovalci.

Od strani Velike Britanije: mi¬
nister zunanjih žadey Anthony
Eden, minister vojnih prevozov
lord Leathes, veleposlanik v SZ
Kerr, namestnik ministra zuna¬
njih zad v Cadogan; sekrr-tar voj¬
nega kabineta Briges, šef impe¬
rialnega generalnega štaba feld-
rnaršal Portal, prvi mornariški
lord Cunningham, štf štaba mi¬
nistrstva obrambe general Ismay,
vrhovni poveljnik zavezniških sil
na sredozemskem bojišču feld-
maršal Aleksander, šef britan¬
ske vojne misije v Wa8biagtonu
admiral Sommerwell, skupno z
diplomatičnimi in vojaškimi sve¬
tovalci.

O uspeh h dela Krimske kon¬
ference so predsednik ZDA, pred¬
sednik Sovjeta ljudskih Komisar¬
jev ZSSR in predsednik vlade
Velike Britanije dali naslednjo
izjavo:

\.  Poraz Nemčije

Pretresli in določili smo voj¬
ne načrte treh zavezniških držav
za končni poraz skupnega so¬
vražnika. Vojni štabi treh zavez¬
niških :iarodov so se shajali vsak
dan med konferenco na posve-

2

tovanja. Ta posvetovanja so bila
zelo zadovoljujoča v vseh pogle¬
dih in so privedla do tesne po¬
vezanosti vojnih naporov treh
zaveznikov bolj kot kdaj koli prej.
Izvršila se je vzajemna izmenja¬
va najpopolnejš;h informacij. Po¬
polno, soglasno in podrobno so bili
napravljeni načrti tako glede ro¬
kov, obsega in povezanosti no¬
vih, še močnejših Udarcev, ki jih
bodo zadale srcu Nemčije naše
armade in letalske sile od vzho¬
da, zahoda, severa in juga. Naše
skupne vojne načrte bo svet po¬
znal šele, ko jih bomo ustvarili,
a prepričani smo, da bo tesno
vojaško sodelovanje med našimi
tremi štabi, doseženo na tej kon¬
ferenci, pospešilo konec vojne.
Posvetovanja naših treh štabov
se bodo nadaljevala vsakokrat,
kadar koli bo to potrebno. Naci¬
stična Nemčija je obsojena na
propad. Nemški narod, ki posku¬
ša nadaljevati z nesmiselnim od¬
porom, si s tem povečuje ceno
svojega poraza.

2. Zasedba Nemčije
in nadzorsfvo nad njo

Dogovorili smo se o skupni
politiki in o načrtu prisilnega
uveljavljenja pogojev brezpogoj¬
ne kap tulacije, ki jo bomo skup¬
no predpisali nacistični Nemčiji,
ko bo nemški odpor končno zlom¬
ljen. Ti pogoji ne bodo objavlje¬
ni, dokler ne bo nemški oboro¬
ženi odpor dokončno zlomljen.
V skladu z dogovorjenim načr¬
tom bodo oborožene sile treh dr¬
žav zasedle v Nemčiji, posebne
zone. Z načrtom sta predvideni
skupna uprava in nadzorsho,
ki jo bo izvajal« Centralna kon¬

trolna komisija, sestavljena iz
treh vrhovnih poveljnikov treh
držav s sedežem v Berlinu. Skle¬
njeno je bilo, da bodo tri velike
države pozvale Francijo, 8ko bo
ona želela, da izvede okupacijo
ene zone in da sodeluje kot če¬
trti član v kontrolni komisiji. Ve¬
likost francoske zone bodo do¬
ločile štiri prizadete vlade po
svojih predstavnikih v Evropski
posvetovalni komisiji. Naš cilj
od katerega ne bomo odstopili,
je uničenje nemškega militari¬
zma in nacizma ter ustvarjanje
zagotovil, da Nemčija nikoli več
ne bo mogla porušiti miru vse¬
ga sveta. Trdno smo odločeni,
da razorožimo in razpustimo vse
nemške oborožene sile, da en¬
krat za vselej uničimo nemški ge¬
neralni štab, ki je vedno znova
pomagal k oživljenjU nemškega
militarizma, da odvzamemo ali
uničimo vse nemške vojne napra¬
ve, odvzamemo ali postavimo pod
nadzorstvo vso nemško industri¬
jo, ki bi jo bilo mogoče izkori¬
ščati za vojno proizvodnjo, da
pravično in hitro kaznujemo vse
vojne zločince in da zahtevamo
v blagu plačilo za razrušenje,
ki so ga povzročili Nemci, da
izbrišemo s sveta nacistično stran¬
ko, nacistične zakone, organiza¬
cije in ustanove, da odstranimo
vsak nacistični in militaristični
vpliv iz javnih ustanov, iz kul¬
turnega in gospodarskega življe¬
nja nemškega naroda in da skup¬
no napravimo še druge take
ukrepe proti Nemčiji, ki bi bili
potrebni za bodoči mir in varnost
vsega sveta. Naš cilj ni uničenje
nemškega naroda. Toda š^te-ko
bosta nacizem in militarizem iz-

s

»Poljska začasna vlada narodne
enotnost".

V. M. Molotov, g. V. A. Harri-
man in g. Achibald Clarc Kerr se
pooblaščajo kot komisija, da se
posvetujejo v Moskvi v prvi vrsti
s člani sedanje začasne vlade in
z drugimi poljskimi demokratič¬
nimi voditelji tako iz Poljske same
kot iz inozemstva, da se izvrši
preosncva sedanje vlade na zgo¬
raj omenjenih temeljih. Ta poljska
začasna vlada narodne enotnosti
mora prevzeti obvezo, da izvede
čimprej svobodne in z ničemer
motene volitve na temelju splo¬
šne volivne pravice s tajnim gla¬
sovanjem. Vse protifašistične in
demokratične stranke morajo pri
teh volitvah imeti pravico, da se
jih udeleže in da postavijo kan¬
didate. Ko bo poljska začasna
vlada narodne enotnosti sestavlje¬
na na način, odgovarjajoč zgoraj
najedenim načelom, bodo vlada
ZSSR, ki sedaj vzdržuje diplomat¬
ske stike s sedanjo začasno vi do
Poljske, vlada Zedinjene kraljevi¬
ne in vlada ZDA vzpostavile d -
plomatske odnose z novo poljsko
začasno vlado narodne enotnosti
in bodo izmenjale poslanike, ki
bodo s svojimi poročili obveščali
svoje vlade o položaju v Poljski.

Predsedniki treh vlad smatrajo,
da mora vzhodna meja Poljske
potekati vzdolž Curzorove črte
s popravki na nekaterih mestih
5—8 km v korist Poljski. Pred¬
sedniki treh vlad priznavajo, da
mora biti ozemlje Poljske bistve¬
no razširjeno na severu in zahodu.
Predsedniki smatrajo, da bo v
vprašanju obsega teh razširitev
vprašana v odgovarjajočem času
za mišljenje nova poljska vlada

narodne enotnosti in da bo potem
končna določitev zahodne polj¬
ske meje počakala do mirovne
konference.

7. O (Jugoslaviji

Dogovorili srno se, da pripo¬
ročimo maršalu Titu in dr. Šuba-
š^ču, da takoj uresničita sporazum,
sklenjen med njima, in da sestavi¬
ta začasno enotno vlado na temelju
tega sporazuma. Prav tako je bilo
sklenjeno priporočiti, da nova ju¬
goslovanska vlada, čim bo sestav¬
ljena, izjavi:

1. da se bo AVNOJ razširil z
vključenjem članov zadnje jugo¬
slovanske skupščine, ki se niso
kompromitirali s sodelovanjem s
sovražnikom, in bo na ta način
ustvarjeno telo, ki se bo imenovalo
zpčasni parlament.

2. da se zakonodajni odloki in
sklepi, bi jih je sprejel AVNOJ,
predložijo v naknadno potrditev
ustavotvorni skupščini.

Splošno smo pregledali druga
balkanska vprašanja.

8. Sesfanki ministrov
zunanjih zadev

V času konference so se razen
dnevnega posvetovanja predsed¬
nikov vlad in ministrov zunanjih
zadev vršila vsak dan ločena po¬
svetovanja treh ministrov zuna¬
njih zadev ob prisotnosti njihovih
svetovalcev. Ta posvetovanja so
bila izredno koristna in na kon¬
ferenci je bil dosežen sporazum,
da se mora ustvariti nek stalni
način za izvedbo posvetovanj med
tremi ministri zunanjih zadev. Za¬
to se bodo trije ministri zunanjih
zadev sestajali tako pogosto, ka¬
kor bo to potrebno, verjetno vsake

6

tri ali štiri meseca. Ta posveto¬
vanja se bodo vršila izmenoma v
treh prestolnicah, prvo posveto¬
vanje pa mora biti v Londonu po
konferenci združenih narodov.

9. Enofnosf tako v miru
kof v vojni

Naša konferenca na Krimu je
zopet potrdila našo skupno odlo¬
čenost, da ohranimo in okrepimo
v predstoječi mirni dobi enotnost
ciljev in dela, ki je v tej vojni
omogočila in zagotovila zmago
združenim narodom.Zavedamo se,
da je to sveta dolžnost vseh vlad
do svojih narodov in do narodov
sv6ta. Samo s stalnim in vedno
večjim sodelovanjem, s stalnim
in večjim vzajemnim razumeva¬

njem med našimi tremi deželami
in vsemi svobodoljubnimi narodi,
se bo mogla ustvariti najvišja
težnja človeštva, trden in trajen
mir, ki naj, kakor pravi »atlant¬
ska karta," zagotovi tak položaj,
v katerem bodo ljudje vseh de¬
žel lahko živeli vse svoje življenje,
ne da bi vedeli za strah in stisko.

Zmaga v tej vojni in uresniče¬
nje nameravane mednarodne or¬
ganizacije bo nudilo naj večjo pri¬
liko v vsej zgodovini človeštva,
da se v najbližjih letih ustvarijo
bistveni pogoji za tak mir.

W. Churchill, F. D. Roosevelt,
Josip Stalin

11. februarja 1945.

Obsodba je napisana in bo izvršena

(Članek Milovana Djilasa)

Dne 12. ftbruarja zvečer so radijske
postaje objavil* vest, ki ja ponovno po
Teheranu navdala z radostjo trpeče
evropske naroda. Vsem svobodoljubnim
narodom je vlila vero v zmago nad
nemškim fišizmom. Ponovno je potr¬
dila. di je zadeva naprednega človeštva
v trdnih rokah. Dne 13. februarja zju¬
traj so po vseh ulicah svobodnih mest
vsega s eta ljudske množice planile po
prvih tiskanih sklepih zgodovinski
Krimske konference. V prestolnici Jugo¬
slavije je prebivalstvo planilo po prvih
izvodih »Borbe*. Pred »Borbo* so stale
dolge procesije ljudi, ki so pričakovali,
da izide časopis. Ni samo slučaj, da je
naše ljudstvo z veseljem in nestrpno¬
stjo pričakovalo vesti o sklepih velikih
treh držav. V teh sklepih vidi konec
svojemu trpljenju in zmago svoje pra¬
vične stvari v borbi za narodno svo¬
bodo in demokracijo. 13. fabruar je eden
najbolj veselih dai v zgodovini naših
narodov, v zgodovini svobodoljubnega
človeštva.

Obup in zaskrbljenost sta zavladala
edino v hitlerjevski Nemčiji in v vrstah
Hitlerjevih prijateljev in pomagačev.
To je bilo obupno za Hitlerjevo Nem-
č‘jo. Obsodba j8 napisana in bo izvr¬
šena, o tem ni treba dvomiti. H ! tler-
jevski Nemčiji bije dvanajsta ura. Hitler
ja obljubil, da bo Nemčija tista, ki bo
položila orožje pet minut po d ana jsti
uri. Kuže pa, da ne bo Nemčiji odvze¬
to orožje radi neumne hitlerjevske po¬
litike pred dvanajsto uro, kar bi nem¬
škemu narodu prineslo samo koristi,
temveč točno ob dvanajsti uri, ko se
bo vojni vihar, za katerega je kriva
Nemčija, zgrnil nad vsako nemško vas
in vsako nemško mesto.

Velikanski zgodovinski pomen Krim¬
ske konference je prav tem, ker vse¬
buje največ točk o sodelovanju med
tremi velikimi zavezniškimi državam 5 .
V trenutku, ko je hitlerjevski Nemčiji
ostalo edino upanje, edino politično
orožje, — tako zato, da bi zaslepila
nemški narod, kakor tudi, da hi zašle-

7

pila njihove prijatelje po svetn, —
upanje, da bo mogoče na neki način
izzvati spor med zavezniki, se je utr¬
dila zveza med tremi zavezniškimi dr¬
žavami. Hitlerjevske nade in nade
hitlerjevskih pomagačev so pokopane.
Hitlerjevski Nemčiji ne ostane nič dru¬
gega kot smrt zločinca, smrt, ki jo jo
zaslužila.

Konferenca na Krimu je pokazala še
enkrat vsem tistim, ki s® pričakovali
spor med zavezaiki, da so se v svojih
pričakovanjih zmotili. Velike tri zavez-
niš e držrve korakajo naprej in vse
bolj trdne vezi jih spajajo in vsa bolj
trdne bodo vezi, ki jih bodo spajale v
borbi proti hitlerjevski Nemčiji. Skupno
prelita kri v borbah proti Nemčiji, če¬
prav še tako dragocena, bo prinesla
bogate sadove in svobodo svobodoljub¬
nemu človeštvu.

Kaj označuje sklepe Krimske kon¬
ference?

Sklepe Krimske konference označuje
predvsem jasnost, kakršne po navadi
ni v mednarodnih pogodbah. Vse je
preračunano, vse od vojaških operacij
do najbolj zamotanih političnih vpra¬
šanj. Do najmanjših podrobnosti je
dosežena soglasnost ne samo v načelih,
temveč pri delu, v praksi, ki sa bo
neizprosno, kakor je neizprosen tok
zgodovine, pokazala v borbi proti hitler-
jevski Nemčiji. V tem smislu so sklepi
na Krimu rešili in odstranili vsa vpra¬
šanja, ki niso bistvena ali, ki bi na
kateri koli način ovirala enotnost zavez¬
nikov v borbi proti hitlerjevski Nem¬
čiji.

Sklepe Krimske konferenco označuje
nadalje jasno in ne-dcouamo stališče v
vprašanju zagotovitve bodočega miru na
svetu. Zmaga nad hitlerjevsko Nemčijo
ja že sama po sebi temelj ostvarltve in
zsgotoyitve bodočega miru. Toda trijo
veliki voditelji zavezniških držav so
istočasno postavili tudi osnovne temelje,
na katerih mora počivati bodoči mir
na svetu. Ni treba niti pomisliti, da se
ta načela ne bi v bodočnosti v srečo
svobodoljubnega človeštva ostvarila.

In končno: sklepi Krimske konference
označujejo glavnega vojnega krivci,
hitlerjevsko Nemčijo. Predvideni so ta¬
ki ukrepi, ki jamčijo, da se nemški
imperializem ne bo mogel tako lahko
in tako kmaiu obnoviti, kot se je to

zgodilo po prvi svetovni vojni. Ukrepi,
ki bodo storjen) nad premagano Nem¬
čijo, imajo velikanski pomen za bodoče
neodvisne evropske narode in za mir
po vsem svetu. Te odločitve treh zavez¬
niških držav so narodi Jugoslavije po¬
zdravili z velikim veseljem in močnim
zaupanjem, da se bliža čas njihove
osvoboditve izpod nemškega imperiali¬
zma. Toda ni samo v tem pomen teh
sklepov za jugoslovanske narode. S
temi sklepi je položaj Jugoslavije, ozi¬
roma pomen narodno osvobodilnega
gibanja, ki predstavlja Jugoslavijo kot
novo državo, okrepljen v mednarodni
areni. V tem pogledu bomo poudarili
samo nekaj najvažnejših vprašanj, ki
se tu pojavljajo in so posebno nagla-
šene v samih sklepih.

Prvič: S temi sklepi je dokončno na¬
pravljen konec vsem zahrbtnim igram
begunskih reakcionarjev v Londonu, ki
so na vse mogoče načine izigravali
sporazum med maršalom Titom in dr.
Šubašičem. Sporazum bo izveden in
enotna vlada bo osnovana. To zavisi
od volje tistih, ki so sporazum podpi¬
sali. S strani velikih zaveznikov ni in
ne bo nikakih ovir. Nasvet v tem po¬
gledu, v pogledu uresničitve sporazuma
Tito—Šubašič, sprejema narodno osvo¬
bodilno gibanje z veseljem, ker pred¬
postavljajo ti sklepi uresničenje tistih
teženj, za katere se je narodno osvo¬
bodilno gibanje borilo in ki so jih ljud¬
ske množ ce posebno v zadnjih demon¬
stracijah proti izjavi kralja Petra tako
enotno iu ne-dvoumno potrdile.

Drugič: Sklepi Krimske konferenca
velikih zavezniških sil so dokončno pri¬
znali AVNOJ kot začasen parlament, a
bodoči vladi se priporoča, da izjavi, da
bo dosedanje odloke AVNOJ-a potrdila
ustavotvorna skupščina. To pomeni,
da tri velike zavezniške države prizna¬
vajo odloke AVNOJ-a do sklicanja usta-
votvorne skupščine. S tem sa odloki
AVNOJ n v načelu dobili mednarodno
veljavo. S tem so odloki AVNOJ-a, ki
so imeli do sedaj okvir stvarne notra¬
nje veljave za Jugoslavijo, dot lii tudi
formalno veljavo pred drugimi država¬
mi. Pri tem je treba naglasit’ da se
v sklepih na Krimu priporoča Jugosla¬
viji da razširi AVNOJ s poslanci zadnje
narodne skupščine, ki se niso kompro¬
mitirali s sodelovanjem z okupatorjem.

4

z načeli »atlantske fearte“ opra¬
viči vseh narodov, da si izberejo
obliko vlade, v kateri hočejo ži¬
veti, mora biti zagotovljena vzpo¬
stavitev suverenih pravic in
samouprav za narode, katerim
je te pravice vzelo nasilje na¬
padalnih narodov. Za izboljšanje
pogojev, pod katerimi bi osvo¬
bojeni narodi mogli uresničiti te
pravice, bodo tri vlade skupno
pomagale narodom v vsaki osvo¬
bojeni evropski državi ali v biv¬
ši državi — satelitu osi v Evropi,
kjer bi to po njihovčm mišljenju
zahtevale okoliščine.

a) da se ustvarijo pogoji za
notranji mir,

b) da se izvrše neodložljivi
ukrepi za pomoč izčrpanemu
ljudstvu,

c) da se ustvarijo začasne vla¬
de, ki bodo vsebovale predstav¬
nike vseh demokratičnih ele¬
mentov prebivalstva in jamčile,
da bodo kolikor mogoče kmalu
s svobodnimi volitvami izbrale
vlade, ki bodo odgovarjale volji
ljudstva,

č) da se pomaga, kjer bo po¬
trebno, izvesti take volitve.

Tri zavezniške vlade se bodo
posvetovale z drugimi zedinjeni¬
mi narodi in začasnimi oblastmi
ali drugimi vladami v Evropi,
kadar se bodo razmotrivala vpra¬
šanja, v katerih so one nepo¬
sredno zainteresirane. Kadar bo¬
do po mnenju treh vlad razmere
v kateri koli osvobojeni državi ali
V kateri koli izmed bivših držav
— satelitov osi v Evropi zahte¬
vale tako posredovanje se bedo
takoj medsebojne posvetovale o
nujnih ukrepih za ustvaritev

skupne odgovornosti, določene
v tej izjavi. S to izjavo ponov¬
no potrjujemo našo vero v na¬
čela »atlantske karte“, našo zve¬
stobo izjavi združenih narodov
in našo odločnost, da s sodelo¬
vanjem, z drugimi miroljubnimi
narodi ustvarimo mednarodni red,
zgrajen po načelih prava, posve¬
čenih miru, varnosti, svobodi in
splošni blaginji vsega človeštva.
Z objavo te izjave izražajo tri
sile upanje, da se jim bo začasna
vlada francoske republike pridru¬
žila po predloženem postopku.

6. O Poljski

Prišli smo na Krimsko konfe¬
renco, da rešimo naša nesoglasja
glede Poljske. Popolnoma smo
pretresli poljsko vprašanje z vseh
strani. Ponovno smo potrdili našo
splošno željo, da vidimo, vzpo¬
stavljeno močno, svobodno, ne¬
odvisno in demokratično Poljsko,
in po naših razgovorih smo se
sporazumeli o pogojih, pod ka¬
terimi bo nova začasna poljska
vlada narodne enotnosti sestav¬
ljena tako, da jo bodo priznale
tri glavne sile. Dosežen je na¬
slednji sporazum:

Na Poljskem je ustvarjen nov
položaj s popolnim osvobojenjem
Poljske po Rdeči armadi. To
zahteva ustvaritev začasne polj¬
ske vlade, ki bi imela širšo
osnovo, kot je bilo mogoče pred
nedavnim osvobojenjem zahod¬
nih delov Poljske. Začasna vla¬
da, ki sedaj deluje v Poljski, naj
bi se zaradi tega preosnevala
na š ršem dem-' kratičnem temelju
z vključitvijo demokratičnih vo¬
diteljev v inozemstvu. Ta nova
vlada naj bi se potem imenovala

3

koreninjena, je upati na dostojni
obstoj nemškega naroda in na
mesto zanj v drnžbi narodov.

5. Reparacije Nemčije

Pretresli smo vprašanje škode,
ki jo je v tej vojni povzročila
Nemčija zavezniškim narodom in
smo ugotovili kot pravično, da
Nemčija obvezno plača to škodo
v naravi v največji mogoči meri.
Ustanovila se bo komisija za pla¬
čilo škode, katere dolžnost bo prav
tako, da premotri vprašanje ob¬
sega in način povračila škode,
ki jo je Nemčija povzročila za¬
vezniškim državam. Komisija bo
delovala v Moskvi.

4. Konferenca
združenih narodov

Sklenili smo, da po možnosti
v najkrajšem času ustanovimo z
našimi zavezniki splošno medna¬
rodno organizacijo za ohranitev
miru in varnosti. Smatramo, da
je to bistveno, tako za onemo¬
gočenje napada, kakor tudi za
odstranitev političnih, gospodar¬
skih in socialnih vzrokov vojne
s pomočjo tesnega in stalnega
sodelovanja vseh svobodoljubnih
narodov. Temelj je bil položen
v Dumbarton Oaksu. Vendar o
važnem vprašanju načina gla¬
sovanja ni bil dosežen sporazum.
Na tej konferčnci nam je uspe¬
lo, da rešimo te težave. Spora¬
zumeli smo se, da se 25, aprila
1945. v San Franciscu v ZDA
skliče konferenca združenih na¬
rodov, da se napravijo pravila
take organizacije na temelju na¬
čel, izdelanih v neuradnih raz¬
govorih v Dumbarton Oaksu. Ta¬
koj se bomo posvetovali s Kitaj¬

sko in začasno francosko vlado
in bo obema poslan poziv, da se
skupno z vladami ZDA, Velike
Britanije in ZSSR udeležita kon¬
ference. Čim se izvrši posvetova¬
nje s Kitajsko in Francijo, bo
objavljeno besedilo predloga o
načinu glasovanja.

5 .  Izjava

o osvobojeni Evropi

Sestavili in podpisali smo izja¬
vo o osvobojeni Evropi. Ta iz¬
java predvideva skladno politiko
treh velikih držav in njihovo
skupno delovanje pri rešitvi po¬
litičnih in gospodarskih vprašanj
osvobojene Evrope v skladu z
demokratičnimi načeli. Navajamo
besedilo izjave :

Predsednik vlade ZSSR, pred¬
sednik vlade Zedinjene kraljevine
in predsednik ZDA smo se med¬
sebojno posvetovali o splošnih
koristih narodov svojih držav
in narodov osvobojene Evrope.
Imenovani skupno izjavljajo, da
so se medsebojno dogovorili, da
bodo v prehodni dobi nestalnosti
v osvobojeni Evropi vodili sklad¬
no politiko vseh treh vlad glede
pomoči narodom, osvobojenim
nemškega fašističnega gospod-
stva, in narodom bivših dižav -
satelitov osi v Evropi, ko se bodo
na demokratičen način reševala
življenjsko važna politična in go¬
spodarska vprašanja. U ajanje
reda v Evropi in obnovo nacio¬
nalnega in gospodarskega življe¬
nja je treba doseči na tak način,
ki bo omogočal osvobojenim na¬
rodom, da uničijo zadnje sledove
nacizma in fašizma ter ustvarijo
demokratične ustanove, take, ka¬
kršne bodo sami hoteli. V skladu

8

Tu ja potrebno dati neko pojasnilo.
Zadnja skupščina v Jugoslaviji je bila
izvoljena med režimom Milana Stoja-
dinoviča 11. decembra 1938. leta. Ve¬
liko večino poslancev v tej skupščini
imajo poslanci iz JRZ. Druga skupina
poslancev je iz HSS. Toda HSS ni so¬
delovala pri delu te skupščine. Vlada
Cvetkovič-Maček je ob prihodu na
oblast razpustila to skupščino. Ni po¬
trebno naglasiti, da je bila ta skupšči¬
na voljena pod najbolj surovim terorjem
nemškega agenta Milana Stojadlnoviča,
ki je danes zajet od zaveznikov na
nekem otoku v Indijskem oceanu.

Ča gledamo stvar s te strani, izgloda
ta nasvet zaveznikov malo čudno. Toda
bilo bi v osnovi napačno tako razume¬
ti ta nasvet. V nasvetu ni bistveno to,
kakšna je bila skupščina, temveč za¬
gotovitev legalne državne zveze med
staro in novo Jugoslavijo pred veliki¬
mi silami. Ni treba pozabiti, da pred¬
videva ta nasvet zaveznikov, da vstopijo
v razširjeni AVNOJ samo poslanci, ki
se niso kompromitirali s sodelovanjem
z okupatorjem. S tem so narodi Jugo¬
slavije zavarovani pred vsakršno vo¬
dilno vlogo fašističnih krogov, ki so
odgovorni za 6. aprilski zlom in poz¬
nejše zlačine. Ta nasvet zaveznikov
torej ne zadeva ob temelje dosedanje
borbe narodov Jugoslavije. Narodno
osvobodilno gibanje ni nikdar odbijalo,
da se njegova osnova razširi z vsemi
tistimi ljudmi, ki niso izdali svoje d>
mo vine, brez ozira na njihovo prejšnje
ali današnje politično prepričanje. Tudi
v bodočnosti nima narodno osvobodil¬
no gibauje razlogov, da ne bi nada¬
ljevalo zveze državnosti stare Jugosla¬
vije, če to ne ovira borbo proti oku¬
patorja in če jo ne predstavljajo
sodelavci okupatorja.

Zato ta nasvet velikih zaveznikov ne
bo oviral narodno osvobodilnega gibanja.

Narodi Jugoslavije pod vodstvom mar¬
šala Jugoslavije tovariša Josipa Broza —
Tita niso stopili v to vojno preti hitler¬
jevski Nemčiji zato, da bi slabili iu raz¬
druževali tri velike zavezniške države,
■ temveč, da store vsa kar morejo za utr¬
ditev tega bloka. Narodi Jugoslavije se
bore skupno z velikimi zavezniki in ce¬
nijo kot narodi, ki se častno in nesebično
bore, sklepe treh velikih držav, sprejete
v vojni, kot vojni zakon, kot nalogo, ki
se mora izvršiti v borbi proti skupnemu
sovražniku. Boreč se za svojo osvobo¬
ditev, boreč se za uničevanje tistega
starega stanja, ki je našo deželo pahnilo
v strašno katastrofo, se mi istočasno bo¬
rimo z neizprosnostjo in srditostjo, s ka¬
tero se borimo proti Nemčiji, tudi proti
vsemu tiste mu, kar bi moglo na kakršen
koli način slabiti odnose med velikimi
zavezniškimi državami. Radi take dale-
kovidne politike vc ditelja Jugoslavije, bo
izšla Jugoslavija iz te vojna kot svobodna
in neodvisna država, urejena po načelih
demokracije in enakopravnosti narodov.
To izhaja neizprosno, kot je neizpr; ssn
tok zgodovine, iz sklepov Krimsko kon¬
ference..

Premalo je, ččrfttiemo, da ml te sklepe
pozdravijame in se jih veselimo. Narodi
Jugoslavije bodo najbolj trdni b reš za
njihovo uresničitev, ker ti sklepi od za¬
četka do konca predstavljajo zmsgo nad
skupnim sovražnikom. S svojo dosedanjo
slavno borbo smo to stokrat potrdili. Pot,
po kateri smo šli od vstaje 1941. leta, se
ja izkszala za pravilno in bo z  zlomom
hitlerjevske Nemčija pripeljala do po¬
polne zmage idealov naših narodov.

Naša usoda je v naših rokah, v rokah
samih narodov Jugoslavije. Sklepi Krim¬
ske konference na tu to pono vno potrjujejo
in dajejo še bolj močno upanje in še
večjo moč v borbi proti sovražnikom
južnih Slovanov — nemškim imperiali¬
stom.