XI,I. letnik.
V Gorici, dno 31. avgusta" 1905.
35. številka.
slovensko..ljudstvo
izhaja vsakietrlnl ob 11. uri dopoldni’ ltokopisi sr no vračajo. Nefrankovnn; pisma so no sprejemajo.
Cena listu znaša za colo leto 1 krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto S krono, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge deželo izven Avstrijo 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini 81. 9.
Tiska »Narodna Tiskarna'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Naročnino in naznanila sprejema ii mvtiiS’vci, Gorica, .Seineiiiška ulica it. Iti. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korerijskem bregu (Hiva Como) Sl. 1 i po 8 vin.
Oglasi iu poslanice se računijo po petit vrstah, ii »icer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin.- 'VaS-krat po pogodbi.
*-^@jj®«*-’
Delavske slavnosti.
In spet lepa delavska slavnost, ki ostane gotovo dolgo v spomina našim zavednim delavcem v Gorici in nje okolici I V nedeljo se je vršil javen shod »Slovenskega katol. delavskega društva11, združen z domačo veselico in srečkanjem. Da je bila udeležba prav obilna, ni treba omenjati, saj je bilo pripravljenih nič manj ko 64 dragocenosti za srečkanje.
Ko je otvoril shod preč. gosp. dr. Andrej Pavlica in je odpel delavski pevski zbor pod vodstvom preč. g. župnika Kokošarja pesem: »Bodi zdrava domovina*', nastopil je gosp. dr. Josip Dermastja. Govoril je približno tako:
»V zadnjih desetletjih smo doživeli velike delavske nemire in šlrajke. Vir štrajkom je 1. svobodna konkurenca, ki sili gospodarje, da nižajo delavcem plačilo, 2. internacijonalni sucijalizem, ki obeta že na tem svetu delavcem nebesa, ki širi mej delavci nezadovoljnost. Navadno je štrajk huda nezgoda ne samo delavcem in gospodarjem, ampak sploh trgovini in javni blaginji. Štrajk je vojaka se vsemi hudimi okoliščinami in posledicami. V zadnjih letih so štrajki prizadeli veliko materij <lno in moralno škodo. To je pokazal ziasti štrajk ogerskih železničarjev, štrajk italijanskih železničarjev, štrajk premogarjev na Vestfalskem in štrajk ladjedelcev v Londonn. Veliki kapitalisti včasih celo podpirajo štrajk, da s tem vničijo najprej male trgovce in male obrtnike, potem pa še delavce. To je pokazal zlasti štrajk krojaških pomočnikov in konfekcijonarjev na Dunaju. Pri štrajkn se 60% delavcev navadno ponesreči, 20°!0 se spet poravna z delodajalci in 20°|0 zmaga.
Ker je štrajk tako nevaren, treba je torej velike previdnosti. Delavci naj ne poslušajo vsakega socijalno-demo-kratskega hnjskača. štrajk bodi le v sili, ko ni drage pomoči in je vtemeljeno upanje, da se kaj doseže.
Pomoček zoper štrajke je 1. dobra delavska organizacija in 2. povratek gospodarjev in delavcev h krščanstva.1*
Za njim je prodstavil č. gosp. dr.
LISTEK.
..Pasijonska igra" ali ..Življenje in trpljenje Gospodovo".
Prosto poslovenil -J- Peter Alberti.*)
Ne daleč od starega, častitljivega mesteca Kruman na Češkem se nahaja prijazna vasica Horitz. Lepa, plodonosna polja obkrožujejo mirno selo, a vsaka kočica je obdana z malim vrtom. Sredi vasice se vzdiguje božja hiša s prstom kažoč proti nebo: ..Skrbite za nebesa !“ Na vshodnem pa glej podolgasto, veliko leseno poslopje, katero nam že po zunanjosti kaže, da je gledališče. Kaj ne, čadno 1 Gledališče v mirni vasici! A o tem hočem Vam na kratko pojasniti.
Lepa, krasna navada je po mnogih krajih, življenje in trpljenje našega Izve-
*) Peter Alberti je bil učenec VI. razreda goriJke realke. Umrl je dne !tO. aprila 1904. Preden je umrl, poslal nam je pričujoči spis, ki ga objavljamo srdaj njemu v spomin. Da nam je poslal ta spisek, pripravila ga je, kakor nam pije v pismu, predstava te igre, ki jo je videl v Ljubljani.	Uredn.
Andrej Pavlica z novim in velikim gramofonom veliki štrajk v Milanu iz I. 1895 in petje gorskih fantov.
Za tem je govoril g. svetnik Franc Vodopivec o slovenski šoli v Gorici. Rekel je, da slovenska šola v Gorici lepo napreduje, da ne izobrazuje le razuma, ampak da blaži tudi srce, ker se nče učenci n,t podlagi materinega jezika spoštovati svoje stariše in svojo domovino in se vzgajajo v verskem dahu. Priporočal je, naj stariši slovenski brez izjeme pošiljajo v »Šolski Dom** svoje otroke, naj jih nikakor ne izročajo tujim šolam. Priporočal je zlasti obrtno šolo »Šolskega Doma1*. Poduk je trikrat na teden od 6 —7. ure zvečer. Učenci izgube torej le 3 are na teden pri delu. Da bi pa v tem ozira gospodarji ne delali kakih sitnosti, naj se doba rokodelskim učencem zdaljša od treh let na tri leta in dva meseca, da v teh dveh mesecih dopolnijo učenci, kar so s šolo pri delu zamudili. To naj storijo vsi slovenski stariši pri sklepanja pogodbe z gospodarji. Žal, da so slovenski stariši v Gorici v tem pogleda nekoliko nemarni. Lani B6 je vpisalo v obtrtno šolo le 24 dečkov iz Gorice. To malo število priča, da mnogi pošiljajo svoje otroke v laško o!>rtno šolo ali pa da, jih sploh nikamor ne pošiljajo. H koncu je priporočal sta-rišem, naj zaupajo narodnemu vodstvu goriških Slovencev, ki se v zadnjem časa previdno in vztrajno tradi, da napravi goriško mesto na primernem kraja slovensko šolo in naj nikar ne poslušajo nekaterih glasov, ki svetujejo, naj bi opustili boj proti podturnski popolnoma neprimerni šoli. Ta boj bijemo že 10 let. Izrekli smo se že večkrat, da je šola nerabna. Bodimo torej stanovitni in značajni.
Besede g. svetnika Vodopivca so bile zelo koristne in zanimive Daši je govornik potihoma govoril, vendar jc, ob njegovem govoru bil tak mir, da so ga siišali tudi oni, ki so daleč stali.
Govoril je šeg. dr. Franc Oblak: Mi, mali slovenski narod, bijemo narodni boj proti dvema mogočnima sosedoma, proti Nemcem in Italijanom. Bodimo
I
ličarja v živih podobah na odra predstavljati. Priprosti kmečki ljudje predstavljajo Jezusa, Marijo, božjo Mater, apostole, učence Gospodove ter mnogo 1 drugih oseb, o katerih nam govori sv. pismo.
Kako pobožno, kako vzvišeno ljubezen čuti srce ob božičnih jaslicah. Božje dete, Mati božja in sv. Jožef, potem pastirji in sv. trije kralji, kateri molijo Izveličarja ! To vse sklene tudi Vam roko k molitvi in gorka molitev se povzdiguje iz naših src do neba.
Natlačeno stoji ljudstvo, katero je došlo iz daljnih krajev{ v prijaznem božjem svetišču. Mili glas zvona vabi k sv. daritvi. Po končani sv. maši vre Ijndstvo v gledališče. To se godi ob posebnih praznikih. Vstopimo tudi mi s pobožnostjo, da prisostvujem') igri.
Igra je razdeljena v dva dela Prvi del nam kaže vstvarjeajn in mnogo slik iz starega testamenta, drugi del nam predstavlja življenje in trpljenje Gospodovo.
Godba zadoni, zagrinjalo se počasi vzdiguje. In glej I Pred nami se razpro-
složni in pogumni in ne bomo premagani! Krepkim besedam g. dr. Oblaka je sledil na koncu gromovit »Živio lu
Med govori se je vrstila pesem za pesmijo delavskega pevskega zbora in pa razne predstave z gramofonom. Srečkanje, ki je bilo na koncu, se je vršilo v najlepšem redu. Osrečenih je bilo 64 delavcev. Glavni dobitki so bili : G r a-. m o f o n, ki ga je daroval g. fotograf l Jerkič, ž e p n a ur a, ki jo je daroval g.
. šoligoj, urar v Gosposki olici, in pa s o d č e k p i v a, ki ga je daroval gosp. Kavčič mlajši, veletržec na Kornja. Gramofon je dobil društvenik Josip Čigon, cerkovni* stolne cerkve, žepno aro društvenik Jožef Birsa, sodček piva pa so dobili naši vrli pevci I Po srečkanja je govoril še g dr. Andrej Pavlica o raznih društvenih zadevah. — Na konen so bile volitve. Slavnost je končala pozno v ;noč.
i	--------
1 Politični pregled.
Sklicanje državnega zbora in deželnih zborov. — Danajski list »Neue Freie Presse** piše, da bode sklican državni zbor med 20. in 30. septembrom i in sicer na kratko zasedanje, ki bode trajalo le kakih par tednov. V tem zasedanja bavil se bode državni zbor, tako piše omenjeni list, v prvi vrsti z razmerami, katere je provzročila in še nadalje provzročuje ogerska kriza ter s koraki, katere naj bi storila naša državna polovica » ozirom na sklepanje trgovinskih pogodb z drugimi državami in posebno pa glede kvotnih prispevkov k skopnim državnim stroškom. Objednem pride v tem zasedanju na dnevni red tadi vprašanje glede italijanskega vseučilišča. Koj po dokončanem zasedanja državnega zbora, ki bode trajalo, kakor smo poprej omenili, le kakih par tednov, skličejo se in sicer že v meseca oktobra deželni zbori, ki bodo zborovali mesec dni, ko se po njih zborovanja zopet snide državni zbor.
Cesar na južnotirol§klh vojaških vajah. —Na Tirolskem vrše se te dni vo-
strč živa slika božjega veličastva. Vidimo, kako Bog vstvarja svet, angele, ljudi, raj, a v njem prva človeka, Adama in Evo ; kako daraje Abraham Bogu, kako vodi Mojzes izraelsko ljudstvo skozi puščavo.
To traja do poludne. Ljudstvo vre iz svetišča. Tu vidiš bogate in uboge, priproste, a tudi imenitne gospe in gospode. Mnogoteri jeziki se mešajo med domači jezik. Kmala nas vabi trobente glas nazaj v gledališče. Zopet zadoni godba veličastno, resno ; slika, katera se , vzpne pred nami je Jezušček v jaslicah, njegov beg v Egipt, sedaj se nahaja med modrijani, ki jih a svojo zgovornostjo z občudovanjem napolni.
A sedaj pride šele, kar vzbuja v nas občudovanje: Trpljenje Gospodovo. Jezus sedi veličastno na oslici, jahaje v Jeruzalem, spremljan od ljudstva, ki mu nasproti vihti palne, kličoč: »Hozana, H izana “ Kako živo se nam kaže in kako krasno. Pn-dstavljalci se kažejo v noš*h, katere spominiajo na one čase, ko je hodil po zemlji naš Gospod.
Sedaj sede Jezus z učenci k zadnji večerji. Sedi med njimi v priprOBtem,
jaške vaje, katerih se udeležuje tadi cesar Naš cesar prispel je namreč že v nedeljo popoldan v Romeno in ae tam nastanil. Prebivalstvo pozdravljalo ga je povsod, kjer bo je ustavil vlak z velikim navdušenjem Pri vajah je navzočih tadi več nadvojvodov in tadi jeden ital. general. V torek podal se je cesar ob 6. ari zjutraj iz Romena na višavo Salter in je tam opazoval gibanje vojaških čet do 11. ure in pol, dokler niso bile namreč vaje končane. Cesar ostal je pri vajah do konca, pri vsem tem, da je lilo skoro ves čas z neba, kakor da bi kdo s škafom zlival vodo na zemljo.
Na posebni avdijenci v nedeljo se je cesar dlje časa razgovarjal v Romeni z italijanskim generallajtenantom Bisesti-jem in s stotnikom italijanskega generalnega štaba, Lnigi Piccioni-jem. Tem povodom je generallegtenant Bisesti cesarju izročil pozdrave italijanskega kralja ter se je zahvalil za . abilo, naj se on in stotnik Piccioni udeležita vojaških vaj. Italijanska častnika sta bila že r nedeljo povabljena na obed ter s(a se v torek udeležila vaj v gorovja. Cesar bo je v torek preko Fonda, Breza, Cloza in Cagno peljal v Cles, kjer bo ga povsod pozdravili občinski zastopi. Vsi kraji so bili v zaatvah. Cesar se je ustavil le v Clesu, kjer je cesar župana Luigi de Campi-ja odlikoval z daljšim nagovorom. Cesar se je na to na konjn podal na neki hrib jnžno od Clesa, od koder je opazoval razvijanje boja. Potem je cesar jahal preko mosta Giostina na levi breg reke Noce ter je z neke vzvišene točke ob državni oesti opazoval razvoj vojaških operacij. Cesar se je po 12. ari iz Sanzena v kočiji podal r Romeno, kamor je dospel okolo 2. are. Pred dvornim obedom, ki je bil ob 2. ari in pol popoladne, je cesar vsprejel v avdijenoi majorja ConcinL
Novi vojaški poveljnik v Zagreba. — Armadni naredbeni list je priobčil imenovanje FML Karola grofa Auersperga, poveljnika divizije konje-ništva v Jaroslava, poveljnikom 13. zbora in zapovedajočim generalom ▼ Zagrebn.
vzvišenem veličastva; in ko govori besede : »Vzemite in jejte, to Je moje telo, katero bo za Vas darovaao,** tedaj nas resnično presune resna pobožnost. Znano nam je, kaj se je godilo po zadnji večerji. Jezus je bil prodan, pred sodbo peljan, od Poncija Pilata bičan in s trnjem kronan ter zaničevan. Globoka žalost nas presune, ko vidimo Jezusa korakati utrujenega, krvavega in do smrti izmučenega. Kako žalostno 1 Jezus nese težki križ, njemn sled6 razbojniki, mnogo vojakov in ljudstva. Glej, Mati božja, kako potrta od globoke žalosti koraka po odru I Po križanja sledč še tri podobe, katere sklenejo igro »Suetje Gospodovo s križa11, »vstajenje" in »vnebohod*. Jedno kakor drago nas globoko pretresa. Kraten je .vnebohod**.
Glej sedaj božjega Sina, obdanega od oblakov v nebesih I Svetloba ga ob daja, n od daleč mu doni veselje naproti.
Zadovoljni znpa-tiino gledališče. Vtisi, katere smo tukaj vdobili, so bili krasni, oni bodo dalje v nas živeli, oni nam ostanejo drag spomin na one srečne trenotke.
Trampuž — ali po dom. „Bolafonov talau, ki si je tndi del po zgleda silno domišljavega pa precej nevednega Cirila tolažit svojo vest v Gabrščkovo tiskarno, dolži naše delavsko izobraž. in podporno društvo, kakor da bi bilo ono krivo, da ni bilo na rojstni dan presvl. cesarja slovesne sv. maše in streljanja s topiči. Na la način hoče dopisnik naše društvo, katero je že večkrat, pa tndi pri zadnji slavnosti pokazalo svoje patriotično mišljenje s tem, da je oba dni zapelo cesarsko himno, denuncirati, kakor da bi bilo zagrešilo kaj protipostavnega, kaj izdajalskega I
Mi ee čudimo smelosti in drznosti občinskega predstojnika. Vprašamo: ali je delavsko društvo za to, da naj skrbi, kako se naj praznuje cesarjev rojstni dan? Ali ni to stvar občinskega predstojništva, ali ni r prvi vrsti dolžnost načelnika občine, torej pri nas podžnpana Bolafona, da poskrbi aa tako patriotično slavnost, ako jo hoče imeti?
Gotovo, saj tako delajo povsod I Samo pri naB ni podžupan Fr. Trampuž prav nič poskrbel, a zdaj bi rad krivdo na drage zvrnil, seve zastonj, kajti zamorec naj ae pere kolikor se hoče, OBtal bo vedno črn.
pustivši doma omenjeno 7-letno deklico,
4	letnega sinčka in pa 4-mesečno dete, katero naj bi čuvala 7-letna deklica. Vr-1 nila se jo domov šele ob 1. uri popoludne, namreč ko je zapazila, da v vasi nekaj gori. Prvi je zapazil ogenj neki kolar, ki je pop.-avljal pri sosedu voz. Na vpitje: 1 gori, gori, prihitelo je kmalu vse skupaj { in ljudje so začeli hitro gasiti, tako da se jim je posrečilo ogenj že v poldragi nri zadušiti. Kolar pohitel je s kolesom v Tolmin po gasilce, ki so v resnici kmalu prišli na pomoč. Prišli so k nam tadi razni gospodje iz Tolmina, kakor g. glavar, g. župan, g. zdravnik in g. kaplan. Vsi ti z gasilci vred bo mnogo pripomogli, da se je požar tako hitro omejit ter nas tako obvarovali strašne nesreče, ki bi zadela lahko celo vas. Bodi jim na tem mestu izrečena srčna hvala za njih vspe-šen trud.
Dne 22. t. m. umrla je pri nas Ur-šala Brešan. Bila je to pobožna ženska in pravi vzor krepostne žene. Sveti naj ji večna Inč I
Tndi pri nas imeli smo še precej hudo sušo. Dne 25. t. m. pa je Bog uslišal našo molitev ter nam poslal hladnega dežja. Žal, da je razsajal ta dan pri nas hud vihar, ki je napravil pri koruzi premnogo škode.
Nadalje sta imenovana : GM Fran Hohr, poveljnik 6. domobranskega okraja v Stolnem Belemgradu, inšpektorjem kr. ogerskega domobranskega konjeništva in GM izven službe Aleksander Nyiri, poveljnikom 6. domobranskega okraja v Stolnem Belemgradu. Isti je ob enem premeščen v bktivno stanje.
Italijansko vseu&iliško vprašanje.
— Na shodu isterskih županov v Poreču so soglasne sklenili, da zahtevajo italijansko vseučilišče v TrBtu ali pa nič. — Pa nič I
Ogrski Hocijalni demokratje in !<pio.'-na volilna pravica. — Socijalni demokratje so imeli v nedeljo na več krajih dežele ljudske shode, na katerih bo bile vsprejete resolucije, v katerih se poživlja koalicija, naj, izključivši vojaške zahteve, izvede splošno, tajno volilno pravico. Mir se nikjer ni kalil.
Slovaki za splošno volilno pravico. — Slovaška narodna stranka je priredila v nedeljo v Požunu javni ljudski shod, na katerem ao zahtevali splošno volilno in tajno volilno pravico in zakonito svobodo shodov in društev kakor tudi politično in narodno svobodo.
Nov finančni polom v Parizu.
— Delnice svetovnoznane sladkorne rafinerije Say so od sobote sem padle za 240 frankov. Vsled poloma Jalazota je tudi sladkorna rafinerija Say trpela velikih izgub. Cronier, ravnatelj tovarne za sladkor delniške dražbe Say se je vstrelil.
Poročilo listov o visokosti deficita Croniera si nasprotujejo. Mnogi listi cenijo deficit od 20 do 80 milijonov, drugi 200 milijonov frankov.
Nemške silovitosti v Afriki. — „Koln Ztg.u ojstro napada guvernerja nemške vzhodne Afrike, grofa Goetzena, ker je zakrivil vstajo s svojim silovitim nastopam proti domačinom.
Glede atentata na sultana. — Sedaj je popolnoma dokazano, da ni bil v atentatu na snltana upleten noben Bolgar
Nenadna povrnitev bolgarskega kneza v Sofijo. — Iz Sofije poročajo : Bolgarskim oficijelnim krogom so došla poročila, da misli tarška vlada odpraviti bolgarski eksarhat ter zapreti vse šole v Macedoniji in drinopoljskem vilajetu, ki pripadajo eksarhatu. 0 tej nameri tnrške vlade je bil eksarht baje že neuradnim potom obveščen. Misli se že na to, da bi sedež eksarhata prenesli v Sofijo. Da se je knez tako nenadno povrnil v Sofijo, so dale povod tadi mestne občinske volitve v Sofiji. Opozicijonalne stranke so se namreč pritožile pri knezu brzojavnim potom, da rabi vladna stranka nasilje.
Mirovna pogajanja. — Česar ni pred tremi dnevi nikdo pričakoval, se je zgodilo v torek. Mir med Rusijo in Japonsko je sklenjen. Japonci so namreč popustili od svojih zahtev ter vsprejeli pogoje, katere so jim ponudili Rud, in tako prišlo je do miru. Rusi ne plačajo Japoncem nobene vojne odškodnine. Internirane ruske vojne ladije ostanejo last Rusije, in Rusija ni prav nič obvezana omejiti svojo vojno mornarico na Skrajnem Vztokn. Severni del otoka Sa-balina ostane v ruskih rokah, južnega pa dobe Japonci. Kakor je razvidno iz vsega tega, se je Japoncem jako mudilo, da sklenejo mir z Rusijo po vsaki ceni. Japoncem pretil je namreč finančni polom, ki bi gotovo ne izostal, ako bi vojska še nadalje trajala. To je bilo posebno dobro znano Ameriki in Angležem, ki so Japoncem posodili neizrečeno mnogo denara. Zaradi tega pa je začel predsednik Zedinjenih ameriških držav mešetariti in z Angleži vred pritiskati na Japonce, da so sklenili z Rusi mir in sicer po vsaki ceni. Židovski in angleški listi povzdigujejo sicer Roosevelta v deveta nebesa, češ, da je storii s člove-čanstvom naj večjo uslugo s tem, da je tako dobro mešetaril in pripomogel do mira. Resnica pa je in ostane le ta, da Roosevelt ni mešetaril iz človekoljubja, ampak zgolj le iz sebičnih namenov, ker se je bal, da bi Amerika, ako bi se vojska še nadaljevala in bi bila vsled tega Japonska finančno popolnoma poražena, nikdar ne prišla do svojega denarja, katerega je posodila Japoncem
Dopisi.
Iz Kostanjevice. — .Mesto hvaležnosti izkazuje kat. društvo pod farško komanda demonstracije11. Pod tem naslovom nepodpisan dopisnik, ki pa ni nihče drugi, kot naš slavni podžupan Fr.
Da ni bilo običajne slavnosti, kakor druga leta, tega ni krivo delavsko društvo, ki nima s tem prav nič opraviti, ampak edino le naš podžupan, katerega dolžnost bi bila vsaj z lepo besedo naprositi organista in pevce, da naj pridejo peti, ker za njihovo plačilo on tako nič ne skrbi in nič ne Btori, dasi je tudi to njegova dolžnost. Pa kaj hočemo, kdor je zanikern, je zanikern povsod I
—	Cerkveno predstojništvo je od svoje strani vse storilo, kar je bilo potrebno; cerkev in zlasti veliki oltar sta bila okrašena, kakor ob večjih praznikih ; pevoev seve cerkveno predstojništvo ni moglo siliti, ker jih ne plačuje; plačevati jih mora občina, katera pa — kakor že omenjeno — pod vodstvom podžupana Fr. Trampuža silno zanikrno skrbi, oziroma pravzaprav nič ne skrbi ne za plačilo organista, ne pevcev. In potem hoče ta čedni mož, da bi se mn pevci slepo klanjali in mn kar po sili tlako delali I — Dalje vprašamo: Kaj ima delavsko društvo opraviti e streljanjem s topiči ? Ali ni to zopet stvar občine ? Kje na celem svetu morajo delavska društva skrbeti za streljanje? To modrost si je izmislil le naš malomarni .občinski tata**, ki je sam preveč len, da bi za kaj takega skrbel, Beve čast bi rad sam vžival 1 Pritožuje se dalje, da Be ni niti en očenaš zmolil za blagor cesarske hiše. Tu Bolafon zopet meri dragim čevlje po svoji nerodni nogi. Da on ni zmolil niti enega očenaša, to mu radi verjamemo, saj dvomimo, ali ga zna sploh moliti, ko bi ga namreč snal moliti in ko bi ga res katerikrat prav zmolil, mislimo, da ne bil mogel imeti v svojem srcu toliko nevoščljivosti, ko jo ima do svojih soobčanov. Da bo pa drugi občani za cesarja molili, o tem ne dvomimo, ker jim je to g. vikar v nedeljo prej prav toplo priporočil. Toliko v odgovor in obrambo na tisti nesramni napad na naše društvo. Za sklep rečemo še to-le:
Bolafon, nikar se ne dregajte ob tukajšnje delavsko društvo, ki vam ni storilo še prav nobene krivice, razun morebiti te, da ni hotelo v vašem brlogu prirediti nobene veselice. Obregnite se rajši ob tisto hišo, iz katere izvira že skoro 50 let vse sovraštvo in nasprotovanje proti raznim duhovnikom, ki so tu delovali. Naredite kot občinski predstojnik mir in red v tisti hiši, v kateri be je skuhalo in iz katere je prišlo to, da je izgubila Kostanjevica v zadnjem času pred zunanjim svetom svojo čast in svoje dobro ime in prišla v sramoto.
Poskrbite slednjič, da ne bo iz tiste hiše prihajalo več toliko pohajšanja za celo občino, kot ga je dosedaj I Ta je vaše delo in vaša dolžnost, ako pa ne veste, katera je tista nesrečna hiša, pa poprašajte malo med ljudmi, pa vam jo bodo lahko s prsijm pokazali 1
Volarje pri Tolminu. — Dragi „Primorski List“ I Ker Ti najbrže od nas nikdo ne sporoči o nesreči, ki se je te dni pri nas dogodila, hočem pa jaz to storiti. Dne 18. t. m. začelo je namreč goreti v skednju posestnice Ane Kovačič št. 35, ki je bil poln slame. Požar zakrivila je 7-letna deklica, ki je hotela sebi in svojemu 4-letnemu bratu speči nekaj krompirja za južino. Ana Kovačič je namreč odšla z doma na polje že zjutraj,
Novice.
Cenjenim naročnikom. - Na
poziv, naj bi naši cenjeni naročniki poravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo se jih je, žal, vse premalo. Naj se nas cenjeni naročniki spomnijo. Vsak krščanski naročnik naj si šteje v sveto dolžnost, poravnati zaostalo naročnino, ker imamo z listom ogromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine še celo za 1. 1904 in 1903. Cena listu od sedaj do novega leta je 1 K 36 vin., za manj premožne pa 1 K.
Vabilo. — V nedeljo dne 3. septembra bo shod društva „Skal-nice“ na dvorišču „Alojzijevišča“. Začetek ob 4. uri pop. Shod bo združen z domačo veselico in sfe srečkanjem, kakor minolo nedeljo. Vstopnina bo le 10 vin. Vstop k veselici bo vsakemu dovoljen. Za otroke, ki jih pripeljejo stariši se ne bo terjala vstopnina. Srečkanje bo brezplačno. Vabimo torej vse p. n. društvenice, pa tudi drugo p. n. občinstvo k obilni udeležbi. Za odbor : M. Holzinger pl. Weidich.
Novi odbor „Blov. katoi. delavskega društva", ki je bil v nedeljo soglasno izvoljen, je ta : dr. Josip Dermastja, Peter Krebelj, Ivan Gorjup, pekovski izvedenec, Luka Dugar, Josip Trnovec, Job. Kosmač, podobar v Gorici, Franc Blažiča (Št. Peter), Franc Pavlin (Vrtojba), Franc Leban (Podgora), Anton Cotič (So-vod nje). Namestniki: Miha Besednjak, Štefan Krašček, Valentin Filipič, Ivan Orel, Miha Medvešček in Miha Brezigar (Pevma). Pregledovalci računov so: Preč. gg. Ivan Kokošar, Josip Ličan in Jernej Kopač.
Prva seja novega odbora bo v nedeljo S. sept. ob 11. uri v društvenih prostorih.
Primorski pomožni odbor .Krščan-
sko-socijalne zvezeu je imel v pondeljek v Gorico sejo. Seje sta se udeležila tudi dva zastopnika iz Trsta. Odbor je mej drugim sklenil, da bo povabil vsa primorska katoliška izobraževalna društva k pristopu h „Krščansko-BOcijalni zvezi1* v Ljubljani.
Izkaz darov namenjenih za srečkanje na občnem zbora moškega delavskega društva dne 27. t. m. in ženskega del. društva „Skalnica“ dne 3 septembra t. I.: Domenico Pordon 2 kg sladčic; N Grusovin, vdova 1 okvir s podobo; dr. Frančišek Sedej 1 črnilnik s podobo M.
B.	in toplomer; Andrej Fajt 2 steklenici maršala; Josip Ličen, nadškofijski tajnik 1 božje razpelo in 1 knjigo „Venec cerkvenih bratovščin1*; Frančišek Kavčič 1 sodček piva; dr. A. G. 3 K; Anton Je-retič, trgovec 4 zabojčke papirja za 400 pisem; Bratnš Jakob 1 hleb kruha ; Pečenko Anton, trgovec 5 steklenic vina in
1	steklenico figovega žganja; Ivan Jakin,
pok 1 meter in pol dolgi hleb kruha; Karol Drašcok povitico (torto); dr. Fr. Oblak 1 molitveno knjižico; Gorjup Ivan
4 rožičke kruha; Svitoalav Dugar 1 metor in »/« dolgi hleb kruha; Oberdank Franc
2	kroni; Oberdank Alojzija 2 kroni; Korte Alojzij 1 podobo v okvirju ; Emi Žniderčič 1 črnilnik z jelenom; Josipina Žniderčič 1 molitveno knjižico; Simon Gregorčič 1 knjižico „Materino delo za Boga in domovino.
(Dalje pride.)
Za Alojzljevišfle: Preč. g. Ivan Spitzer 10 K, »prepozno došli** A. B. 20 K, preč. g. Cir. Zamar 6 K, preč. g. Fr. Andryšek 5 K.
Bog povrni I
Za ..Slovensko sirutišče: P. n. gg. Jožef Kulot 1 K, Josip Milanič 20 v, Josip Čigon 1 K, Miha Šinigoj, posestnik v Mirnu 2 K, Katarina Gomilšček 10 K (50 K pa za društvo .Skainica"), Silvester Konlč 1 K, Josip Čigon 1 K.
Bog stotero poplačaj in obudi velikega dobrotnika, ki ga pričakujemo I
Za pogorele« na Srpenici so poslali: kuracijskemu urada : Župnija Šempas 17 50 K; Staroselo 3 K; župnija Batuje 10 K; vikarjat Pliskovica 6 K; vi-karijat Kamno 14 K; vikarijat Orehek
5 K; vikarijat Sovodnje 10 K; vikarijat St. Maver 35 K; preč.' g. Mašera, vikar
10 K; preč. g. prelat I. Gabrijelčič 20 K; g Andr. Matajurc 10 K. Županstvu: g. Fon, Gorioa 10 K; županstvo v Kredu 30 K. C. kr. glavarstvu v Tolminu: gosp. stavbeni svetnik Redlich 500 K ; c. kr. glavarstvo Volovsko 3026 K; c. kr. glavarstvo Gradiška 80 91 K; c. kr. glavarstvo Koper 870 K; c. kr. glavarstvo Pulj 3 K; c. kr. glavarstvo Gorica 29413 K; c. kr. glav. Volovsko 3 50 K; ordinarijat Poreč 61 K; ordinarijat Trst 290 40 K; župnija Čepovan 20 K; župnija Rovinjsko Selo 3 43 K; župnija Buzet 18 56 K; župnija Škedenj 840 K; župnija Hrušica
11 K; župnija Loborik 2 K; občina Barbana 940 K; občina in vikarijat Trenta 1512 K.
Bog povrni!
M. I v a n č i č,	A. T r e b š e,
kurat.	župan
Goriško kmetijsko društvo. —
C.	k. namestništvo v Trstu je potrdilo dne 16. juniia pravni obstoj tega društva. Redni društvepiki postanejo oni, ki plačujejo letnino najmanj S krone. Ustanovni društveniki so oni, ki plačajo za vselej vsaj 50 kron. Vstopnina znaša 1 K. Pridružujemo se klicu .Primorskega Gospodarja":	^Slovenski	kmetovalci	1
Oklenite se zaupno novega društva I Niti enega posestnika ne bi smelo biti, ki bi ne bil ud 1“ Iz .Primorskega Gospodarja* posnemljemo, da bo drugi četrtek meBeca septembra prvi občni zbor. nVsi, kojim je mari, da bi Be društvo lepo razvijalo, pristopijo naj do onega dne kot udjel** Vsi pravi udje tega društva bodo dobivali list „Primoraki Gospodar1* brezplačno. Vse pošiljatve je treba sedaj obračati na začasnega predsednika velerodnega gosp. Antona Jakončiča, deželnega poslanca v Gorici na Btolnem trgu št. 2.
L’Eco del Litorale, ki ima Bedaj z listom „11 Popolo** enega gospodarja je pisala dne 18. avgusta o izmišljenem uboju v Kostanjevici na Krasu tako-le: „S 1 o v e n c i so ubili enoletnega tržaškega prostovoljoa. V Kostanjevici na Krasu je bil včeraj častnik z raznimi prostovoljci gorilke posadke. N e-koslovensko društvo je razobesilo navadno rnsko trobojnico. Neki tržaški prosto-voljecse jeizrazii proti trobojnici z nekolike trpkimi izrazi. Zdajci skočijo vsi Slovenci nanj in ga z udarci b črevlji vsega r a z m e s a r i j o i n u b i j e j o.“
Vse to je seveda do pičice neresnično. Glede uboja sta oba lista .L’ Eco1* in „11 Popolo" prinesla popravka, glede ruske trobojnice pa nismo čitali do daneB še nobenega popravka.
Vojaške vesti. — V petek je imela 56. brigada, ki obstoji iz 4 batalijonov pešpolka 27., štirih bat. pešpolka 47. iz 7. lovskega bat. dveh huzarskih eskadronov, dveh baterij topničarskega polka št. 8., dveh oddelkov gorskega topničarstva in jednega oddelka sanitete, svoje vaje med Sv. Goro in Grgarjem. V pondeljek odšlo je vojabtvo iz mesta k divizijskim vajam ki se vrše med Sovodnjami, Gradiščem in Zagrajem. Dne 1. septembra pride cela divizija broječa kakih 10.000 mož v Gorico in v najbližnjo okolico, kjer ostane
tri dni. Tuk. municipij prosi, z ozirom na veliko število častnikov, ki bodo pre-nočovuli te tri dni v našem inostn, vso eno ki imajo sobo h potrebno opravo, na razpolago, da mu to naznanijo, du bode zamogel n ta način prcskrboti častnikom spodobna prenočišču.
V torek zvečer jo došel v Gorico korni poveljnik feldcajgmnjster pl. Su-covaty.
Nezgoda lift vojaških vajah. — Včeraj je imela 66. pehotna brigada, ki je nastanjena v Sovodnjah in v Gradišču, svoje vaje okoli Št. Martina. Tam je bila tndi artiljerija, ki je streljala na »sovražnika14. Kakor povsod, tako so bili tudi tukaj zbrani otroci, ki so gledali, kako se strelja s lopovi. V trenotkn, ko je vojak sprožil strel iz topa, skoči okoli 12-leten deček kakih 20 korakov pred istega. Smodnik je dečka vrgel v nezavest, ga poškodoval na obraza in sicer pravijo prav hudo in mo izbnlil eno oko.
Začetek šolskega lota 1905-ti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici in na ž njim združenih vadnicah. — Vpisovanje na tukajšnjem c. kr. učiteljišča se bode vršilo 14. in 15. septembra od 8.—12. predpoludne. Dne 16. sept. ob
8. zjutraj pričnejo vsprejemni kakor tadi ponavljalni izpiti; reden podak pa prične, ko bodo omenjeni izpili končani.
V višje tečaje (2., 3. in 4.) se novih gojenk ne vsprejme.
Na c. kr. deški in dekliški vadnici se bode vršilo vpisovanje 16. septembra od 8.—12. predp. V višje razrede se novih učencev oziroma ačenk ne sprejema.
Šolsko leto 1906/6 se zaprične 16. septembra a sv. maša, reden poak pa 18. istega meseca ob 8. ari.
Začetek šolskegu leta na c. kr. gimnaziji v Gorici. — Sprejemanje v
1.	gimn. razred bo 14. sept. od 9, —12. are predp. Sprejemni izpit bo 16. sept. Dijaki, ki ko že bili na tem zavodu, zglasiti se morajo dne 16 ali 17. septembra. Sprejemni in ponavljalni izpili za te dijake bodo dne 16. in 17. sept. Dijaki, ki vstopijo v ta zavod znova, morajo plačati 4 K 20 v pristojbine.
Sprejemanje v pripravljalnico bo 15. septembra.
Toča. — V torek bil je deževen dan. Skoro ves dan padal je dež še precej močno, a vendar mirno. Na večer proti 9. ari pa je nastala hada nevihta z močnim grmenjem in bliskanjem. Okola
9. are pa je začela padati toča, ki je napravila prav mnogo škode na polju. Poškodovane so bile zlasti vasi Vrh, Miren, Bilje in Vrtojba. Toča padala jo sicer le par minat, ali padala je s tako silo in tako gosta, tako debela, da je po nekod grozno poškodovala poljske pridelke, a v prvi vrsti vinograde.
GorlSkim težakom in voznikom so gospodarji odgovorili ugodno. Zahtevajo od delavcev, da se organizirajo na podlagi postav, sestavijo štatnt in se ja-mejo tem potom pogajati z delodajalci.
Goriški mestni svet. — V petkovi seji goriškega mestnega sveta je prečital župan dr. Marani dopis finančnega ravnateljstva v Trstu, s katerim se naznanja mestni upravi, da bode tndi v 1. 1906 pobiral finančni erar v svoji režiji užit-nino na. vino, meso in žgane pijače.
V isti seji sklenil je mestni svet, da se uloži protest proti zgradbi nameravane dovozne ceste iz mesta na postajo Bohinjsko železnice, dovozne ceste namreč, ki bi se zgradila s postaje na Solkansko . cesto in bi vodila v mesto po Solkanski cesti in po Kornju, in to z ozirom na to, da ni železniška uprava še nič odgovorila goriški mestni upravi glede dovozne ceste, kakoršno bi si želela goriška mestna občina in ki bi šla po potoka Kornju za Rajhovo hišo in tik Holzerjeve tovarne ter od tam dalje na novo postajo. Izvolila se je posebna de-putacija, ki naj se poda v Trst k namestniku ter ga prosi, da bi šel v tem pogleda občini na roke, objednem sklenilo se je naprositi drž. posl. goriškega mesta, Lenassija, da bi izposloval zgradbo dovozne ceste, kakoršno Bi jo želi mestna občina pri železniškem ministerstvu. V ti seji imela se je dati skleniti oddaja del za splošno uravnavo kronberškega vodovoda, kar se je pa odneslo na drugo sejo. Odobrila se je pa naknadno svota 5000 K, katera se je porabila za delno popravo kronberškega vodovoda. Pri ti priliki je žnpan ostro grajal postopanje mestnega stavbinakega urada, ki izvršuje taka dela kar tje v en dan brez vsakega pametnega načrta.
Mrkniio je solnce včeraj v sredo. Začetek mrka je bil ob 11. uri in 35
minnt, konec pa ob 4. ari in 35 minnt. Videlo se je prav lepo.
Žona zgorela. — Na Travniku v hiši št. 6 stanujeta zakonska Jernoj in Murija Kos in pri njih stanovula jo tudi 70-lelna Marija Cvetrežnik, doma iz Avč, ki jo že od mladih let slutila v Gorici in ki se je prelirEnjevaln zadnji čas s svojimi pičlimi prihranki ter s podporo svojih sorodnikov. Stanovanje zakonskih Kos nahaja se v notranjem delu hiše ter jo obrnjeno proti gradu.
V	nedeljo šla sta popoludne zakonska Kos iz hišo ter se vrnila domov proti polunoči. Prišedši v vežo, zapazila sta takoj, da mora v hiši nekaj goreti in čim bolj sta se bližala svojemu stanovanja, tem večji je bil dim, ki jima je prihajal nasproti. G. Kosn vrinila se je koj misel, da gori najbrže v sobi, kjer Btanaje Cvetrežnik in res bilo jo tadi tako. Ko je namreč odprl vrata omenjene sobe, zadušil bi ga kmala dim, ki je prihajal, iz nje. Tekel je hitro v kuhinjo po vode in začel je polivati nekaj gorečega, ki se je nahajalo na tleh Bobe, v kateri je stanovala Cvetrežnik in to kar je polival, bila je v resnici Cvetrežnik, ki je bila pa takrat že mrtva in vsa sežgana tako, da jo ni bilo več Bpoznati.
Kako je nastala ta grozna nesreča, so sicer ne ve. Pokojno Cvetrežnik je pred nekaj čaBa zadel mrtvoud na desni polovici života, tako, da ji je desna roka prav malo pomagala. Meni se toraj, da je Cvetrežnik, ko je šla spat, prijela svetilko z desno roko ih da se ji svetilka zmuznila na tla ter da se jo pri ti priliki užgala tudi obleka, ki je začela na nji goreti, ne da bi jo mogla ugasiti.
Gadje uplčil v Koprivi na Krasu kmetico Angelo Galič. To se je zgodilo v petek, ko je Galič žela travo na neki senožeti. Vpičena je v desno n<go ki je kmala hudo otekla. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico.
Iz Pliskovice nam poročajo: Nemila smrt je vzela dne 26. avgusta t. I. dragega nam prijatelja Andreja Slavca, kovača. Po dolgi in mnčni bolezni, previden s& sv. zakramenti za umirajoče je v Gospodu zaspal. Bil je oče 32 otrok. Zapasti! je žalujočo soprogo in 9 otrok. Pokojniku želimo večni mir in pokoj I
Vabilo h koncerta katerega priredi »Narodna čitalnica* v Cerknem, v nedeljo dne 3. septembra 1905 v dvorani .Gospodarskega doma*, Vspored : 1. Fr. Drdla: »Serenada14 za glasovir in violin;
2.	K. Javoršek: »Tujki14 solospev s sprem-Ijevanjem glasovirja; 3. St. Mokrauac : .Iz moje domovine1* rukovet srbskih narodnih pesmi za mešan zbor; 4. R. Wagner: Arija iz opere »Lohengrin44 za glasovir in violin; 6. J>s. Prochazka: „Kaj bi te vprašal14 solospev s nprem-Ijevanjem glasovirja; 6. Hr. Vogrič: »Lshko noč14 moški zbor; 7. W. Irgang: .Nokturno" za dva violina in glasovir; 8 H. V larič: »Dekliški vzdihi* solospev s spremljevanjem glasovirja; 9. Dr Ipavec: »Leži polje ravno14 mešan zbor; 10. »Eno nro doktor* burka v enem dejanjem priredil Jakob Alešovec; 11. Šaljivo sreč-kanje; 12. ProBta zabava. Začetek ob l/tS. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 80 vin., stojišča 50 vin. Člani plačajo polovico. Otroci izključneni. Ker je čisti dobiček namenjen v korist pevskega sklada se preplačila hvaležno sprejemajo.
Odbor.
Streli ubila je v petek zjutraj okolo 8. ure na cesti blizu Tržiča posestnika Gallopina Dominika iz Tržiča. Gallopin šel je z vozom po seno na svoj travnik. Med potom začelo pa je hado deževati, in da bi se Gallopin. z dvema svojima otrokoma obranil dežja šel je vedrit pod neki topol, ki se nahaja tam ob cesti. Tam bliža pod nekim drugim topolom vedril je že neki Dejuri b svojo družino. Ko je pa tako močno grmelo in bliskalo, spomnil se je Dejuri, da ni varno stati pod visokimi drevesi v takem vremenu. Opomnil je nato tudi druge.
A komaj je izustil svoj opomin, zadela je strela v topol, pod katerim je vedril Gallopin, a zadela je tudi Gallopina, ki je slonel na drevesnem debla, in sicer tako, da je ostal pri ti priliki mrtev.
Kupite, vzemite, berite 1 — Izšla je, kakor povedano, kujižica:	Slava
Mariji ob tristoletnici prve Marijine družbe na Slovenskem. Knjižica je po sodbi takih, ki niso pri nji nič prizadeti, lepa in vredna tega denarja. Stane sicer 20 kr. (40 v) in ne 15, kakor je bilo
zadnjič rečeno, ker so tiskovni troški tako veliki, da bi imeli pri 15 kr. zgabo, če bi se tudi vsa prodala. Toda kakor rečeno : knjižica ju lega denarja vredna že po svoji velikosti, še bolj pa po svoji vsebini. Po pošti velja 13 vinarjev več, toda na deset izvodov se dobi ena povrh. Naroča se v Ljubljani v Katoliški bukvami in v Ničmanovi prodajalni.
Razpis službe otroške vrtnarice. — Na otroškem vrtecn „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani14 na Savi pri Jesenicah se razpisuje služba drnge otroške vrtnarice. Prejemki so : plača letnih 800 K in prosto stanovanje. Brezkolekovane prošnje naj se vpošljejo najdalje do 8. septembra 1905 pod naslovom »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Grozna nesreča se je pripetila, na železnični progi med Št. Petrom in Reko.
V čuvajnico tretjo od Št. Petra doli proti Reki je udarila strela ter ubila vso družino, obstoječo iz čuvaja, žene in štirih otrok, katerih najmanjše je bilo okrog 4 mesece staro in je je mati držala v naročju Se potem, ko so jih našli mrtve. Strela je razrila tudi progo pred čuvajnico, kar je osupnilo mimovozečega strojevodjo, ki je vozil sam Btroj na postajo. Pogledal je v čuvajnico ter videl, da je vse temno, nikjer nobene Inči. Šel je torej v hišo, kjer je videl v svoje grozno presenečenje, da je vsa družina od strele ubita. S prva je mislil, da je najbrže čuvaj pozabil porabiti varnostno napravo, da ni zaprl aparata, toda, ko je pogledal, je videl, da je vbo v redu in pretikovalec na pravem mestu. Ali vzlic temu je strela vendar le udarila in končala nenadoma življenje šeBterim osebam.
V	Mariboru je bil 21-letni Rene Miklaatz, sin rajnega mariborskega odvetnika obsojen radi goljufije v šestmesečno ječo.
Grozna nesreča. — V četrtek zvečer se je zgodila v Gradca velika nesreča. 18-letna dekla Antonija Glaser, doma iz Oplotvice pri Celju je pripravljala luč, kar se vžge petrolej in se vse skupaj razlije po obleki nesrečne deklice. Le z veliko težavo so pogasili ogenj. Vendar ni npati, da bi dekle okrevalo. Lasje so popolnoma izgoreli, obraz je tako spačen da ga ni več spoznati, raz telo visi koža .kakor v cunjah. Zdravniki bo jo za silo obvezali in odpravili v mestno bolnišnico. Sreča v nesreči je, da se ogenj ni prijel otrok, ki so stali v krititičnem trenotkn okrog dekleta. Sestra nesrečne deklice je pred leti na enak način izgubila življenje.
Strela ubila vojaka. — V petek popoludne ob 8. uri je na Bačn pri Št. Petru na Krasa udarila strela v neko lopo in ubila vojaka Ivana Jagovca 6. domobranskega polka. Jagovao je ležal v dražbi več dragih vojakov v lopi, a dragemu se ni aobeneraa nič zgodilo. Jugovčevo puško, ki je bila obešena nad njim, je strela vso razbila. Jngovao je doma iz Sela Šrrki v občini Ddag v Istri.
Kai so otročiči? — V nekem ga-liškem mestecu je dala učiteljica nčenoem nalogo, naj popišejo, kaj so otročiči. De-setleno dekletce je napisalo tako-la: »Otročiči so najmlajši ljudje, kar jih je. Pri nas je samo po eden, in ko začenja tekati, pride drugi in je potlej otročiček. Na naši nlici je zelo mnogo otročičev.
V vsaki hiši eden, in zdaj ko solnce sije, so vsi na ulici in se šele vidi, koliko jih je. V nekaterih vozičkih jih sedi po dvoje; eden ima glavico na eni strani, drugi na drugi; ti se imenujejo dvojčki in so si tako podobni, da misliš, če gledaš enega, da vidiš drugega. Otročiči so zelo mili in dobri,	ko	spe.	Če jih	pa
umivamo, ali če se	po	noči	zbude,	pa
vpijejo in treba hoditi ž njim veno in drago stran in tresti jih in peti. Vsak je bil nekdaj otročič. Ded tadi, pa takrat ni bil tak kakor zdaj.	Las	še ni imel	in
tudi ne bele brade; tako	pravi	mama,	ki
ga je že takrat poznala. Otročiči aimajo zob in v nitih nič drugega, kakor ka-zavec. Odkod *e otročiči dobe, ni zatrdno znano. Eni pravijo, da j h prinese štorklja, dragi pa, da se dobe pod zeljnatimi glavami14.
Požar na Ogerskem. — Na Oger-skem ponavljajo se skoro vsaki dan strašni požari. Kjer začne goreti kaka vas, zgori skoro vse do zadnje hiše. Tako zgorela je v soboto vas Karolifalva, broječa kakih 80 hiš. Ostalo je nepoško-
dovanih lo pel hiš. K sreči bili so Bkoro vsi gospodarji zavarovani p~oti ognju in je lo za kakih 200.000 K škode, ki ne bode pokrita od zavarovalnih zavodov.
V pondeljek je nastal ogenj v vasi Peckelsheim, ki je uničil 100 hiš.
V torek pa je uničil požar vas Times-Rekas. Zgorele so vse hiše, vsi pridelki, ki so bili v njih shranjeni in tudi vsa živina.
Umor na Dunaju. — V bližini cesarskega grada Schonbran so našli umorjeno neznano 25 let staro dekle. Glavo ima vso razbito. Truplo je bilo zašito v vrečo in pokrito z listjem in vejami. Perilo ima umorjeno dekle zaznamovano s črkami B. B.
Listnica uredništva. — G. dop. iz T. Ravno zato ker ni stvar še končana, in se vrši sedaj sodna preiskava, ne smejo listi o tem ničesar pisati, ker bi jih inače drž. pravdništvo zaplenilo.
Socijalne drobtinice.
Vseučilišče.
Spisal dr. Andrej Pavlica.
VII. Pogovor.
— A: Kakor vidim, je razloček med'nami in vami ta-le: Vi pravite, da izvirajo dolžnosti, ki jih imamo do človeške družbe, iz človeške narave, mi pa pravimo, da smo si jih naložili sami prostovoljno in da imajo ministri in cesarji od nas vso oblaBt. Kdo ima prav?
— B: Ti si nepoboljšljiv in trobiš vedno svojo. Če človek je po naravi poklican, da bodi koristen ud človeški družbi, imamo mi prav I In to je 1
— A: Na ta način pa nismo več svobodni državljani, ki »si prosti voljo, vero in postave14, kakor piše naš pesnik Prešeren. Na ta način moramo biti udje uržave, moramo Bprejeti dolžnosti, ki nam jih nalaga narava I
— B : Besede, ki jih navaja pesnik Prešern, so besede paganskega vojskovodje Črtomira. Po krščanskih načelih obstoja prava svobeda v tem, da zamoremo svobodno ravnati se po razumu oziroma po naravnih zakonih. Dolžnosti, ki jih imamo do človeške drnžbe, niso nikakor prostovoljno prevzete žrtve, ampak so naravne dolžnosti, ki jih nči razam, one so del naših osebnih dolžnosti. Svoboda v prelamljanju teh dolžnosti ne bi bila prava svoboda, ampak zloraba prave svobode 1
— A s Na ta način moramo tedaj pri vsakem koraka ozirati se na občno blaginjo in vprašati se, ali je to v korist družbi ali ne, ali je po naravnih zakonih ali ne itd.?
— B: Gotovo I Pri izvrševanju svojih zasebnih pravie moramo vedno gledati, da se ne pregrešimo zoper občno blaginjo. Občna blaginja je naravna meja našim zasebnim pravicam. Nobena pravioa, ki jo vživa zasebnik, ni neomejena I
— A: Človek ni tedaj več prosto, neodvisno bitje, ampak suieaj oelotel Lep nank I
— B: Po vašem nauka bi bil človek suženj oelote, ker v i učite, da je država vsemogočna, ki nam vsak čas lahko zavije vrat. Po našem nauka ima oelota le tiste pravioe, ki se izvajajo iz človeške narave. Celota mora spoštovati posameznika in ne more ž njim delati, kar bi hotela. Človek je po našem nauku prvič svobodno, neodvisno bitje, drngič pa tudi družabno bitje.
Zahvala.
Podpisani odbor »Slovenskega katol. delavskega društva'1 v Gorici se zahvaljuje srčno vsem p. n. goriškim rodoljubom in zlasti p. n. slovenskim trgovcem in obrtnikom, ki so naklonili nepričakovano obilo dragocenosti za srečkanje, ki se je vršilo v nedaljo dne 27. avgusta in ki se bo vršilo prihodnjo nedeljo dne 3. sept. Izrekajoč prav toplo zahvalo štejemo si v sveto dolžnost, da priporočamo naše vrle slovenske trgovce in obrtnike v Gorici slavnemu občinstvu. Slovenci v mesta in na deželi naj jih podpiralo, da se okrepi sloveniko trgivitvo v Girici. Elmoit, ki se je pokazala ob tej priliki mej vsemi sloji slovenskega prebivalstva v Gorici, nam daje poroštvo, da sa bodo tudi na Goriškem izpolnile besede nesmrtnega pesnika Prešerna: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila44.
V	Gorici, dne 29. avgusta J906.
Odbor.
MM
;
»Krojaška zadruga"
Gosposka ulica
Postrežba strogo poštena!!
>
0+m*+A
Priporoča svojo bogato zalogo ■ krojnega blaga za
;
Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne.
«*
MWV
JMwwK
**
***«
Loterijske številke.
2G. avgusta.
Dunaj............... 16	66	41	39	73
Gradec.............. 85	83	56	67	24
Sprejme se
na stanovanje in hrano dva gospoda. Oglasiti se je v Raštelu št. 14, I. nadstropje.
JVfaznanilo.
Podpisani naznanjam gg. gostilničarjem in krčmarjem, da imam
m- 80 ki. vina -m
belega in sicer pristnega, zajamčenega na prodaj. Cena pri malem odjemu 35 hi., pri večjem odjemu se cena izdatno zniža.
pr. J<odrc,
posestnik na Qočah St- 39, p. Vipava.
Veteransko in pevsko drnStvo
-=- v Biljah ——
priredi
bogato veselico
dne 10. septembra 1905
Ob enem prosi bratska druStva v okolici, da isti dan ne prirede ni-kake vese'ice.
Odbor.
And. Fajt,
pekovski mojstor, Gorica, |---------
tekalliie Fr. ioilpa it. 2 (lastna hlia), In podružnica it. 20.
f
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila isvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po amer ni ceni. Za Veliko noč posebno goriiko pinco in potice itd.
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po jako'nizkih conah.
Vsako popravo Izvrši hitro, dobro lh po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje naJbo\]e vrste po tvomlških cenah, a ne kakor posredovalci.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
•dllksvaa z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razatavl I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljadneje.
♦♦♦♦
Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deieli svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in Majdičevega mlina; dalje imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd.
.JOSIP KUTIN Semen lika ulioa hli. štev. I.
♦♦♦♦
♦
♦
♦
♦
♦
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25,
v Gorici,
priporoča čaititi duhovščini in slavnemu občinstvu v moitu in na deieli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. O^e: Lucca, 8t. Angelo. Korfu igtersko m dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrate. Moko It. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vrat riža. Miljsveče prve in druge vnle, namreč od •/, kila in ob enega funta. Testenine iz tvomice Žnideršič A Valenčič r II. Bistrici. Žve-plenke družbe »v. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrate.
Naznanilo.
Čast mi je naznaniti p. n. občinstvu, da sem prevzel na svoje ime gostilno
„Ai Tre Amici“,
nahajajoči se v Nunski ulici št. 11 in da jo bodem ludi ssm osebno upravljal in oskrboval. V soboto, dne 19. t. m. dobi gostilna spet svoje staro ime :
„Pri belem zajcu“.
Objednem zagotavljam p. n. goste, da mi bode vedno največja skrb zadovoljiti iste v vsakem pogledu, bodisi z najboljšo domačo kuhinjo, kakor tudi z vini, katerih bodem imel na razpolago, in sicer najboljših in različnih vrst. — Točil bodem marčno pivo slavnoznane pivorarne puntigamske.
V nadi, da bode mojo gostilno p. n. gostje v obilnem številu obiskovali, zahvaljujem se jim najtoplejše že v naprej.
Najudanejši
G. Lippitsch,
bivši gostilničar pri „Treh kronah'1 r Gorici.
Saunig l DeNeva
uMulicanlcipio št.l.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier" in slantoreani stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We«tfalla“.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulioa Vetturini št. 3.
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster Gorica, Corso Glus. Verdi 33
Izdeluje vsakovrstne o-bleke za vsaki Btan in sicer za civ., voj. in dri. uradnike in duhovnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in domače blago za jesensko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek In ttnkenj za vsaki stan.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z traja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam preč. duhovščini v mestu in na deželi, da sem otvoril delavnico za podobarsko in pozlatarsko opravo. Priporočam se v bodoče za vsakovrstno lično, trpežno in ceno izdelovanje podobarskih in pozlatarskih del, n. pr. altarjev, tabernakljev, lec, podob, okvirjev, križevih potov, krstnih kamenov, sv. razpel, sveJnikov itd. Stare predmete prenavljam tako, dn so kakor novi in pu najulzjl ceni, da se mi ni bati nikakega tekmovanja. — Na razpolago imam prav izvrstna spričevala, ki dokazujejo, da sem zmožen izdelovati v vseh slogih. Za obilna naročila se toplo priporočam z odličnim spoštovanjem udani
Jožef Kosmač,
podobar in poziatAr v Gorici,
Via del Čampi št. 5.
k
Prosiva lahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanike blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
►d
o
M
O
•8
o
p.
o
i
i	Prosiva	lahtevati	listkol
zavarovalni stroki več let službujoči potovalec
se sprejme.
Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo našegh lista.