' SšM IT A A jim R- WLEVELANDSKA AMERIKA jri.fl [I " NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. j j ■ ST. 42. — NO. 43. CLEVELAND, QHIO.TOKEK, a5. VELIKEGA TR A VINA 1915. ' ~LETTO VIII — VOL. VttŠM ITALIJA JE NAPOVEDALA VOJNO AVSTRIJI i __■ ;> • ' V-' " ■ ;_ - - ■' _' * "' > ' ' , , I "'?«■ Mestna novica. Sodniki na Common Pleas sod- niji so v sporu radi dveh sodnikov, ki vlečeta posebne plače. t DRŽAVLJANSTVO. —Sodnika Vickery in Liegh-ley od Common Pleas sodnije sta se vrnila v soboto na svoja mesta, j>oteni ko sta bila odsotna več tednov v drugih countyih. In dočim- sta sodila po drugih countyih, sta bila redno plačevana od Cuyahoga county, poleg tega pa sta dobivala še vsak dan $10 posebej in vse stroške plačane. Ostali sodniki so nad tem razjarjeni, kajti sodniki na Common Pleas courtu so zaostali z delom sko-ro za štiri mesece, in namesto da bi domači sodniki ostali do- • ' 1 ma na svoji sodniji in pomagali reševati hitreje sodnje obravnave, pa hodijo po drugih countyih, kjer poleg svoje f)Ia-če vlečejo še posebno plačo po $10 na dan. IPri tem pa je mnogo sodnikov po Ohid, nik, John Cešnovar, A. Jakopič, A. Mtezulanik, And. Doles* Tom Krašovec, A. Kova-čič, Chas. Bradač,, Jos. Lušiti, P. Sternad, Fr. Čečar, J. Ver-hovec, y\nt. Cerk, M. Cvelbar, Jos. Zima, Fr. Kramar. V 10-boto pa so dobili papirje še sledeči: Frank Rebec, Frank Okoren, Ant. Klaus in Frank Tomšič, skupaj 21 novih slovenskih državljanov v enem tednu. Novi prosilci sc oglašajo še neprestano. Kdor vloži prošnjo do 30. junija- tbo jeseni že lah'ko volil. Veče/na šola, ki se vrši Vsak pondeljek in petek, ob 8. zvečer v Grdinovi dvorani, mnogo pomaga prosilcem za papirje, ker vsakdo dobi papir, ki je obiskoval to šolo. V petek, 4. jtunija je zopet lepa prilika za Slovence« da uložijo prošnjo in sicer zvečer od 6-8 na pošti v tretjem nadstropju. Nad 20 rojakov je že priglašenih, ostali še sledijo. Vsak uloži prošnjo in bo takoj izprašan od U. S* examinerja, ki je obljubil ta večer delati za Slovence, tako da vam je treba iti samo enkrat -na sodnijo, mesto trikrat. Slovenci, poslu-ži-te se te prilike. Pridite pa tudi v šolo, kjer se vsega potrebnega naučit^ —-Hrvatska naselbina v Cle-velandu bo imela letošnje poletje velike dneve. Narodna •Hrvatska Zajednica, ki šteje 36.000 članov, bo imela svoje zborovanje v avgustu. Nad1 300 delegatov pride ta čas v Cleveland. Clevelandska hrvatska 'društva se dostojno pripravljajo, da pozdravijo goste. Druga velika! konvencija se vrši 20. septembra, in sicer od Hrvatskega Saveza ali "Hrvatske Lige", ki je slično. organizirana kot iSiove tiska Liga. Oflad 150 delegatov pride na to , A _ _ _ rohnič iz Pittsiburga je podpredsednik in Gabre Rački iz New York a tajnik ter Tripo Krstovič iz Cementona- blagajnik. Tretja hrvatska narodna slavnost v Clevelandu se pa vrši proti koncu septembra, ko se zberejo v Clevelandu vsa sokol-ska hrvatska društva v Ameriki. V Cleveland pride stotine hrvatskih sokolov, ki bodejo pokazali iSlovanom, kaj znajo. Shod se prične 17. septembra in traja več dnij z jako finim programom. Javna telovadba se bo vršila v nekem parlou, ki se pozneje določi. Povabljeni so tudi ostali slovanski 'Sokoli, med njimi tudi Slovenski. Hrvaška naselbina bo imela v res^ niči odlične goste, cvet naroda- letos med seboj. —V nedeljo je slovenska šolska mladina pri fari sv. Vida igrala -nekako igro, katere čisti dobiček je za "afriške mi-sijone". Ob času, ko trpi toliko delavskih slovenskih otrok v ; Ameriki na laikoti i-n pomanjkanju, ker so njih očetje na štrajku in Iboju za svoje pravice, ob času, ko strada na tisoče slovenskih otrok v naši siro- ^ mašni, zapuščeni stari domovini, pa prirejajo slovenski otroci v Clevelandu igro za ''afriške misijone"! Če je to prav, ( naj sodijo rojaki! —Poročili so se: A. Colarič 1 in Zofija Tomažič, Louis Stego-vec in Rozi Kolar, Nick Toniec i in Barbara Tome. Bilo srečno', 1 —Sta rišem Dolinar na 1140 iNorwoodrRd. je umrl 8 1 meseni sinček Viljem. < —I>ne 14. maja zvečer je nekdo pri polaganju prošnje za ( državljanski papir na pošti zgu- j bil fotografijo nekega vojaka iz stare domovine. Kdor jo po- j greša, jo dobi v našem uredništvu. —Peter Kolahowski je bil ' najden v nedeljo mrtev na ce9ti, zaklan v srce, dva bloka od njegovega doina na 6709 Gertrude ave. iPolicist Thenert je bil dodeljen, da dobi morica. Sledil je v nedeljo popoldne ioletni deklici- hčerki Stan. Zakrzew-s'kega, ki biva na 3878 E. 71 St., Dekle je šlo v lekarno, da kupi obvez za rano. Potem je sledil deklici iz lekarne >na dom, kjer je dobil njenega očeta vsega krvavega. Kmalu je Zakr-zewski priznal, da je umoril Kolahowsfkega, in sicer v sito-branu. Tako je dekle izdalo o-četa, seveda nehote. Slov. baseball. V nedeljo ste se vršili dve zanimivi igri ibaseballa. /Prvo igro je dobil Lauschetov klub proti Kolarjevemu, drugo igro je dobil Schwallbow klub napram Kolarjevim. Rezultat- je Bil: Lausche 20002000 0-4 Kolar 00x00100 i~3 Kolar ..00000 1 xoo-2 SchWalb 00200022 *-6 /......1 . ...... —Rojake opozarjamo, Ič i še niso naročeni na list, da se na-roče sedaj. Iz našegadista dobite vedno točna poročila vseh najbolj važnih dogodkih. Poročila, ki se vsak dan ponavljajo enako niso dosti vredna,* za to pa» dobite iz našega lista vedno točna in reaniqift poročila. Dasi tiskamo 300 izvodov več kot po navadi, vendar smo te izvode vsake številke .popolnoma razprodali, in več rojakov ni moglo dobiti lista. |Cdor bi rad čital, -naj se naroči, sedaj je najjepša prilika. Listi, ki prihajajo od drugod, itak prinašajo 3 do 4 dnij stara Popolna mobilizacija odrejena« Rim, 23. maja. Kralj je pod- J pisal dekret, s katerim se odre-, duje popolna mobilizacija laške armade in mornarice. Mini- j sterstvo je razglasilo vojni položaj v prOvincijah Sondri, [ Brescia, Vincenza, Belluno, U-( dine, Venezia, Treviso, Padua, Mautua in Ferrara, na vseh otokih v Jadranskem morju in! ob obrežju. To pomeni toliko' kot napoved vojne. Zajedno je kralj na podlagi sklepa parlamenta podelil ministerstvu polno niočf da ukrene vse potrebno za obrambo Italije. Ministri naznanijo vojno uradno ob pripravnem treniutku. Avstrijci pognani nazaj. Ob laško-avstrijski meji so se vršili že prvi boji med Italijani in Avstrijci. Nekaj patrol avstrijske armade je prekora-J čilo' avstrijsko mejo, toda laške alpinske čete so pognale A v- J strijce nazaj. iLaška vlada se je polastila Vseh vozov in živine za prevažanje materijala. j Avstrijci zbirajo velike čete vojaštva ob' gorenji dolini reke Adiže, ki teče iz gorenje Tirolske v Lombardijo in se steka pri Benetkah v morje. Papež svari Nemce. Papež je danes izdal svarilo ' vsem nemškim in avstrijskim duhovnom, da nemudoma zapustijo Italijo. Bratje in sorodniki laškega kralja so dali vojaški oblasti na razpolago vse svoje palače za ranjene vojake. Poseben odbor raznih dam se )e ustanovil, ki nabira bolniške strežnice, Med odborom je tudi princezinja Yolanda* najstarejši hči kralja. Francozi pomagajo. Oddelek italijanskega bro-dovja, ki je popolnoma pripravljen za vojno, leži blizu obrežja jadranskega morja, da spremlja transporte čet proti Avstriji Francoska križarka Ernest Re-nan je pri pij ula pred Genovo, da prepreči avstrijskim ladijam, ki se tam mudijo, da ne uidejo iz pristanišča. Marconi gre domov. |NT*ew York, 23. maja. Marco-hi, slavni izumitelj brezžičnega brzojava, je dobil povelje, da se poda nemudoma v Italijo, kjer ga potrebuje vlada. Pred odhodom, iz New Yorka se je Marconi izjavil, da je znašel nov aparat, s pomočjo katerega se lahlko vidi skozi zid. Osebe, ki so v eni sobi lahko s pomočjo tega aparata prav dobr* vidijo, kaj delajo osebe v drugi sobi. Natančnejšega o tem aparatu 'Marconi ni hotel povedati. Avstrijci so začudeni. Dunaj, 23. maja. Baron Bu-rian, avstrijski zunanji minister je danes izročil italijanskemu poslaniku noto, v kateri se govori začudenje avstrijske vlade nad italijanskim postopanjem. iNota pravi: Toliko let smo složno delovali in zavarovani so bili interesi naših dfr-žavnih mej in narodov. Italijanska vlada je ponovno zatrje-, vala, da hoče v miru živeti z Avstrijo, sedaj pa je Italija hipoma mobilizirala proti Avstri-ji. Avstrija se izgovarja. Nadalje trdi baron Burian-da je (Avstrija začela vojno samo raditega, da kaznuje Srbijo, ki grozila ( ?) (Avstriji, in da pri tem italijanski interesi niso bili popolnoma nič oškodovani. Ko se je pozneje razvila splošna evropska vojna, se je Italija proglasila nevtralnim ter ni ničesar oemnila, da je Avstrija kršila razne postave ali dogovore trozveze. Avstriji je bilo žal, ker je Italija ostala nevtralna ui ni pomagala (Nemčiji in Avstriji, toda konečno je avstrijska vlada daj pa se avstrijska vlada ne more dovolj načuditi, zakaj se iltalija oborožuje proti Avstriji, ko je vendar lAvstrija žrtvovala veliko svojih krajev, da pomiri Italijo. Konečno pa grozi avstrijska nota 7. vojno: Kraljeva laška vlada je odklonila vse dogovore, in avstrijska vlada ne prevzame ndbene odgovornosti, ki bodejo sledile radi stališča kraljeve laške vlade. To pomeni toliko kot da je Avstrija pripravljena na vojno z Italijani. Balkan v plamenih. London. 23. maja. Danes je dobila rumunska vlada od bul-garske vlade naznanilo, ki pravi, da bulgarska vlada ne bo oporekala rumunski vladi, če Rum unija napove Avstriji vojno in zasede avstrijsko Tran-sylvanijo. Da, Bulgarija je celo pripravljena, da sama pomaga zaveznikom- in sicer napade najprvo Tiurke. ;Pa tudi Grška je izdala enako izjavo. Grška bi v prvem slučaju poslala svoje brodovje in svoje čete proti Dardanelam. Silne turike zgube. London« 22. maja. Sir John Hamilton, vrhovni poveljnik angleš*ke armade ob Dardane-nelah, je danes poslal sem poročilo o hudem boju s Turki. Nedaleč od Galipolis je prišlo med avstralskimi četami in med Turki do krvavega boja, pri katerem so imeli Turki 7000 mrtvih in ranjenih vojakov. Dfvatisoč Turkov je obležalo mrtvih na bojišču. Iz turških poročilse razvidi, da zaupniki z vsemi silami bombardirajo Dardanele, in da so se operacije proti Smyrni znova pričele. (Nesreča v Avstriji. Pariz, 22. maja. Avstrijske vojaške barake, pripravljene za nastanjenje avstrijskih vojakov v Roveretto na Tirolskem, so bile danes z dinami-tom pognane v zrak. Eksplozijo so povzročili najbrž Italijani, katerih je kakih 12.000 v mestu. Policija je nemudoma zaprla na stotine Italijanov. ' Nesreča v Angliji. London, 22. maja. Pri Gret-ni se je pripetila velika železniška nesreča. Neki lokalni vlak je trčil v ekspre^ni vlak, in v dva vlaka te zavozil tretji vlak, ki je vrvi! angleške vojake na fronto. Nesreča je bilf-tnko silna, da je bilo ui>itih nad sto v* j j* kov In preko 400 oseb doHil0 poškodbe. Za trupli vjjanfv in civilnih oseb sedaj iščejo med razvalinami. V vlaku je bilo mnogo tisoč nabojev, ki so pri katastrofi eksplodirali, in kroglje so kar švigale po zrakiu kot da bi se vršila bitka. Ogrski zadnji rezervisti. 'Budimpešta, 22. maja. Uradni listi priobčujejo poziv na vse moško prebivalstvo Ogrske od 17 do 50 leta, da se nemudoma pripravijo za službo 'k črni vojski. To so zadnje ogrske rezerve, katere more naroči poslati v vojsko. Položaj na Ruskem je boljši* Petrograd, 22. maja. Avstrijski napadi v Galiciji postajajo čimdalje slabši. V noči med 20. in 211. majem so Avstrijci na več krajih nehali napadati. V mnogih krajih- kjer so bili Avstrijci prej v ofenzivi, so prešli v defenzivo. Tudi streljanje ni več tako hudo kot sprva. Tekom tedna 12. maja do 19. maja so Avstrijci in Nemci na Poljskem in v Galiciji izstrelili več milijonov granat, bomb in šrapnelov. Ogromne množine streljiva so bile pri tem popolnoma zaman porabljene. 'Na levem bregu reke San so naše čete prešle v ofenzivo in med strašnim bojem smo zasedli mesta tBiirza, 'Kravca, Przysov m Kamerale. Avstrijci so se morali povsod umakniti. V okolici .Slomškov, kjer so Avstrijci najhuje napadali, smo j ujeli Več sto avstrijskih ujetnikov. Dve stotnije Avstrijcev pri Zovadov so se prostovoljno udale. V okolici tShavla naše čete potiskajo |NTtemce nazaj. V okolici \Nlarev na Poljskem je sovražnik rabil strupene plime, da bi zadušil naše vojake. Kako je v Franciji? Pariz, 22. maja. Angleške čete so pregnale močne nemške napade pri La Bassee. Severno od Arrasa je sovražnik neprestano streljal, da bi prepodil našo infanterijo iz strelnih jarkov, toda ko je dospela na lice mesta naša artilerija, je moral sovražnik prenehati s streljanjem. Tu smo zajeli nekaj stotin Nemcem in nekaj jo-sameznih' hiš. Na ostali fronti ni ničesar posebnega za poročati. Avstrijsko poročilo o položaju. Dunaj, 22. maja. Boji se nadaljujejo v osrednji Galiciji. Dosedaj smo obdržali ves svet, •ki smo ga dobili od Rusov. Napredujemo počasi, toda vsak dam gotovo. Pri Bojani v Bu-kovini so skušali Rusi prekoračiti reko Pruth, tekla so bili pre-podeni s hudimi zgubami. Avstrijci zapirajo Lahe. Geneva, 22. maja. Avstrijske oblasti so po Istriji in Dalma' ciji zaprle kakih petdesettisoč Italijanov, o kateriih se boje, da bi pomagali njih bratom iz kraljestva v slučaju vojne. Ti Italijani so bili poslani na Kran-sko jjp na Hrvatsko. Zajedno je vlada mtermHTrW TKfftym* »ko moško prebivalstvo v starosti i7-60 let. Vsi gorski prelazi, ki vodijo iz Avstrije v Italijo so močno zastraženi- in iz Monakovega, na Bavarskem, prihajajo neprestano nove nemške čete na italijansko bojišče. Kot se poroča iz Fra/nkfurta, namerava Nemčija poklicati nadaljnih dva milijona vojakov pod orožje. Poslanci pri papežu. Pariz, 22. maja. Laški kralj je podpisal dekret, s katerim se prepove nemškemu in avstrijskemu poslaniku na papeževem -dvoru občevati s papežem Oba poslanca morata zapustiti Rim. Naselita se v me-! ,stu Lugano, blizu laške meje, 'odkoder bodeta vodila nadalj-ne posle. Škandal v Franciji. Pariz, 23. maja. Tu so prišli na sled velikim-goljufijam v armadi. Založniki, ki so zakla-dali armado z raznimi potrebščinami, so goljufali na debelo, j Vlada je mnogo uglednih oseb zaprla. Roosevelt dobi tožbo. iNew York. 22. maja. Theodore Roosevelt, katerega je tožil politični vodja newyorške politične organizacije, Barnes, za $50.000, je bil od porotnikov spoznan nekrivim. Zopet submarin ponesrečil. Newport, R. I., 22. maja. Poroča se, da se je pri vajah ameriškega brodovja, ki manevrira ob obrežju- potopil submarin K-6. To je že druga nesreča ameriških submarinov tekom enega meseca. Vojni stroški. , |Pariz> 22. maja. Kapitan Thery, znani ekonom, je pro-račumal, da znašajo vsi stroški vojne za prvo leto bojevanja 50.000.000.00 frankov za zaveznike in 37.ooo.opo.ooo frankov za Avstrijo in za jNemčijo. Italija napove vojno. iRim, 23. maja. Kralj je danes (popisal dekret, s katerim se naznanja' Avstriji vojna. Pred tem razglasom se je vršila dolga konferenca vojaških oblastij s kraljem. Avstrijski po s lam i k v Rimu, baron se je takoj odpravil iz Rima. Prvi boj med Italijani in Avstrijci se je že vršil in sicer pri Forcellini di Montezzo, .kjer so laški alpinci pognali avstrijsko patroljo preko meje. 800 000 Ogrov in Nemcev proti Lahom. Avstrija je tekom* zadnjega meseca, posebno tekom zadnjega tedna zbrala na laški meji 800.000 Nemcev iz rajha in O-grov. Zadnji teden so se postavljale nove utrdbe na obeh straneh. Meja je močno zavarovana. Vznemirljiva poročila so prišla iz Tirolskega, odkoder se poroča, da avstrijska vlada ne pusti Lahom, da se izselijo v Italijo. Kak0 j« Italija napovedala vojno. Amsterdam- 24. maja. Brzojavka iz Dunaja pravi^ da je Italija sledeče napovedala vojno Avstriji: Po naročilu mojega kralja in vladarja, moram izročiti jaz, poslanik Italije, njegovi ekselenci, avstrijskemu zunanjemu ministru, sledeče sporočilo: Naznanili smo že- da je maša vlada 4. maja proglasila pogodbo, ki veže trozvezo za neveljavno, ker jo je prekršila cesarsko in kraljeva vlada, in Italiji je se " ,če se pa ta načrt izjalovi, se \ bo Avstrija branila defenzivno« v svojih trdnjavah. Vse hiše v | Tridentu, Pontebi in ob meji j so bile podrte, če so bile na I potu avstrijskim topovom. Hindenburg pri Avstrijcih? Rim, 23. maja. Kot poroča "Giornale se mudijo v italijanskih prista-rjj aisrih M nogo ženih avstrijskih ladij je že zlil plenjenih. Laika mornarica. 'Pričakuje se, da avstrijsk^jjl mornarica ne bo odpljula t$|3 Pulja, razven če bo prisiljena4| od laške mornarice. Glavna loga mornarice je, da čuva Ja-S dransko morje, in s tem oprsji sti francosko brodovje, ki j«i| sedaj patroliralo tam. Franc o-? zi sedaj lahko pošljejo s v oje)j brodovje proti Dardanelam. Grški kralj smrtno bolan. London- 23. maja. Bcrtezeftjaj ■ grškega 'kralja se je sbujšala.s | , V Londonu pričakujejo najve^^ je važnosti, če umre grški kralj, ^ ki je bil prijazen Nemcem. Nje- | gov sin, star 23 let, je prijazen«; Angležem, in prijatelj ministra \ Venizelosa, ki je za vojno. Po-• roča se iz Aten, da je vojna stranka zopet nolnotna odbit Torki HfclEYELAHDSKA AiERIWL ItHAJA V TOREK IN PBT1K. NAROČNINA; KjUrib...............................IMO E UK**—................................... y .................. ISJO • ri i ■■ ir i številk* p« 3 Mate. HjLw Itm »»dplis W> oiitmitf st as Pv»» tiitm«, dopisi in denar naj se poiilja na: pLEVELANDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAW AVE. N. E. L y CLEVELAND. O._ | IIDWA&D KALI8H, PubUaker. I/MTM J.PIRC, PdltoT. fjttStttvP TUESDAYS AND PRIDAYs! i' Mftd by 15.000 SloienUna (Kralner*) In P tijtt (Str of ClereUnd and «ls«where. Ad-er-pTi ratrt o> rcgaft. * TIL. CUY. PWINCKTON 180 Entered aa »ccond-cIaM matt« January ^ Btk 190®, at the po«t offUe at Cleveland, O. ' andrr the Act of March 8.1»7P. ____ No. 42. Tuesday May 23. 19x5 Naš položaj in voj-m na z Italijo. |Po dolgem obotavljanju in fecincsyenju, koneeno Italija vse-Reno poseže v boj proti Avstri-| ji, in seveda ob istem časti pros' ti Nemčiji in Turčiji, kajti če izgovorimo o Avstriji, govorimo i tudi o Nemčiji ali troivezi, Ii Ipcateri trozvezi pa je sedaj na-ptnesto Italije pristopila — Tur- Mi smo že enkrat razložili I naše stališče za slučaj vojne Billed Avstrijo in Italijo, in naše r, politične organizacije, posebno ■ srbske in hrvatske so zavzele ■primerne korake, da so naši na-Broflni interesi zavarovani, da Rmi Jugoslovani ne bodemo pla-Ipevali računov in dolga Avstri- j Da je avstrijska vlada pode-jjllila Jugoslovanom postavne Boftvice in jim pustila, da se kulturno in gospodarsko razvi-ijajo, ne bi danes Italijanom ' padlo v glavo, da gredo ''reše-pVat*' svoje neosvobodene brate fcitri, Dalmaciji, -na Reki in v južnem Tirolskem. Avstrijska vlada in njene po-Pdružnke v Dalmaciji in Istri, vselej preganjala in zapo-gjfftavljala naš jezik in naše lju-f|dt, dočim je ta ista avstrijska vlada na našo škodo odpirala I in podpirala italijanske Sole, lepo skrbela za italijanske poda-Ijnike in uradnike, naši Slovenci | in ostali Jugoslovani, posebno v Istri in Dalmaciji pa so bili I prodani po milosti in nemilosti italijanski gospodi, ki je gulila I naš narod- kateremu niso drugače pravili kot "p°m ščavi!'' In avstrijska vlada je za vse to dobro vedela- podpirala in smejala se je, ko so Italijani zatirali Slovane skupaj z Avstrijo. In dočim je bil Slovenec vedno zvest in udan Avstriji kot pes, pa je Italijan neprestano rogovilil proti Avstriji in kukal čez mejo na lomlbardske ravnice. In kljub temu Slovenec za svojo zvestobo ni dobil druzega kot batino, Italijan pa vse, kar je zahteval. Brez dvoma je Avstrija v zadnjem času Italijanom ponudila mnogo svojfro zemlje, toda Italijani s tem niso bili zadovoljni, in zgrabili so za orožje, da dobijo, kar se jim zlepa ne da. In tako pride naš narod med dva zla, eno večje od druzega, kajti s svojo krvjo mora plačati tuje grebe, da pušča svojo zemljo kot plen tuje pobotnosti dočim se mora sam naš narod boriti proti slovanskim svojim bratom, da tako učvrsti nad seboj tujčev jarem. Ko bo Italija v vojni z Avstrijo, že vemo naprej, da bodejo razni kaproli gledali, da to izrabljajo v svojo korist ter da začno dokazovati v dolgih člankih, kak0 nas Avstrija bra; ni, toda bodejo gotovo zamolčali, kako je vlada s slovanskim * denarjem zidala italijanske ^šole in negovala Italijane kot svoje najljubše otroke. Sloven-; cem kradli kruh po Istri, da I so ga dajali verolomnim in izdajalskim Italijanom. j če se ne bi šlo za našo kožo, mi bi takoj z veseljem vzklikni- Ii: Prav ti je- Avstrija* kar si • sejala, to sedaj žanjeŠ, toda ker s Italijani nekaj zahtevajo, kar • ni njihovo, ker zaihtevajo to 1 kar je na$e, zato pa bodemo tU-I di mi nastopili proti Italijanom; kakor* proti vsakemu drugemu » našemu sovražniku, ki se nava-' li na našo hišo z namenom, da nam jo razdere, in mi smo popolnoma prepričani, (o tem , sploh dvoma ni) da bodejo zavezniki po končani vojni istota-ko izpolnili naše zahteve, kot če bi Italijani sploh v vojno ne . bi šli. Ali z drugimi besedami: ; Kar je laškega, naj da Lahom, 1 kar je jugoslovanskega, to dobijo Jugoslovani. Ce bi se naš narod v Avstriji tekom te vojne bolje obnašal, in bi že takoj po razglasitvi vojne odpovedal 1 pokorščino Avstriji, ali če bi se vojaki dali ujeti, tedaj :bi bila stvar veliko boljša za Slovence, in mi bi s ■ pravico zahtevali ono, kar danes iščemo kot milost- od onih-za katere smo jako malo naredili, toda *prot' katerim se je ! naš zapeljani narod v Avstriji "junaško" boril. Toda ker zavezniki vedo, da mi nismo krivi z&peljanosti našega naroda V stari domovini, -smo trdno prepričani, da"dozi-vimo osvobodenje našega na- , roda, da bodeuio svobodni gospodarji v — naši' Jugoslaviji, , kjer bodemo ,Slovenci, Hrvati , in Srbi kot bratje, in ne bo Srb Slovencu. Hrvat Srbu, ne Slo- . venec Srbu kratil njegove polne politične in gospodarske ( svobode. 1 londonski, pariški in petro-gradski politiki so o tem polo- , žaju natančno podučeni, in ( predno je šla Italija v boj, so se naredili tudi računi, Jugo- , Slovani radi Italijanov ne bo- ( dejo oškodovani, pa naj politic-ni neznanič-prerok v Chicagi, ki je proklel slovensko ime, dela še tako blazne račune za bodočnost! -1—o- Pismo gl. blagajnika SI. Lige. Minneapolis* Minn. ' f.ohn Hreskvar, Cleveland, O. Spoštovani rojak:— Potrjujem sprejem čeka "The ■ Cleveland Trust Co." St. Clair • office, od 6. maja. v zneskiu t $1000, poslanega po vas od cle-l velandske podružnice 'Sfoven- ■ ske Lige" na mene kot glavne- • ga blagajnika. Denar je vlo-i žen na hranilno vlogo Sloven- > sl#e Lige pri "First National i Bank", Minneapolis. Minn, i kjer je naša glavna blagajna. t Vkljub gonji onih, ki se vedr ■ no ogrevajo za sladko cesarsko kraljevo tlako, dasiravno jedo • *)el anierikanski kruli in učiva-1 jo gostoljobnost te dežele. ' SI. i Liga" vsejedno raste in obeta • postati velika reprezentativna i družina zavedne ameriško-slo-i venske misli. Ce bi le še naši časopisi ved-1 no ne jahali vrhu plota in spo-: znali tok časa, t. j. da natn ■ nemško-mažarska skupina tes-I no zakuje v verige robstva sta-l ro domovino za slučaj zmage njihove, ter da ne najdemo ni-r kake pomoči, izvzeniši sami v • sebih in v zaveznikih, tedaj bi t bila drugačna tudi s "Sloven- • sko Ligo". Tako pa se stvari > vrše tudi same ugodno za nas, : ker velika večina Slovencev v Ameriki ima dovolj lastnega l razuma in javne misli v tem ■ oziru, da ne vrjame najmanjše • besede najetih avstrijskih četni- > kov. i 'Mnogo ljudi tukaj misli, da l kani Nemčija zaplesti tudi 1 Ameriko v vojno, i^/potem de- ■ nemo v kampe vse one črno-žolte srboritce (h katerim spa- . da tufli Kristan z vso svOjo . prusko veleučenostjo, ki i sedaj zlorabijo gostoljubnost r Amerike in zdražbarijo v prid 1 nemške saniopašnosti, ki je jas- ■ no priznala pred celim svetom, - tla — naj pogine pravica! 1 7. bratskim pozdravom John Jager, gl. blagajnik t Slov. Lige. -o- 1 Popotnik: —Torej strela - vam je kravo ubila? Kmet: —Da, veliko nesre-, čo imam to leto v svoji dru- - žini. Veliko zlo. Med najbolj grde in najnižje pojave najega naroda spada psovka, kletev. Je med nami ljtadi, ki radi govorijo angleško, toda kadar pa psujejo in kol- il»j6, tedaj se poslužujejo 'slovenskega jezika. In po tem jih poznate, da so od naroda. Ti ljudje bi sicer-kleli po angleško, toda se boje, da bi jih cul kak izobražen Amerikanec in bi jih preziral, kakor zaslužijo, zato kolnejo "po naše," kakor so se naučili. Naš jezik je 'bogat na kletvah, da se nekaterih niti v druge jezike ne da predstaviti. Če bi se v eno knjigo spisale vse kletve, ki se danzadne-vom čujejo med narodom, 'bi bila ta knjiga velika in debela, in če bi bila taka knjiga naprodaj, bi se jih prodalo več kot najbolj izobraževalnih knjig, ker bi vsakdo rad videl, koliko je "njegovih" notri. In ta nizek pojav je istota-ko v grdi navadi pri Hrvatih in Srbih kot pri Slovencih. Morda je to skupno? Zato je [>a profesor Radojevič iz Bel-grada napisal jako primeren članek o psovkah in kletvah pri našem narodu, in mnogo časopisov se je pečalo s tem člankom. iMi se ne bojimo nikdar narodu povedati, kar je pri njem slabega in škodljivega, kajti dobro vemo, da moramo narodu pokazati napake, da ga obvarujemo pred zasramovanjem samega sebe, da ga dvignemo, da ga izobrazimo, in da obvarujemo vsaj mladino napačne navade starih. *Tu se gre za čast našega jezika, gre se za dobro ime našega naroda, in za dobro ime in čast naroda moramo narediti vse, kar, moremo, da obranimo narod pred zaničevanjem. 2iva resnica je, kar pravi profesor Radojevič, da naš narod psuje vse, kar vidi in sliši. Oče, starejšina hiše in drugi držijo v naročju malega sinka, in pri tem pri svojih pogovorih kolnejo, da se kadi. Otrok posluša, čuje, blekne za starim, in tu je rodila kletev sad — otrok se sam nauči kleti. In če se otroci tako doma naučijo ps[ovk in kletev, se ne smemo čuditi, če jih drugje še raje poslušajo in brez sramu izgovarjajo. Če se tako godi že v najbolj z go dnem detinstvu, kako bo šele, ko dete odraste I Včasih je na stanovanju pri kaki družini človek, ki bi rad vse v strahu držal, zal£ pa psuje in kolne nad mladimi in starimi, nad moškimi in ženskami. (Njegove grde besede povzročajo strah v celi hiši. Ko se mož vrača domov in stopi čez prag pijan, so prve psovke in kletve, ki se čujejo. In če se mu žena kaj oporeka, tedaj se pa vsuje ploha kletev, prekolna se poga, svetce, Kri-sta, dušo, samega sebe in ves svet. Kako silno mučno je gledati take prizore. tAko se dva skregata, tedaj mora biti proklet oče, mati. Ibrat, sestra, duša, 'Tcrižana, krvava". Tako je na shodih, tako je v krčmah, po trgovinah, v delavnicah, tako je pri pijanih in treznih. Vsepovsod^se preklin-je in izdaja slaba kultura. Eden kolne ocl veselja, drugi od žalosti, eden. ker je prisiljen, drugi ker mu tako ugaja in misli, da se nekako postavi, če trikrat križa svojo dušo! Na ta način nimajo miru ne živi ne mrtvi, ne hudič ne Bog, ne narod ne vera, ne oče ne prijatelj. Nič nenavadnega ni, da se čujejo najgrše besede in kletve po sejah. posebno pa na ulični železnici. Kolikokrat ima človek priliko se voziti s poulično karo, in sedita kje v kotu dva ali trije rojaki, in misleč, da jih nihče ne razume, kolnejo in psujejo, da se vse trese. Koliko dobite mladičev na cesti, na vo-v galih, ki s postrani obrnjenim klObukom, z rokami daleč v žepu, razkoračeno stoje, usta zverižena na strasten nasmeh, gledajo po mimo gredocih de-kletah in kot v zadnji hribovski vasi kričijo najbolj nesramno in nespodobne besede • za njimi. Vsakega človeW5?J njego- vo vrednost, kulturo. Uobra* bo bodete takoj spoznali po njegovi govorici, kletvi in pso-vanju. To jc bridka, živa resnica in le pojdite zvečer ali pa med dnevom na kak vogal, vidite stati tam celo čredo napol pijanih ali pa treznih mladičev, ki nadlegujejo dekleta z žaljivimi psovkami, kolnejo in kriče, da sega do ndba. Dočim pošteni, olikani ljudje gredo v .prosto naravo na sprehod, ali sedijo doma pri dobrih knjigah in časopisih, pa skrbijo ti rufijani, da pride narod v slabo luč, da zgubi re-spekt in vsako upcitevanje. Srečali smo pred nedavnim nekega Slovenca, ki se je bril pri Mažaru. Vprašamo ga, zakaj ne podpira svojih, domačih brivnic. Odgovoril je: Bil sem, toda vrjemite mi, da so take klatili v brivnici, da mi je bilo nemogoče vztrajati. Naj mi vsi skupaj prigovarjajo, da svoji k svojim, jaz že ne grem več...... To je žalostno! Take napake je treba javnosti pokazati, da se ljudje nauče svojih napak in jih spoznajo ter se jih odvadijo. Kajti brez napredka, izobrazbe in spoštovanja do samega sebe in naroda, ni — svoi odgovoril. Nasprotniki so le dvojni, to je taki, ki bi še vedno radi prah brisali s čevljev nemških grofov in drugih roparjev, ali pa taki kot so naši socijalisti v Chicagi, katerjm se silno škoda zdi, ker ljudje nekaj žrtvujejo za svojo svobodo, a njih malha ostaja prazna. To so edini nasprotniki. Kar je pa zavednih Slovencev in ogromna večina naroda stoji v ta'boru Slovenske Lige, katere geslo je: Svobodo Jugoslovanom, proč s suženjstvom Habshuržanov. 'Preteklo nedeljo sem slišal v cerkd iz ust naših prevzviše-nih, kako so udrihali in bruhali svojb jezo nad vse tiste, ki berejo napredno časopisje. Povedali'so naši črni gospodje, da tisti, ki čita take časopise, da je bolje za njega, da bi na mestu umrl. Obetal jim je živega rogača tam doli v dnu pekla, dasi še sam ne ve kje je, pa z njim straši svoje ovčice. Zavedni 'Slovenci, dokler bodemo imeli take učitelje in voditelje, bo še veliko slovanskega naroda tavalo po temi in malikova-lo cesarje od milosti božje, ki niso za druzega na svetu kot da ljudstvu denar kradejo in pošiljajo nedolžne žrtve v vojno. Zato pa kličem in pravim: Bratje, vzbudite se. naročajte in berite napredno narodno časopisje. kot je CI. Am. in drugi napredni listi, ki se trudijo, da človek ne misli samo vedno na hudiča in na svoje napake, pač pa -da se dvigne tudi nekoliko višje, si pridobiva izobrazbo in skuša sebi in drugim, svojim bližnjim pomagati. Veliko je še dela med" nami, da postanejo rojaki zavedni, da se otresejo starokrajskih vraž in bedarij ter pričnejo samostojno misliti. Pustite take liste, ki vas uče, da morate biti pokorni kapitalistom, cesarjem, kraljem, škofom in drugim za-jedavkam. Ti vas ne bodejo nikdar pripeljali do svobode, za katero stremimo. Kdor po temi hodi, se v temi zgubi. Z delom je še nekaj v Cleve-landu, posebne pohvale seveda ni vredno vredno. INtekateri delajo s skrajnim časom, mnogo pa jih je tudi brez dela. Pozdrav vsem zavednim delavcem po Ameriki, Cl. Ameriki pa obilo naročnikov. Zavedni Slovenec. Claridge, Pa. I Podružnica Slovenske Lige v Claridge, Pa. še ni ustanovljena, d&siravno je že precejšno število rojakov plačalo pristopnino, vsled, tega pozivljem vse one, ki so že kaj za Ligo vplačali, da se snidemo dne 30. maja ob 2. uri popoldne v Narodnem (Domu, soba št. 3. da se izvoli odibor in kaj nadalj-nega ukrene. S pozdravom A. Šemrov. City je prijazno mestece z 6000 prebivalci različnih narodnosti. Iz San Francisca laihko dospeš * to mesto po železnici ali pa po morju s parnikom. Parnik vozi sicer nekoliko tir več ktft vlak, namreč 32 ur, vvendar ob lepem* vremenu je priporočati vožnjo po morju, zato sem se tudi jaz odločil. za parnik. Oregon City leži med zelenimi hribi ob reki Willamette. Dasi je treba skoro vsak dan obleči površnik, vendar so rože in drevje v pestrem cvetjir. Tu so dve tovarni, kjer izdelujejo papir, v katerih so zapo-sljeni skoro vsi tukajšni Slovenci. Potreben les za izdelovanje papirja dobijo iz oregOn-skih in washingtonskih gozdov. Nekatero drevje je tako debelo, da ga 3-4 ljudje ne ob-jamejo. Slovencev je tukaj ka-kiih 25 družin ter imajo tri podporna društva. Pred časom je bilo tu dosti več rojakov, toda mnogo se jih je radi slabih de-laskih r azmer izselilo. -Povprečna plača je tu 25-30 centov na uro, vendar delajo le tisti, ki so že stari delavci, novinci ne dobijo dela, ker je povsod preveč ljudij. ,X'aj torej noben rojak dela tukaj ne išče, ker ga ne 'bo dobil. V Washington!] ni nič bolje, pov-so'd brezposelnost, istotako tudi v Portland, Ore. Tu sem videl na tisoče brezposelnih .delavcev vseh narodov, med njimi mnogo Hrvatov, Srbov in Črnogorcev. Torej nikar ne na za pad, saj toliko časa ne, dokler se razmere ne zboljšajo. Slovenci v tukajšnji naselbini še prilično dobro delajo, večina ie oženjenih, nekaj pa jih i je tudi pečlarjev. 'Generalni štab pečlarjev stanuje na vzvišenem hribu v močni trdnjavi. Ker gospodje kapitalisti vedo, da je trdnja-. va brez brambovcev ničvredna, zato skrbijo, da so vedno dva ali trije pečlarji v tej trd-1 njavi, kajti toliko jih je vedno i ska vojaka trdeto kot skala na rs braniku za svoio le&o domovi-* no — Slovenijo. V tfcj mali na-k selbiniči je 29 ali 30 članov *t Slovenske Uge, kateri se za-b veda j o, da so najprvo SI oven-ti ti, jiotem šele Avstrijci, č^ so ie sploh. Ker se čuije klic: Bojte £. se ligaševf naj si cenjeni čita- i- tel ji in ljubke čitateljice teh ■ - ■ - ---*■ --- - - ■ i- vami, pač pa so to povfcem a- omikani ljikije, zavedajoč se, >v da pripadajo civiliziranemu, a- mogočhčmu slovanskemu na-n- rodu. Sploh je tukajšno slo-10 vansko ljudstvo dobro in gt>-te stoljubno, prave.zlate duše. a- Med takimi ljudmi v rajih Dalje n* tretji strani. DRUŠTVO "EDINOST" / PRIREDI V NEDELJO 30. MAJA ZABAVNI IZLET NA FARMI LOUIS RECHARJA STOP 126 Na programu je petje in prosta domača zabava. ZAČETEK OB 1. URI POP. Za jestvine in izvrstno pijačo preskrbi ODBOR. JOSIP MARINflČ, ^il Cenjenim rojakom se priporočam za nakup vsakovrstnih ur, JQ verižic, priveztov, prstanov z Jednotnim znakom vsake jednote, jffl poročnih pretanov, Columbia grafofonov in plošč. V zalogi Imam m slovenske grafofone in plošče iz stare domovine. »prejemam v popravilo vsakovrstno ure, tudi kar ae tiče zlatnine ln grafofonov. Torej rojaki, ako želite zanesljiv d blago kupiti ali popraviti, QX pridite k meni in videli bodete, da ate bolje poatreienl kot pri fl kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba. M Se zahvaljujem za obilen obisk moje trgovine, ki Be nahaja na 5805 St. Clair ave. blizu 55. ceste! Ne pozabite gesla Svoji k svojim! Kri 1— * * — - Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno ' denarje v staro domovino* Pošiljatve ne pridejo y sedanjem času tako brzo naslovnika v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni. ( 100K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj- I manje pa denarje poslati potom brzojava. Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. SS^l^i--M—I I i t-» I i ' ■ ... fc_____ ., . . ■.._____ "T ?TI SLAVNO OBČINSTVO! 1 Tem potom naznanjam, da bodem odprl na zahtevanje veliko rojakov v Žužemberku najnovejše opremljeno mesnico na 3852 St. Clair Ave. 3 Ob tej priliki opozarjam cenjene rojake in gospodi- J nje, da v tej mesnici se ne bo prodajalo ničesar druze- ^ rga kot sveže "frigno" meso in vse druge stvari, apa- ^fefe dajoče k tej obrti. Cene nizke, postrežba točna in so- J Rojaki, ki so-mi nasvetovali, da začnem s to obrtjo, se jim že naprej zahvaljujem za.njih pomoč ter se njim I M in še drugim najtopljeje priporočam, da me pri otvorit- JJ j vi v velikem številu'obiščejo. \d!h OTVORITEV JE 2Š. MAJA 1915. 1 Za obilen obisk se priporoča dobro znani rojak J JOHN KUHAR, . grocerist: 1286-96 L 26th St mesar 3852 St Clair Art i • • <::■■ * y -B ■ . « nLlrIhti tMi^al ^^■JUVW ajlgl j® J" 0 liillwP IZVRiEVALNI ODBOR: Frank Sakaor, predsednik, 82 Cortlandt 8L. New York, N. Y. Upravni tajnik: Edward Kallah, «119 StClalr Ave... Cleveland, Ohio. Literarni tajniki: Ivan Blatnik, Qeneml Delivery, Seattle, „ Wash. Rudolf Troit, 393 W. Central Park, New York, N. Y. -flajfr John Jaaer, blagajnik, 6241 Upton Ave., So. Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica aama ne potrebuje, naj blagovolijo posla-ti Mr. John Jagru. Vplačana avota bode potrjena po blagajniku In raxglaSe-na po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvestijo gL tajnika, koliko denarja so poslali. ( / ______________ Nadaljevanje iz 2. ttrani. skfem vrtu oregonske države je moje bivanje nad vse prijetno, zlasti ker skrbi Mrs. Sekne, vrla Gorenjka izpod Kamniških planin, v svoji kuhinji z vso pozornostjo z. različnimi kuhinjskimi recepti, za moje ubogo, izušeno telo. Zdravi. Anton Šabec. -o- Iz stare domovine. Kako je stari Janez učil mladega "Janeza" vojskovanja. S fronte došli vojak, ki je ves čas vojske bil na bojnem polju pripoveduje tole veselo zgodbo : V strelski jarek poleg njega pride mladenček, ki je šele prvič na bojnem polju. Ko se začne nekoliko mračiti, otvori mladi ibojevtiik nenadoma brzo-strelni ogenj. Stari "Janez" gleda in gleda in ne vidi nobenega cilja. Gre k mlademu in ga vpraša, čemu da tako razgraja in strelja. Mladenič; "Ruse streljam." Stari: "Kje pa so?" Mladi: "Tamle stoji, komaj 300 korakov je daleč in s kapo miga." Stari: 'Ali samo eden?" Mladi: "Samo eden". Stari Janez je res zagledal mladeničevega "Rusa" in je hudomušno strigel z brkami ter rekel: "te je samo eden. potem se ne strelja. Škoda mu-nicijona zanj. Tega moraš ujeti." "Oh" je vzdihnil mladi. "Zares, kar hitro mi pojdi ponj" "Kako? Moram iz jarka?" "Seveda moraš. Alo bajonet nasadi, puško za napad in naprej 1" Mladec se je stresel-"Nič se ne boj. pojdem jaz s tabo, ker je prvič. Drugič poj-deš sam." Mladec je splezal iz janka r^aperil bajonet z veliko jezo in tresočim se junaštvom in korakal nad Rusa. Stari je šel za njim. Mladi je čezdalje bolj pešal in zaostajal. Stari ga je bodril in učil, kdaj naj za-kriči: "Roke gor!" Ko sta bila že čisto blizu, je zavpil mladi: "Roke gor. roke gor, jaz te bom." "Naskoči in ga kar prebodi," mu veli stari Janez ter obstane. Mladec zamiži in se zaleti proti Rusu,- ki se pa ni ganil in n} dvignil rok, zakaj bil je štor, ne pa Rus. Stari Janez je ploskal in je pohvalil mladeniča, da se je vrlo obnašal, ko je lovil prvega Riusa. Iz Vojnika pri Celju. V tukajšnjo okolico pride bojda do 1000 galiških beguncev. Stanovali ibodo po ihišah; bolje bi bilo, da bi se postavile za nje posebne barake. Obrtnikom in trgovcem bo živahnejši promet prav dobro došel. Tudi na Dobrno pride, kakor se sliši, več sto rekovanlescantov In boljših -begumskih rodbin. Vlada misli vzeti v najem vsa stanovanja v topliškrh in zasebnih hišah za dobo pet mesecev. Kraj bo imel od tega vendar Še nekaj zaslužka, na kako top-liško sezono letos itak ni bilo mogoče misliti. Posledica predragega krompirja. 23 aprila je prišel neki obrtnik na Cesarja Jožefa trg v Xjubljani, da (bi kupil 100 kg krompirja ter se obrnil do pri vozu stoječe posestnice s Po-savja. Ko mu ga je cenila krompir na 30 K in nikakor ni hotela cene znižati, je to moža upravičeno razburilo, da je ženski povedal par gorkih. To pa je zopet žensko tako razburilo, da je pograbila za bičevnik in z njim treščila obrtnika po glavi, da je bil takoj ves krvav. Tudi dve drugi ženski sta ga hoteli "šturmati" I 1 ' ~ in ko bi se mož, ki je vse tri - hotel začeti bombardirati s e krompirjem, ne bik zadržal, 'bi - se bila vsem trem preklicano , slalba godila, toda umel je po- - ložaj in se mirno odstranil, na z rešilno postajo, da ga je zdrav-i nik obvezal, nato je pa straž-e nik "vrlo" Posavko odvedel na policijsko ravnateljstvo. Žen-. ska menda ne bo imela več poguma na ta način svojih pridelkov prodajati. Ubegli Rusi. Iz vjetniškega tabora v Knittenfeldu je uteklo več ruskih vojakov. Enega izmed teh je pretekli teden za-^ jelo oroiništvo v Rožeku na 5 Koroškem, imenuje se Vladi-1 mir Zaveruška in je bil četo-vodja pri 9. ruskem pehotnem polku. — Te dni sta prišla k posestniku Pankraciju Kobal-[ tu na Goriškem vrhu pri Spod-j ujem Dravogradu dva neznanca, ki sta prosila za jed in pre-» nočišče. Mož je -razumel njih govorico in spoznal, da sta ube-1 gla ruska vojaka. Obvestil je orožnike, ki so Ruse aretirali. Imenujeta se Arsen Mijohka in Tabovskij. Vse tri ubeglece 30 zopet prepeljali v Knitten- š feM: v Bolezni v Zagrebu. Koncem . zadnjega tedna je bilo v Za-j grebu bolnih na davlči 15, na škrlatici 54, na ošpicah 66, na trebušnem legarju 117 (113 vojakov), 11a dezerteriji 17 in na pegastem legarju 15 oseb. 'Županska kriza je zopet izbruhnila na Reki. Radi raznih j aprovizačnih vprašanj je nastal med županom Corossca-com in občinskim odborom 1 konflikt, ki je dosedaj še nepo-1 ravnan. Poštne nakaznice v inozemstvo. Od dne 19. aprila je pri z poštnih nakaznicah v Neniči-3 jo za 100 mark plačati 133 K 33 pri nakaznicah, ki se gla-B se na franke, pa je za 100 fran-„ kov plačati 124 kron. 'Pred voj-l 110 je bil kurz: 1 frank—96 vinarjev, 1 marka = 120 vinar-1 lev. Poštni zavoji za Ameriko. a Italijanska pošta je odredila, da se več tisoč v Ameriko na-r menjenih poštnih zavojev, ki c so bili iz Avstrije in iz 'X»emči-j je poslani na švicarsko in na j italijansko mejo, nazaj pošlje, ker sta angleška in francoska I vlada sklenili, zapleniti vsako ladijo, ki bi vozila pošiljatve iz Avstrije ali iz Nemčije v Ameriko. Strašna eksplozija v Karpa- 0 nu. V četrtek popoldne se je prigodila v rudniku trboveljske družbe v Karpanu v Istri strašna eksplozija premogove- 1 ga prahu. Devet rudarjev je ubitih, trije so teško ranjeni. 1 Iz Sinja v Dalmaciji poro-čajo: Politična oblast v Sinju je našla pri posestniku Vidicu 300 mernikov žita, ki ga ni prijavil pri popisovanju živil. Žito- so zaplenili in ga razdelili rmed siromake. Vidija pa so .kaznovali z globo 2000 kron. Gostilne v Zagrebu in poll-3 cijska ura. Gostilne v Zagrebu v notranjem mestu lahko od-slej ostanejo odprte do 12. po-* noči, otvorijo pa se lahko že S ob 6. zjutraj. ? •i Poskusen umor. Izjemno so->- dršče v Trstu je obsodilo na a pet let teške ječe železniškega r delavca Jakoba Medvedščeka o iz Plave na Goriškem, ker je a poskusil svojo ljubico najprej 1. zastrupiti, potem pa jo pahniti o v morje. a Iz Sarajeva odpravljajo be-gunce in hočejo tudi druge dp->j mače osebe, za katere mora ri vlada skrbeti, nastaniti zunaj " Bosne za toliko časa, da bo voina končana 1 Gradec a galiike begunce ' zaprt. Štajerska namestnija je zaprla mesto Gradec za gališke , begunce. Nad al j no priseljeva- ( nje nesrečniih žrtev vojne v štajersko glavno mesto je pre- j povedano. Oddihi mesto dopustov za drifeivne uradnike »"Reiohs- ' post" izve,, da se letos z ozi-rom na vladajoče razmere državnim uradnikom ne bodo po- 1 deljevali takoimenovani dopu- j sti, ampak samo oddihi. Seveda se Ibo v slučajih nujne potrebe, bolezni itd. napravila , izjema. Prepovedani obiski vojakov Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji. Poveljstvo balkanskih vojnih sil je prepovedalo voja- ] kom, ki služijo v tej armadi ^ sprejemati obiske svojčev. Po- , tovati se do preklica na take 1 obiske ne sme. Osebe, ki hočejo v ta namen priti v navedene dežele, se ob deželni meji odklonijo in morajo potova- . ti domov nazaj. V Škofji Loki so bili obsoje- * ni dva posestnika in dve poses-tnici na globo od 80 do 120 K. ker so prodali krompir po 20 K namesto po maksimalni ce-,£ ni 10 K 50 vinarjev. iNa velikonočno nedeljo je padel na severnem bojišču ka-detaspirant stud. tech. Anton Miajerle, brat 8. septembra 1. 1. pri Grodeku padlega dr. Ivana Majerla, DENARJE v STARO DOMOVINO. « Pošiljamo denar na Kranjsko, fita- , jersko. Primorsko, Koroško, Tirolsko, čeSko, Hrvatsko ln Ogrsko tako xa- ' nealjlvo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se do dobrega prepričali, da pride de- ' nar tudi sedaj sigurno v roke naslov. « nlkov. — Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri- -tožite natančni VaS naslov ln one j osebe, kateri Be ima izplačati. Cene: K $ I K $ 5...... /.90,- 120t..... 19.80 10...... 1.75| 130...... 21.45 15...... 2.60] liO...... 23.10 20...... 3.401 150...... 24.75 25...... 4.25| 160...... 26.40 30...... 5.05! 170........28.05 35...'... 5.90J 180...... 29.70 40...... 6.70 190...... 31.35 45...... 7.55 200...... 33.00 50...... 8.25 250...... 41.25 55..____ 9.10 300...... 49.50 60...... 9.90 350...... 57.75 65...... 10.75 # 400...... 66.00 70...... 11.55 450_______ 74.25 75...... 12.40 500..'-... 82.50 80...... 13.20 600...... 99.00 85...... 14.05 700...... 115.50 90...... 14.85 800...... 132.00 100...... 16.50 900...... 148.50 110...... 18.15 1000...... 163.00 TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt 8t., New York, N. Y. ■I w jB da ne Ij^^l M pain Expeller KffilffiM fir ** sidro znam-BIMfllil if ko, kot jo vi-EffgfipSM Jat dite tukaj, j H^Kh |dr 25c in 50c po H lekarnah in Hfliftll H naravnvos^ od H RICHTER CO. New York, N. Y. Vnetje želodca. Ta neprijetna bolezen je 1 mnogokrat vzrok neprebavljene hrane, alkoholičnih eksesov, S^ube apetita, 1 glavdbola, zaprtja. Tak položaj zahteva- da takoj dobite pomqč. .Najprvo je treba rabiti Trinerjevo ameriško grenkoAuno« da popolnoma sčistit§ ' svoje telo in pre-bavljalne organe. To vino daje ( takojšno olajšbo in kot prva pomoč je neprecenljive vrednosti. Jako dobro tudi pri drugih težavah. Jos. Triner, 11333-39 , 1S0. Ashland ave. Chicago. 111. *, * * 'i iNapete ali izmučene mišice potrebujejo Trinerjevega lini-menta. Poskusite ga takoj. Cena 25 ali 50 centov, po pošti 35 in 60 centov. POZOR! S Pomlad je tu, treba je § j| popraviti, kar jev uničila 0 Q zima pri gospodarskih po- § I slopjih. Priporočam se za s V vsakovrstna popravila in 1 ¥ nova dela. Oglasite se se- 8 9 daj, ker čas je ugoden. S 9 Delo izvršim v zadovolj* g z nost vseh. 9 PRANK HOČEVAR. 9 Stavbenik. X 1099 E. 64th St (66) 91 Pozor neveste! Vsaka nevesta aH ženin ima v slučaja poroke precej ve'ikih stroškoV, in toraj, če si želite svoje stroške zmanjšati in prt kupovanju prihraniti precej de-nar j a, kupite kar potrebujete za poroko pri meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje. Na dan poroke pošljem k Vam na dom izurjeno spletalko las, ki Vas splete in opravi za poroko in to čisto brezplačno. V zalogi imam najlepši izbor vsakovrstnih < finih poročnih oblek, vencev, šlajarjev; šopkov, kakor tudi vso drugo opravo. Za obilen olbisk in podpiranje ! moje trgovine se Vam najtop- ! leje priporočam. BENO B. LEUSTIG j 6424 ST. CLAIR AVE. blizu Addison ceste. ! __\ _ 1 I* POZOR, SLOVENSKI 4. ! fc GOSPODARJI! i Spodaj podpisani slo- • venski mizar in kontrak- ; £ tor za vsa mizarska in 4* ! hišna dela, se priporočam ^r ! ^ svojim slovenskim roja-^ kom, hišnim gospodar- 4* ^ jem za vsakovrstna zi- 4* ^ darska, mizarska in te- 4> ^ sarska dela. Vse poprave 4* zvršim v vašo zadovolj- 4* nost in poceni. Vse moje 4s i* delo je jamčeno. Sloven- 4* ■J* ci svoji k svojim! (41) 4* ^ ANTON SALAMON, 4. fc 1594 East 49th St. 4. fr 4^4,4. na Norwood velik lot, cena $3300. Hiša za 2 druž. na E. 68. St. Cena $2700. Ne pozabite prilike, katero imam na E. 70th St. Skupaj je 9 hiš, 5 s šjcrljem kritih, večina njih ima 6-7-8 sob, 3 loti, merijo po 120x160, vsaka hiša ima svoje stranišče, cena vseni hišam'in zemlji je $13000. Takoj se plača $14000, drugo po $700 na leto in obresti po 6%. iLastnik bo čakal sam za denar, hiše se same izplačujejo in še nekaj ostane. NE ČAKAJTE NESREČE. Zayarujte se proti ognju, dokler je čas. Zavarujem hiše. pohištvo, trgovine, konje, vozove, avtomobile in dr. imetje. JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd. Tel. Princeton 1298 R. (42) Ena soba, opremljena, z električno lučjo in kopališčem se odda- s hrano ali brez. 14500 Darwin ave. zgoraj (43) Išče se soba za enega fanta, soba naj bo na front, svoj uhod. 'Poizve se na 6101 St. Clair ave. - (43) lITi v/ V tan vrano aooite pn jo«, aomii Belo, niagara in concord vino. no jnaao. Po Ml navadi Jo* Koeely, 4734 Hamilton am --- .i _____— ttmUEW ZOBOZDRAVNIK. Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 St Clair Ave. ; ; Govori se slovensko in hrvat- J , ! ' sko. Točna postrežba, časo- j ; ! ! piši na razpolago. Ženske t J ; strežnice. Edini zobozdravnic ; < ' ki urad v mestu, kjer se govori ; ! \ slovensko in hrvatsko. Uradne ure: !! Od 9i30do 11.30 dop. J ; Od 1:30 do 5:00 pop. \ Od 6:00 do 8:00 zvečer J I Telefon urada: J I East 408 J. 1 1 Telefon stanovanja: < ■ Eddy 1856 M. ; 1 Vdccccocecccccccccccc«!^ Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — tPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. # .. (23-46) OGLAS! Vsem članom dr. Glas Clev. Delavcev, ftt. S. SDZ 8e naznanja, du Je dr, na seji 16. maja sklenilo se korporu-tivno udeležiti veselice, katero priredi dr. Kras. žt. 8. SDZ na prostorih J. Drugovlča v Nottingham, dne 30. maja ob 2. uri i>op. Člane se uljudno vabi, da pridejo na dan 30. maja v društvene prostore ob 1. uri pop. ln od tam se odpeljemo s Shore Line karo na stop 125. Pridite v. K. SOLA. Q I B »11» St. Clair av«. (4S)Q V 0 CLEVELAND, OHIO. B ^»utntttimttutitt^ I ... -I I !'■ .1 J —M i ll .... ■ I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + FRANK BRICELJ, + 6026 8t Clair Ave. 4 ^ Expresman. + ♦ Prevažam pohištvo in vsa-+ J ♦ kovrstne stvari. Postrež-# 3 ♦ ba točna in zanesljiva. ♦ 3 + Tel. Princeton 1982 L. + 3 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ - 1 A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. CAFE CARNIOLA I 3222 LAKESIDE AVE. I Se priporoča Slovencem v ■ obilen obiak. Točna poatre-iba. Vedno ivcie pijače. , I P v< — S ^^^^^^^^^^^^^ m i* tub p«T«. d* !• ki aJ«i«T r*c«ipt utu- • Mr«]** in mI naJUataJlili ■ Ara ril. i* tu J mor* ozdravili. V' V ail mdravnUki racapti marajo priti ▼ «aia lajcarne, kjar bodaJo idalaol mmtmmimm ^ p* ialji adraraika. !■«— tudi popolno a alo- p bo rumijavih pr*dm«tev, toaletnih potreba Min. diiav, cigar im (Udkorja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogal St. Clair Arm. SI --- pi —- h Pridna Slovenka dobi takoj delo za c, hi^na opravila. A. Logar, 3837 St. ' Clalr ave. (42) S -■■ .M.' ■ I .1 M !!■ . » I ^-T. . 1 || C" LSIh amT** i F. Ltrflud Ca, NffvT«rfcGlf ■ National Drug Store! Slovenska lekarna. no zdravniške predpis«. V za- f ogi imamo vse, kar je treba^j A. PJ. %UDNICK ^CO, B POZOR SLOVENCii -S g-4 ^rav' starokrajski brinjevec f n Cena 6 steklenic . . $6.50 I Cena 12 steklenic . . . $13.00 ] r J ji slivovka kuhana iz pravih Sj^m^ čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 I Cena 12 steklenic . . . $13.00 I ^H/ y Imamo najfinejii tropinjevec in drožnik. I gal $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina ^^^^^^ Galona . . 50, 55,60 in 65c j R^A/J Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. 1 g lS.IlJ Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25 B.vfl gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod btez- I PpiCS^ plačen. Te cene so samo sa na debelo. Naro- I "" ----—cilu naj ae priloži denar in natančni naslov. ^^ The Ohio Brandy Distilling Co. I Prva aloTonaka dražba u prodajo finih pijač. 61024)4 St. Clair Ate.- - Ckvdui 0. J iiaCTiu,,. 1 i a«w»—J Hiše naprodaj. . Zavarovanje proti ognju, i JOHN ZULICH, 1165 Norwood Road j prodajalec zemljišč in hiš. Garantira svoje delo. Izdelujem \ prepisne listine in jih notarsko potrjujem. OGrESUTT Nikar ne čakajte, da bi vam ogenj škodo napravil, ker potem ; nt pomoči Pridite k meni. Zavarujem hiše, trgovine, pohištvo, j avtomobile, konje, vozove in društveno imetje proti ognju m | nevihti Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov i ■ ■ ........ ■ —■ CHARLES ARMBRUSTER' MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. . 6112 ST. CLAIR AVE. ....................* ■ J. S. Jablonskil Slovenski fotograf I 4122 SI Clair Ave. m ItmIwij I t - I Isdelnje alike sa ieaitbe in drniiiiake alike, otroške I slike, po najnovejši modi in po niakih cenah. Za $&40 I vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ■ castonj. > mr VSE DELO JE GARAfCTIKANa ..............................% /.......................... | "MRTVAŠKA ROKA" Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SnSAL DUMAS-LE PRINCE. "Pravilno," odvrne Danglars i ki je medtem postal popolno-< l nia miren. ''Kar sem storil jaz, 1 l»i storil na mojem mestu vsak drugi človek, če bi bile okolis-l čine enake. Toda nekaj je, kar | vam 3c ni znano. V bližini Ri-, ma me je neka, roparska banda p popolnoma izropala, in ropar-| ski načelnik te bande se mi je zdel prav enak grofu Monte Cristo." "E, moj dragi, vi pripovedujete bajke. Edmond Dantesu ni potreba, da ibi igral ulogo ^cestnega roparja. Bil je prebo-gat, da bi kdaj mislil na 1olo-vajstvo. 'Pač pa mislim, da je hotel z vami poravnati kak ra-icun," reče Benedetto, ki je ne-jtprestano zrl v obličje Dang-Jarsa kot bi hotel brati najman-p jšo misel na njegovem obrazu. "Vidim, da ste posebne vrste človek," reče Danglars., "kajti zdi se mi, da imate dar l^poseči v skrivnosti človeka, ka-& ft tre vsakdo rad skriva. Da, Rmed menoj in Edmondom SDantesom je bilo treba porav-j" nati mal račun. Toda to je že min-ulo, in najbolje je, da ne izgovorim več o tem. — Govo-jtrim o«se Benedetto se ostudno zasme- •|je. 1 'IPrijatelj-" reče- "videl sem ljudi, kako so zasramovali Boga, » ste. 1 "Gospod!" zakiiče baron vznemirjeno in v očividnem strahu. : Benedetto pa ga premeri od nog do glave z nepopisno ošab-nostjo. Dang'ars pa povesi oči k tlom. •'No," v pral a Benedetto, "ali ' nečete? Odločite se hitro." MNaj bo; in koliko časa bom • moral čakati?" • "Štirinajst dni j." 1 "Ah!" "Sedaj pa prisezite zvestobo : in pokorščino." > "Kako?" "Na mrtvaško roko!" cxlvr-' ne Benedetto, ko odpre zaboj z mrtvaško roko. Danglars zbere ves pogum, položi roko na relikvijo in govori skoro z za- • dušljuvim glasom pomenljive besede: ''Prisegam!" 1 DIvVKTO POGLAVJE. 1 Francoski ogleduhi. 1 »Maestro Pastrini je bil pa- > meten ter je ume1 skupno sla- > bost vsega človeškega rodu, • namreč da je bil strašno rhdo-: veden. Takoj ko je opazil, da se 1 je dozdevni baron poslovil iz . sobe njegovega francoskega L gosta, je poklical služabnika, l 11111 pokazal barona in zapove-i dal niiti toliko časa slediti, dokler ne pronajde, kje baron sta- • nuje. Sluga je njemu izročeno > povelje spolnil natančno do » črke. Tako se je zgodilo, da • ull)Ogi, iimičeni baron ni 1110-gol narediti niti koraka, ne . da bi o tem maestroPastrini še l isti večer zvedel. Ko je lastnik hotela vse > uredil po svoji previdnosti, je t hitel k oknu, odkoder se je vi-. delo na ulico. Že kake tri ure 1 je na nasprotni strani ceste ho* . dil neki človek semintja, kot > bi bil postavljen za skrivnega . policaja. Temu človeku da ma-: estro Pastrini znamenje z roko, . Človek opazi signal, se skrbno . zavije v svoj široki plašč, po* , tisne klobuk daleč navzdol pre-i ko oči, potem pa stopi v vežo j hotela, navzgor po stopnjicah 1 in v kabinet, kjer si je Pastrini > uredil svojo pisarno. ( Tu se možakar v sede, od'oži > plašč, se odkrije in se pripravi na čakanje po navadi italijan- . skega ljudstva s tem, da vza-. me iz žepa rožnivenec in začne j prebirati jagod^Jcot ibi opravljal svojo molite\\ : '*Hola, prijatelj. Pepino," re- - če maestro Pastrini, ko stopi v pisarno in vrata skrbno za- - klene za seboj. 'Per la madonna!" zakiiče . Pepino, ko še vedno drži rož- - nivenec v rokah. "Moje ime je tu dovolj poznano, in ni po- i trebno, da bi kričal o njem, da i se s'iši na vse štiri svetovne r strani." "Prav imaš, res je. Toda kaj hočeš, vesel sem bil, ko sem te zagledal," odvrne maestro Pastrini. "In zakaj si vesel? Kakšen vzrok imaš za veselje?" vpraša Pepino. iMaestro Pastrini naredi resen in važen obraz, in Pepino je postal naenkrat radoveden. "Povedal ti bom. Ali se spomniš na prepir, katerega smo imeli, ko se je mudil tu oni prebrisani lopov, goljuf, oni pro-kleti Čarovnik, človekožre, ki se je imenoval grof Monte Cristo?" 'Stoj!" zakiiče Pepino. ''Maestro Pastrini, tako se ne bodeva razumela. Ce govoriš o nhsein varuhu, o našem reSe-niku, potem ne pozabi, da moraš reči, gospod grof Monte Cristo, sicer postanem jaz jezen. A'i čuješ? Gospod grof mi je rešil življenje, ko je izposlo* cal od našega svetega očeta, papeža, pomiloščenje, ko sem z eno nogo že stal na odru, kjer so bile postavljene vislice? O11 je čuval mojega glavarja, Luigi Vampa, namesto da bi ga izročil sodniji, ko mu je slučajno prišel v roke. Razumeti moriaš torej, da Luigi Vampa, niti eden naših tovarišev ne bo pripustil, da bi ti tako govoril o gospodu grofu." "Skoda je," reče iPastrini, "da nimamo več javnih govornikov, sicer bi ti gotovo zasluži1 venec. — Toda kaj je razlika, če tako govorim o tvojem grofu Monte Cristo, ko vendar veš. da sem njegov privrženec ?" "Njegov privrženec?" vpraša Pepino z ironičnim nasmehom. "Brez dvoma," odvrne Pastrini, ko se potolče na prsa. "Vedeti moraš namreč," na' daljuje, 'da je imel tvoj grof tak dar, da je prišel v tako luč, da ga zasledujejo francoske oblasti." "To povej komu druzemu,'' odvrne Pepino malomarno. "On ima dovolj denarja, da kupi celo francosko vlado, pa še kaj več zraven." "O tem tudi jaz ne dvomim, toda njegova lastna dela ga bodejo uničila. So 11a svetu stvari, katerih nobena vlada ne more trpeti." "Kaj hočeš s tem reči, maestro Pastrini? Govori bolj razločno." "Na primer, kaj če se kdo bavi s takim poslom kot da 'judi ubija, ženske ločuje od njih mož, plete intrigo za intrigo, in kaj jaz vem, kaj še! No, torej, Pepino, kaj praviš, ali je to prav? Dobro vem, da govorim z rimskim banditom, toda vsaka stvar ima svoje meje. Ali si bil ti že kdaj toliko predrzen, da si stopil v grobnico, kjer si zasramoval mrtve in motil njih večni mir? Gotovo, tudi ti živiš pod zemljo, in sicer v katakombi svetega Se-bastijana, toda ti spoštuješ kosti tega svetnika, dasiravno si ropar." "O, Madonna, o mrtvecih se seveda ne smemo šaliti." "Vidiš, tako je." nadaljuje Pastrini. "Ti in tvoji banditje si lahko dovolite kako šalo pri živih ljiudeh, semintja lalvko zarinete kak nož pod rebra, in Bog bo vam odpustil, če rečete mea culpa. Toda o mrtvecih se smejati, jih zaničevati, za' sramovati, ko mi vsi vemo, da se ne morejo maščevati, in da mora njih duša tam zgoraj račune dajati — to je s'abo, jako slabo, Pepino." "Gotovo!" pripomni Pepino. "Živi nimajo ničesar opraviti z mrtvimi. Živi imajo samo dolžnost, da mrtve pokopljejd. — Toda, ^Pastrini, pustiva to. — Povedal si mi, da gospoda grofa Monte Crista preganja francoska vlada? Ali je to res?" "Tako res je, da je bil Monte Cristo radi francoskih ogle-duhov prisiljen spremeniti svojo postavo in svoje ime." "Stoj! Ti lažeš!" zaikriči Pepino. "Kako more človek spremeniti svojo postavo?" • "O, človeška učenost je neizmerna," odvrne Pastrini. ''Kakor se mi zdi, je hudič podelil človeštvu učenost, zato da zapeljuje ljudi in jih pokbnču-je. Grof Monte Cristo je eden izmed onih, ki imajo lastnost, da so si'ne nečimerni. Kajti zaupal je svoji lastni sodbi in hotel je soditi kot človek, ki ima božjo lastnost. Ali ne meniš, da bi tiffli naša vlada takega lopova preganjala? Gotovo, kajti v tem trenutku so se francoski agentje gotovo že informirali pri naši vladi, in jtutri bo slavni Monte Cristo preganjan ne samo v Rimu, pač pa po celi Italiji." "Toda ali mi nisi rekel, da je spremenil svojo postavo in svoje ime?" vpraša Pepino, ki je začel de^ma vrjeti neumnosti, katere mu je hotelir klatil. "Kako so ga mogli spoznati francoski ogleduhi, če se je vei spremenil ?" Maestro Pastrini se nasmeje kot človek, ki se trudi, da odpravi slepoto svojega bližnje* tfa. "Prijatelj Pepino," reče, ko ga udari po ramenih, "tu v moji hiši biva eden izmed fran-coskih agentov, in slednji je že začel nekaj sumiti o neki drugi osebi, ki istotako pri meni prebiva." "Kaj praviš?" vzklikne Pepino. "Gospod grof je v Rimu ?" "Kateri grof, moj dragi? Ali ti nisem že povedal, da ni nobenega grofa več, pač pa samo neki skrivnostni čarovnik, katerega postave preganjajo?" "Inl ti vrjame.Š vsemu temu ?" mrmra'Pepino, ko nevr-jetno pokima z glavo, kajti beseda "čarovnik" ni imela pri njem ndbenega pomena. "Seveda," odvrne Pastrini. Prav tako vrjamem na čarovnika. kakor na Boga. O, če bi 'e vedel, kakšen je ta moj gost! Majhen, slab, suh, opotekajo" čih korakov, vedno zavit v velik plašč, vedno se mi izogib-Ije, in poleg, teg« stanuje v ravno isti sobi kot nekdaj grof Monte Cristo." o ' ''Ali plača tudi kot Monte Cristo?" vpraša Pepino. MN'iti centima manj, per Baccho! Zato mu pa tiudi strežem, posvečujem mu vso pozornost, spolnim mu vse njegove volje." Pepino se za trenutek zamisli. Potem pa reče, kot bi se mu mahoma v glavi posvetil nov načrt: • "Ali si toliko spreten, da mi pokažeš sobo, kjer čuvaš svojega skrivnostnega tujca?" "E," vpraša hotelir, "zakaj pa ?" "Mtogoče bi ga spoznal, če je pravi.", "Prijatelj," reče hote'ir z važnim obrazom, "ne zametuj nasveta pametne glave. Povtej tvojemu glavarju, Luigi Vam' pa, da je »Monte Cristo zgubil ves svoj ugled pri evropskih vladah. To mu lahko mnogk> koristi, da ga sodnije ne prehitijo. Kajti dobro ti je znano, da se ima lopovska banda Luigi Vampa zahvaliti samo u-pljiviu grofa Monte Cristo, da vas ne preganjajo; kakor pa ta upljiv zgine, pa ne dam niti ene jagode z mojega rožnega-venca za glavo Luigi Vampa." "Pastrini," zakiiče 'Pepino, "povedal sem ti že, da hočem videti tvojega skrivnostnega tujca, da mu ponudim pomoč Luigi Vampe, če potrebuje gospod grof naših bodal, naših pušk in naših tolovajev, tedaj mu vedno lahko pokažemo, da smo še vedno stari prijatelji." ''Bo'j trdovraten si kot mula," odvrne Pastrini, ko vstane, da prižge svečo. "Moj gost ne sprejema nobenih obiskov. Če je v resnici Monte Cristo, tedaj moraš spoštovati njegove želje. Povabim te na kosilo; med kosilom pa si lahko zmišliš drug načrt." V tem trenutku se začuje lahen šum na vratih. Pastrini da Pepinu znamenje, in slednji se takoj skrije v najbolj temen kot, kjer začne prebirati jagode na rožnemvencu. Pastrini pa odpre vrata in kmakr se prikaže oni, katerega je Pastrini pričakoval, namreč onega, katerega je pooblastil, da sledi dozdevnemu francoskemu - a- -i..... I ' ' M '■ ■ ■■ gentu. Ta človek je dobro zvr sil svoje naročilo, in maestro Pastrini ga je v placi'o povabil na kosilo v kuhinji maestra 'Pastrinija, kjer se je zbirala vsak večer družba sumljivih značajev. "Pri Kristusovi krvi!" zakiiče Pepino, ko hitro skoči kvišku in se ogrne (s plaščem, kakor hitro se je ogleduh odstranil. "Kaj ti je?" vpraša »Pastrini, ko opazi, da se hoče bandit odstraniti. "Kaj bo pa s kosilom?" "Kaj misliš, tepec, da me bo tvoje kosilo zadrževalo, ko mi pripoveduješ tako bedaste stvari o mojem rešitelju? Hodi k vragu! Jutri se vidimo. Zasledovati moram zajca — namreč onega francoskega agenta." . Po teh besedah zapusti Pepino kabinet maestra Pastrinija, da se poda proti stanovanju siromašnega, uničenega barona, sedanjega portirja gledališča Argentino. "Da, da," mrmra maestro Pastrini, ko vidi aduta, ko ihiti iz hotela, "saj sem vedno rekel, da tako ibogat in čuden človek, kot je ta grof Monte Cristo, ne more biti dober kri-stijan. Nemega 'Niubijca ima za s^žabnika. In zakaj mora biti njegov sluga mutast? Kdor dela samo poštene stvari, ne potrebuje mutastih služabnU kov. In za priležnico ima Gr-kinjo, ki n« razume besedice laškega ali francoskega. V zve- Slovensko dekle dobi takoj dobro delo za hišna opravila. Wahcic Kaiser, 3244 St. Clair ave. (43) Dve sobi se oddajo v najem, samo za spat. 1157 Norwood Rd, _(44) Soba za enega ali dva fanta brez hrane. 1125 Norwood Rd. ![ • i I L Skok, i n H 4118 St. Clair Avenae. j j || ' . j: j I Prvi in edini slovenski J klepar in strelni i! krovec in barvar hii. j |{ i j H '1 < j Vsako dlelo garantirano, j [ Nizke cene. j i ! ' i' h j; »aeeeeeeeeeaeeeeeaeeeesHNHi zi je z banditi. Tp je dovolj, da ves svet govori o njeita. Kar 1 se tiče mene, sem prepričan, 1 da ta grof ni ničesar druzega 1 kot najbolj prebrisan lopov, sila. — Sedaj pa pojdimo v sobo druzega francoskega agenta." Dalje prihodnji*. v > " ■ i ■ '1 s Srbeči opahki, P kakor srbečica, krasto, liiaj, oblotočnik, Oprtkl m ' m brsljansko zastrupljanje, s rab, slani tok, "Kaituuijam V »ni. d* le k luskine, pri« in mozolji zahtevajo nads- S^jSiTOig; * K vanje tsftilneg* mazila. »k »op« kJE» o- < p * pahln. To govorim po o> Ba Mbum opazovanju. MoJ I t • «tn i* imel opuhke v*6 kot c S^vwi a Si^SfLisS! IP U V V VI B U ralo. Člul Mri) v «MopUa Bfc ^^ ' o Sererovem Mazila top«r < VP kotne bolet nI tor torn n P ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^"akxk111 ** ponMlfttj ' p C1/1 ti fiifitniAfif "^m^h^jm^ 1 bokiii uinnncui t ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Savara'« Tab-Lax U morali rabiti vsi. ki tr- , P (S.TTOTO Maxilo »par koin.bcltzni) ^ij&rt SUSS , m preien« bol«iin« in odpravi opahltr V - »Udkorao odvajalo a» otro- k nekaterih »lučajih bi SEVERA*® NED- . w 1 P KATED SKINSOAP (Severovo Zdra- Cona I0ln»<*n*of m vilno milo) okrajšalo £a> zdravljenja a -r- tem, da bi vzdrževalo bolna dele v čia- Kadar kupuj«, zdravila, tem stanu. vpniajte lekarnarja u So- B verova in ne v čemite ne- CT Čltajte viSe naznanjeno plimo In se prepričajte. domertltev Dobite pristno. K Ako Jih ne morete dobiti v t Ceno Soooroveco Nealla aepor kotae koleni jo BOe Vali okoilUlni, narotljte m Cena Severovefa Zdravilnega mila Jo SSo Jlb od naa. f W. F. Severa Co., w« um 1m.; UKIP QLOVENSK1 po. JU011 Ogrebni zavod, zaloga np| ti pohištva, peči) in barv. / h I P Kočije in avtomobili za MiMJMJMAy poroke, krete in druge 6108 SL Claff Avenae. strežba redno točna in poltena. -;-■— Čisteije in likanje obleka DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molke obleke ..............$14)0 Ženske kiklje.....................SOe Moike suknje...............Žensk« dolge svkqje.......$1M Jopi«................................BOc Ženske obleke.................$140 The DAMN DRY CLEANING Co. Cant. 73S-W 1574 £. 55th ST. 20X4 A. /. DAMM, poslorodja. - vas opravičuje v kratkem času do tega krasnega ^^^^^^ OC IClinnnnV darila ali katerega druzega. Kupon dobite v vsa- ^ IVU[IUUUV kem Paketu. !V|MTffl| II| [|J11 iflI 8-H0ut Union BI e rp , Kupite danes en paket in zbirajte kupone. Radi ocrap 1 obacco bodete žvečili 8-Hour Union, ker je najbolji tobak ——^ na trgu. Prinesite kupone k 8-Hour Union Tobacco Company, 2330 Ontario St. Cleveland, Ohio__Un,on madc \ wjj^^ Raztopite drozi, sladkor in sol v vodi. Pridenite mast moki. Na-j ^^^^^ redite testo, in ko ste namazali testo po vrhu, denite na stran za \ pet ur. Potem potlačite testo navzdol in pustite od pol ure do ene \ ure. potem pa naredite testo v hlebce, ne da bi gnetli in pustite 3 |||||||||ij četrt ure, predno pečete. Iz tega testa naredite štiri hlebce, ki vza- ^IHIBIilll če hočete Aristos kuharsko knjigo s krasnimi navodili, pišite na: J v \ S. SHEINBART, 5389 St Oak Ave. I i \ THE »OUTHWMTBaW MII^NC CO..OC. EANSA« crnr, MQ. J