77. številka. Ljubljana, v torek 7. aprila. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dati ifcćrr, izim&i nedelje in praznike, ter velja no poŠti prejem;m za avstro-ogu rake dežele za vse leto Lft gld., za pol leta H za četrt leta 4 ^ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, yo 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za£oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari. Odgovor in pojasnilo. Politiška borba, trajajoča že dlje časa v ožji naši domovini kranj8ki, bila jo povod, da nam je od sitije Adrije došel članek „Glejte, kaj delate!", katerega smo pred par dnevi doslovno priobčili, dodavši mu dve tri kratke opazke. Poslednje bile so uzrok, da je „Edinost" v novem članku skušala navesti razloge, radi katerih je bila napisala prvi članek, ki naj bi bil .opomin Ljubljanski gospodi, da preneha z bratomornim bojem, kojega se izvestno vesele mnogobrojni nasprotniki naši in koji donaša nam samim le veliko škodo". Potrebno se nam zdi, da se odzovljamo prvemu in drugemu opominu. Kakor prvemu, priznati nam je tudi drugemu opominu rodoljuben namen, oba sta pa slična v tem, da Ljubljanske razmere presojata kolikor toliko skozi zatemnele naočnike. To je v nas Sloveucih že tradicijolno in Bkoro popolnoma naravno. Neuspehi na politiškem polji in trdna zavest, da so naše zahteve v naravnem in kodifikovanem pravu osnovane, vzbuja v nas premišljanje, kje tiči uzrok. „Cherchez la femme!" je posledica in bela Ljubljana posadi se navadno na zatožno klop. Tako je za naše stolno mesto že 1848. I. pokojni Jurij Jenko napisal jako trd in drastičen pridevek, tako Čula se je pozneja leta marsikatera kritična beseda s te in one strani in tako se tudi dandanes pojavljajo glasi nevolje z naše periferije. Iskrenim tamošnjim rodoljubom dozdeva se naš napredek neznaten, prepočasen, javno delovanje mlačno, zato si štejejo v dolžnost opominjati nas, da prenehamo z borbo, ki že taku dolgo vihra po deželi, osobito pa v Ljubljani in slabi naše itak skromne sile. Iz srca smo hvaležni bratom ob periferiji na tem znaku simpatij in strinjamo se ž njimi v goreči želji, da bi skoro bil končan „bratomorni boj", ako-ravno ueinamo niti trohice upanja, da bi se te želje kmalu uresničile. Premise sedanje borbe na Kranjskem so namreč take, da povoljen sklep ni tako lahko mogoč, da ni pričakovati tako hitro blagodejno LISTEK. Zanimiva brošura. CM. M. Pilippov : Horvatv. S vvedeniem i epilogom M. D. Bilajgradskago. Petorburg 1890.) halje in konoc.) Naslanjaj« BO n.t Evgenija Kvuternika v nas še premalo poznano knjigo „Javno ili državno pravo Hrvatab", dokazuje Pilippov, d« i ni a m o mi Slovenci glasom pragmatične sankcije, na podlagi katere v 1 a d a r o d o v i n a II a b s b u r g-Lotarinška v sedunji avstro-ogerskej monarhiji, najsvetejše pravo, zahtevati združenjastrojednokraljevinoHrvatsko, uvažuje neugodni naš položaj, zbog katerega še ni bilo mogoče proglasiti te točke programa, konstatuje pa, da se je „Slovanski Svet" postavil na to stališče („Slova uski Bvet" pervonačalno ot-staivavšij liš etnugrafićeskij princip, narodnuju av-touomiju Slovencev, teper stoit na gosudarstvenno-pravovoj točko zrčnija, otkrvto propovčduja neobho-dimost političeskago obediuenija Slovencev s Hrvatami"), da ga je vsprejel „oaibolžo Bmčlvj zaščitnik prav sloveuskago naroda, deputat rejhBrata" Gre goreč, in da ga je že o priliki slavnosti društva .Kola" v Zagrebu, leta 1882., proglasil dr. Ivan Tavčar. sprave, kajti nesrečna borba ne bije se zaradi na-čelaih nasprotstev. Kdor je opreznim okorn in hladnokrvno opazoval, kako so polagoma nastale sedanje razmere, kako so se metodično uprizarjali in se še uprizarjajo zlobni napadi na najboljše in najplodneje naše pisatelje, na narodna podjetja in društva, katerim so se podtikali celo veleizdajski, nameni, kako je začela pihati ledena protinarodna sapa, ki preti v kali uničiti vsako narodno cvetko, kako je mesto prejšnjega vzajemnega, solidarnega delovanja u m e t n o napravil se razpor, čuti izvestno z nami vred bolest, da ie tako prišlo, preverjen jo pa tudi, da dokler nasprotna nam Btranka korenito ne premeni svojih načel in svoj.- taktike, ni misliti, da bi se razmere obrnile na bolje. Da nam vihrajoči domači prepir donaša škodo, tega smo isto tako živo prepričani, kakor Tržaško glasilo, a pri vsej odkritosrčni želji, da bi se stvar uravnala, ne vidimo nobenega pota, vodečega iz sedanje zagate, uiti ne poznamo načina, kako bi se obstoječa nasprotBtva ugladila. Nasprotna nam stranka zašla je že tako daleč, da je pri poslednjih volitvah bratila se z narodnimi sovragi in v očigled tacemu žalostnemu dogodku pač nihče ne bode svetoval, da bi mi kar meni nič tebi ntč vrgli svoje kopje na stran in se podali na pot v Kanoso. Vajeni, o pojedincih kakoi o strankah misliti le dobro, dokler se nasprotnega ne prepričamo, bi trdili, da tudi na nasprotni nam strani že mars'kdo iskreno želi, da bi se končal tužni domači prepir — in da bi se naposled doseglo sporazumljenje ali vsaj sučasno premirje, da ni neke „višje sile", katera baš v našem domačem prepiru išče svojih posebnih koristij, kateri je na tem, da se borba ne poleže, ker se v kalni vodi najbolje ribari. To „višjo Bilo" označila je „Edinost" jako dobro, pozna jo torej isto tako, kakor mi. „ViŠja sila" neti naš prepir in če še tako skrbno obračamo pogled po domačem obzorji, ne zagledamo ničesar, kar bi nas navdajalo z nado, da bode temu skoro konec, kajti liki rudeča nit kaže se nušim očem pogubna sistematična nakana, ki je v zvezi z nemškutarji za Kakor rečeno ima Filippova brošura namen seznaniti Ruse z razmerami Hrvatov, a da se ta smoter doseže, ni se pisatelj ograničit samo na sedanje stanje hrvatskega naroda, nego sestavil je kratek in jedrnat pregled zgodovine njegove, od prvih časov, ko so se pojavili Hrvatje, pa do današnjih dnij, pojasnjuje „narodnost" Hrvatov in Srbov (pač žalostno, da je to še potrebito t) in jezik, vero in začetek narodne pismenosti, a vse to na podlagi uprav ogromnega materijala, katerega so hrvatski učenjaki zbrali. Ta pregled zgodovinskega in kulturnega življenja naroda hrvatskega je jako zanimiv, in iz njega je posneti, kako resnične so bile besede nemškega zgodovinarja in nekdanjega ravnatelja Dunajskega državnega arhiva Hormay*-rja, ki je nekoč trdil, da so vse knjige spisane ob Avstriji — spisane po ukazu ter zgolj zvrnčanje resnice v svrho, omamiti tudi pozne potomce, a da so laži, ki so jih tekom treh stoletij prodajali za resnico, vsprejele naposled obliko historične istiue. Za razmerje hrvatske kraljevine k Avstriji in Ogerski je najvažneje leto 1712, ko so hrvatski stanovi vsprejeli pragmatično sankcijo in tako zvezali Hrvatsko z usodo Avstrije. Zgolj na podlagi pragmatične sankcije vladajo Habsburžani na Hrvatskem, a razveo osebe vladarjeve nima v zmislu tega osnovnega zakona trojedna kraljevina s sedanjo avstro-ogersko monarhijo prav l zdaj dospela do vrhunca, a nas utegne še mnogokdaj presenetiti. V tem oziru smo s Tržaškim glasilom popolnoma skladnih mislij, kakor tudt le predobro čutimo, da „smo na najbolji poti, da postanemo narod poslušnih oportunistov" in da, ker nam po ravni poti niso mogli več do živega, ker smo bili ponosni, odločni, ubrali so nova pota: poslali so v Dalmacijo Nakiće, v Istro Flappa in kam drugam pa koga druzega". Zaradi tega ponavljamo, da smo tudi mi za blaženi mir in skupno, vzajemno iu uspešno delovanje, da pa pri obstoječih razmerah tega zlatega cilja, žal, ne bode skoro doseči drugače, ne^o če so ravnamo po geBlu: Si vis pacem, para bellum! Dal Bog, da bi tako ne bilo! Naposled baviti se nam je še z opazko, da rodoljubom Tržaškim naše praske že presedajo. Radi verujemo, da domači prepir vzbuja nevoljo, ker si Človeška narava sploh bolj želi miru, nego boja in tudi mi nesmo brezobCutoi za blaginje miru. A če pogledamo v zlato Prago ali pa v lepi Zagreb, vidimo, da je tudi ondu vse, kakor v nas. Borba bije se neprestano in „exempli gratia" „Narodni Listv" že več mescev neso prinesli uvodnega članka, ki bi ne imel domačega prepira za predmet, isto tako tudi hrvatski listi neso skoro noben dan brez polemičnih člankov in notic. Nasprotstva so povsod, boj pa je neizogiben zlasti tedaj, kadar nastopa politiški mrak In ta doba pričela je sedaj v nas. Iskreno hrepenimo, da bi bila skoro pri kraji, da bi nastale prejšnje prijetna razmere, kadar se to zgodi, bodemo mi gotovo prvi, ki bodemo drage volje Btorili rodoljubno svojo dolžnost. Politični razgled. Notranje dc/r V Ljubljani, 7. aprila. Državni zbor. Slovesno otvorjeuje državnega zbora bode v soboto, 11. t. m. Ob 12. uri opoludne odprl bode cesar državni zbor v ceremonijski dvorani v eesiar- n oh ene zveze, kajti sedanji nje položaj je posledica nusilstva, a ne [travica. V poglavjih „Avstrijskiju piitja/.anija" in v „epilogu" slika iu opisuje se tragična usoda hrvatske kraljevine, odkar je v zvezi z Avstrijo. Nedostaje nam prostora, poročati ob groznih iu v nebo kričečih krivicah, ki se gode, posebno za časa ce-carja Josipa sem do današnjih dnij hrvatskemu narodu, kateri se je vsikdar s Bveto naudušenostjo boril za svojega vladarja, kateri jo mnogokratov rešil dinastijo in državo gotovega propada, a v plačilo dobil le to, kar je drugim — kazen! Kaj čuda, da se je iz takih okoliščin rodila v Hrvatih stranka, ki hoče svojemu narodu priboriti zopet ona prava, katera se mu šiloma krate, stranka, ki hoče videti Hrvatsko kot samostalno, neodvisuo državo, katera bi z Avstrijo in z Ogersko ne imela ničesar druzega vkupno, nego osebo vladarjevo, s kratka, da se je rodila tako imenovaua stranka prava. Filippov odkazal je v svojej brošuri stranki prava in njenim prvoboriteljem odlično mesto, češ, da je to jedina stranka, ki stoji na trdni podstavi, jedina ki im* bodočnost. Obširno popisuje obstanek in razvoj te stranke, ter upravit'uje in utemeljuje program, ki ga je zapisala ta stranka na svojo zastavo. Ta program znan je kolikor toliko tudi v nas Slovencih. 8kem dvorci. Gospodska zbornica bode se odprla v četrtek 16. t. m. z nasledoim programom: Pred-stavljenje predsedstva po ministerskem predsedniku; nagovor predsednika; volitev zapisnikarjev in veri-tikatorjev; prtčitanje došlih stvarij. Notran ji položaj. O pomankanji pozitivnih novic, delajo se razne kombinacije in be prav pridno goji konjekturalna politika, za katero je baš sedanji položaj tako ugoden, kakor ne kmalu kedaj Vsaka stranka si skuša bodočnost izrisati kar najbolj mogoče sebi ugodno. Nekateri časopisi hote le celo v svoji modrosti vedeti kaj natančnejega o jirestolnem nagovoru, s katerim bo bode odprl državni zbor. Po njih mnenji bi se v njem izreklo, da bode vlada negovala samo financijelne in gospodarske predloge da pa ne bode gojila niti narodne niti državopravne ali konfesijonelne politike. To bi bila pnč „pia de-sideria" nekaterih, a malo verjetno je, da bi se izvršila. Veliko se tudi ugiblje o postopanji Mlado-čehov, katere se vender pričenja uvažati kot faktor, ki bi v gotovih slučajih utegnil postati vender-le odločilen, iu katerega ni kar tako na stran postavljati. Tudi v tem oziru utegne nam bodoči državni zbor morda prinesti kako uejničakovano presenečenje. Nekateri nemški listi celo mislijo, da bi ne bilo ni mogoče, da sovraštvo do Nemcev Mladočebe približa Taalleu ali lih celo sprijazni z njimi. Na vsak način Mladoiehi ne bodo podpirali direktno ali tudi indirektno gospodarstva nemške levice. Shitd parlamentarnih strank. Te dni, neposredno pred začetkom zasedanja novega državnega zbora, imele bodo posamične stranke shode, v katerih se bodo konstituirale. Danes ima tak shod združena levica. Grot Hohenvvart povabil je nekatere zaupne može desnice na pogovor. Pri tem shodu, ki se utegne nadaljevati tudi jutri, se bode ustanovilo razmerje pojedinih frakcij desnice bolj natanko. Koj potem se bode bržkone konstituiral klub desnice. J)elarske nemire v Pragi, o katcnh smo včeraj poročali telegrnlično, so baje prouzročili socijalisti. Našlo se je mnogo tiskanih listkov, s katerimi so se delavci vabili, da se udeleže shoda navzlic temu, da ga je oblast prepovedala. Pred poslopjem policiiske direkcije kričali so delavci, katerih se je nabralo nad tinoč : „Pereat!" in „hanba 1" Nad 60 policajev postavilo se jim je nasproti in začelo rabiti orožje, ko so s« čul> klici: „Uru, nabijte jih!" Mej to prasko je bilo šest oseb ranjenih, več pa so jih policaji odvedli v zapor. Štrajk zidarjev še ni končan, pridružili so se temveč zidarjem tudi tesarji. Na vseh stavbiščth straži policija, da se delavci ne mogo zbirati. Zaprte de lavee izročili so sodišču. Odgovor hrvatske regnikolarne deputacije ali „renuntium", kakor se imenuje oficijelno, razdelil se je mej člane hrvatske deputacije. V četrtek bode obravnavala ogerska deputacija o tem odgo voru. Vsa stvar se suče okolu zemljiško-odveznega Zaklada hrvatskega, oziroma okolu načina, kako razdeliti razmerje nuj Hrvatsko in Ogersko glede prebitkov iz zemljiško od veznega zaklada. O tej zadevi je bilo vedno mnogo nasprotstev mej Ogersko in Hrvatsko. % nanje ričakovati boljšo dobo za svoje mesto, kakor jo imamo. Gosjiod dr. Majaron bil bi jeden najboljših državnih poslancev, ker ima vse zmožnosti, katere morajo dičiti državnega poslanca. Za takega moža je deloval naš gospod Cene in vzbujal sorojake. Ta korak naši meščani smatrajo za zlodej Btvo in napadajo gospoda Ceueta v „Slovencu". Gospod Cene v svojem dopisu v „Narodu" samo trdi, da je kot vrl narodnjak se potegoval za narodnega kandidata in vpraša samo someščane, katera načela so jih vodila, da so izvolili umirovljenoga vladnega svetnika g. pl. Globočnika. Mi gospodu Globočniku nemumo nič slabega očitati, poudarjamo samo to, da je mož že prestar za vztrajno izvrševanje težavnega posla državnega poslanca Ako se državui uradnik poda v pokoj, potem se mora od njega zmatrati, da se popolnoma loči od političuega življenja in da mirno uživa svojo zasluženo pokojuino. Teh misli pa naši tukajšnji meščani ueso in baš radi tega ne, ker nemajo moške • odločnosti. Besede gospoda dekana ali gospoda župana so merodajne in kdor jih ne posluša, je brezverec iu se takoj napade s kakim dopisom v „Slovencu". Gospod Cene je hotel s svojim dopisom samo, dokazati, kako so se dali naši meščani od več tukajšnjih in zunanjih gospodov preslepiti. Ko bi za Globočnika ne bili delovali tukajšnji Nemci, nera-škutarji in klerikalci, bi bil tako gotovo propadel, kakor je amen v očenaši. Naši meščani so pred volitvijo s stavami obetali, da bodo glasovali za dr. Majarona, v odločilnem zadnjem trenutku pa so se pridružili nemšku-tarski in klerikalni stranki. To niso možje narodnjaki, ker so jim Nemci ljubši, nego Slovenci. Takega postopanja mi ne moremo nikakor odobravati, temveč moramo kon-Btatovati, da je jedino gospod Cene s svojo stranko pravo pot hodil. Gospode Kalana, Stegnarja in Šušteršiča obveščamo tem potom le toliko, da naj se v bodoče brigajo za svoje zadeve in ne za volitve v Idriji. Mi tudi nismo nikake deputacije poslali k slavnemu meBtnemu magistratu v Ljubljano s prošnjo, da bi taisti imenoval kapelana Kabna Trnovskim župnikom. Ne vemo torej, kako je Kalan prišel do tega, da je 8 svojimi pristaši v Idriji agitoval za Globočnika. Namesto, da je s svojim pohodom v raznih mestih kalil mir, bilo bi bolje, ko bi bil šel za 14 dnij pod ključ premišljati, da se mora pri občinskih volitvah v Ljubljani zakonito postopati. Seveda takim ljudem, ki nosijo črni plašč, naši [meščani več verjamejo, kakor pravim narod-ujakom. „Narodov Cene" Še ni bil nikdar kaznovan zaradi nezakonitega postopanja pri volitvah, Kalan ne more tega reči. To pa naši meščani nikakor ne morejo spre-videti, da bi „gospodje" ne imeli prav, ki iz cerkvenih lec tako oznanjajo. Najbrž so se bali, da bi jiri velikonočni spovedi ne dobili odve/e, ko bi morali izpovedati, da so Majarona volili. Glede dopisa v „Brusu" moramo le toliko omeniti, da je prosta vsakemu tožba radi razža-ljenja Časti, komur dopis ne ugaja. „Slovenčeveinuu dopisniku gotovo preseda dovtipnost gospoda Ceneta, s katero je počastil nekatere gospode. „Slovencev" dopisnik predbaciva gospodu Cenetu, da se v .Brusu" norčuje iz svetih reči, da še celo sv. očeta porablja za svoje neslanosti. „Slovencev" dopisnik dalje graja list, ki sprejema take „zmazke" od spridenega hribovskega fantahna. Konstatujemo, da je to neotesana psovka, da gospod Cene ni nikak hribovski fautalin. Ako se ue motimo, bil je »Slovencev" dopiBnik nekje v hribih rojen in je pred leti priromal s culico v roki v Idrijo. „Slovenčev" dopisnik dalje javka, da pridejo iz našega mesta taki spisi v javnost, kakor je bil dopis v 69. številki „Slovenca", ker svet si mora potem misliti, kakšni pisatelji so se pred časom naselili v Idriji. Ako Slovenčevemu dojUBiiiku ne ugajajajo dopisi v „Narodu" in „Brusu", zakaj jih pa čita, nam pa „Domoljub" iu „Rimski Katolik" ne dišita in za te liste nikakor ne izgubljamo časa. Naj prerokujeta Mahnič in Kalan še take zadeve, mi se ne brigamo za njih liste. Gospod Cene imenuje se dalje v „Slovenci" „hujskač", a dopisnik se je gotovo v osebi zmotil in je najbrž na sd mislil. Da so gospodu kapelanu v noči po volitvi hišo onesnažili, |e obžalovanja vredno, a tega prestopka ni kriv gospod Cene. Mestni zastop bi z ozirom na ta dogodek prav dobro pogodil, ko bi namestil vee mestnih redarjev, ker za mesto Idrijo, največje za Ljubljano, bi pač bilo dobro, da ne bi imela samo jednega redarja, kateri seveda ne more \Bega Čuvati. K sklepu odobrujemo delovanje gospoda Ceneta povodom državnozborskih volitev in kličemo: Bog živi slovenski narod! Domače stvari. — (Dopolnilna volitev za državni zbor) mesto umrlega dr. Poklukarja vršila se je daneB dopoludne. Oddanih bilo je 395 glasov. Izvoljen je gospod Josip Kušar z 394 glasovi. Jeden glas dobil je župan Graaselli, jeden listek bil je prazen. — (Cesar) vsprejel včeraj v avdijenci gosp. Fr. Kofievarja, predseduika deželnemu sodišču v Ljubljani. — (Dnevni red seji občinskegasveta Ljubljanskega) v sredo, 8. dan aprila 1891. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o določitvi letošnjih dopolnitvenih volitev za mestni zastop; b) o deželnega odbora kranjskega dopisu glede" vtelovljenja neke stavbinske parcele pri novi deželni bolnici; c) o premembi pravil mestne hranilnice iu pomnožitvi uradniškega osobja hranilničnega. III. Finančnega odseka poročilo a) o računskem zaključku mestne hranilnice za prvo upravno dobo; b) ob izplačilu dovoljenega mestnega prispevka zu gradnjo novega deželnega gledališča in o zvišanji tega prispevka; c) o premestitvi vo jaške oBkrbovalnice in bolnice. IV. Občinskega svetovalca Antona Kleina samostalni predlog o redu za skladišča drv. V. Personalia. (V tajni seji.) — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 12. aprila bode predzadnja letošnja predstava slovenska, in sicer na korist igralki g. Gust. Danilovi iu igralcu A. Danilu. Predstavljal se bode znani dobri igrokaz h petjem „Bi b o r n i c aa, ki je jako priljubljena igra slovenskega starejega reper-toira. Govoriti o zaslugah, katere sta si benefici-janta pridobila za slovensko gledališče bilo hi odvisno, naj so dobro znane obiskovalcem slovenskega gledališča. G. Danilova je jako porabljiva in po-žrtovalna moč dram. društva v najbolj različnih ulogah, katere vse je igrala prav spretno in z jednakim veseljem. G. Danilo pa pripada k stari gardi našega domačega odra, kateremu je pristopil pred 15 leti v narbolj kritični dobi, iu mu ostal zvest do današnjega dne kot vrl predstavljalec. Gotovo bode naše občinstvo z ozirom na omenjene zasluge in ker je igra prav srečno izbrana, se prav mnogoštevilno odzvalo vabilu ter tako pokazalo dejansko svoje priznanje zasluženima benefieijantoma. — (Primoža Trubarja slika) razstavljena je od danes naprej v Tillovej prodajaluici v Špitalskih ulicah. To sliko je naslikal akudemički hrvatski slikar Vojteh Csikos (Sessia) po lesorezu, ki ga je našel pokojni Levstih v licejski knjižnici. Trubarjeva glava je izvrstno in jako karakteristično izdelana, ter so se o njej Dunajski kritiki kaj laskavo izrekli. Želeti bi bilo, da bi Hudolfinum ali kak zasebnik to prelepo sliko kupil in jo tako deželi ohranil. — (V Trstu) umrla je v nedeljo v 79. letu dobe svoje gospa Terezija udova Ca m uf t o, tašča znanega Tržaškega rodoljuba in veletržca gospo !a Miha Trudna. Naj v miru počiva! — („Brusa") izšla je včeraj 7. številka z raznovrstno vsebino. — (Poročil) se je v soboto g. Itihard Schrey, c. kr. poštar v Lescah z gospodičiuo Marijo Lnkaškovo. — (Drevored ob t a k o z v a n e m „ V e r-|iflegtmagaziuu") so danes popolnoma posekali. Kazgled na Lattermanov drevored in gledališko Zgradbo je zdaj popolnoma prosi, samo dolgočasni zid „provijanta" štrli jako neprijetno v sicer prijazni cestni prizor. — (Ogenj.) Včeraj proti 9, uri zvečer gorel je dvojni kozolec na Ješči blizu Urbančkovega posestva. Zgorel je do tal. — Danes zjutraj ob ValO. uri je gorelo v mizarski delavnici v Bučarjevi hiši v Slouovih ulicah. Ogenj je nastal v dimniku, ker so mizarski vajenci presi Ino zakurili. Ogenj naznanil se je gasilnemu društvu le s trobento in je bil krmilo pogašen. — ( K r a n j 8 k i odsek I. občnega uradniškega društva Avstro-Ogerske) iu pa tukajšnje hranilno in posojilno uradniško društvo imela sta svoj letošnji redni zbor v nedeljo, 5. t. m., dopoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Zbora kranjskega odseka uradniškega društva udeležilo se je 33 udov. Predsedoval mu je gospod deželni šolski nadzornik Jakob Smole j. Predsednik pozdravi zborovalce ter se v svojem nagovoru spominja onih društvenikov, ki so v lanskem letu umrli. V zuak sočutja ob zgubi umrlih zboro-valci ustanejo s sedežev. Potem predsednik nadaljuje svoj govor in poroča o znamenitih dogodkih in ob uspehih društvenega delovanja v letu 1890. To leto bilo je že zaradi tega važno, ker je uradniško društvo v istem prestalo in praznovalo pet-indvajsetletuico svojega obstanka. Iz jako skromnih močij v začetku vspelo je to društvo do velikega razvitka, kar dokazujejo visoke številke v društvenih računih. Koncem leta 1890. štelo je društvo nad 100.000 udov. Občni njegov zaklad, katerega obresti se uporabljajo za gmotne podpore udov, na-rastel je na 703.100 gld. in do konca leta 1890. izplačalo se je udom 178.782 ^ld. podpor. Zaklad, iz katerega se delijo udom doneski v pokritje tro-škov za šolske potrehe njihovih otrok, vspel je do 138.992 gld. Do konca leto 1890. se je izplačalo takih doneskov 69.555 gld. V oddelku za zavarovanje na življenje beležilo je društvo koncem minulega leta 59.327 efektivnih pogodeb za GO milijonov 059.643 gld. kapitala in 2208 efektivnih pogodeb za 374.993 gld. letne rente. Vsi rezervni zakladi skupaj znašali so 11,772.127 gld. Samo v letu 1890. izplačalo se je društvenikom 14.869 gld. podpor, 9299 gld. doneskov za šolske potrebe, vsj>re-jelo in odobrilo 5827 novih zavarovalnih pogodeb za 6,189.877 goldinarjev kapitala in 368 pogodeb za 57 503 gld. letne rente. Skupina uradniškega društva na Kranjskem imela je koncem leta 1890. 410 udov, kateri so bili v 402 pogodbah za 4 26.339 gld t za življenje zavarovani. Odbor kranjskega odseka tega društva se je minulo lrto mnogo pečal z uprašaujem, katero se je bilo že v lanskem zborovanji sprožilo iu ki se tiče znižanja vozno cene za umirovljene c kr. uradnike na železnicah tako, kakor za aktivne uradnike. Pridružil se je odbor peticijam društvenih skupin v drugih kronovinah ter skupno po posredovanju centralnega U|>ravništva na Dunaji na merodajnem mestu predložil dotično prošnjo. Stvar pa do sedaj še ni rešena. Ko je potem zbor predloženo odborovo poročilo in račun odobril, zvršila se je volitev mesto onih, ki v letu 1891 po pravilih izstopijo iz upravnega odbora. Voljeni so bili gospodje: Vilibald Bregar, c. kr. računski revideot; Gustav Ilabit, načelnik jiostaji južne železnice; Adaibert Str nad, pristav c. kr. tobačne režijv; za namestnike pa gospodje: doktor Andrej Ferjančič, c. kr. sod. (»skrbništva namestnik; Fran Kreminger, c kr. profesor na realki in Ferdo Tomažič, c. kr. poštni oticijal. Predsedniku, gospodu dež. šol. nadzorniku Jakobu Smoleju, izreče zbor za njegovo požrtvovalno de lovanje v prid društva toplo zahvalo iu se le ta potem završi. Koj potem se prične zborovanje tukajšnjega hranilnega in posojilnega uradniškega društva. Tega udeležilo se je 30 udov. Zboru je predsedoval c. kr. računski revident gospod Vilibald Bregar, načelnik opravilnemu odboru. Predsednik otvori zboro vanje s pozdravom zadružnikov in z nagovorom, v katerem se spominja tekom leta 1890 umrlih udov. V znak sožalja ustanejo zborovale! s sedežev. Pred sodnik poroča nadalje u delovanji zadruge v minulem letu i i poslovanji koazorcijalnega odbora v obče. To poročilo vzame zbor na znanje ter se ob jednem odboru za njegove požrtvovalnost toplo zahvali. Uradniško hranilno in posojilno društvo v Ljubljani je štelo koncem leta 1890 216 udov s plačanimi ulogami 16.337 gld. 79 kr. Tekom istega leta izstopilo jih je 26, katerim se je izplačalo 2946 gld. 50 kr. ulog, a pristopilo je novih udov 12, kateri so uložili 1374 gld. 7 kr. Posojila znašala so koncem leta 1S89 24 877 gld. 85 kr. Tekom tega leta povrnili so društveniki 11.24-1 gld. 91 kr., 166 gld. 20 kr. se jim je odpisalo, a na novo izposodili so si 9075 gld. Posojila znašala so torej koncem leta 1890 22 541 gld. 74 kr Odboru je došlo 73 prošenj za posojilo. Ugodno rešilo se jih je 55, a odbilo 15, 3 pogodbe pa so ostale koncem leta v obravnavi. Čistega dobička je bilo 933 gld. 4lVa kr. iz katerega se ima vsled /.borovega sklepa 777 gld. 40Vj kr. na uloge izplačati, 156 gld. 1 kr. pa porabiti za razne društvene potrebe. Odstotek na uloge znaša 5 % in rezervni zaklad 1777 gld. 40kr. Denarnega prometa v letu je bilo 32 443 gld. 22 kr. Letno poročilo in račun se odobrita, na predlog pregledoval nega sveta se da načelništvu absolutonj in potem se začne namestna volitev odbornikov za leto 1891. Voljeni so bili v načeluištvo odborniki, gospodje: Vilibald Bregar, c. kr. račuuski revident; Ludovik Ravnikar, c. kr. dež. sod. svetnik v p.; Matija Zamida, dež. svetnik; za namestnike, gospodje: Fran Kremiuger, c. kr. profesor na realki; Ferdo Tomažič, c kr. poštni oficijal iu Auguštin Vester, c. pr. profesor na gimnaziji; v pregledovalni svet odbornik gospod Viktor Hof-ni a n , dež. računski svetnik; namestnika pa gosp.: lvau Lisec, uradnik južne železnice, in Jakob Smolej, c. kr. dež. šolski nadzomik v p. Pred-seduik naznani izid volitve in zaključi zborovanje. — (Znamenje spomladi.) Piše se nam: Za dobro znamenje bližajoče se spomladi sme se zmatrati tudi regljanje žab. Preteklo noč oglasile so se prvikrat, torej je spomlad pred durmi. — (Posojilnica na Vranskem.) Veliki ponedeljek osnovala se je na Vranskem posojilnica, katera se bode takoj registrovala in potem pričela svoje delovanjo. Tako se množi od dne do dne število jednacih denarnih zavodov, ki naj bi se snovali povsod, ter tako pripomogli, da se narod slovenski otrese odvisnosti od tujega, našim prizadevanjem sovražnega kapitala. — (Od južne železnice.) V poletnem čhsu vozil bode osebni vlak iz Maribora v Beljak. Odhajal bode iz Maribora ob l/a 6. uri zjrtraj, in se vračal ob 11. uri po noči. — (Iz Opatije:) Včeraj (dne 5. t. m.) po-poltidne ob 4. uri so v Preluki pri Voleskem električno sprožili veliko mino, v kateri je bilo sto starih stotov smodnika. Razstielba odkrušila je veliko plast pečine. Skoro istodobno je Viktorija Pe-resutti, ki je v Opatiji na pošti služila, skočila v morje Potegnili so jo že mrtvo, in prenesli v njeno stanovanje v Volosko. Pravega uzroka samomora se ne ve. — (0 roparskem umoru pri Šentilj i) dobili smo podrobneje poročila. Živinski trgovec Ivan BarbariČ hodil je večkrat z Ogerskega na Štajersko vole kupovat, tako tudi due 2. t. ni. Spremljal ga je mesarski pomočnik Schonvvetter, ki mu je že večkrat mešetanl. Iz Šent. Ilja krenila sta jo ob Va7. uri zvečer po cesti pr r »ti Mariboru Mej potom je Schonvvetter Barbariča napal in z velikim ostrini nožem prereza) mu vrat, iz listnice vzel mu denar, potem pa ubež.il. BarbariČ, dasi smrtno ranjen, imel je še toliko mori, da 86 je vlekel do posestnika Kraiuherga hiše, ležeče blizu velike ceste. Bil je \es krvav, govoriti ni mogel in le znamenja j dajal, da bi rad nekaj napisal. Ko so mu dali pisalno orodje napisal je popolnoma razločno, da ga je Schomvetier napal in oropal. Rana v vratu bila je toliko, da je voda, katero je hotel piti, tekla skozi rano. BarbariČ mogel je še svojcem hr/.ojaviti naj pridejo v bolnico v Maribor, kjer je v nedeljo zjutraj umrl. Morilec Schonvvetter odpeljal se je bil z vlakom v Gradec, kjer so na takoj prijeli in od-peljali v Maribor. V bolnici konfrontovali so ga z Barbarieem. ki ga je še spoznal kot svojega morilca. Schonvvetter priznal je svoje zlodejstvo. Telegrami ,.Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. aprila. Bivši dalmatinski poslanec, senatski predsednik Lapenna, umrl je danes. Berolin 6- aprila. V krogih sicer dobro poučenih prodira mnenje, da mej narodni položaj postaja resnuji. London 6. aprila. Tukajšnji listi javljajo, da je obnovitev trojno zaveze gotova. Pogodba se pa z ozirom na Italijo ne bode objavila. Simla 6. aprila. Pod Mirniizaiscm ob reki Jud se je spuntal in napal angleške straže. Poslala so se podkrepljenja v Kohat. Dunaj 7. aprila. Generalni tajnik av-stro-ogerske banke, Leonimrdt, umrl. Berolin 7. aprila. „Nor llradeckega VSI st. 18, Laryngitis crouposa. 6. aprila: Aua Zatler, kuharica, 32 let, Kongresni trg št. 14, za jetiko. 7. aprila: Janez Urbaučič, branjevcev sin, 25 let, Rimska ceHta šr. 18, za vročinsko boleznijo. — Vtncenc Boroner, bivll finančni nadpazuik, 33 let, Kravja dubna St. 11, za kapjo. 6. aprila: Jane/: Goruiek, sodar, 49 let, Atrofia ce- robri. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje T barometra lem* _ „m peratura v mm. r 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 784*4 min. 788*6 mm. 784*4 mm. 3-4° C 18 4° C 7-0° C Ve- I trovi , Nebo Mo-krina v nun. brezv, si. zah. si. zah. megla jasno jasno 0-00 Srednja temperatura 7*9*, za 0 7° pod nonuaiom. £2\^x±@302ceL borza dno 7. aprila t. I. tlvvlrno telcjfn Papii uh rentu..... Srebrnu renta..... Zlata rente ...... 5°/0 »mrena renta . Akcije, narodne banko Kreditne nlv.ijn..... London ...... Srtdiro........ Napol......... 0, kr. oekiol .... Nenike inarke..... 4°/0 državne aredku iz I. IH54 DriaVue ireAke i/, i isrii (jgeruka alata renta 4'/« • Ogerska papirna rotita .riu/u . Dunava rug. srečke .">" „ . gld. Krr.ditno srečke...... Kudolfove Hicdko..... Akcije anglo-avstr. banke . , Trauiway-druAt. velj. 1 T«> gld. a. • pori fllo.) \ Ceraj — dlUltM 99 ir> - gld. 92 30 92 25 — 92 20 1 10 tiT H0-70 UH 85 — 101-75 987 — — 9H7- — 299 — n 29950 115*86 ■ 115 85 9 20 9 21 47 — •••47 56 B9*/i 5« 87", 950 gld. 181 k d. 75 kr. 100 , 180 K)4 . 05 . 101 , 15 , 100 gld. . listi . . 190 118 ] 70 j 100 gld. 187 ■ t 10 , 90 , 50 „ 120 . 168 , 50 , • • . • 216 Št. 3738. civ. ^ azglas. (266—2) Kralj, sodbeni stol v Zagrebu kot zapuščinsko oblastvo po umrlem nadškofu in kardinalu Josipu Mihalovio-u v Zagrebu naznanja, da se je, ustrezajo prošnji zapuščinskih interesentov, dovolila javna dražba v zapuščino spadajočega vina in namizne oprave ter so se določili v izvršilo dražbe sledeči naroki: Za prodajo 173 veder vina iz različnih let, brez posode, v graščini €*ra~ dec, dan 1£. aprila 1*5)1, ob 9. uri dopoludne. Za prodajo 500 veder vina iz različnih let v kleti nadškofijskega gradu v Za- grebu, dan 13. aprila 1*5)1, ob 5). url dopolnilne. Za prodajo 500 veder vina iz različnih let, brez posode, v gradil Vllgro-vec, dan 14. aprila 1*91, ob 9. utrl dopoludne. Za prodajo ostanka vina, preko 500 veder, iz različnih let, brez posode, v gradu Vug-rovec, dan 19. aprila 1*91, ob 9. uri dopoludne, a za prodajo ostanka vina, preko 500 veder, iz različnih let, brez posode, v nadškofijskem gradu v Zagrebu, dan S50. aprila 1*91, ob 9. uri do-poludne. Za prodajo namizne oprave in posodja iz pristnega srebra in iz kineškega srebra, dan SI. aprila 1*91, Ob 9. liri dopollldlie. v nadškofijskem gradu V Zagrebu, v I. nadstropji. Vino, namizna oprava in posodje prodalo se bode največ ponujajočemu za gotovo plačilo. V dan prodaje pripravljeno bode na dražbe mestu od 8. ure naprej vino za poskusu jo. Vino prodaja se po sodih, držečih 20 do 100 veder. Izdražitelj je dolžan, kupljeno vino tekom 14 dnij, računši od dražbenega dne, prevzeti in odpeljati. Namizna oprava iz pristnega srebra za 48 oseb in iz kineškega srebra za 18 oseb, prodala se bode v kasetah, ostala namizna oprava, žlice, vilice in noži, prodajali se bodo po dvanajst vkupe, posodje pa komad po komadu. Naznanja se nadalje, da je ta kralj, sođbeni stol dovolil javno dražbo, potom pismenih ponudeb, v Biškupljaku pri Zagrebu v koših hranjene koruze, katere je 2030 vaganov ali 933 meterstotov, in ki je še v storžih. Zapcčačene ponudbe, katerim je priložiti varščina v znesku 500 gld., in to v gotovini, v vrednostih papirjih po izročilnega dne kursu ali pa uložnih knjižicah tukajšnjih denarnih zavodov, uložiti so do dne 13. aprila 1*91, ob 9. uri dopoludne, pri tukajšnjega sodbenega stola uložnem zapisniku. V ponudbi povedati ima ponudnik izrecno ceno, po katerej želi kupiti koruzo in se ob jednem zavezati, da bode dal koruzo na svoje troške zdrobiti ter jo bode potem po meter-stotih prevzel v Biškup'jaku do dne 1. julija 1891, do prevzetja pa jo dal varovati po varo-valcu, kateri je ondu nastavljen po zapuščini. Izdražitelju da se na voljo, da prevzame kupljeno koruzo v manjših partijah, obvezan pa je, dotične kupne cene znesek uložiti pri tem sodišču. Pravočasno uložene ponudbe se bodo razpečatile v prisotnosti interesentov 13. dne* aprila 1891, ob 3. uri popoludne, pri tem sodbenem stolu v I. nadstopji, soba št. 28. Najugodnejša ponudba se bode vsprejela in varščina obdržala v sodnem varstvu, ostalim ponudnikom se pa bode varščina vrnila. Kupcu izročila se bode koruza v Biškupljaku. Zdražiteljeva varščina, ako je nemaren, služi kot poroštvo za vse troške, oziroma za škodo, katera utegne nastati zapuščini, ako bi se morala koruza prodati vnovič. L. S. dne" 30. marca 1891. V. Cuculić, 1. r. VIZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna". Št 2328. (277—2) Razglas prostovoljne dražbe. C. kr. okrajnG sodišče v Radovljici dovolilo je z odlokom z dne 29. marca 1891, št. 2328, prostovoljno javno dražbo Jerneju Ferlan-U iz Mlinov hiš. Štev. 7 lastnih posestev ulož. števila: 53, T>4 in 55 kat. občine Zeleče (Schalkendorf), obstoječih 1% lllse si. 7 ua Milnem pri Itlejskeni jezeru z gospodarskim poslopjem vred, potem iz ženilJisea. in sicer: velikega vrta pare. št. 851 v izmerji 459 □ sežnjev, njiv pare. št. 572, 1035, 177 in 407 v skupnem izmerji 2 oral 501 □ sežnjev, borštov pare. št. 1075/17 in 1075/64 davč. občino Selo z 1 oralom 355 D sežu j i in pašnika pare. št. 1076/7 iste davč. obč. z 1297 □ sežnji. Dražba vršila se bode dlie 13. aprila 1*91 do-poludue ob 5). uri v hiši št. 7 na Mlinem ter se bodo navedena posestva za ceno 2500 gld. izklicala. Dražbeni pogoji naznanili iu predložili se bodo kupcem na dan dražbe pred začetkom iste. V Radovljici, dne 2. aprila 1891. Ivan Plantan, c. kr. notar kot sodni komisar. Št. 6098. (280) v4i V zmialu deželnega zakona s 17. dno junija 1870, štev.£21 dež. zuk., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, kroščev in drugih škodljivih rn.rc.e8ov, naročam vnem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine Ljubljanske, da jim je do Id. aprila letos svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, sečf, lesene vrtne plotove in^hifine stene na vitih, na polji in na travnikih očistiti /apredenih gosenic, mrčesnih jajce in zapredkov (ličin), in sežgati ali knkor hi bodi pokončati nabrana gosem'-na gnesda in jajca. Prav tako je uouenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, gimovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro niogočt'. a najdalje