(Ne)zaupnica predsedniku in izvršnemu svetu?
Iz sicer obsežnega in pomembnega dnevnega reda na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Moziije je (ne)pričakovano izstopila zlasti ena točka. Gre namreč za »promet in olastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov ter sečnjo v gozdovih v družbeni lasti«. Razprava je bila dovolj vroča inje dobila še dodatek. Gre seveda za »priporočilo« republiške vlade in njenega ministra, ki sta po mnenju članov zlorabila svoja pooblastila. To priporočilo ni namreč nič drugega kot (ukinjeni) moratorij, celo strožje j Člani izvršnega sveta so menili, da gozdno gospodarstvo tega priporočila naj ne bi spoštovalo, saj je že brez njega v dovolj velikih težavah. Le na kratko. Zaradi prepolovljenega obsega proizvodnje je v stečajnem postopku tozd Luče, tokov že zdavnaj ni več, na poti je nova organiziranost gozdnih uprav, gozdarji pa želijo obdržati vsaj tozda v Gornjem Gradu in Šoštanju. Gozdarji so ob tem poudarili, da ne želijo novih zapletov in zato ne bodo sekali v kmečkih gozdovih (ki čakajo na vrnitev), bodo pa sekali v škofijskih gozdovih, pa v gozdovih pašnih in vaških skupnosti. Izvršni svet takšno odločitev gozdarjev podpira, seveda pa je nujna natančna evidenca, ki pa jo gozdarji že izvajajo.
Tu sedaj prihaja dodatek k točki. Dodal ga je predsednik izvršnega sveta Alfred Božič. Ob kršitvi moratorija (sklep je ob poplavah sprejel izvršni svet) mu liberalna stranka občine očita še drugi izvirni greh, to je vmešavanje v kadrovske zadeve Elkroja, v zvezi s tem pa postavlja vprašanje (ne)zaupnice. Zato je predsednik terjal od vsakega člana izvršnega sveta, da o tem pove svoje stališče, sam pa je pojasnil, da se je v reševanje kadrovskih zadev v El-kroju vključil osebno, ne kot predsednik izvršnega sveta. Pomagal je zaradi povabila iz Elkroja, končne sklepe pa je sprejel delavski svet. Beseda je tekla tudi o umazanih podtikanjih in nizkih udarcih v nekaterih sredstvih obveščanja. Člani so se odločili, da na vse te umazanije ne bodo odgovarjali, ker niso vredne vloge izvršnega sveta, na podtikanja in izsiljevanje po časopisih pa bodo dali primeren in tehten odgovor. Naslednja pereča zadeva je bila delitev pomoči obrtnikom po poplavah. Predsednik je posebej poudaril, da pri tem ni nejasnosti, saj so bila merila za vse enaka, vsi
računi in dokumentacija pa so jasen dokaz za to. Edini obrtnik, ki se s tem ne strinja, pač ne pomeni, da gre za spor med vsemi obrtniki in vlado, temveč le za spor med njim in vlado.
Po vsem so se člani izvršnega sveta SO Mozirje zedinili, da naj predsednik na prihodnjem zasedanju zborov SO Mozirje poslancem te zadeve (zlasti v zvezi z El-krojem) pojasni, zatem pa terja glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu, ne le predsedniku osebno.
Dodajmo še to. Ker se na veliko govori, da obrtniki rušijo občinsko oblast, smo za mnenje povprašali predsednika izvršilne-
fa odbora obrtnega združenja lermana Remica, ki je posebej poudaril:
»Takoj sem opozoril, da bo zbiranje in razdeljevanje pomoči najtežja naloga združenja v petnajstih letih. In imel sem prav. Takoj so se pričela podtikanja pa govorice in pisanja. Ob slednjem me najbolj moti to, da naj bi »obrtniki rušili občinsko oblast«.
Ostro protestiram, saj vsi vemo, da to počenja le skupina obrtnikov. Ti rušijo občinsko oblast, imajo pa se za obrtniško stranko.
Jasno smo povedali, da je združevanje stanovska organizacija, ki se v politiko ne bo vtikala. Seveda nimamo nič proti, če se obrtniki organizirajo v stranko in pomagajo nam vsem, so naša podaljšana roka pri odločanju v skupščinah, smo pa proti, da uveljavljajo svoje ozke interese in rušijo našo stanovsko organizacijo. Delno smo krivi tudi sami, saj se pred volitvami nismo pravočasno povezali in izvolili poslancev, ki bi odgo-vaijali nam, so pa to storili Kranjčani, ki rušijo našo stanovsko organiziranost in jim je to uspelo tudi v naši občini. To je torej jasno, naj bo konec vseh teh namigovanj in podtikanj. Glede dela »naših« poslancev imamo dovolj točne podatke, zlasti glede najbolj občutljivega področja, to je novi davčni sistem. Najbolj poklicani se v razpravo sploh niso vključili, gre pa za naš obstoj. Tudi v »Savinjskih novicah« in drugod omenjeni »stari botri« si nimamo kaj očitati. Borbo za napredek obrti in podjetništva in s tem vse družbe smo zagovarjali pred petnajst letijo zagovarjamo še danes in jo še bomo.«
J. P.
Beseda urednika
Bomo kar naravnost zapisali — zaenkrat smo zelo zadovoljni z vašim naročanjem na Savinjske novice. Vaš urednik je pred dnevi pregledoval Guinnessovo knjigo rekordov in se mimogrede usta vil pod rubriko »časopisi«. V njejje zapisano, da ima svetovni rekord po branosti škotski časopis Sundaj Post, ki ga bere 61% prebivalcev, starejših od 15 let. Če bo šlo naročanje na Savinjske novice s takšnim tempom naprej, se kaj lahko zgodi, da se bomo temu rekordu nevarno približali. Sicer pa —zakaj pa ne bi bila tudi naša občina s takšnim rekordom udeležena v tej znameniti knjigi
Vfebruarju smo pričeli z vnašanjem naročnikov v računalnik. To je obsežno delo, vendar ga moramo končati do izida marčevske številke, na kateri naj bi bilo prvič nalepljeno posamezno ime naročnika.
RAJKO PINTAR







t w
Ledeni slapovi pred Logarsko dolino
- :
Lastniki gozdov — pozor!
Zaradi mnogih telefonskih pozivov, kot posledica likvidacije TOK gozdarstva Nazarje in Šoštanj, ter vsled tega nastalih vprašanj, želja in zlasti potreb po od-kazovanju gozdnega drevja, vas v naslednjem obveščamo:
Z namenom, da bi vzpostavili v upravljanju z gozdovi nujno potrebne normalne razmere, smo v Gozdnem gospodarstvu Nazarje na podlagi naloga in temeljne finančne pomoči Republiškega sekretariata za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ponovno vzpostavili delovanje strokovne gozdarske službe na celotnem g. g. območju Nazarje.
Glede na to, da republiška skupščina Slovenije še ni sprejemala novega zakona o gozdovih, je obnovljena gozdarska služba v našem območju vzpostavljena v obsegu in v duhu pričakovane, spremenjene bodoče organiziranosti gozdarstva v Sloveniji. Na takih osnovah je obnovljena gozdarska služba organiziranav kot povsem samostojna OBMOČNA GOZDNA UPRAVA NAZARJE, četudi še vedno v okviru GG Nazarje, ker zaradi dosedanjega zakona o gozdovih Gozdna gospodarstva še vedno obstajajo z obveznostmi gospodarjenja z gozdovi.
OBMOČNA GOZDNA UPRAVA NAZARJE je zato začasno organizirana pri GG Nazarje kot samostojen sektor, s
statutom samostojnega financiranja in neodvisnega, odgovornega strokovnega upravljalca in načrtovalca v vseh gozdovih gozdnogospodarskega območja Nazarje, neglede na lastništvo.
Sedež OBMOČNE GOZDNE UPRAVE NAZARJE je v NAZARJAH, v prostorih Gozdnega gospodarstva, telefon (h.c.) 831-931, int. 274 ali 831-956.
V območju je organiziranih pet (5) Gozdnih uprav, ki imajo izključno strokovno svetovalno-nad-zomo funkcijo, in sicer:
Gozdna uprava Luče telefon 063 844-003 Gozdna uprava Ljubno telefon 063 841-005 Gozdna uprava Gornji grad telefon 063 842-022 Gozdna uprava Nazarje telefon 063 831-957 Gozdna uprava Šoštanj telefon 063 881-350
NALOGA strokovne gozdarske službe je v skrbi za ohranitev in razvoj gozdov, zato vam bomo,
Bomo spadali pod velenjsko regijo?
Eno izmed najbolj zanimivih vprašanj, na katero bo odgovorila nova slovenska ustava (katero naj bi sprejeli do poletja), je bodoča upravna organiziranost. Gre za to, ali bodo meje občin ostale takšne, kot so sedaj, ali bodo občine manjše, ali pa se bo morda našla še kakšna druga rešitev. Tudi v naši občini krožijo najrazličnejše variante (vse so seveda nepotrjene) o številu bodočih občin na območju sedanje občine. V naši občini je kar precej ljudi, ki se ogrevajo za manjše občine. To utemeljujejo s trditvijo, da bi bila učinkovitost reševanja posameznih problemov (posebno komunalnih) veliko večja, kot je sedaj. V tem se prav gotovo ne motijo, jasno pa je, da bi bilo treba prej povečati zanimanje za delo lokalni upravi, ki v zadnjem času izrazito
spoštovani lastniki gozdov in občani, v vašem interesu in sodelovanju zagotovili strokoven pristop ter načrtovano delo v vaših gozdovih.
Pričakujemo medsebojno ra-, zumevanje in sodelovanje v korist gozdov in vseh nas.
OBMOČNA GOZDNA UPRAVA pri GG NAZARJE
Zanimivo pri tem je, da je veliko razmišljanj tudi o formiranju nekakšnih regijskih državnih uprav. V tem prednjačijo Velenjčani, ki imajo že čisto resne načte za razgovore z občinami Moziije, Žalec in Slovenj Gradec. Po njihovi varianti naj bi bilo Velenje regijsko središče, saj kot pravijo, imajo že danes pogoje za sedež nekaterih državnih institucij na regionalni ravni. Pri tem pa zagotavljajo, da se bodo v pogovore s sosednjimi občinami spustili le, če bodo le-te izkazale zanimanje za povezovanje v bodočo regijo.	R. p.
Praznik
prosvetnih delavcev
Letošnji dan prosvetnih delavcev, ki je bil že dvanajsti po vrsti, so pro-svetaiji obeležili v Gornjem Gradu. Tudi tokrat je bilo njihovo srečanje posvečeno kombinaciji slavnostnega vzdušja, izobraževanja in tudi zabave. Njihov dan so posvetili tudi številni visoki gostje, med njimi tudi republiški minister za šolstvo dr. Peter Vencelj, ki je učiteljem in vzgojiteljem predstavil vizijo slovenskega šolstva v naslednjih letih. Ta doživlja korenite spremembe, saj v šolstvo vnaša veliko več tekmovalnosti in s tem tudi dosti večje zahteve. V uvodnem deluje spregovoril tudi predsednik občinskega izvršnega sveta mag. Alfred Božič, ki je prikazal nič kaj obetavno sliko občinskega gospodarstva.
V najslavnostnejšem deluje dr. Peter Vencelj podelil letošnje Šilihove plakete tistim prosvetnim delavcem, ki so se pri svojem delu še posebej izkazali in dosegli nadpoprečne rezultate pri izobraževanju in vzgoji mladih ljudi. Letos sojih prejeli: Marija Breznik in Marija Venek iz mozirske osnovne šole, Jelka Marovt z Ljubnega, Helena Zbašnik-Herle iz OŠ Blaža Arniča Luče, Sašo Šterbenk in Vida Cajner iz OŠ Franc Kocbek Gornji grad ter Jožica Podhojnik iz VVO Moziije.
Organizatorji so letos imeli še posebno srečo s kulturnim programom, saj sta številne poslušalce Silvester Mihelčič na elektronski harmoniki in dramski igralec Ivo Ban resnično navdušila.	r p
SN objavljajo	Stran
(Ne)zaupnica predsedniku in izvršnemu svetu Bo prišlo do glasovanja?	X
Olajšave za »čimplitvejše« seganje v žep Koristno navodilo za davkoplačevalce	2
Razprave o bodočnosti naše doline	_
Cvet slovenskih strokovnjakov v občini	O
Mozirski pustti 00 let	.
Častitljiva starost	4-
Še kar naprej neizkoriščen raj Logarska dolina pozimi	O
Smučarsko-planinski tečaj na Menini Zanimivi dnevi smučarjev planincev	/
Cerkvica na Medvedjaku
Načrte je preprečila vojna	O
Olajšave za »čimplitvejše« seganje v žep
Ob zasilnem mostu čez Savinjo v Trbižu že raste nov most.
Sprememba v imenu stranke
Ker je v zvezi s preimenovanjem odnosno dopolnilnim imenom SKZ v SKZ-LS med ljudmi nekaj nejasnosti in ker nekateri, ki kmečki zvezi niso naklonjeni, vnašajo še dodatno zmedo, zato se mi zdi prav, da se pove sledeče: SKZ je na občnem zboru dne 8. 12. 1990 sprejela pobudo za dopolnitev imena tako, da se sedaj imenje SKZ-LS. Od 190 delegatov jih je 163 glasovalo za dopolnitev imena. Za spremembo imena so se odločili iz tehtnih in vsebinskih razlogov, in sicer: SKZ ni in ne sme biti samo neko stanovsko združenje, ampak je ena od strank na slovenskem, torej politični subjekt, ki uresničuje zastavljene cilje, tako glede pogojev za večjo uspešnost kmečkega življa, kakor tudi celotne slovenske družbe. Zato je prav, da ima tudi temu primerno ime SKZ-LS. Že na volitvah je dobila več kot pa je kmečkega življa, kar pomeni, da
je že prej bila v nekem smislu ljudska stranka, ker ji zaupajo tudi drugi. Prepričan sem, daje sedaj samo še pridobila, tako na vsebini, kot po številu, ker se ne zapira sama vase in ne postavlja pregrad, temveč želi sodelovati z vsemi, ki čutijo s kmečkim slojem — ali kot pravi pesnik: »Z vsemi, ki dobro v srcu mislijo«.
Pred božičem je SKZ-LS začela izdajati tudi svoj časopis »Slovenske brazde«. To je vsekakor velika pridobitev za stranko, oziroma za člane, ki ji pripadamo.
Časopis se ukvaija s kmetijsko problematiko, pa tudi s politiko, kolikor sevta kmetijstva in nas vseh tiče. Časopis poroča po resnici, pa naj bo že ta spodbudna ali tragična, medtem, ko se za nekatere druge časopise žal to ne da trditi. Časopis »Slovenske brazde« vsakomur priporočamo.
Ivan Glušič
Vmesno poročilo o prejeti pomoči za poplavljence v KS Ljubno
Po evidenci, ki jo vodimo na krajevni skupnosti, je bilo do 30. L 1991 razdeljeno med prizadete družine v novembrskih poplavah
11.755.231,00	din pomoči. Najmanjša prejeta denarna pomoč, ki jo je posamezna družina prejela, znaša 2.000,00 din, največja pa 997.500,00 din. Ocenjujemo pa, da nimamo evidentirane okoli 20% pomoči, ki so jo nekatere prizadete družine prejele direktno. Zaradi direktnega nudenja pomoči posameznim družinam, ocenjujemo, da je okoli 30 družin prejelo večjo pomoč, kot je bila ocenjena škoda po poplavah. V
gornjo številko ni vključena ozimnica, ki jo je prejelo okoli 160 družin in stanovanjski objekti, ki so bili sanirani s pomočjo krajevne skupnosti, ter tiste hiše, katere gradijo podjetja. Denarna pomoč je do posameznikov prihajala po več kanalih, kar pa je tudi vzrok, da so nekateri posamezniki prejeli več denarne pomoči, kot je bila ocenjena škoda. Kot je razvidno na spodnji razpredelnici, je komisija, kije bila na krajevni skupnosti ustanovljena za delitev finančne pomoči imela vpliv le pri delitvi 3,3% razdeljene pomoči.
Štefan Matjaž
Po naši evidenci razdeljena pomoč med poplavljene družine:
	din
1. Karitas	3.612.000,00
2. Zgornjesavinjska kmet. zadruga	3.158.500,00
3. Obrtna zadruga Mozirje	1.402.050,00
5. Druga nakazila	967.486,00
4. Slovenska kmečka zveza	1.153.525,00
6. Komisija pri krajevni skupnosti	398.585,00
7. Delovne organizacije	326.135,00
9. Cerkev	285.000,00
10. Nedeljski dnevnik	144.750,00
8. Rdeči križ	307.200,00
Skupno razdeljeno do 30. 1. 1991 po evidenci krajevne skupnosti	11.755.231,00
V januarski številki »Savinjskih novic« je bil podan globalen vpogled v novosprejet davčni sistem v Republiki Sloveniji s prvimi ocenami obdavčitve, katerim bodo podlegli krajani. Med najštevilnejšimi vprašanji, naslovljenimi na Upravo za družbene prihodke, je poglavje olajšav pri poračunu vseh predpisanih letnih prihodkov oz. dohodkov ali kakor davkarji imenujemo zmanjšanje osnov za dohodnino. Le-te so določene v 15. točkah 7. člena Zakona o dohodnini (Ur. 1. RS, št. 48/90). Ker razen izjem tudi sami še nismo dobili posameznih tolmačenj glede citiranih olajšav, jih v nadaljevanju navajamo, kot jih določa zakon:
1.	Znesek sredstev, vloženih v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev pri izdajatelju vrednostnega papirja
2.	Znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti (op. UDP: v bistvu gre za razliko med celotnim zneskom za citirane namene in oljašavo, kije bila upoštevana pri davku iz dejavnosti, kot enem izmed virov dohodnine)
3.	Reinvestirani del dobička od dolgoročnega vrednostnega papirja
4.	Znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih
5.	Znesek sredstev, vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanja z energijo
6.	Sredstva, kijih imetnik kulturnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine, v sporazumu, sklenjenim z imetnikom spomenika soglaša
7.	Znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje (op. UDP: Zavezanec, ki uveljavlja zmanjšanje dohodnine, mora vsa vložena sredstva posebej izkazati in dokazati z dokumenti. V od-mernem postopku se presoja utemeljenost zahtevka zavezanca, zato mora dokumentacija, ki jo zavezanec predloži, vsebovati tiste podatke, ki presojo omogočajo. Ker zakon ne predpisuje oblike dokumentacije, je možno dokazovati nakup zdravil tudi z odrezkom blagajniškega traku, ki pa mora vsebovati ime kupca, navedbo, daje bilo zdravilo kupljeno, plačani znesek ter datum nakupa. Odrezek blagajniškega traku običajno navedbe kupca in označbe blaga ne vsebuje, zato bi
bilo potrebno ta dva podatka naknadno vpisati na hrbtno stran odrezka in ju potrditi s pečatom lekarne ter podpisom uslužbenca.)
8.	Znesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, za izpopolnjevanje izobrazbe ter za pridobivanje novih znanj.
9.	Znesek sredstev, namenjen za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte s področja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti ipl.). Če davčni organ dvomi, da gre za sredstva, namenjena znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ.
10.	Znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del.
Če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ.
11.	Plačane članarine političnim strankam in sindikatom.
12.	Plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam.
13.	Plačane zneske samoprispevka.
14.	Letni poprečni osebni dohodek zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
15.	8% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnine odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti.
Kljub širokemu obsegu možnosti za zmanjšanje osnove za dohodnino, pa je potrebno obvestiti na naslednje nujno dejstvo:
Celotno zmanjšanje za citirane namene ne more presegati 10% osnove za dohodnino, razen zmanjšanja po 13., 14. in 15. točki, ki se prizna v absolutnem znesku. Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti.
Veliko vprašanj se nanaša tudi na poglavje posebnih olajšav za zavezance, ki vzdržujejo družinske člane, zato bomo o tem krajane več seznanili prihodnjič, kakor tudi o nekaterih spremembah občinskega Odloka o davkih občanov, kije trenutno v občinski skupščinski proceduri.
Uprava za družbene prihodke Mozirje
Prvič nadomestilo za opremo
Svoje humano poslanstvo so kot gasilci na vseh ogroženih področjih, vedno ob lanskih poplavah potrdili seveda še najbolj v Zgornji Savinjski
Tudi veterinarji so prejeli novo vozilo. Listino je sprejel mag. Jože Mermal.
dolini. Bili so prvi, ki so po vseh krajih takoj priskočili na pomoč in pomagali ljudem v najtežjih trenutkih, čeprav je bila žal narava v tem primeru veliko premočna. Tudi v vseh naslednjih dneh in tednih so gasilci dobesedno garali in bili v pomoč prebivalcem, pri vseh teh naporih pa je seveda veliko škode utrpela njihova oprema. Kot že tolikokrat, se je tudi tokrat izkazala solidarnost, na vso srečo prvič doslej v obliki nadomestila poškodovane ali uničene opreme.
V nazarskem delavskem domu so predstavniki republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, kamor sodita republiški štab za civilno zaščito in republiška uprava za požarno varnost, predstavnikom 15 gasilskih društev mozirske občine izročili za 2 milijona dinarjev opreme. Uvodoma je vsem gasilcem izrekel vse priznanje
poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj, namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Jelko Kacin je spregovoril o pomenu te pomoči in o izgrajevanju posebnega sistema zaščite in reševanja, ki bo zagotovil sredstva in opremo za primerno zaščito ljudi ob podobnih nesrečah, obenem pa v imenu republiškega izvršnega sveta zagotovil, da na pomoč po poplavah niso pozabili.
To je bila prva pošiljka pomoči gasilcem mozirske občine, ki so škodo na opremi in domovih ocenili na 3,5 milijona dinarjev. Tokrat so prejeli 150 delovnih oblek, po 90 tlačnih cevi B in C, 20 mobilnih radijskih postaj, 17 kompletnih radijskih ročnih postaj in tri terenska gasilska vozila, terensko vozilo pa je mesto Maribor podelilo tudi mozirskim veterinarjem.
Naši teritorialci so usposobljeni tudi za boj v težkih okoliščinah.
KajbozZRVS?
Zveza rezervnih vojaških starešin je ena tistih organizacij, o kateri po volitvah skorajda ni več čuti. Pred tem pa je bila to dokaj aktivna organizacija, ki je letno organizirala več strokovnih predavanj, enkrat na leto pa so organizirali tudi orientacijski pohod, kjer so na terenu obdelali teme, ki sojih čez leto obdelovali v predavalnicah. Zato ni čudno, da pre-nekateri člani celo mislijo, da je organizacija razpuščena. To sicer ni res, res pa je, daje organizacija potrebna temeljite prenove, ki bo v skladu z zasnovo slovenske nacionalne varnosti. Zveza rezerv^ nih vojaških starešin bo odslej predvsem stanovska organizacija, ki naj bi v bodoče povezovala vojaške starešine na prostovoljni podlagi. Doslej je rezervne starešine k združevanju prisiljeval zakon.
Kot že rečeno, nova vloga organizacije bo pogojena z zasnovo slovenske nacionalne varnosti, ki se v tem času pripravlja. Dobro bi
bilo, da bi se tudi člani te organizacije vključevali v oblikovanje zasnove slovenske nacionalne varnosti in s tem sooblikovali obrambni koncept suverene in samostojne slovenske države.
V zadnjem času je mogoče zaslediti tudi najrazličnejše razprave o demilitarizaciji Slovenije. V polemikah se na zunaj kaže, kot da gre za konflikt med dvema opcijama — med tisto, ki se zavzema za slovensko vojsko in med tisto, ki propagira demilitarizacijo. V bistvu pa gre za vprašanje, ali bo Slovenija kot samostojna in suverena država skrbela tudi za svojo nacionalno varnost in kako. Razmere ne dopuščajo, da bi se Slovenija, poleg ekonomskega in socialnega, lahko odpovedala vojaškemu načinu zagotavljanja nacionalne varnosti. Ta sicer ne sme biti prevladujoč v družbi, vendar pa se mu danes ne smemo in ne moremo odpovedati.
V.	V.
Solidarnost med borci
Prvi november je bil za prebivalce naše občine, Zgornje Savinjske doline črn dan. Že ves teden pred tem je neprekinjeno deževalo. V noči na 1. november pa je nastala taka katastrofa, saj se je menda odprlo nebo in zemlja in izbruhala vso vodo nad našimi planinami. Najmanjši potočki so postali razdiralni hudourniki.
Posledice te elementarne ujme je videla vsa Slovenija. Vse je bilo čustveno prizadeto. Prizadeti pa so bili tudi vsi tisti borci, ki so med NOB večkrat bili pri nas v Zgornje Savinjski dolini, saj je bila naša dolina zibelka narodno osvobodilnega gibanja na slovenskem. O gostoljubnosti takratnih ljudi pa naj povedo drugi. Tako je borec Bračičeve brigade Milan Cernčec iz Ljubljane napisal tole že nekaj dni po nesreči:
»V Jeseni 1944 sem bil borec v Bračičevi brigadi in takrat sodo-življal s prebivalci Zgornje Savinjske doline borbe za osvoboditev našega naroda in naše zemlje. Takrat sem bil deležen tudi pomoči, ki sojo nam borcem nudili prebivalci vaše doline.
Če lahko danes, kot upokojenec izrazim s priloženim zneskom svojo hvaležnost za pomoč, nudeno od prebivalcev v Zgornje Savinjski dolini v zadnjem letu vojne vsem nam, ki smo bili takrat tam, vas prosim, da predate po vaši oceni priloženi denar najbolj potrebni družini, ki je bila prizadeta v teh dnevih poplav.
Prejmite vi in vsi v dolini prijateljske pozdrave od nekdanjega
vašega »vojnega« tovariša v krvavem letu 1944.«
Med NOB, posebno v letu 1944, je preživelo vojno pri nas veliko borcev in drugih ljudi iz revirskih občin. Občinski odbori ZZB NOV Hrastnik, Trbovlje in Zagorje so se ob naši nesreči tega spomnili in organizirali med borci zbiranje denarne pomoči. Akcija pri njih je dobro uspela, saj je bilo zbrano v občini Hrastnik
70.000,	—din, Trbovlje 80.000,— din in Zagoije 50.000,— din, skupaj torej 200.000,00 dinarjev. Ta zbrani denar so predstavniki zgoraj navedenih občinskih odborov ZZB NOV prinesli in na naš predlog razdelili med 20 najbolj prizadetih borcev.
Nepričakovano so se javili tudi borci iz občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. Prinesli so nekaj nad
30.000,	— dinarjev in prav tako na naš predlog nesli pomoč na dom oškodovancem.
Iz navedenega je videti, da se borci spominjajo svojega medvojnega bivanja v Zgornje Savinjski dolini. Obenem pa je očuvana solidarnost in medsebojna pomoč in to po 45 letih naše skupne borbe proti fašizmu.
V imenu vseh prejemnikov denarne pomoči, ki so jo prejeli od svojih nekdanjih soborcev in tudi v imenu Občinskega odbora ZZB NOV Mozirje se vsem darovalcem in vodstvom OO ZZB NOV iskreno zahvaljujemo.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV MOZIRJE
Predsednik GD Ljubno Paul Orešnik uradno sprejema novo terensko vozilo.
Obrtne zdrahe (drugič)
Izjava za javnost
Glede na članke, ki so se pojavili v različnih lokalnih čašapis-nih v zvezi s cenitvami ob poplavi, kije prizadela mozirsko občino in v zvezi z odpiranjem podružnice Slovenske hranilnice in posojilnice v Nazarjah in v katerih sem bil osebno napaden, bi rad v pričujočem članku podal pojasnilo in s tem tudi ustavil vse nadaljnje polemike.
Izvršni svet občine Mozirje je postavil komisijo za cenitev škode glede na navodila, ki so z zakonom in družbenimi dogovori predvidena za elementarne nesreče. Takšna komisija je ocenila tudi škodo, ki je nastala v moji obratovalnici. V komisiji je bil od strokovnjakov postavljen samo cenilec gradbene stroke. Po moji laični oceni je bila pričujoča cenitev absolutno prenizka glede na dejansko škodo, zato sem na lastne stroške pritegnil k ocenitvi cenilca ožjega strokovnega profila. Cenilca sta opravila svoje delo in pri ugotavljanju škode prišla do nekajkrat višjega zneska kot komisija, postavljena s strani Izvršnega sveta in obrtnega združenja. Ko sem prišel do tako zbranih podatkov, sem urgiral pri Izvršnem svetu, vendar ni bilo s strani Izvršnega sveta nobenega odziva. Tako sem sedaj prisiljen preko svojega zastopnika zahtevati uradno ponovno oceno škode v poplavi.
Pri tem bi rad poudaril, da iz navodila o enotni metodologiji za ocenitev škode, ki sojo povzročile elementarne nesreče natančno izhaja, da mprajo biti za cenitve postavljeni najožji specialisti, kar pa v primeru komisije, postavljene s strani Izvršnega sveta in Obrtnega združenja Mozirje ni bilo tako.
Glede na sredstva, ki sem jih sam prejel in iz člankov v lokalnem časopisju mije razumeti, da so se solidarnostna sredstva obrtnikom dodeljevala iz dveh virov. Obrtno združenje Mozirje je dodeljevalo sredstva, ki so se zbirala od prostovoljnih prispevkov občanov in obrtnikov ter združenj širom Slovenije. Izvršni svet občine Mozirje pa je dodeljeval sredstva solidarnosti iz rezerv. Pri tem ne morem razumeti mešanja dela tako enih kot drugih, saj je bilo s tem poteptano načelo enakosti, kajti sredstva, ki so bila zbrana na računu Obrtnega združenja so se dodeljevala brez strokovno ocenjene višine škode, kajti iz članka,
objavljenega v Novi dobi izhaja, da je Izvršni svet sam prevzel reševanje škodnih primerov le za najbolj prizadete obrtnike.
Po mojem trdnem prepričanju bi bilo potrebno doseči popolnoma avtonomno dodeljevanje pomoči s strani Izvršnega sveta in s strani Obrtnega združenja ter da bi oba subjekta nato glede na kriterije razdeljevala sredstva po dejanskih škodah. Tako pa je prišlo do vmešavanja v razdeljevanju pomoči in se je s tem ustvaril dvom v pravičnost razdeljevanja sredstev. Zato predlagam vsem razdeljevalcem pomoči, da v sredstvih javnega obveščanja objavijo poročilo o svojem delu skupaj z višinami izplačanih škod za vse oškodovance, ter tako odstranijo dvome o raznih kuhinjah pri dodeljevanju pomoči.
V člankih, v katerih sem bil osebno napaden, so se tudi pojavile govorice, da sem skušal preusmeriti sredstva, ki so bila namenjena za pomoč poplavljencem za ureditev Slovenske hranilnice in posojilnice. Kot prvo bi poudaril, da gre za lažna in zlonamerna podtikanja, s katerimi skušajo nekateri obrtniki — zasebniki v Zgornji Savinjski dolini napadati in diskriminirati mene osebno kot poslanca ter vnesti razdor v politično življenje mozirske občine.
Kot drugo pa bi pojasnil, da obstajajo interesi Slovenske posojilnice in hranilnice, da širi svojo dejavnost tudi na področju Zgornje Savinjske doline. To bi gotovo bilo koristno za naše okolje, še posebej za obrtnike in podjetnike. Vendar pa takšna podtikanja zmanjšujejo voljo in poslovni interes pričujoče banke o vlaganju na našem področju. Zato bi rad vse zlonamemeže opozoril, da s takšnimi podtikanji samo omejujejo možnost naše družbe, da se čimprej izvleče iz težav, kajti takšna hranilnica in posojilnica je gotovo eden izmed korakov k oživitvi obrtništva ter ostalega gospodarskega življenja v naši dolini.
Z željo, da se polemika glede moje osebnosti v zvezi s poplavami in odpiranjem podružnice ustavi, končujem pričujoči članek obenem pa opozarjam vse tiste, ki so se lotevali gornje problematike z zlonamernostjo, da obstajajo tudi sredstva pravne države, ki bodo ustavila njihovo delovanje.
IVAN KREFL, dipl. ing.
Pismo Obrtnega združenja Mozirje
Te dni seje na našem uredništvu oglasil predsednik obrtnega združenja Mozirje in nam izročil naslednje pismo:
Obrtno združenje kot predstavnik obrtnikov v naši občini, si je vedno (po svojih močeh) prizadevalo izpolnjevati želje vseh obrtnikov. To pa seveda ni lahko, ko pa se brezpravno stanje iz dneva v dan veča. Pri nas so stvari še vedno postavljene na glavo, še vedno eksperimentiramo in nenehno spreminjamo zakone tako, da postaja vse večji nered. V kolikor nam drugi ne naredijo problemov, si jih naredimo pa sami. Lep dokaz zato je minula vodna ujma.
Tistega žalostnega dne smo ukrepali, kolikor je bilo vsled težkih razmer mogoče, sorazmerno hitro. Zelja je bila pomagati stanovskim kolegom, da bi sanirali delavnice, ki bi jim omogočale normalno delo in izpolnjevanje obveznosti do naročnikov, kupcev. Ne bom navajal, kaj vse smo storili, zavedam se, da še vedno premalo, da bi bili vsi do neke mere »zadovoljni«. Zavedamo se, da smo pri tem delali tudi napake, vendar je bilo vse to storjeno z eno samo željo, pomagati kar se da hitro in kolikor mogoče dobro. T oda tudi tokrat ni šlo in ne gre brez pripomb in spotikanj ob funk-
cionarje obrtnega združenja, ki so kljub svojim lastnim problemom in delu požrtvovalno priskočili na pomoč. Ne morem mimo tega, da ponovim besede, ki sem jih dejal nekaterim članom IO združenja, da je to v 15-tih letih obstoja združenja najtežja naloga in preiskušnja. Kaj kmalu smo tudi občutili vse to. Tudi danes, več kot tri mesece po nesreči ni konec raznih podtikanj, klevet in nesramnih natolcevanj. Čas bi bil, da se s tem konča in da ljudje, predvsem obrtniki spoznajo, da bi lahko bilo veliko slabše, kar zadeva višino pomoči, ko se nebi nekateri toliko angažirali. Sicer pa je znano, da je mnogo lažje delo nekoga kritizirati, kot pa sam dobro narediti.
Želim, da bi tisti, ki imajo toliko pripomb, prišli na Združenje, si ogledali tisto, kar jih v zvezi z »delitvijo pomoči poplavljenim« zanima, in tisto, kar bodo videli, verodostojno posredovali naprej, če jim manjka snovi za debate.
V kolikor pa to ne bo zadostovalo, obljubljamo, da si bodo »vsi« v naslednjih S. novicah lahko prebrali seznam vseh, ki so prejeli pomoč in koliko je le-te bilo.
Kako seje ta pomoč razdeljevala, pa je bilo moč prebrati že v prvi številki revije OBRTNIK.
Razprave o bodočnosti naše doline
Gozdarji že reorganizirajo svojo delovno organizacijo.
s
ä Skoncentriram proizvodnja s ' m enem mestu
\
s
\
%
O menjavi na krmilu El-kroja smo pisali že v prejšnji številki. Nova direktorica (pravzaprav v. d.) Marija Vrtačnik prve dni razumljivo ni bila pripravljena odgovaijati na vprašanja novinarjev. Po dobrem mesecu pa je situacija drugačna in Marija Vrtačnik je prijazno privolila v pogovor za bralce Savinjskih novic.
SN: Prejšnje vodstvo Elkro-ja je stavilo na konja, ki mu je ime Mustang. Kako pa je ime konju, na katerega stavite vi?
Vrtačnik: Na Mustanga prav gotovo ne, ker ugotavljam, daje ta program nemogoče realizirati. Že tretji dan, odkar sem v Elkroju, so me z vseh strani bombardirali z Mustangom, mi pa smo, kot že rečeno, ugotovili, daje program neuresničljiv in smo se s tem v bistvu temu programu odpovedali. Ali z drugimi besedami povedano — konj, na katerega stavimo je lastna kvalitetna proizvodnja. Se nekaj novosti je nova vodstvena
MARIJA VRTAČNIK
ekipa uvedla. Počasi se poslavljamo od kooperantskih organizacij v Odžaku Alibu-naiju in kot kaže v zadnjem času tudi od Šoštanja. Sicer pa nadaljnjo strategijo obstoja našega podjetja gradimo predvsem na proizvodnji kvalitetnih hlač, zato moramo v Nazarjah najti najbolj funkcionalno in racionalno pot To pomeni zaposliti kapacitete dveh izmen v Nazaijah. To pomeni tudi da s 1. aprilom prevzemamo tudi proizvodnjo iz Luč v Nazarje.
Poleg tega bomo zmanjšali število režijskih delavcev na razmerje ena proti štiri.
SN: Kaj praktično pomeni to razmerje?
Vrtačnik: Razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci je sedaj skoraj ena proti dva. Vendar je treba tu povedati, da imamo zelo močno proizvodno režijo.
SN: Katerim problemom je novo vodstvo posvečalo največ pozornosti v tem mesecu in pol dni?
Vrtačnik: Predvsem iščemo niti in poti med posameznimi fazami v celotni proiz-vodno-upravljalski verigi. Na tem segmentu je bilo izrazito neugodno stanje, saj je vsak del vlekel na svoj konec. Zato moramo ustvariti takšen El-kroj, ki bo predstavljal celoto. Dosedanji sistem vodenja je imel za posledico, da je bila firma neenotna, kar je imelo za posledico moteno poslovno funkcijo in končno tudi nekatere neracionalne poteze.
SN: So zaradi menjave vodstva ogrožene pogodbe s tujimi partnerji?
Vrtačnik: Nobenih težav ni. V teh dneh gremo v Nemčijo, kjer bomo podpisali polletno pogodbo z našim najmočnejšim partnerjem.
SN: V kolikšnem času se bo Elkroj postavil na svoje noge oz. ušel iz težav?
Vrtačnik: Letos to ne bo mogoče, ker so tudi v dolgoročnih pogodbah cene zacementirane. Boljših rezultatov se nadejamo naslednje leto.
SN: Vzroku visi razporoka s Šoštanjskim Elkrojem?
Vrtačnik: Problem odcepitve Šoštanjskega Elkroja se je okrepil v letošnjem januarju. Želijo pač poskušati s svojimi močmi. Naš delavski svet je sklenil, da jih s silo ne bomo zadrževali, da pa bodo prej morah Elkroju vrniti, kar je matična tovarna v njih vložila.
SN: Kako so delavci sprejeli novo vodstvo?
Vračnik Sama na to vprašanje zelo težko odgovorim, vendar pa imam občutek, ker sem dostikrat v proizvodnji, da med delavci ni sovražnosti in nasprotovanja do novega vodstva. Velikokrat mi ljudje celo pravijo, daje škoda, da ni to vodstvo že prej prišlo. To me prijetno preseneča, ker sem prepričana, daje tudi prejšnje vodstvo veliko storilo za razvoj Elkroja.
RAJKO PINTAR
5
I
I
f
I
Toliko doktoijev, magistrov in profesorjev se verjetno v naši dolini še ni zbralo na enem mestu, kot seje dogodilo, pred dnevi, ko seje preko šestdeset vrhunskih slovenskih strokovnjakov zbralo v Mozirju na posvetu, katerega cilj je bil izoblikovati smernice za urejanje prostora v Zgornji Savinjski dolini z vidika vodnega gospodarstva. Teze za razpravo, katere se je udeležil tudi slovenski minister za varstvo in urejanje okolja Miha Jazbinšek, je pripravil prof. mag. Peter Gabrijelčič, ki vodi posebno projektno skupino, ki bo bdela nad odpravljanjem posledic poplav. Bistvena vprašanja, na katera so odgovorili so bila:
1.	kateri so možni načini zadrževanja vodnega vala katastrofalne vrste na obravnavanem delu porečja Savinje, v odnosu do dolgoročnih razvojnih usmeritev občine Mo-ziije?
2.	kateri so možni načini varovanja avtentičnega ekološkega sistema in značilne krajinske slike območja Zgornje Savinjske doline ob sočasnih vodnogospodarskih in hidro-regulacijskih ureditvah?
3.	kateri so možni načini oblikovanja infrastrukturnih objektov cestnega omrežja, hidroregu-lacijskih ureditev in objektov za zavarovanje plazovitih terenov.
Posveta seje udeležil tudi gost iz Vidma v Italiji dr. mg. Roberto Faramitti, predsednik Združenja italijanskih hidrotehnikov, sekcija za Furlanijo Julijsko in Beneško krajino. Ta ugleden strokovnjak s številnimi praktičnimi izkušnjami je povedal, da si želi tesnejše povezave z našimi strokovnjaki in na ta način doprinesti k sanaciji nastalih razmer v naši dolini.
Udeleženci posveta so si zadali zelo težko dosegljiv cilj, saj so želeli dobiti tudi odgovor na vprašanje, kaj je v naši dolini potrebno postoriti takoj, tako rekoč na »silo« in kaj lahko s primernimi ukrepi preložimo na kasneje, ko bo že izdelana predstava v celoti. Prisotna je namreč nevarnost, da se skozi »solidarnostni voluntarizem« ponove stare napake, ko so se v naglici iskali predvsem kvantitativni rezultati, ki pa so se sčasoma pokazali kot neučinkoviti ali celo škodljivi. Prav zato je treba težiti k učinkoviti in vsestransko strokovni akciji in motivaciji vseh udeleženih strokovnih institucij za doseganje resnične kvalitete. Ta motivacija je v širšem slovenskem strokovnem prostoru prav gotovo dosežena, kar končno dokazuje tudi izredno številna udeležba strokovnjakov na tem posvetu. Strokovnjaki so najprej ugotovili, da bi bilo škode ob poplavah dosti manj, če bi v preteklih desetletjih večjo skrb posvečali urbanizaciji. Urejene urbanizacije nimajo niti velika mesta, kaj šele podeželje. Zelo poenostavljeno bi torej lahko rekli, da bi bilo škode dosti manj, če ne bi gradili na mestih, ki so skregana z vsako pametjo oz. logiko. Zato je treba takoj ugotoviti, katera so ta področja in na njih absolutno prepovedati vsakršno gradnjo, obstoječe objekte pa zavarovati — kjer je to sploh mogoče. To seveda spada v celovit ureditveni plan. Jasno je tudi, da bodo prve večje vode naredile še večjo škodo, če bodo projekti posamični. Izvajanje del bi moralo biti v skladu z bioritmom narave. Takšno delo pa bo zato trajalo 5 — 10 let. Ob tem pa so se strokovnjaki jasno zavedali, da se s takšnim načinom dela domačini verjetno ne bodo strinjali. Sicer pa seje razprava v veliki meri sukala okoli vprašanja, ali prepre-
čevati izjemno visoke vode z zadrževalniki ali ne. Gre za sistem zadrževalnikov, ki bi »kontrolirano« poplavljali posamezna območja naše doline. Ta varianta bi seveda naletela na odpor domačinov, poleg tega pa so ugotovili, da samo na ta način ne bi ničesar dosegli in bi bilo potrebno zadrževalnike kombinirati tudi z drugimi rešitvami. Posamezniki so tudi opozarjali, da bi s zadrževalniki skazili in uničili pokrajino, le-ti pa bi obdržali tudi ogromne količine proda in s tem naredili veliko škodo naslednjim genera-cijem. Poleg zadrževalnikov so predlagali še nekatere druge rešitve, kot na primer potravljanje, klasično regulacijo, ekološko regulacijo in planerske ukrepe, s katerimi bi žrtvovali posamezna področja.
Minister Jazbinšek je kar nekajkrat posegel v razpravo. Posebej je poudaril, da bomo kmalu prišli na sistem vodnih pravic, s čimer naj bi dosegli veliko višjo stopnjo urejanja vodotokov in s tem tudi večjo odgovornost. Po njegovem je bistvo problema v naši dolini v tem, da imajo vode premalo prostora. Tega bodo morale dobiti veliko več, zato bo marsikaj treba porušiti. Vendar pa — če strokovnjaki trdijo, daje z vsemi ukrepi mogoče zadržati samo 3% vode, potem ostaja delo samo urbanistom. To pa pomeni rušiti stavbe, kjer je nevarnost poplav oziroma narediti še kakšne varovalne nasipe. Iz tega lahko potegnemo sklep — poplave bodo na tem območju vedno, ostane nam le to, da zmanjšamo njihov učinek.
Strokovnjaki se seveda niso mogli ' ogniti razpravi o obnovi infrastrukturnih objektov. Pri tem je bila .posebej izpostavljena cesta Ljubno — Luče. Do poplave je bila obnova te ceste zelo nizko na prioritetnem redu. Zaradi poplav bi lahko cesta prišla v višji prioritetni razred (še posebej, če bi zagotovili posojilo mednarodne banke). Ob tem bo potrebno napraviti študijo upravičenosti. Če to poenostavimo — to pomeni, daje posojilo mogoče dobiti, če se po cesti vije dovolj številčen promet. Ti kriteriji so zelo strogi in cesta Ljubno — Luče zaenkrat ni dovolj obremenjena, da bi po teh kriterijih bila upravičena do takšnih sredstev. Vendar pa so strokovnjaki prepričani, da v konkretnem primeru ne bo prevelikih problemov, če bo pristop interdisciplinaren (istočasno urejanje vodotokov).
Beseda je tekla tudi o mostu na Ljubnem. Seveda se niso pogovarjali o podrobnostih, saj je bil krog ljudi dosti prevelik. Toda na tem primeru so nakazali, kako težavno je reševanje vse situacije. Po eni strani je izgradnja mostu zelo nujna, saj ima dolina dostop samo z ene strani, po drugi strani pa bi z neusklajeno akcijo med cestarji, vodarji, krajinarji in še kom, lahko naredili veliko škodo. Projekti za most in obvoznico so sicer narejeni, vendar niso prepričani, če so rešitve prave. Zato je minister Jazbinšek izjavil, da bi domačini morali razumeti, da bodo morda prišle nekatere rešitve kakšen mesec kasneje, vendar je to potrebno, da rešitve ne bi bile takšne, ki bi dolino prizadele. Po besedah ministra mora dolina ostati lepa, saj bo edino s sVojo lepoto ustvarjala dohodek.
Zanimivo pri vsem tem je, da so bili strokovnjaki tudi dokaj samokritični. Zato ni naletel na gluha ušesa poziv enega izmed njih, ki je dejal nekako takole: »Pred letom in polje vodna ujma prizadela južni del Slovenije. Tudi tam so bili vse mogoči strokovnjaki, pa je še danes stanje takšno, kot je bilo neposredno po ujmi. Upajmo, da bo tokrat v Zgornji Savinjski dolini drugače!«
To upamo tudi mi, ki v tej dolini živimo.
RAJKO PINTAR
GOST SA	VINJSKI NOVIC
Naša zaprisežena časopisna agencija je na straneh Pustnega kurirja leta 1989 poročala o pripravah na napeljavo kabelske televizije v Mozirju in že tudi predlagala uporabo gostilne Pod lipo za snemanjje aktualnih dnevnih novic. Leto kasneje je Mozirje resnično pridobilo prvo fazo svoje kabelske televizije, ki pa jo je nedavno vodna ujma še pred uradnim prevzemom močno načela in ji odrezala dobršen del njenih naročnikov. Prav tako še vedno ni pripravljen interni program, ki bi moral mozirske krajane obveščati o sprotnih zgodah in nezgodah. Da pa je tragika še večja, je domače silno ugledno exhotelsko podjetje med tem zaprlo tudi zgoraj imenovano gostilno Pod lipo, tako, da je upravljalcem kabelske televizije presahnil poglavitni vir informacij. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da tečejo pogovori za preselitev informacijskega centra z zasebnim bifejem pustne dobrotnice Urše, ni pa še znano, če bo obseg informacij lahko nadomestil prvotno izbrani center. Po zagotovilu demokratično izvoljenega predsednika odbora za regiranje dejavnosti kabelske televizije, gospoda Pravnikusa, bo sistem v celosti zaživel v najkrajšem času, predvidoma do Pepelnice leta 1999, kar zagotavlja gledalcem neslutene možnosti pridobivanja informacij iz prve roke.
* * *
Vodobrižno podjetje Nivo razpisuje natečaj za najboljšo fotografijo spodjedene škarpe, podrtega jezu ali odtrganega mostu, s katerim bodo poznim rodovom ohranili spomin na uničujočo vodno ujmo novembra lani. Rok za oddajo fotografij je oktober 1998, ker bodo po tem roku začeli s sanacijo škode. Ker je rok iz razumljivih vzrokov zelo kratek, poziva razpisnik natečaja vse amaterske in profesionalne fotografe pod šifro: Hiti počasi!
* * *
Pozivamo vse amaterske in ostale fotografe, ki so fotografirali divjanje stihije 1. novembra lani, da pošljejo svoje fotografije na upravo Pusta Mozirskega, ker bo le ta poizkusil dokazati, da so vode naredile manjšo škodo kot odgovorni vodobrižni, urbanistični in ostali strokovnjaki.
* * *
ZBIRALCI LESA — Vse zasebne zbiralce lesa, ki so se prav posebno izkazali po umiku vode po novembrski poplavi, naproša Mozirska pustna uprava, da zbrani les dostavijo GLINU v Nazaije. Ukrep je smatrati kot prispevek Pusta Mozirskega za odpravo posledic škode po poplavi. Poštene zbiralce lesa bo uradni pustni fotograf slikal, njihova imena s prispevki pa bo objavil Pustni kurir v naslednji številki kod dokaz, da čez sedem let vse prav pride.
* * *
Uprava dilcarskega centra na Mozirski planini, obvešča eventualne potencialne obiskovalce in smučarje, da prog zaradi novembrskih poplav do nadaljnjega ne urejajo (štamfajo). Goste, ki bi se kljub obvestilu odločili za obisk hotela, naprošajo, da hrano in pijačo prinesejo s sabo, da ne bi slučajno zbudili osebja v poprazničnem spanju. Obveščajo tudi, da aventuelna prisotnost direktorja ni garancija za hitrejšo postrežbo.
* * *
NATEČAJ ZA NAČRTE — Pustna trrbani-stična uprava in TD Mozirje razpisujeta natečaj za izdelavo projektne dokumentacije za obnovo Mozirskih Kopelc. Natečaja se lahko udeleže vse pravne in fizične osebe, razen priznanih nestrokovnjakov Občinske urbanistične službe in nestrokovnjakov nestrokovnega vodobrižnega podjetja NIVO, ki je Kopelce enkrat že obnovilo tako, da so se spremenile v zdravilišče z blatno kopeljo (fango). Prijave z idejnimi projekti pošljite na upravo Pusta Mozirskega do pustnega torka leta 1999.
Mozirski pust — 100 let
Pustni običaji so po vsem svetu, predvsem pa v Evropi znani Razlika je seveda v načinu proslavljanja in prikazovanja prvobitnih navad Marsikje so na te pozabili in pustujejo dokaj razkošno in nadvse bučno.
V ndših krajih je pustne šege najbolj ohranilo podeželje. V mestih so se precej zgledovali po tujini in pojavili so se razni karnevali in podobne tekme v bogastvu.
Po vaseh so od nekdaj radi ohranjali stare običaje vseh vrst. Tu je pač treba upoštevati razmere, v katerih so kmečki ljudje donedavna živeli Kmetije so bile razpršene po hribovskih predelih daleč vsaksebi; bolje je bilo glede poseljenosti v nižinah, kjer so že od davnega rastla strnjena naselja. To tudi pomeni bistveno razliko v načinu družabnega življenja. Če so trgi in mesta bili vase zaprti, tu je prevladovala malomeščanska miselnost Povsem drugače je bilo na deželi kjer je sosed sosedu moral biti dober, saj so potrebovali medsebojno pomoč. Te različne korenine v načinu življenja so se kazale tudi pri ohranjanju vsestranske prvobitnosti
Mozirje je star trg, zato še danes marsikdaj slišimo opazke, ko gre za priseljenca, ta je nekako v očeh domačega prebivalstva še vedno manjvre-
den... Seveda so to ostanki malomeščanstva, ko je le tisti nekaj veljal, ki je imel denar in moč.
Če gledamo v preteklost, lahko ugotovimo, da so trške pravice postavljale na eni strani prednosti, na drugi pa tudi obveze. Nad povprečje se je v vsaki sredini dvignil razred, ki je sebe smatral poklicanim bdeti nad drugimi, zato so tudi nastajale tako občutne razlike znotraj samega trškega življa, še bolj pa med njim in okoličani
Vse povedano moramo vedeti če želimo razumeti Pusta Mozirskega. V trgu je bila skupina nedotakljivih ljudi, zaradi svojega položaja. Tem se enostavno ni smelo oporekati, lažje je to bilo pod krinko
pusta. To pojasni tudi glavno vsebinsko nit dogajanja ob pustnih prireditvah. Denimo, prevzem oblasti, javno obravnavane napake vodilnih, obleka — frak in cilinder, fana (bandero), ofiranje... To vse skupaj pomeni — vsaj za pusta, imamo mi preprosti ljudje besedo, ki jo je moč slišati! Če pogledamo v dogajanja nazaj, še tja v čas pred prvo svetovno vojno, so peljali slona skozi trg, ker je pač neki trški imenitnik trdil, da je bil v Afriki in tam ustrelil samega slona. V prizoru res sedi na slonu lovec. Pozneje so se najbolj vplivne ženske med seboj skregale zaradi kur, pustna »kurja pravda«je vse podrobnosti razgalila. Tudi v novejšem času je pustnakom v krvi opozarjanje na samovoljo, nesmisle in podobno. Že leta 1952 so občinski mogotci vrgli ti stanovanja družino, ker je prav v to želel neki birokrat, seveda je pustna obravnava dogodka bila zelo nazorna. Dve sosedi se skregata zaradi kamenja v Trnavi, pust prikaže nesmisel takšnega početja, ko je vendar kamenja toliko, da nam že zgago povzroča. Svet pretresa tehnika, pustnaki prikazujejo rakete... V Mozirju bo veletrgovina na najlepši njivi, temeljni kamen »požegnajo« najvidnejši iz republike, vendar trgovine nikoli ni bilo, vsaj tam ne, zato pustnakom ne ostane drugega, kot da odkrijejo zgodovinski temeljni kamen, in še bi lahko naštevali, kaj vse so pustnaki storili za odpravo nepravilnosti Zato so šli »na jetra« vladu-jočim, ki so jih hoteli zatreti, pa vendar, pustnaki so ostali in nas bodo še razveseljevati Vsekakor gre vsem pustnakom nazaj zahvala za trud in prizadevanje, z najboljšimi željami novim, mladim pustnakom za ohranitev običaja, ki kraju veliko pomeni Da pa ne bo pozabljenje letošnji Pust Mozirski, ki bo odslej društvo s tem imenom, pripravil zapis o prehojenih sto letih pustnakov, vsem njim v spomin in nam v spodbudo!
A. VIDEČNIK
Razstava Pusta Mozirskega
V okviru prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila 8. februarja v Galeriji Mozirje otvoritev razstave o delovanju mozirskih pustnakov skozi čas. Razstava naj bi opozorila na preteklost in sedanjost tega običaja, ki v Mozirju prehaja iz roda v rod že 100 let.
Razstavo so pripravili pustnaki sami, gradivo je v glavnem zbral Danilo Mrevlje, samo postavitev pa opravil Stanko Podsedenšek ob pomoči drugih pustnakov.
Sprehod skozi razstavo nudi veliko pestrost, saj so prireditelji poskrbeli poleg slik in pisnega gradiva še za nekatere predmete, ki spominjajo na pustne prireditve.
Razstavo je odprl predsed-rtik KS Mozirje Rade Rakun, ki je v svojem uvodnem razmišljanju preletel preteklost pustnih običajev v kraju in dosedanjo organiziranost pustnakov. Sporočil je, da se ob letošnjem jubileju ustanavlja Pustno društvo Pust Mozirski
v Mozirju, tako bo zagotovljena organizacijska oblika samega društvenega delovanja, ki doslej nikakor ni bila dorečena. Dalje je gospod Rakun poudaril pomen ohranjanja starih običajev in velik delež pri tem, ki gre prav mozirskim pustnakom. Zahvalil se je vsem, ki so doslej skrbeli za pustne prireditve v Mozirju in zaželel pustnakom še nadaljnjih 100 let. Povedal je, daje društvo ob jubileju izdalo zapis, ki vsaj malo ohranja preteklost te zanimive dejavnosti v kraju, saj je pisnih virov vedno premalo in prav zato je pomen takšnega zapisa izreden.
V kulturnem delu sporeda sta nastopili plesni skupini vrtca iz Mozirja in Prosvetnega društva Jelka iz Nazarij. Moški pevski zbor iz Mozirja pa je zapel nekaj pesmi, vse to je pripomoglo k prijetnemu vzdušju ob otvoritvi razstave. Spored je povezoval Stanko Podsedenšek.
A. V.
Županu Andreju Presečniku ni preostalo drugega, kot dajepustnjakom predal oblast.
V
I 4 ‘
Na častni tribuni so letos sedeli stari pustnjaki.
Pustnjaki so se lotili tudi glavnih direktorjev naših velikih podjetij (na sliki Jože Kuder — MG A).
Tudi Janez Živko (Glin ) jim ni pobegnil.
Foto: Ciril Sem
Na smučišču pri kapelici v Logarski dolini, kjer ni nobene vlečnice, pa so si svoje pribežališče našli številni Ljubenci. Smučišče je idealno za majhne otroke, sankače in smučarje začetnike. »Stanfanje« pa tudi nobenemu ne škodi. Poleg tega pa so obiskovalci tega smučišča deležni tudi obilo sonca.
Peter Jež: »Hvala bogu, da so prišli težki časi!«
»Kmečki turizem bi bolj uspeval, če ne bi bili časi takš-
PETERJEŽ
ni, da seje bolje živelo brez dela kot z delom. Naj rečem hvala bogu, da so ti časi minili. Pri nas doma smo s kmečkim tu-
rizmom pričeli pred vojno, da smo lahko preživeli, zdaj je in bo spet tako. Bo že res, da so časi hudi, saj se že sverceq'i pritožujejo. Pljuniti bo treba v roke, pomanjkanje denaija nas bo v to prisilo. Kje so sredstva za nerazvite KS, zakaj jih nismo pametno izkoristili? Nismo jih hoteli, kolikor smo jih dobili, smo jih namenili forsiranim podjetjem, ne pa Logarski.«
Inje še dodal: »Zdi se mi, da je z našim turizmom tako, kot pravi naslednja anekdota. Je prišel v hotel v Moskvo Anglež in se čudil, zakaj lep, nov in opremljen hotel nima gostov. Čudili so se tudi domačini, pa jim je predlagal, naj uvedejo striptease. Rečeno storjeno. Po letu dni seje vrnil in hotelu spet ni šlo. V hotelu so mu pojasnili, da imajo dekleta na razpolago vse, kar hočejo, pa vseeno ne gre. In je vprašal, če morda niso izbrali pravih »kadrov« in so dejali, da so dekleta absolutno »prava« in preverjena, saj imajo vsa preko 50 let partijskega staža.«
Res, turizem smo tudi in predvsem ljudje, ne samo lepa narava in Zgornji Savinjski dolini prav tu »nekaj« manjka«.
Srečanje ostarelih krajanov v osnovni šoli Luče
Ni umetnost postarati se; umetnost je, kako to prenesti.
V	turističnem krožku z veseljem v svoj obširni in zanimiv plan uvrščamo že tretje leto srečanje ostarelih krajanov, ki ga organizira KRAJEVNA SKUPNOST LUČE. Planirali so prireditev že v decembru, a je zaradi vodne ujme niso mogli pripraviti.
V	januarskih dneh so skrbno pripravili vabila ter jih razposlali povabljencem. Dogovorili so se o programu. Povabili so najmlajše iz vrtca, moški pevski zbor, nekaj drugošolcev in Kristija s harmoniko. Programje povezovala tov. Robnik Valči in je lepo uspel.
Skupaj z našo tovarišico mentorico in z našimi šolskimi kuharicami smo se dogovorili o pripravi slavnostnega kosila, ki bi najbolj ustrezalo našim spoštovanim povabljencem.
V	toplem prijetno opremljenem prostoru smo vsakega posameznika nestrpno pričakovali.
(Johann Wolfgang Goethe)
Ob vstopu smo mu ponudili aperitiv in ga pospremili k mizi. Kaj kmalu je bilo slišati dokaj živahno kramljanje.
Vse navzoče je pozdravil predsednik KS Luče Breznik Toni ter jim zaželel še veliko veselja, zdravja in dobrega počutja v domačem krogu in v kraju samem.
Žal pa je vsem nam, ki smo pripravljali, ker so mnogi povabljenci kljub vabilu ostali doma. Mi najmlajši — njihovi vnuki in pravnuki — želimo, da bi otroci naših gostov naslednje leto sprejeli vabilo z odločnostjo, da svojega starša pripeljejo na to slovesno vsakoletno prireditev.
Kajti še enkrat: »Ni umetnost postarati se, umetnost je, kako to prenesti!«
UČENKE TURISTIČNEGA KROŽKA OSNOVNE ŠOLE BLAŽA ARNIČA LUČE
Še kar naprej neizkoriščen raj '•
Odveč so besede, že milijon-krat izrečene, o neizkoriščenih prelestih Logarske doline. Oboje se na srečo in na žalost ponavlja, bolje rečeno nadaljuje. V tem času, zlasti v minulih tednih je bil obisk Logarske doline pravo doživetje, z vsemi prednostmi in slabostmi. Resnica je pač takšna, da moramo »odmisliti« vse vratolomije na vožnji od Ljubnega do Luč, da se moramo sprijazniti s poledenelo cesto od Solčave do Logarske doline, vendar je trud bogato poplačan, če seveda nisi preveč malenkosten.
Primer zadnje nedelje. Ko premagaš še tistih nekaj metrov ledu na cesti, se ti pri vstopu v to dolino odpre pravljični svet. Nebo brez oblačka, sončni žarki kar pridno premagujejo hlad, čudovitega snega za smuko in sankanje več kot dovolj, pa tisti pomirjujoči mir. Že kar ob znani kapelici pravi smučarski, otroški, družinski, kakorkoli že hočete, živ-žav. Res prava priložnost za prijeten družinski izlet, lepe užitke na snegu, za poijavelo kožo in še kaj, predvsem pa za sprostitev in pomiritev. Malo više je vlečnica z lepimi smučarskimi tereni in brez gneče, žal pa nekoliko v senci in temu primernim hladom.
Nekaj ob tem vendarle kaže reči. Prostrani travniki od začetka do konca doline so raj še za nekatere, žal skoraj povsem neobiskan in neizkoriščen. Mislim na ljubitelje smučarskega teka. V prostranstvu doline in enkratnih terenov so se redki izvoljenci skoraj izgubili vsak sebi, pa morda toliko
bolj uživali. Kot glas vpijočega v puščavi se sliši tolikokrat izrečeno vprašanje — zakaj jih ni več? Odgovaijati je nesmiselno, povabilo za vse pa vendarle velja.
Še nekaj ni odveč pripomniti. Kar nekaj jih je bilo, ki so zadovoljni ugotovili, daje velika sreča, ker se vsi veličastni načrti v zvezi z Logarsko niso uresničili. Skoraj zato, ker ob tem ostaja resnično grenak občutek, da ni izkoriščeno niti tisto kar Logarska sploh premore. Če se torej vrnemo v resničnost in pozabimo na vso pomirjujočo lepoto, je stanje skoraj grozljivo. Planinski dom celjskih planincev, sicer v upravljanju RTC Golte, je pozimi zaprt. Tu so razlogi zares tehtni (ogrevanje je skoraj nemogoče, ni vode...), Izletnik je svoj planinski dom meni nič tebi nič zaprl, ker se pač ne izplača, ob tem ukinil še dve avtobusni liniji (vse skupaj ni vredno besed), sosednji Palenk je sicer odprt in je bil med počitnicami polno zaseden, veliko dobrega vam nudijo v njem, žal pa imajo težave druge vrste. Gradnja je bila tako »strokovna«, da so bili dva dni brez vode, ker je pač zmrznila, polico v recepciji krasi telefonski aparat, ki pa nima linije, ne glede na to pa velja, da je ponudba dobra, od penzionov, apartmajev, dobre hrane, saune, trim kabineta in podobno. Ob zasebniku na začetku doline je to (skoraj) vse, kar v Logarski dolini nudijo. Pa nič zato, lepo je pa le in užitki enkratni, izkoristimo jih, za dušo in srce.
0'p)
POPIS 91
Občinska popisna komisija je začela s pripravami za popis prebivalstva. Določila je popisne okoliše in na osnovi le-teh ocenila, da potrebuje 90 popisovalcev in 10 inštruktorjev. Vabimo vse zainteresirane, kijih veseli delo z ljudmi in so prepričani, da bodo zmogli delo opraviti od 24.3. do 15.4.1991, da napišejo kratko vlogo, iz katere bo razviden priimek in ime, leto rojstva, stalno prebivališče, dokončana šola, poklic in območje, kje želi izvajati popis. Vloge naj pošljejo na naslov: Občina Mozirje, 63330 Mozirje, Občinski popisni komisiji.
Naloge popisovalcev bodo:
—	udeležba na inštruktaži
—	obhod popisnega okoliša
—	popisovanje
—	razčiščevanje problematičnih primerov z občinskimi inštruktorji
—	izdelava prvih rezultatov za popisni okoliš
—	vrnitev popisnega gradiva in dokumentacije občinskemu inštruktorju
24.3.	— 28. 3.1991
30.3.	— 31. 3.1991
1.	4. — 15.4.1991
1.	4. — 15. 4.1991
16.4.1991
16.4.1991
V popisu bodo zajeta tudi stanovanja, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo. Večina teh stanovanj bo v času popisa zaprtih, zato je Občinska popisna komisija organizirala predhodno zbiranje podatkov o teh stanovanjih. Vsem evidentiranim lastnikom smo poslali obrazec P 2/POM s spremnim dopisom in kuverto — za vračilo izpolnjenega obrazca. Žal vseh teh prostorov in hiš nimamo evidentiranih, zato zaradi popolnosti podatkov prosimo vse, ki posedujejo tak prostor ali zgradbo in od komisije niso prejeli obrazca za popis, da to sporočijo popisni komisiji (tel. 831-511).
Občinski popisni komisiji in inštruktorjem bodo strokovno pomoč nudili delavci Zavoda Republike Slovenije za statistiko. Popis bomo uspešno izvajali in zaključili le ob dobrem sodelovanju občanov, zato pričakujemo, da bodo od 1. —15.4. 1991 dosegljivi vsi.
OBČINSKA POPISNA KOMISIJA
Vlečnica v Logarski dolini privablja številne, predvsem mlade smučarje. Prizadevni člani ŠD Solčava pa tudi skrbijo, da so proge dobro urejene.
Invalidnost — problem družbe ali posameznika?
»Smučati sem se naveličal, se bom pa še malo sankal.«
V času oblikovanja nove slovenske oblasti nas na vsakem koraku zasipajo z velikimi besedami o Evropi, konfederaciji, odcepitvi, demokaciji... Ob vsem tem kaj radi pozabljamo na tiste, navidez majhne stvari, ki spremljajo posameznika v družbi vsak dan, a se v poplavi velikih in pomembnih problemov izgubijo. Pri svojem delu se vsak dan srečujem s kopico prav takšnih, na videz drobnih, za posameznika pa življenjsko važnih problemov. To je tudi razlog, da ne morem pristati na mnenje, daje za reševanje velikih problemov in za dosego višjih ciljev treba žrtvovati določene skupine ljudi, navadno tiste, ki so že tako ali tako najbolj ogroženi. Mednje prav gotovo spadajo vse kategorije invalidov. Doslej smo zahtevali žrtve v imenu socializi-ma, poslej pa, vse kaže tako, bomo zahtevali žrtve v imenu demokracije in gospodarskega razvoja. Dovtolj je večnega, žal le formalnega zavzemanja za enakopravnost vseh ljudi. Enakopravni smo lahko le, če je upoštevana in priznana različnost in imamo vsi enake možnosti.
Invalidi — ljudje s spremenjenim načinom gibanja, komuniciranja, dojemanja, se v družbo in njeno življenje vključujejo drugače kot zdrava večina. Zaradi teh različnosti in odsotnosti ustrezne invalidske politike, ki bi skrbela za upoštevanje teh drugačnosti oziroma specifičnih potreb, so invalidi danes pogosto potisnjeni na družbeno obrobje. Resje, da smo doslej dosegli sorazmerno visoko stopnjo invalidskega varstva na nekaterih področjih, na drugih, zlasti na področju usposabljanja in zaposlovanja, pa močno zaostajamo za razvitim svetom.
Po raziskavah W. Bolla bi bilo mogoče usposobiti za delo 94% vseh invalidnih in prizadetih oseb, če bi se pravočasno začelo z usposabljanjem in rehabilitacijo. Nekatere raziskave v ZDA ocenjujejo to možnost celo na 97%. Po razpoložljivih podatkih se v razvitem svetu uspešno usposablja za delo 80% invalidov, 20% pa se jih zaradi objektivnih ^razlogov ne pripravlja za delo. Če te podatke primerjamo s stanjem pri nas, vidimo, da v Republiki Sloveniji ne dosegamo niti obratnega sorazmerja, saj ne usposabljamo niti 20% invalidne populacije.
Družba bi morala vsakemu invalidu zagotoviti:
—	ustrezno šolanje in usposabljanje za delo,
—	vsem odraslim invalidom možnost ustrezne zaposlitve in dela,
—	sredstva za življenje,
—	možnost gibanja in sporazumevanja,
—	odraslim invalidom, ki so sposobni samostojnega življenja možnost samostojnega bivanja, tistim pa, ki živijo v družini ali zavodu mora biti zagotovljena zasebnost.
Po našemu mnenju je neupravičena delitev invalidov na delovne invalide, vojne invalide in invalidne osebe, civilne invalide vojne itd.
Že ustava SFRJ zavezuje družbeno skupnost, da ustvari pogoje za usposobitev tistih občanov, ki niso popolnoma sposobni za delo (kar je v skladu z obveznostmi konvencije Mednarodne organizacije dela št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov). Prav tako tudi ustava Republike Slovenije in drugi republiški zakoni in dokumenti zavezujejo družbeno skupnost k izvrševanju nalog, ki bodo ustvarile pogoje za rehabilitacijo oziroma normalno vključevanje invalidov v družbeno življenje.
Menim, da tako kot pri vprašanju usposabljanja in zaposlovanja invalidov v mednarodnih dokumentih (ki jih je podpisala tudi Jugoslavija) ni razlik glede na vzrok ali čas nastanka invalidnosti, ne bi smelo biti razlik pri obravnavanju invalidov, pa naj bodo to upokojenci ali podpiranci, zaposleni ali otroci.
Po našem mnenju je potrebno veliko stvari na področju zakonodaje, ki ureja invalidsko varstvo spremeniti in dopolniti. Še zlasti pomanjkljivo je urejeno področje varstva otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Ker trpijo predvsem družine s takimi otroki, hočemo opozoriti na njihove probleme. Jasno je, da je skrb staršev in njihova prizadevanja pri vzgoji invalidnih otrok veliko večja, kot je pri zdravih otrocih.
Nujno potrebno je urediti:
—	priznanje statusa invalida oziroma invalidnosti otrok,
—	vprašanje rejništva,
—	popolnoma brezplačno šolanje,
—	črtanje ali drugačno oblikovanje cenzusa pri dodeljevanju socialno varstvenih pomoči otrokom oziroma staršem prizadetih
otrok,
—	carinske olajšave pri uvozu tehničnih pripomočkov, ki invalidni osebi pomagajo premagovati njeno invalidnost itd.
Program invalidskega varstva mora postati sestavni del razvojnega programa slovenske družbe in kot tak sprejet v parlamentu, le-ta pa bo moral redno spremljati njegovo uresničevanje. Potrebno je tudi oblikovati posebno parlamentarno skupino, ki bo morala biti posrednik med državnimi organi in invalidskimi organizacijami. V invalidskih organizacijah se zaznavajo konkretni problemi in le iz njih lahko črpamo pobude za boljše invalidsko varstvo. Invalidske problematike ne moremo reševati brez sodelovanja invalidov samih.
DARINKA MEH
HONDO CR 80 za motokros (1987), novo,
prodam za 2600 DM.
Tel.: (068) 25-747 po 20. uri.
OPRAVLJAM VSA GRADBENA DELA Z BAGROM MF
— izkopi, zunanje ureditve, montaža reznic, izkop jarkov in drugo
SAMO RIBEŽL Pusto polje 5 NAZARJE tel. 831-341
SE PRIPOROČAM!
UPOKOJENCI POZOR!
Frizerski salon »MERI« v Sp. Rečici Vam nudi ob vsakem obisku 10% popust. Vsaka deseta vodna pa je zastonj.
Prisrčno vabljeni.
Salon obratuje vsak dan, razen nedelje in ponedeljka
od 8. — 12. ure od 14. — 18. ure ob sobotah od 7. — 12. ure
OPRAVIČILO
Podpisana Žagar Danica, Radmitje, št. 11, p. Ljubno ob Savinji, se opravičujem Miji Storgelj iz Nazarij, št. 92, ker sem o njej razšiijala lažne govorice.
Žagar Danica
Stanovanjska zadruga	♦
	
»Moj dom«	
Moziije	
Uradne ure za člane so vsak dan od 7. — 14. in ob sredah od 7. — 16. Telefonska številka 832-534.	
SLOVENSKI
KRŠČANSKI DEMOKRA TI!
Da smo krščanski demokrati tudi v naši občini od volitev naprej politični in družbeni subjekt, to je znano.
V kolikšni meri smo in še bomo, glede na zastopanost, tako na občinski, kot na republiški ravni in ob sodelovanju z ostalimi strankami vDEMOS-u upravičili zaupanje volivcev, bodo volivci povedali sami, če ne prej, pa na prihodnjih volitvah. Kljub vsemu, pa lahko z mimo vestjo zatrdim, da si prizadevamo ravnati se po načelu: delati dobro, vsakomur dobro in narediti veliko dobrega. Naša dejanja naj bi usmerjala ljubezen, ki je po besedah sv. pisma iznajdljiva in ne misli hudega. Da bi z uveljavitvijo moralnih in etičnih vrednot v družbi, kar se da kmalu dosegli zastavljene cilje — vsesplošni napredek in uspeh na vseh področjih, potrebujemo sodelavcev — članov, ki bi bili pripravljeni sodelovati, sprejeti tudi kakšno obveznost, žrtvovati malo svojega časa za uresničitev programskih ciljev — za dobro naše družbe in za boljši svet.
Zato vabim vse, ki so naklonjeni in zaupajo krščanskim demokratom ter soglašajo s krščanskim etosom, še posebej se obračam na vas mlajše, ki ste polni idej, energije in načrtov, ki nosite v sebi ideal pravičnosti, resnice in poštenja, za kar se SKD iskreno trudimo, da pristopite k SKD ter izpolnite tukaj natisnjeno pristopnico in jo pošljete na naslov: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, OBČINSKI ODBOR MOZIRJE p.p. 48, 63330 Mozirje.
Opomba: Člani Kmečke zveze — LS so lahko tudi člani SKD.
PRISTOPNICA
Ime in priimek: ...........................
Datum rojstva: .............. Kraj rojstva:
Stalno bivališče: .........................
Začasno bivališče: ........................
Poklic:  .................. Telefon: ......
Datum: ....................................
Podpis: ..............................
OBRAČUNAVANJE DAVKA OD OSEBNIH PREJEMKOV — POKOJNIN
Skladno s 6. členom Zakona o dohodnini (Ur. list RS, št. 48/90) se v osnovo za dohodnino všteva tudi letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varstvo. _
Prejemniki pokojnin, ki jih ne izplačuje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, kamor spadajo tudi prejemniki pokojnin iz tujine, vojaških pokojnin, pokojnin, ki jih izplačujejo pokojninske skupnosti drugih jugoslovanskih republik, so skladno z 20. členom Zakona o dohodnini dolžni v sedmih dneh od dneva, ko so prvič prejeli pokojnino, napovedati te prejemke pri davčnem organu občine, na območju katere imajo stalno prebivališče.
V zvezi s temi določili vas prosimo, da nam najkasneje v sedmih dneh po prejetju pokojnine le-to napoveste v izogib kasnejšim neprilikam. V kolikor bomo od ustreznih izplačevalcev pokojnin pridobili direktno zneskovno evidenco pokojnin, vas bomo o tem naknadno obvestili.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE SO MOZIRJE
REPUBLIKA SLOVENIJA
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja
Na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Moziije se razpisuje
NATEČAJ
o zbiranju vlog — zahtevkov za delno nadomeščanje stanarin v letu 1991
Upravičenci do delne nadomestitve stanarine so imetniki stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Moziije ter pogoje Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic.
Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna:
—	od števila družinskih članov,
—	od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu,
—	od višine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine.
Delno nadomestitev stanarine lahko upravičenec prejme le za standardno stanovanje, ki na število družinskih članov ne presega dogovorjenih normativov.
Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine in se določi v odstotkih od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana posameznega tipa družin, doseženega v minulem letu.
Skupen stvarni mesečni družinski dohodek upravičenca in njegove družine ne sme presegati dogovoijeno raven socialne varnosti, kije izražena v odstotkih od poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SRS.
Upravičenci do delne nadomestitve stanarine vložijo zahtevek za delno nadomestitev stanarine do 28. 2. 1991 na službo Centra za socialno delo občine Moziije, in sicer:
—	upravičenci, ki so v preteklem letu že prejemali delno nadomestitev stanarine na obrazcu SPN-2 (Obr. 8,70),
—	upravičenci, ki doslej še niso prejemali delne nadomestitve stanarine na obrazcu SPN-1 (Obr. 8,40).
Navedeni obrazci se lahko dobijo v knjigarnah ali Papirnici v Moziiju.
Podrobnejša navodila lahko interesenti dobijo v strokovni službi, kjer vložijo zahtevek za delno nadomestitev stanarine.
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
PERSONALNA UPRAVA
objavlja
RAZPIS
za sprejem gojencev in učencev na vojaške šole v letu 1991
VOJAŠKE GIMNAZIJE:
—	Letalska vojaška gimnazija »Maršal Tito« v Mostaiju
—	Vojaška gimnazija »Bratstvo-enotnost« v Beogradu
—	Vojaška gimnazija »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu
—	Vojaška gimnazija »Franc Rozman Stane« v Ljubljani (pouk v slovenščini)
V	naštete šole je možen vpis v prvi, drugi in tretji letnik. Po končanem štiriletnem šolanju nadaljujejo gojenci šolanje na eni izmed vojaških akademij.
SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE RODOV IN SLUŽB:
—; Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu
—	Tehnična srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu
—	Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu pri Sarajevu
—	Mornariška srednja vojaška šola v Splitu
—	Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (medicinska smer)
•
V	navedene šole je možen vpis v prvi in tretji razred. Po končanem štiriletnem šofgnju gojenci takoj nastopijo službo v JLA.
KAKŠNI^O POGOJI ZA SPREJEM:
Na natečaj se lahko prijavijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
—	da obiskujejo osmi razred osnovne šole, katero bodo zaključili v letu 1991
—	da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila vojaška zdravniška komisija
—	da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek
—	da imajo soglasje staršev ali skrbnikov
—	da so rojeni leta 1975 ali kasneje.
KAKO SE PRIJAVITE:
Kandidati, ki se želijo priglasiti na ta razpis, naj se zglasijo pri Občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo Moziije, kjer bodo dobili tudi podrobnejša obvestila v zvezi z razpisom.
NATEČAJ VELJA DO KONCA MARCA 1991.
SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO MOZIRJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre
Veronike Atelšek
se iskreno zahvaljujem prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sv. maše. Dolžni smo zahvalo družini Brinjevec in Kresnik za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se zdravnikom, zdravstvenemu osebju, dr. Žeijavovi, patronažnim sestram in negovalkam za pomoč v zadnjih dneh. Prisrčna hvala govornikom in kolektivu El-kroj, pevcem in g. kaplanu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: sestra Pepca in Marjana z družino
POGREBNE STORITVE
Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer:
—	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
—	postavitev mrtvaškega odra na domu
—	vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano
—	dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa
—	ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo:
—	mrliška vežica Moziije, kijih lahko izda Floijanc Franc, Cesta na Vrhe 28, Moziije, tel. 831-617, in
—	mrliška vežica Ljubno, kijih lahko izda Golob Janez, Ter 7, Ljubno, tel. 841-089 ali 841-211 ali 841-289.
Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395.
IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
OTROŠKI DODATEK V LETU 1991 ALI DRUŽBENA POMOČ OTROKOM
Obveščamo vse občane, ki prejemajo družbeno pomoč otrokom, da tudi letos obnovijo pravico do pomoči z izpolnjenim obrazcem SPN-2.
Omenjeni obrazec se dobi v delovnih organizacijah, na krajevnih skupnostih in v papirnici Moziije.
Rok za oddajo izpolnjenih in podpisanih obrazcev je do 28. februarja. Delavci vložijo obrazec v delovni organizaciji, kjer so zaposleni.
Kmetje, upokojenci in obrtniki pa vložijo v svojih krajevnih skupnostih ali na Centru za socialno delo Moziije.
Obvezno je k obrazcu podpisati izjavo o uporabi in varovanju podatkov, ki ga predpisuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. 1. SRS, št. 8/90). S to izjavo občani dovolijo, da se navedeni podatki lahko uporabijo za izračun upravičenosti do denarne pomoči. Izjave boste dobili skupaj z obrazcem.
CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE
OBVESTILO KRAJANOM LJUBNEGA!
Obveščamo vse porabnike vode iz vodovoda Ljubno, da bo Vodovod Ljubno v mesecu marcu 1991 pričel s pobiranjem vodarine za preteklo leto.
Cena vode za 1 m3 je 5,00 din.
Prosimo vse porabnike, da zaradi hitrejšega in lažjega odčitavanja svoje vodomere očistijo. Za čiščenje, popravilo in zamenjavo vodomerov sta pooblaščena gospodaija vodovoda Ermenc Franc in Kamplin Stefan.
VODOVOD LJUBNO
_______________________________—__________
SERVIS
HLADILNIKI,
ZAMRZOVALNIKI VSEH VRST
NON STOP
ČE SKRINJA LEDENI ALI ROSI
pokličite:
MILAN TERGLAV Polzela 137 a tel. 063 721-406
DRUGI MOZIRSKI PLANINSKI SMUK
Organizacijski odbor za zimska športna tekmovanja Planinskega društva Moziije prireja drugi planinski smuk
v nedeljo, 24. 2.1991 na Mozirski planini.
Planinska društva v občini vabimo, da prijavijo svoje ekipe v čimvečjem številu.
Natančnejše pogoje bomo društvom sporočili po pošti.
Za organizacijski odbor ROBERT PRUŠEK
Spomini na Blaža Arniča
Prosvetni delavci osnovnih šol kranjske občine so nekoč na Prešernovi šoli v Kranju doživeli pri glasbenem pouku v osmem razredu hospi-tacijo posebne vrste. Obravnavi Arniče ve kantate Z vlakom na besedilo O. Zupančiča je prisostvoval tudi sam skladatelj. Oton Zupančič je v svoji pesmi opisoval svoja razmišljanja in očutja, ko je v mirnem predvojnem času z vlakom zapuščal domovino, profesor Arnič pa v svoji kantati obuja občutja in doživljanja, ko gaje nemški tovorni vlak leta 1943 odpeljal v taborišče Dachau, kjer je po strahotnem dveletnem trpljenju le še po naključju ostal živ in dočakal osvoboditev. Tako razlaga profesoija Janka Pribošiča kot predvajana skladba je mladino kot pedagoge močno pretresla. Skladatelj je ves čas smrtno bled nemo zrl nekam v daljavo, saj je spet podoživljal vse prestano trpljenje iz vojnih dni. To je bila zelo bogata učna ura, saj je v mladini in pedagogih poleg novega znanja vzbudila tudi veliko spoštovanje do profesoija Blaža Arniča in njegovega dela.
* * *
Aprila 1961 je bila v veliki Unionski dvorani v Ljubljani prva izvedba Arničevega dela Vojna in mir, prireditev so prenašale vsejugoslovanske radijske postaje. Skladatelj je sam poskrbel za to, da so poleg povabljenih gostov dobili vstopnice tudi njegovi znanci in prijatelji. Nabito polna dvorana je na koncu pozdravila skladatelja in njegovo delo z dolgotrajnim aplavzom. Poslušalci so ploskali tako dolgo, dokler ni Blaž Arnič prišel od zadaj z balkona na oder, kjer se je vidno ganjen pozdravil z izvajalci in poslušalci.
* * *
Skladatelj je bil znan po široko zasnovani glasbeni ustvarjalnosti. V ožji družbi je nekoč dejal: »Rad bi napihal opero s čimbolj veselo vsebino. Zal pa ne dobim ustreznega besedila. Solzavih pesmi imamo Slovenci že itak dovolj!«
Ludvik Es
Priznanja kulturnim delavcem
Osrednja prireditev v okviru slovenskega kulturnega praznika je bila letos v Lučah. Na tej tradicionalni prireditvi so tudi letos podelili plakete in priznanja prizadevnim kulturnim delavcem iz cele občine. Prejeli_so jih Marta Tesovnik iz Nove Štifte za aktivnosti v domačem prosvetnem društvu, Marko Potočnik iz Bočne za udejstvovanje na pevskem in drugih področjih, Ivanka in Jože Čeplak iz Zgornjih Jam za ohranjanje ljudskega blaga in varovanje kulturne dediščine, Jože Vačovnik iz Moziija za delo v domačem prosvetnem društvu
Karel Pečnik iz Trnavč za delovanje na pevskem in dramskem področju, Valči Robnik iz Luč za njen prispevek h kulturnemu dogajanju v Lučah in Rade Rakun iz Mozirja za razumevanje in pomoč pri reševanju materialnih in drugih problemov v kulturnem življenju v Moziiju pa tudi širše.
V kulturnem programu bi moral nastopiti gost večera Big Ben Hit Quartet, ki pa jih na prireditev ni bilo, tako, da so zadrego v zadnjem trenutku rešili domači lučki pevci.
R. P.
________PISMA BRALCEV
Komu zvoni?
(Oprosti, veliki pisatelj, da si sposojam tvoje besede)
Danes zvoni meni,
morda tudi tebi, (vendar ne slišiš),
ki si iz gozda jemal preveč, (za mojim hrbtom),
vlagal v kmetijstvo,
ki ti prinaša izgubo, (po tvojih besedah), kupil iz gozda traktor, stroje, avto, kamion in obtožil gozdarja, da ti ropa gozd Boš, moj gozd, poslej bolj varen?
B. G. Mozirje
Moje pojmovanje kulture
Kultura vselej in povsod!
Jo imamo? Ali jo poznamo?
Imajo vsak, kdor misli, čuti in se do ljudi vede kulturno.
Tudi »balkanska, komunistična in boljševiška« kultura je bila kultura. V obdobju teh ideologij smo pri nas hiteli obnavljati in graditi porušeno domovino.
Stanovanja, tovarne in spet stanovanja, za vse, ki so želeli delati in živeti v kulturnem okolju. Sočasno s tem in v mejah možne-
ga smo obnavljali in tudi ohranjali našo kulturno dediščino.
In danes?
Že sam pogled na zlate silhuete naših cerkva, ki se pnejo v nočno nebo pove, da kultura pri nas živi.
Vselej in povsod pa se mi zdi nekulturno klevetati nekaj in nekoga, kije doprinesel velik del, da živimo življenje kulturnih ljudi.
Vera Poličnik Sp. Rečica
Mati, nosilka življenja
Najlepša zastava na balkonu slovenske hiše je plenica. Da plenica. To je znamenje, da se tu ljubezen preliva v novo življenje.
Samo mati lahko prelije sok ljubezni v novo življenje — in kaj je še lepšega na tem svetu? Ali je morda denar? Podjetje? Avto?... Morda..., a na končuje zopet Ona —- Mati s skodelico kave, z veliko ruto na glavi, morda s solzo v očesu.
Petindvajsetega marca, na dan, ko se pretežni del sveta ozre vase, je prav, da tudi mi položimo roko na svoje srce in zašepetajmo vsaj
besedo: »Hvala za življenje, mama!«
Odbor SKD v Mozirju vabi vse občane v ponedeljek, 25. marca, ob 17. uri v kino dvorano Moziije, kjer bo na omenjeno temo kulturni program, na katerem bo kot gost södeloval tudi dr. Tone Kunstelj, kot zdravnik in oče treh otrok. Vse ostalo naj ostane za vse, ki se boste te prireditve udeležili, prijetno presenečenje.
Ivo Glušič Mozirje
Mladi smučarji na Menini planini
Smučarsko — planinski tečaj na Menini planini
»Tje bomo najdli pot«
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Planinsko društvo Gornji Grad je tudi letos organiziralo tečaj na Menini planini. V soboto, 26. L 1991 seje pred trafiko v Gornjem Gradu zbralo okoli 60 planincev, med njimi so bili tečajniki in njihovi starši, ter naši vodiči. Odšli smo na Menino. Smuči in nahrbtnike nam je del poti prepeljal voznik s traktoijem.
Skozi vso pot in tudi kasneje na Menini nas je s kamero spremljal Jože Rajter (JOŽI). Kot smo izvedeli, je vse skupaj dobro uspelo.
Na Semprimožu smo dobili dober, topel čaj, ki nas je okrepčal. Nadaljevali smo pot in kmalu prispeli do naših smuči in nahrbtnikov. Na vrhu Menine so nas čakaje dobre domače klobase in čaj. Že prvi dan smo se smučali na terenu, ki je bil kot nalašč za vse nas. Naučili smo se že nekaj likov, ki so nam prišli prav pri ocenjevanju in pri tekmi. Naslednje dneve smo imeli razdeljen program. Nekaj iz planinstva in nekaj iz smučanja. Odšli smo tudi na turno smučanje. Potekalo je od doma do Vivodnika, nato pa smo se spustili do Snežne jame in skozi gozd na smučišče.
Prebrali smo...
Pravkar je izšla knjiga Frančišek Ksaver Ignacijev prijatelj. Izdala jo je Slovenska jezuitska provinca, napisal pa Jože Kokalj s sodelavci: Emilijan Cevc, Damjan Prelovšek, Boža Pleničar in Jože Vratanar. Uvod sta napisala lavantinski škof dr. Franc Kramberger in Matej Metlikovič. Knjiga obsega z vsemi poglavji 215 strani in številne slike.
Frančiška Ksaverija osvetli Jože Kokalj na temelju njegovih pisem in seveda zgodovinsko znanih dejstev. To daje vsebini mikavnost branja in kulturno vrednost. Damjan Prelovšek opisuje Ksaverijevo kapelo pri ljubljanskih jezuitih, dr. Emilijan Cevc pa razglablja o Frančiškovih svetiščih in podobah, na Slovenskem. Jože Vratar je opisal podružnično cerkev sv. Jakoba v Okonini, Boža Pleničar pa bibliografijo.
Odšli smo tudi v Jespo, v kateri sta nam Dani Fale in Franček Pahovnik pokazala, kakšno je najvarnejše plezanje v gorah. Dvakrat sta se spustila z vrha. Imeli smo tudi predavanje o gorskem reševalnem čolnu.
Ob večerih smo imeli zabavo. Gledali smo diapozitive, imeli predavanja, včasih pa smo tudi zapeli in zaplesali. Žadnji večer smo imeli podelitev medalj, ki so si jih zaslužili smučaiji na dopoldanskem tekmovanju. Smučarski del tečaja je vodil Ivo Poličnik. Pohvalim naj tudi njegove pomočnike in vodjo tečaja Gugija Faleta, po čigar zaslugi seje tečaj dobro iztekel. Da ne pozabim tudi na naši kuharici Marijo Slatin-šek in Faniko Repenšek. Po njuni zaslugi ni bil nihče nikoli lačen ali žejen. Nikogar ni zeblo, saj smo imeli preskrbljeno kuijavo in tople odeje. Naj omenim še to, daje bilo zdravje zadovoljivo in da nismo imeli nikakršnih poškodb.
Vsi smo se veliko naučili, zato je lahko žal tistemu, ki se tečaja ni udeležil.
Bralec bo našel poleg globokega razglabljanja o Frančišku Ksa-veriju tudi zanimivosti zgodovin-sko-kulturnega pomena. V knjigi sta opisani, kot že rečeno, tudi dve cerkvi iz naše doline, seveda je najpomembnejša radmirska.
Ob branju knjige nedvomno bogatimo vedenje o stvareh, ki so doslej bile več ali manj porinjene na rob zanimanja. Prav to pa je tisto, kar daje človeku, ki ne hodi slepo po svetu, spoznanja novih vrednot.
Kot je žal pri današnjih tiskanih izdajah že kar v navadi, najdemo tudi v tej knjigi nekaj tiskarskih napak, tako je na strani 134 v stavku o blagoslovitvi temeljnega kamna za cerkev sv. Frančiška v Radmiiju navedena letnica 1621, pravilna pa je 1721. Na strani 187 je obnjena slika ... Malenkost, bi deialL kaže Da na to opozoriti.
A. Videčnik
Naša književnost je stara nekaj sto let, naše leposlovje pa samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar je izšla drobna knjižnica Prešernovih poezij. Z vso resnostjo smemo trditi, da vsi umetniki peresa rodov po njem niso ustvarili umetnine, ki bi smela enakopravno v bok stopiti Prešernovi.
Vsakdo, ki se je poglabljal v Prešernov svet, se bo vedno vračal k njemu in ga občudoval, kakor je vreden ta edinstven duh. Spoštovati Prešerna pa pomeni spoštovati resnico in lepoto in pravico, spoštovati slovenstvo brez šovinizma in nepotrebne navlake ter ljubiti človeštvo in vse narode brez poniževanja in hlapčevstva. Spoštovati Prešerna — pesnika in Prešerna človeka se pravi spoštovati bedo človeštva in spoznati potrebo in pomen trpljenja za idejo. Razumeti njegovo poezijo pomeni razumeti samega sebe in vzeti svojo usodo nase ne glede na njeno bridkost.
Pesnik France Prešeren je pri-vekal v to dolino solza 3. decembra let§ 1800 v Vrbi pod Stolom, očetu Simnu in materi Mini kot tretji izmed devetih otrok. V letih Prešernove mladosti je bila Vrba prijazna kmečka vasica, kije štela devetnajst s slamo kritih hiš. Med zimskim dnem, ko so za Franceta krščenega otroka položili v kamri kmečke hiše v zibelko in dnem, ko mu je v Kranju ugasnila že nekaj časa brleča »življenjska sveča« je preteklo komaj dobrih oseminštirideset let. Leta pesnikovega življenja so bila za zgodovino evropskih narodov v mno-gočem prelomna. Stari svet se je podiral, v mukah seje rojeval novi. V tem času si precej opomore slovensko pridobitno meščanstvo, slovenskemu jeziku se dokaj na široko odprejo vrata v šole in celo v javno življenje. Kratkotrajna francoska okupacija je precej spodkopala prepričanje, da je slovenskemu narodu usojeno živeti v objemu že hudo gnile avstro-ogrske monarhije. Tedaj se pred Slovence postavi vprašanje lastne državnosti, vizija meglene prihodnosti, ki so jo nekaj desetletij pozneje poskušali obelodaniti v misli o »Zedinjeni Sloveniji«.
Prešerna so starši že zelo zgodaj poslali v svet okušat bridko kupo učenosti v globoki veri predvsem matere, da bo njen sin postal duhovnik, tako kot mnogi Ribičevega rodu. Kot nam je znano, seji ta vroča želja ni nikoli izpolnila. Jeseni leta 1810 je odšel France v Ribnico, kjer je končal dva razreda osnovne šole. Tretjega je obiskoval v Ljubljani, kjer je v letih 1813 do 1819 obiskoval gimnazijo, v letih 1819 do 1821 pa študiral filozofijo na liceju. Prešeren seje izkazal kot izredno nadaijen učenec, vendar pa svojeglav in napredno usmerjen, kar
Odločil sem se, da bom (ko bom velik seveda) sledil vsem sodobnim oblikam krepitve lastnega zdravja. Zato bom opozimi smučar in poleti kolesar. To bo seveda zelo lepo, saj se Zgornji Savinjski dolini po novembrski katastrofi obeta nesluten razcvet. Najprej bo (takoj) zaživela Logarska dolina. Zato bom tam pozimi smučal in užival v vseh prelestih. In sem že in bilo je lepo. Mislim vreme. Tudi sneg je bil. Pa nisem šel na vlečnico, »štam-fati« je treba, da si okrepiš kondicijo. Potem sem bil lačen in lačen tudi ostal. Vse je namreč zaprto. Dušo si lahko privežeš le pri zasebniku, če seveda poznaš stranski vhod, v edinem odprtem lokalu ti sicer postrežejo, pa so bili na višku sezone dva dni brez vode zaradi zelo »strokovne« gradnje, pa še telefona nimajo, da bi se komu potožil. Zgornji planinski dom so zaprli (pozimi), ker voda zamrzuje in ni ogrevanja, spodnjega pa so zaprli kar tako, ker se ne splača. Torej tam lačen in žejen ne bom smučal.
mu je povzročalo nenehne spore z nadrejenimi. Poleti 1821. leta se je peš odpravil na Dunaj, kjer je dokončal tretji letnik filozofije, > jeseni naslednjega leta pa se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze, kjer je kljub nenehnemu pomanjkanju zgledno opravljal izpite in bil 27. marca 1828 promoviran za doktoija prava.
Po vrnitvi v Ljubljano je 1. septembra 1828 stopil v službo kot praktikant k advokatu dr. Leopoldu Baumgartnu, pri katerem je ostal do maja 1829. Od naslednjega dne pa do srede maja 1830 je bil Prešeren uradniški praktikant pri ljubljanski davčni upravi.
Od srede januarja pa do druge polovice maja 1832 seje v Celovcu pripravljal na sodniški in advokatski izpit. Od 1. marca 1834 pa vse do konca septembra 1846 je ^ služboval kot koncipient in pisar— niški vodja pri advokatu in prijatelju dr. Blažu Chrohathu. Tega leta mu je bilo po mnogih zavrnjenih prošnjah dodeljeno izpraznjeno mesto samostojnega advo- „ kata v Kranju, kjer je ostal do svoje smrti.
To so nekako najosnovnejši podatki o življenjski poti pevca po volji usode, moža, ki se je z drobno knjigo Poezij trajno in nadvse častno zapisal v zgodovi- ■* no svojega naroda. V svojem boju za novo književnost in napredek lastnega naroda, ki seje v tem času kot tak šele formiral, za kar ima Prešeren nedvomno nemalo zaslug, je imel vsaj nekaj časa močno oporo v dveh zvestih pri- * jateljih. Prvi je bil tih, učenosti in resnih pomenkov željni Matija Čop in drugi, razigrani in darežljive prešemosti poln Andrej Smole. Oba sovražnika tiranije in vsak po svoje čvrsta opora k melanholiji nagnjenemu Prešernu. Oba je Prešeren izgubil sorazmerno kmalu, da mu je bilo potem življenje še težje, še bolj samotno in neprijazno. Po smrti učenjaka Matije Čopa je bil nekaj časa podoben drevesu, ki ga trešči ob tla silen vihar. Nikoli več si ni prav opomogel. Štiri leta pozneje, ob smrti bratca Andreja, je v pivski druži z napitnico njemu v čast in slavo jemal tudi slovo od pesništva. Le še svojo pesniško oporoko je sestavil, tožbo o neizpetih pesmih, ki so mu oklenile srce zaradi neizpolnjene ljubezni. Potem je umolknil.
Ko je do kraja izpil vso grenkobo življenja, ga je »prijazna smrt« 8. februarja 1849. leta nekaj pred osmo uro zjutraj iz neznanskih muk popeljala:
»tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi,
tje, kamor moč preganjalcev ne
seže,
tje, kamor njih krivic ne bo za nami.«
EDI MAVRIC
In bom v letnih časih kolesar, ali pa tudi to ne. Velikanski užitki so (bili) kolesariti proti Logarski dolini. Prava lepota in pot v neznano. Pa bo sedaj drugače, iz zelo zaupnih in uradnih občinskih virov sem zvedel, da naj bi ob bližnji gradnji ceste od Ljubnega do Luč uredili tudi kolesarsko stezo; zakaj pa ne, če bo že denar. In je isti vir tudi povedal, da to najbrž ne pride » v poštev, ker da ima dolina od kolesarjev le prodan čaj z limono in, kar je pomembneje, ovire na cesti. Kar kot grožnja se mi je zazdelo in občutek nezaželenosti sem dobil v ogromni množici ljudi, ki se bo baje valila __ proti slapu Rinka. Torej tudi kolesaril ne bom, eno stično točko sem pa le našel v razvojnih stremljenjih. Čaj. Meni namreč čaj oponašajo, v Logarski pa ga ne strežejo. Hvala. Se bom pa potrudil in si ga skuhal doma. Sanjskega, kot je sanjski razvoj doline.	»
JANEZ PLESNIK
Materinska ljubezen
Jana Osovnikar OŠ Gornji Grad
1 Kozerija Ko bom velik, bom..
Cerkvica na Medvedjaku
Malo pred drugo svetovno vojno so kmetje v Radegundi sprožili pobudo za postavitev kapelice na Medvedjaku. Martin Mikek-Srebočnik je naročil pri šostanjskem gradbenem mojstru Martinu Kumru načrt in ta ga je tudi naredil. Kapelica naj bi imela notranjega prostora 30 m2 pa še nekaj malega za oltar. Stavbenik je predvideval tudi zvonik, skozi katerega naj bi bil vhod v notra-- njost kapelice.
Tedaj je bil šmihelski župnik Presnik, ki je zamisel podpiral, med tem ko so nekateri, predvsem šmihelski kmetje, imeli pomisleke. Tako je stari Pavel
Keber opozarjal na veliko nevarnost strele na mestu, ki je bilo predvideno za kapelo. Za prostor tudi ni bilo preprek, ker je bil tisti del planine v lasti radegundskih kmetov.
Do uresničitve ni prišlo, ker je vse skupaj preprečila druga svetovna vojna. Ker pa je načrt izdelan leta 1939, bi lahko domnevali, daje uresničitev tudi preprečila neenotnost graditeljev samih.
Da seje načrt ohranil, ima zaslugo šoštanjski zbiralec zgodovinskega gradiva Zvone Čebul, ki je ob najdbi tudi takoj obvestil pisca tega sestavka.
A. VIDEČNIK
Naročam časopis Savinjske novice
c-
Ime in priimek .....
Naslov .............
mnionci
Poštna številka, kraj Podpis ................
Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnico pošljite na naslov Savinjske novice, 63330 Mozirje.
O starih fotografih...
Znano je, da so naši predniki z velikim zanimanjem spremljali pojav in razvoj fotografije. Tiste prve čase je med ljudmi veljal fotografski mojster za nekaj skrivnostnega in zavidljivega. Le počasi so se navajali na nove postopke slikanja. Ni čudno, če je ta zvrst dejavnosti navduševala številne, sicer preproste ljudi. Mnogi med njimi so kmalu odkrili vse zagate na poti do fotografije.
Med takšne sodi tudi naš rojak Anton Jamnik, ki je živel na Jamah pri Gornjem gradu. No, o njem smo že dosti pisali in opozorili na stalno razstavo njegovih del v Jamenski kašči na Jamah.
Anton Jamnik, ki je bil rojen sredi prejšnjega stoletja seje kmalu oprijel fotografije, imel je celo obrt. Da bi tudi druge navdušil za to dejavnost, je napisal zanimiva navodila, ki jih dobesedno objavljamo^
»Navodilo Fotografije!!!
Plata se dene v aparat, tako da je šiht obrnjen proti objektivu. Potem se osvetli. V temi se vzame ven. Namoči se v svežo vodo. Iz vode se dene v entvikler, tako da je šiht obrnjen proti površini vode, tam ostane med vednim premikanjem šale dokler ni tako črno, da ako se pogleda ’žnjo čez luč in se dene roka pred plato, da se senca od prstov prav nič ne vidi skoz. Potem es dene ali namoči iz entvikleija v svežo vodo, nato pa v fiksir. V fiksirbadu ostane tako dolgo, da izgine bela barva zadnje strani in še malo dalje. Potem sme plata na svetlo in sicer še pol do ure v vodo (tekočo vodo). Pri tem delu je paziti na lepe roke! Po vsakem delu prste obrisati, bolje umiti, da ja ne pride kakšna trohica druge tekočine vmes, ker se drugače rado vse pokvari, rade so namreč slike potemtakem lišaja-ve. Plata se potem vzame iz vode in se dene sušit, pa ne na zelo vroče solnce ali pa na kak kraj kjer je
veliko prahu. Na vročem solncu se šiht rad raztopi in potem steče po plati doli in slika je pokvarjena!
Slike
Plata se dene v okvir (rem) na plato papir tako, da plat (šiht) plošče in papir skupaj prideta, potem se dene vse na solnce, kjer se začne delati slika. Koje malo bolj rudeča kakor mora biti se vzame ven, pri tem je paziti, da ne pride preveč solnca ali svetlobe blizu ker rada začrni. Potem se dene v solno kopel (Salzbad) 10 minut iz te pa v fiksirbad 10 minut, nato pol ure v svežo vodo (tekočo) iz vode pa na solnce ali v sobo sušit. Fiksirbad za plate in za papir se ne sme imeti skupaj, temveč vsakega posebej in se rabi eden le za plate in drugi le za papir. Če se to veje zadosti! Več se najde v cenikih in na vsaki pošljatvi je navodilo, ki ga je treba samo čitati. Entvikler se meša po navodilu, ki je na vsaki steklenici, za mešanje se pa rabi mera. Meša se približnim takole: soli se dene 25 gramov, vode pa četrt litra. K entvikleiju se dene od 4 do petkrat toliko vode kakor entvikleija. K fiksbirba-du se se dene osemkrat toliko vode kakor fiksiija.«
Več kot očitno je, daje Jamnik znal dobro nemško, saj je vsa navodila prevedel iz tujega jezika. Tedaj so dobivali potrebščine iz večjih mest sedanje Avstrije. Znano je, daje Jamnik na Dunaju naročil kartončke za kaširanje fotografij s svojo firmo. Vsekakor je bil eden prvih fotografov v svojem okolju.
Samo še to, Jamnik uporablja skovanke kot »plata« in misli pri tem na fotografsko ploščo, »entvikler«, kar pomeni razvijalec, »fiksirbad« bi lahko prevedli kot utijevalna kopel, »šiht« pa misli dejansko za pojem plast.
A. Videčnik
OPOZORILO
Prosimo vse naročnike Savinjskih novic, da poleg naročilnice (ki ni nujno potrebna) vplačajo polletno naročnino (90 din), ker šele na osnovi vplačil vnašamo v računalnik naslove naročnikov. Ta prošnja se nanaša na tiste, ki so poslali naročilnico, niso pa še plačali naročnine. Marčevsko številko bodo na dom prejeli le tisti, ki bodo do konca februarja poravnali naročnino. Če ste položnico slučajno zavrgli, imate na tej strani spodaj desno v kolofonu številko žiro računa.
Uredništvo
Ignac Orožen o Lepi Njivi in o
Z Ignacem Orožnom si še naprej ogledujemo manjše cerkve v Zgornji Savinjski dolini. Tokrat sta na vrsti cerkev na Lepi Njivi in kapela na Oljniku, obe iz mozirske župnije. Tokrat vidimo, da je bilo že pred dobrimi 110 leti objavljeno svarilo bodočim graditeljem na Oljniku. Če bi namreč brali Orožna, mrliška vežica na Oljniku ne bi razpadala. Prepozen opomin pač.
Marijina cerkev na Lepi Njivi (1). Najstarejša poročila o tej cerkvi prinašata ljubljanska vizi-tacijska zapisnika iz let 1631 in 1668. Glasita se takole:
1631: »Cerkev blažene Device Marije na Lepi Njivi (2). Ima posvečen oltar blažene Device Marije, drugega na evangeljski strani, posvečenega sv. Ani, kjer je bilo pokradeno vse razen podobe, na epistelski strani pa sv. Elizabete, kije posvečen in kjer je bilo ukradeno vse razen slike. Vpisanih je sedem maš. Ima 31 krav, 59 ovc.«
1668: »Cerkev na Lepi Njivi (3) nima zakristije; ta je nadomeščena z omaro na epistelski strani in s skrinjami za shranjevanje duhovniških oblačil. Zakristija bo postavljena. Pokopališča doslej ni bilo, vendar pa je zanj že pripravljeno apno. Čerkev je v času škofa Ravbarja posvetil njegov sufragan, konovski škof, kakor priča zapis v cerkvi.«
Ta cerkev je bila posvečena torej v času ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja, tj. v letih 1493—1536. Leta 1668 še ni imela zakristije, vendar pa je takrat že bilo pripravljeno apno za
pozidavo obzidja in ureditev pokopališča in cerkvenega dvorišča. Tudi zakristija, ki jo je še mogoče videti, je bila pozneje zgrajena na severnem delu cerkve.
Koje bila takratna podružnična cerkev sv. Anreja v Belih Vodah leta 1652 zaradi nezadostne opremljenosti z interdiktom (4) zaprta, so opremo, potrebno za mašo, prenesli v tukajšnjo cerkev in tu je ostala, dokler cerkev sv. Andreja leta 1659 ni bila restavrirana in posvečena.
1723 je dobila cerkev zvon, ki je bil takrat ulit v Celju.
1770 je bil menda obokan strop v cerkveni ladji, kije bil dotlej lesen.
1820 so v Celju ulili veliki in mali zvon za to cerkev.
1834 so povišali in prekrili zvonik.
1842 je bila zgrajena druga zakristija na južni strani cerkve.
1854 in 1855 sta bila izdelana stranska oltaija sv. Janeza in sv. Uršule, tabernakelj za glavni oltar in prižnica; glavni oltarje bil tudi na novo pozlačen. Ta dva oltaija je blagoslovil gornjegrajski dekan Franc Brunner 28. maja 1855.
1855je dal Simon Podvratnik, po domače Zalokovnik, 100 goldinarjev za večno mašo, ki naj se bere tukaj.
1864 je dobila cerkev klopi in nov kamniti tlak. Tega leta je bilo obnovljeno obzidje okoli cerkvenega dvorišča, katerega so pokrili s kamnitimi ploščami.
1872 sta bila v Ljubljani za to cerkev ulita dva zvonova, težka 1582 in 935 funtov (5), in to za 2422 goldinarjev 85 krajcaijev. Zanju so dali stara zvonova, poleg tega pa je bilo treba plačati še 1971 golindaijev 55 kron, ki so jih zbrali delno iz cerkvenega de-naija, delno pa iz darovanih prispevkov.
Cerkev ima v Kolovratu vinograd s površino 1166 kvadratnih sežnjev (6) in zidano, z opeko pokrito stanovanjsko hišo v bližini same cerkve.
Pokopališka kapela sv. Štefana na Oljniku (7). Ko je bilo leta 1835 pokopališče od župnijske cerkve (v Moziiju) prestavljeno na Oljnik, so začeli na tem novem pokopališču graditi sorazmerno prostorno kapelo v čast. sv. Štefana mučenca, in sicer na mestu, kjer je že prej stal Štefanov križ. To kapelo je 23. aprila 1837 posvetil gornjegrajski dekan Franc Serafin Novak, potem ko je bila leta 1836 končana gradnja in naslednje leto v njej postavljen oltar. V zvoniku, ki se dviga nad fasado,
ima kapela dva zvonova; enega so kupili pri cerkvi sv. Radegunde za 180 golindaijev, drugega pa so dobili iz tukajšnje župne cerkve.
1839: Anton Janko, po domače Stoper, je v Ljubiji daroval dve sveti maši, od katerih naj bi bila ena po njegovi smrti brana v tukajšnji kapeli.
1840: Anton Drev (8) je daroval 4 četrtletne maše za tukajšnjo kapelo.
Zidovje te kapele je bilo zaradi zemeljskega plazu tako prizadeto, da so ga leta 1862 morali povezovati z železnimi sponami, pri čemer so kapelo popolnoma obnovili tudi od znotraj. Plazovi, ki so sledili, pa so kapelo porušili tako zelo, da jo je bilo treba izprazniti in sojo morali nehati uporabljati, zdaj (9) pa je v celoti prepuščena propadanju.
OPOMBE: (1) V izvirniku: in -Schoenacker (na Lepi jivi). — (2)
V	izvirniku: in Lepa Niva. — (3)
V	izvirniku: in Schoenacker. —
(4)	Interdikt je prepoved opravljanja bogoslužja. — (5) En funt je nekaj več kot 56 dekagramov, torej sta tehtala 886 in 524 kilogramov. — (6) En seženj meri 190 centimetrov, torej je vinograd meril dobrih 42 arov. — (7)
V	izvirniku: am Oljnik. — (8) V izvirniku: Dreu. — (9) To pomeni pred letom 1877, koje Orožen napisal svoje poročilo.
Uvod, prevod in opombe Peter Weiss
Zanimiva slika, posneta na dan otvoritve stare šole na Lepi njivi leta 1925. Na njej so pomembni ljudje, naj jih nekaj omenimo. Z desne sedijo. 1. Fran Vajd — mozirski učitelj, 3. Pušenjak — nadučitelj v Šmihelu; v prvi vrsti stojijo: z leve 3. Fran Hribernik — učitelj in mozirski kronist, 10. Fran Praprotnik — mozirski nadučitelj in znan sadjar. Zanimivi so tudi domači godci: z leve Nanda Visočnik — Bajdi, Martin Visočnik — Bajdi, Franc Pečnik — Ograjski, Gregor Visočnik — Bajdi, Lojz Mikek — Acman, Alojz Gregorc—Mihevc, Jože Podvratnik — Mlačnik in kapelnik Anton Podvratnik — Mlačnik. Vsi navedeni godci so bili iz Lepe
njive.
Dežurna služba Elektro Celje
Nadzomištvo Nazarje — za mesec marec 1991
Od 25. 2. — 3. 3. 91 Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 4. 3. — io. 3. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 11.3. — 17. 3. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 18. 3. — 24. 3. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 25. 3. — 31. 3. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Veterinarsko dežurstvo
18. 2. do 24. 2. Lešnik Matjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 25. 2. do 3. 3. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 4. 3. do 10. 3. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 11. 3. do 17. 3. Lešnik Matjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 18. 3. do 24. 3. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410
Kino »Dom« Mozirje v marcu
2.,	3. SILA IZVEN ZAKONA — ameriški film — kriminalni
7. LJUBEZENSKA ŠOLA J. MUNCENBACH — ameriški film —komedija
9.,	10. PEKEL PRAVDE — ameriški film — akcijski
14. GOLA PIŠTOLA — ameriški film — krimi-komedija
16.,	17. LEPA ŽENSKA (PRETTY WOMAN) — ameriški film — ljub. komedija 21. DEMON V OMARI — ameriški film — grozljivka
23.,	24. TANGO & CASH — ameriški film — akcijski 28. VROČE USTNICE — ameriški film — erotični
30.,	31. ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN — nemško-ameriški film — drama
Kino »Jelka« Nazarje v marcu
2 — 3 GLEJ, KDO TO GOVORI, ameriški film — zabavna komedija 6 PEKEL PRAVICE, ameriški film — triller 9 — 10 GREMLINIII. DEL, ameriški film — fantastični 13 LAHKO NA VSAK NAČIN, ameriški film — erotični 16—17 ODPOREN PROTI METKOM, ameriški film — akcijski 20 OBREKOVANA, ameriški film — ljubavna komedija 23 — 24 BOGOVI SO PADLI NA TLA, ameriški film — triler 27 PRSTE PROČ, ONA JE ŠE MLADÄ, ameriški film — zabavni 30 — 31 ALIBI ZA UMORE, ameriški film — triler
Kino Ljubno v marcu
2. — 3. 3. 91 DINAMIT JACKSON — ameriški akcijski film 9. — 10. 3. BOLNIČARJI NA KOTALKAH — ameriški film, komedija 16. — 17. 3. POLICAJ V NAJEM — ameriški film, kriminalka 23. — 24. 3. NESRAMNI UDAREC — ameriški akcijski film 30. — 31. 3. REŠITEV OB PRAVEM ČASU — ameriški pustol. film
Matična kronika za januar 1991
ROJSTVA: Rojenih je bilo 7 dečkov in 4 deklice
POROKE: Polak Peter, star 23 let, iz Skornega št. 30 in Gregorc Jožica, stara 20 let, iz Ljubije št. 2.
SMRTI: Bastl Ana, stara 76 let, iz Vologa št. 10; Zagožen Franc, star 83 let, iz Vologa št. 11; Brezovnik Martin, star 82 let, iz Šmartnega/Dreti št. 62; Gubenšek Milena, stara 34 let, iz Dol. Suhe št. 15; Mevec Ana, stara 90 let, iz Prihove št. 31; Pečovnik Janez, star 78 let, iz Podveže št. 25; Predovnik Jožef, star 61 let, iz Ljubne-ga/Sav. št. 5; Korpnik Angela, stara 85 let, iz Lok pri Moziiju št. 56 a; Remše Jožefa, stara 86 let, iz Moziija, Na trgu št. 18.
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I. MLADINSKA LITERATURA: Blyton: V megli — 13. del 5 prijateljev, Štr-žinar: Zaljubljeni zmaj, Oxlade: Pogled skozi mikroskop.	*
n. STROKOVNA LITERATURA: Kump: Dostop do visokega šolstva, The World Book Encyclopedia 1—22, Bajt: Vsevednik, Baixauh: Anatomija človeka, Raffaelli: Botanika, Krese: Naprej zastave slave, Mizaijenje: orodje, materiali, izdelki, Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Družinski zdravnik, Stoppard: Življenje po petdesetem, Kmetijski priročnik 1991 — zbirka, Mikeln: Slovenija 1990, Šircelj: Novi žepni bonton.
III. LEPOSLOVJE: Ray: Brat Ray, Sheldon: Božji mlini na veter, Avril: Na hudičevi koži, Kreslin. V.: Namesto koga roža cveti — pesniška zbirka, Kovačič: Kristalni čas, Rozman: Tisoč drobnih stvari, Deighton: Mehiški niz.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Ustanovitelj: SO Mozirje — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Jana Trontelj — Fotografska priprava Ciril Sem —Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 —Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in pre-lom GRAFIKA, Novomesto— Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.