Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2006 352(497.12 Videm) COBISS e ŠTEVILKA 1 - LETNIK 11 - APRIL 2006 GLASILO OBČINE VIDEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, NAJ VAS IN VAŠE* NAJBtiižJE NAPOLNIJO Z VESELJEM, MIROM IN DRUŽINSKO SREČO. V 4L. ; ||i v PA VESELO PISANKO VSEM SKUPAJ. v - - pc«, 'V ■ jTL^. ± # j , sr# /3^*SF''' nra 1 l, mM. « 1 ,x ■ TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH vas vljudno vabi na razstavo pisanic, ki bo v prostorih društva upokojencev Leskovec (GD Leskovec). ■mm Otvoritev razstave bo v petek, 14. aprila 2006, ob 18.00 uri. Razstava bo odprta v: petek, 14. 4. 2006 soboto, 15. 4. 2006 nedeljo, 16. 4. 2006 ■ ponedeljek, 17.4. 2006 od 18.00 do 20.00 ure, od 8.00 do 20.00 ure, od 7.30 do 20.00 ure, od 7.30 do 12.00 ure. VABUENI! TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH VELIKONOČNA RAZSTAVA V VIDMU Društvo kmetic občine Videm vabi na bogato velikonočno razstavo, na kateri bodo članice društva na ogled postavile pisanke, velikonočne okraske in ročna dela. Razstava je na ogled od 13. aprila v prostorih zdravstvenega doma v Vidmu. Lepo vabljeni! ' C' V OBČINSKI HIŠI - VPRAŠALI SMO ŽUPANA FRIDERIKA BRAČIČA »Država nam določa vse višjo postavko za javno porabo,« pravi župan Bračič. V prvih pomladnih dneh, ko tudi vodstvu občine Videm ni manjkalo dela in je nastajal prvi letošnji Naš glas, smo vendarle našli čas za klepet z županom Friderikom Bračičem. Za pogovor je bilo več kot dovolj aktualnih, zanimivih vprašanj, predvsem pa takih, ki zanimajo tudi občane in občanke. Začela sva s kratkim pregledom zadnjega aktualnega dogajanja v občini, kjer pa je župan znova izpostavil nekatere pomembnejše naložbe občine, ki imajo širši pomen in so zanje uspeli pridobiti tudi »državna« sredstva. »Bilo je veliko dogodkov, ki smo jim bili priča v naši občini v prvih treh mesecih letošnjega leta, največ pa jih je na pragu spomladi povezanih z investicijami. Po sprejetju novega proračuna smo se v občini že intenzivno pripravljali na izvajanje nekaterih pomembnejših projektov, ob tem pa smo seveda morali za vse predvidene programe po KS pripraviti tudi vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere potem lahko izbiramo tudi izvajalca. Vmes že tečejo skupni programi, kot je izgradnja kanalizacije od pokopališča proti Vrbanovi kapeli (ta odsek je v izgradnji), drugi del iz takse 2006 pa je v fazi priprave (proti Šosteriču) in na pristojnem ministrstvu čakamo še na izdajo sklepa o sofinanciranju. Kmalu bomo sklicali tudi vsa gospodinjstva iz tega območja, da se dogovorimo tudi o priključevanju na kanalizacijski sistem, seveda tistih, ki so že pokrili denarni prispevek v višini 240.000,00 SIT. Prepričan pa sem, da bo ta del Vidma prihodnje leto imel to možnost, da se dokončno priključi na kanalizacijski sistem. Pospešeno se pripravljamo tudi na izgradnjo vrtca v Vidmu, trenutno se ukvarjamo tudi s pridobivanjem zemljišča oziroma parcele, ki jo želimo pridobiti - dokupiti. S tem bi imeli dovolj razpoložljivih površin za izgradnjo vrtca in potrebnih zunanjih igralnih površin. Dogovarjamo se tudi za izgradnjo vodovoda v Zahodnih Halozah, bolj natančno naj omenim, da že čakamo na razpisno dokumentacijo, in ob obisku ministra za okolje Janeza Podobnika smo se dogovorili, da bo občina Videm vodila celoten projekt skupaj z občinama Žetale in Majšperk. Želimo si čim prej izbrati izvajalca in potem začeti s težko pričakovano izgradnjo vodovoda. Skratka, dela je bilo letos že ogromno opravljenega, glavnina pa nas še čaka in na to smo v naši občini tudi pripravljeni,- je v začetku pogovora dejal župan Bračič. Letošnja zima je bila še posebej dolga in je pokazala ostre zobe, snega pa smo imeli kot že dolgo ne. V občini ste verjetno za zimsko službo porabili dosti več denarja, kot ga je bilo planiranega v proračunu. Zanima me, če ste že naredilo kako analizo, obračun porabljenih sredstev za pluženje? Župan Friderik Bračič: »Nekaj analiz smo že naredili, bolj natančne nas še čakajo, sicer pa smo imeli letos planiranih 10 MIO SIT za zimsko službo, po sedaj zbranih podatkih pa smo porabili skoraj enkrat več sredstev. Ampak ta del bo treba pokriti in bomo pač morali vzeti iz kake druge postavke. Letošnja zima pa nam je naredila še precej škode na cestah, posebej makadamskih, in intervencijsko smo nekatere odseke že sanirali. Glavna akcija navoza gramoza pa nas te dni še čaka na območju celotne občine.- Z MINISTROM PODOBNIKOM O VODOVODU ZAHODNE HALOZE IN GRADNJI POSLOVNO-OBRTNE CONE Omenili ste že kar nekaj letošnjih naložb, mednje pa prav gotovo spada tudi sanacija enega od hujših plazov na območju KS Leskovec, natančneje v Veliki Varnici. Odločili ste se, da plaz sanirate, dela potekajo, zanima pa me, kakšen delež bo tukaj morala primakniti občina Videm? Župan Friderik Bračič: »Močno deževje in številni nalivi so botrovali temu, da se je na cesti do kmetije Foštnarič v Veliki Varnici sprožil večji plaz, ki jim je zaprl cesto do doma, in s tem so bili odrezani od sveta. Obrnili so se na občino, mi pa na pristojno ministrstvo in zaprosili za pomoč, vendar je bil odgovor tak, da moramo za sanacijo plazu — dela naj bi veljala okrog 20 MIO SIT - poskrbeti sami. Potem smo iskali najboljšo rešitev in jo po mnenju stroke našli (potrebno je bilo tudi vrtanje v steno), dela pa naj bi na koncu veljala tam okrog 3 MIO SIT. Cesta je sedaj že prevozna, dela pa tako Videmski župan F. Bračič je ob obisku vladne delegacije v Spodnjem Podravju v Vidmu sprejel ministra za okolje Janeza Podobnika. Glavna tema pogovora je bil vodovod Zahodne Haloze. rekoč zaključena.« V dneh, ko je bila v Spodnjem Podravju na obisku vladna delegacija, ste v Vidmu za kratek čas gostih ministra za okolje Janeza Podobnika. O čem vse sta se z ministrom pogovarjala takrat in kaj dorekla o končni izgradnji vodovoda Zahodne Haloze, skupaj seveda še s predstavniki haloških občin? Podpisali naj bi tudi sporazum o soinvestiranju vodovoda v Halozah? Župan Friderik Bračič: »Vsak obisk iz »vrha« je za nas še kako pomemben, tako velja tudi obisk ministra Podobnika v naši občni za zelo pomembnega. Glavna tema našega pogovora je bila izgradnja vodovoda v Zahodnih Halozah, na pogovor z ministrom pa sem povabil tudi predstavnike haloških občin, kjer bomo gradili vodovod, in predstavnike gradbenega odbora. Podpisali smo tudi sporazum o nadaljnjih aktivnostih omenjenega projekta, tako da se projekt nadaljuje, v fazi izbire izvajalca. Občina Videm pa bo k vrednosti celotne naložbe v vodovod dodala svoj 20-odstotni delež v višini okrog 90 MIO SIT. Gradnja se bo začela letos, zaključila pa leta 2008 ali 2009-Ministru Podobniku smo ob obisku predstavili tudi načrtovani projekt poslovno-obrtne cone v sedaj še aktivi gramozni jami, prva ocena pa je bila, da je prostor primeren za tako dejavnost.« O NADALNJI USODI MALOOBMEJNEGA PREHODA ZG. LESKOVEC - CVETLIN PA ŠE NIČ NOVEGA Kaj bo z maloobmejnim prehodom V Vidmu, od pokopališča do Vrbanove kapele, že gradijo novi krak kanalizacijskega sistema. njemu ministru Mateju ste ob obisku v občini zastavili to vprašanje, pa vam je obljubil pisni odgovor, mene pa zanima, ah je znanega že kaj bolj konkretnega, kakšen status bo imel ta prehod ob uvedbi schengenske meje? Župan Friderik Bračič: »Konkretnega odgovora od ministra Mateja še nisem dobil, smo pa prejeli neke vrste pisno obrazložitev, v kateri je zapisano, da je to delo stalne mešane komisije, ki se ukvarja tudi s statusom mejnih prehodov. Ta komisija bo po veljavni EU zakonodaji namreč odločila, kaj bo z bodočim statusom, mi pa si vsekakor želimo, da bi bil mednarodni in ne maloobmejni, kot je predvideno sedaj.« Plaz, nedaleč od hiše Fošnaričevih v Veliki Vranici, je že saniran in cesta do domačije spet normalno prevozna. nekaterih to še zdaleč ni, in nedavni dogodki. Kako to komentirate in kaj ste nazadnje dosegli v razgovorih z vodstvom markovške občine? Župan Friderik Bračič: Meja z občino Markovci je predmet razprav že nekaj let in v občini Videm smo prepričani, da ni prava ta meja, ki jo imamo sedaj. Prepričani smo, da je nam bolj v škodo kot kaj drugega, v to območje so bili dani neki ekonomski učinki in naša občina je bila prikrajšana za sredstva iz posebnega naslova. Zgodovinski podatki, ki smo jih pridobili, in pa odgovor iz Državnega zbora kažejo, da zagovarjamo pravo stališče, ki pa tudi določa, kje je pravzaprav tista prava meja med Markovci in Šturmovci. Vse skupaj smo predali v sodni postopek, čakamo na datum razprave, potem pa se bomo lahko pogovarjali naprej.« KS MORAJO UPOŠTEVATI TUDI SKUPNE OBČINSKE NALOŽBE, KI IZ LETA V LETO VZAMEJO VELIKO PRORAČUNSKEGA DENARJA Zadnji dogodki v KS Soviče-Vareja-Dravci so bili precej glasni in v javnosti odmevni. Zanima me, kako ste tam pomirili strasti nekaterih občanov in kaj ste skupnega dorekli na zboru občanov? Župan Friderik Bračič: »Dogajanje v tej KS je bilo na pobudo nekaterih občanov precej burno, sicer pa smo vso problematiko obravnavali na zboru občanov, ki sem ga osebno sklical. Vodstvo KS je kot največji problem izpostavilo slabo cestno infrastrukturo na tem območju, pa prema- V zemljo je potrebno spraviti ogromne kanale lo vlaganj občine v KS ... Lahko povem tisto, kar sem povedal tudi na zboru, da smo v zadnjih letih v KS Soviče-Vareja-Dravci naredili več, kot je bilo predvideno, tukaj pa občani tudi niso upoštevali del ceste, ki je bil zgrajena v letu 2003, na odseku Ljubstava-Leskovec. Naredili smo tudi 1400 metrov asfaltne ceste leta 2005, investicija pa je bila presežena, in to je potrebno upoštevati. Dogovorili pa smo se, da bomo razvoj peljali naprej, še letos pa nameravamo modernizirati odsek ceste Gašperič-Strelec, tak je bil dogovor. Občani bodo po pogodbah dodali svoj delež. Izpostavljeno je bilo tudi pomanjkanje gradbenih parcel, kar pa ni glavna naloga občine, temveč je potrebno dati pobude za spremembo prostorskega plana in potem se postopki nadaljujejo. Časa je še dovolj ...« Ko sva že pri financiranju programov po KS, nadaljujva s to temo in zanima me, kako odgovarjate na očitke še nekaterih KS, češ da denarja dobijo vse manj, investicij pa tudi bolj malo? Kako bi to pojasnili? Župan Friderik Bračič: »Najprej je potrebno poznati dejstva, da nam država nalaga dodatne obveznosti, in s tem posledično tudi vse večjo javno porabo. Samo zadnji podatki govorijo o tem, da se je delež teh sredstev zvišal za okrog 30 odstotkov, kar pa pomeni, da so se sredstva na drugih postavkah morala zmanjšati. Navkljub temu smo se v občini trudili in uspelo nam je pridobiti nekaj dodatnih sredstev za investicije: prijavili smo se v skupnem projektu zaščita podtalnice in v drugi fazi izgradnje pričakujemo, da bomo pridobili okrog 350 MIO SIT sredstev. Tudi za vodooskrbo bo država pridala svoj delež, pa da spet ne omenjam zahtevnih in dragih investicij v OŠ Leskovec, v zdravstveni dom in še bi lahko našteval skupne občinske projekte. In potrebno se je zavedati, da za komunalno infrastrukturo vedno primanjkuje sredstev, saj bi si v občini želeli zadovoljitve vsaj osnovnih potreb, česar pa v naši občini še zmeraj ne zmoremo. Glavni problem je cestna infrastruktura, kajti v Halozah imamo neasfaltiranih še ogromno cest, kar pa se bo zagotovo spremenilo na boljše v prihodnjih 5 ali 6 letih.« Skrb za čistejše okolje, spomladanska akcija delitve drevesnih sadik, čistilna akcija — vaš pogled na to in kakšno je trenutno stanje v občini? Koliko je še divjega odlaganja in kako občina lahko ukrepa v takih primerih? Župan Friderik Bračič: »Dali smo že veliko pobud in ocenjujem, da smo že naredili korak naprej v skrbi za čistejše okolje. Ampak še zmeraj premalo, saj še imamo nekaj divjih odlagališč, kjer občani odlagajo smeti, in pri tem ne pomislimo, da naravi to še zdaleč ni pogodu in se nam bo nekoč spet maščevala. Pozdravljam spomladansko akcijo deljenja drevesnih sadik, vesel sem tudi, da smo vsako leto znova uspešni s čistilno akcijo, in ta bo letos 22. aprila, ob dnevu Zemlje. Žal pa imamo še zmeraj premalo urejenih odlagališč, kjer bi občani lahko odlagali odpadke in bi potem poskrbeli za prevoz teh na odlagališča, ampak v vodstvu občine o tem že razmišljamo in zaenkrat načrtujemo ureditev vsaj dveh takih zbirnih mest v občini. To naj bi se zgodilo s spremembami prostorskega plana, kajti pobudo smo že dali in potrebno bo še počakati nekaj časa.« NOVA, SODOBNO UREJENA SEJNA DVORANA KMALU ODPRTA Pred vami so redne seje občinskega sveta, trenutno poteka obnova sejne in poročne dvorane, ki ste jo precej povečali, in že skorajšnje priprave na občinski praznik ... Župan Friderik Bračič: »Odločili smo se, da prejšnjo osrednjo sejno dvorano, ki nam je hkrati služila tudi kot poročna, razširimo in sodobno opremimo, kajti to nam narekuje tudi čas. Lahko že napovem, da bo opremljena po nekih sodobnih standardih, imeli bomo tudi računalniški izpis glasovanja. Preureditev naj bi se zaključila konec aprila. Vmes bomo imeli še sejo (ta je bila 11. aprila, in takrat so odločali tudi o soglasju za lekarniško dejavnost v Vidmu), potem pa po veliki noči začenjamo s pripravami na novi občinski praznik TM Foto: TM in Aleš Gregorec Župan Friderik Bračič ob velikonočnih praznikih: »Vsem našim občankam in občanom ob prihajajoči veliki noči želim veliko zdravja, sreče in razumevanja, pa dobrega počutja, osebnega zadovoljstva in predvsem spoštovanja ljudi okrog sebe. Lepo preživite praznike in želim vam veselo pisanko.« PODJETJE SVEČAV POBREŽJU OBISKAL GOSPODARSKI MINISTER VIZJAK Petrovim čestital za dosedanji uspeh v svečarstvu čestital za uspešen razvoj in poslovanje, pa tudi za trud, ki ga vlagajo v nadaljnji razvoj podjetja, ki trenutno zaposluje že 12 delavcev. Minister Andrej Vizjak si je v družbi s sodelavci, poslancem Brankom Mariničem, direktorjem podjetja Sveča Stankom Petrom in njegovo družino z velikim zanimanjem ogledal proizvodnjo svečarskih izdelkov. V okviru obiska slovenske vlade 22. februarja v Spodnjem Podravju je občina Videm gostila kar dva ministra; najprej ministra za okolje in prostor Janeza Pohodnika, nato pa še gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki ga je na poti spremljal državnozborski poslanec Branko Marinič, pridružil pa se jim je tudi direktor LTO Ptuj Sandi Dolenc. V Pobrežju, v uspešnem družinskem podjetju Sveča, pa se je na poti v občino Hajdina ustavil gospodarski minister Andrej Vizjak. Stanko Peter je ministru in njegovim sodelavcem, takrat je Vizjaka spremljal tudi generalni direktor direktorata za turizem mag. Marjan Hribar, predstavil proizvodnjo sveč v družinskem podjetju, ki se je predlansko leto preselilo v nove, večje in sodobno opremljene prostore. MINISTER V PRIHODNJE OBLJUBIL VEČ FINANČNE VZPODBUDE MALIM IN SREDNJIM PODJETJEM Po ogledu proizvodnje in prodajalne je minister Vizjak v sproščenem razgovoru dejal, da se mu svečarstvo doslej ni zdelo tako zanimivo, čeprav je imel njegov ded kar veliko izkušenj z izdelovanjem sveč, ampak je to počel na povsem drugačen način, kot to danes počno v sodobnejših proizvodnjah. Po ogledu proizvodnje je bil navdušen in priznal, da si takega načine proizvodnje sveč doslej sploh ni znal predstavljati. Sicer pa se je minister v nadaljevanju pogovora dotaknil tudi teme o tem, kako bo država v prihodnje pomagala podjetjem in obljubil, da bo več finančne pomoči namenila malim in srednjim podjetjem, želijo pa uvesti še druge oblike pomoči, predvsem tistim podjetnikom, ki so šele na začetku. Po besedah ministra pa bo novo resorno ministrstvo za razvoj precej bolj »živo« področje za tehnološki razvoj. Petrovim pa je tudi MINISTRA V DOMAČI KRAJ POVABIL POSLANEC MARINIČ Poslanec Branko Marinič pa je ob obisku podjetja Sveča, sicer v njegovem domačem kraju, dejal, da so izkoristili priložnost, da ministru ob obisku na širšem Ptujskem pokažejo lep primer uspešnega prestrukturiranja kmetijske dejavnosti v proizvodno dejavnost, česar so se pred leti lotili v družini Peter. Marinič je še poudaril, da je Sveči podobnih malih podjetij na širšem Ptujskem kar nekaj, da pa je dobrodošla novost tudi ta, na katero je že spomnil minister, da bo gospodarsko ministrstvo v prihodnje dosti bolj spodbujalo mala in srednja podjetja. Besedilo in foto: TM Ob koncu ministrovega obiska pa še sproščen pogovor za skupno mizo, ob krofih, vinu in kavici, ko je bila zraven tudi vsa Petrova družina. POSLANEC MARINIČ NA SELIH PRIPRAVIL PREDNOVOLETNO DELOVNO KOSILO Poslanec Marinič je povabil tudi notranjega ministra Dragutina Mateja. V zadnjih dneh starega leta je poslanec Branko Marinič za župane s Ptujskega pripravil delovno kosilo, v gostilno Svenšek na Sela pa tistega dne povabil tudi notranjega ministra Dragutina Mateja, državnega sekretarja Zvonka Zinrajha in državnega svetnika Roberta Čeha. Osrednja tema razgovora je bila ocena enoletnega sodelovanja na lokalni ravni in ureditev južnoevropske meje, saj je država prav za to ureditev v proračunu 2006/2007 namenila ogromno sredstev. Opravičila sta se le poslanec in destrniški župan Franc Pukšič in takrat še novoimenovani veleposlanik Slovenije v Srbiji, Črni Gori in Romuniji, manjkali pa so nekateri župani. Poslanec Marinič se je resda odločil za delovno kosilo, pa je bilo tistega delovnega vzdušja čutiti že bolj malo, saj je bil delovni pogovor na hitro zaključen, v bolj sproščenem vzdušju pa se je potem vse skupaj nadaljevalo po obilnem kosilu. Je pa bil namen prednovoletnega srečanja, da se poslanec Marinič zahvali županom s širšega Ptujskega za enoletno sodelovanje, ki ga je ocenil za zadovoljivo, ob tem pa dodal, da pa mora biti v letu 2006 še bolje. »Z nekaterimi župani sem sodeloval zelo dobro, spet z drugimi malo manj, ampak skupna ocena je zadovoljiva. Prepričan pa sem, da bo tovrstnega sodelovanja v prihodnje potrebno še mnogo več, predvsem pri ključnih projektih, o katerih sem že veliko govoril v javnosti. Seveda pa so to projekti posameznih občin, ki pa zanje računajo tudi na sredstva iz državne bla- gajne. Predvsem sem dobro sodeloval z vodstvi občin Dornava, Videm, Gorišnica in Majšperk, pa tudi z občino Kidričevo, želim pa si, da bi bilo v prihodnje tesnejše sodelovaje z MO Ptuj. Ob tem naj omenim še zame letos naj večji projekt, gre namreč za slovesnost ob jubileju Marijine cerkve na Ptujski Gori, o čemer smo se z občino Majšperk veliko dogovarjali, in sam sem pomagal v pogovorih s pristojnim ministrstvom, da sodelujejo zraven. Druženje na Selih pa sem si zamislil še v drugi obliki, zato sem na pogovor povabil tudi ministra Mateja in novega državnega sekretarja Zinrajha, kajti zdelo se mi je še kako pomembno, da se tudi župani podrobneje seznanijo, kam bo država vložila veliko količino sredstev letos in prihodnje leto, še posebej, če je tu vprašanje ureditve južnoevropske meje,« je povedal poslanec Marinič. VIDEMSKI ŽUPAN: »KAKO BO Z MEJNIM PREHODOM ZG. LESKOVEC - CVETLIN?« Sicer pa so župani ministru in sekretarju postavili bolj malo vprašanj, še najbolj »glasna« sta bila predstavnica završke občine Marta Bosilj in videmski župan Friderik Bračič, ki ga je zanimal bodoči status mejnega prehoda Zg. Leskovec — Cvetlin. Točnega odgovora mu minister ni posredoval, obljubil ga je po pošti, je pa minister dejal, da evropski pravni red ne pozna meddržavnih mejnih prehodov, kar pomeni, da je lahko status tega mejnega prehoda po uvedbi schengena le mednarodni ali maloobmejni. Minister pa je še dejal, da pa se soseda Hrvaška seveda zavzema za mednarodnega, saj je v njenem interesu, da pridobi čim več vstopnih točk v EU. Kljub vsemu konkretnega odgovora tudi tokrat novinarji nismo dobili, sicer pa je zgodba poznana; prehod je bil v Bruslju potrjen kot maloobmejni, dosedanja prizadevanja krajanov in občine, da bi ostal še naprej mednarodni, pa zaenkrat ne vemo, če so obrodila kake sadove. O drugih temah pa se na Selih ni kaj dosti govorilo, vsaj takrat ne, ko smo bili novinarji zraven, poslanec Marinič pa je bil ob koncu svojega prvega tovrstnega druženja z župani zadovoljen. Besedilo in foto: TM V gostilni Svenšek na Selih so bili tudi župani Vidma, Žetal in MO Ptuj. VTRAKOSCANU USTANOVLJENO HRVASKO-SLOVENSKO DRUŠTVO PRIJATELJSTVA Med ustanovitelji tudi videmska občina V Trakoščanu je bila 20. februarja 2006 ustanovna skupščina Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva. Društvo ima sedež na Bednji v hrvaškem Zagorju. Društvo je prostovoljno združenje, kjer se razvija in neguje vsestransko sodelovanje med hrvaškim in slovenskim narodom na znanstvenem, kulturnem, gospodarskem in drugem področju, ki je v interesu obeh strani. Ustanovne skupščine sta se udeležila tudi župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc. Društvo bo aktivno sodelovalo in se povezovalo z vsemi podobnimi društvi, ki delujejo z istimi ali podobnimi cilji v Hrvaški, Sloveniji ali v svetu. Društvo neguje kulturno, znanstveno, gospodar- sko, športno in drugo obliko sodelovanja hrvaškega in slovenskega naroda. Cilji društva so medsebojno spoznavanje zgodovine in modernega življenja tako Hrvatov kot Slovencev. Pripomoglo bi naj k napredovanju medsebojne povezave znanstvenih, kulturnih institucij in drugih ustanov ter posameznikov. Hkrati se ukvarja z organizacijo znanstvenih, kulturnih, humanitarnih ter športnih prireditev in projektov, ki so v obojestransko dobrobit. Društvo se trudi ustvariti dobro klimo pri razvijanju poslovnih odnosov med gospodarskimi organizacijami ter se zavzema za sodelovanje med znanstveniki, kulturnimi delavci in strokovnjaki na različnih področjih. Prirejalo bi naj koncerte, gledališke predstave, razstave, sodelovanje na različnih festivalih Slo- vencev na Hrvaškem in obratno. Društvo se trudi za obojestransko informiranje in objavljanje teh informacij v javnih glasilih, časopisih, revijah ... Redni člani društva lahko postanete na tak način, da izpolnite pristopno izjavo, sprejem pa potrdi izvršni odbor. Častni član Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva lahko postane posameznik, ki je s svojim delom prispeval k povečanju odnosov med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Člani društva se aktivno udeležujejo vseh prireditev, ki jih društvo organizira. Enkrat na leto pa se dobijo na svoji redni letni skupščini. Nataša Zagoranski Foto: Joži Zavec POLJSKI OSNOVNOŠOLCI NA OBISKU PRI VRSTNIKIH V VIDMU Sprejem tudi pri županu V pustnem tednu so bili pri osnovnošolcih na OŠ Videm na obisku učenci devetih razredov iz Poljske, ki so tokrat vrnili obisk v okviru projekta Commenius. Dan pred odhodom v domovino jih je v družbi z gostitelji in videmsko ravnateljico Marijo Šmigoc sprejel tudi videmski župan Friderik Bračič in jim na kratko predstavil občino, njeno delovanje in tudi vlogo občine v šolstvu. Župan je med drugim dejal, da je zelo vesel, da so obiskali Slovenijo in svoje vrstnike v videmski občini, še bolj vesel pa bo, če bodo iz Slovenije odnesli čim več lepih spominov. Izročil jim je še manjše darilo občine in jih povabil, da še kdaj obiščejo Videm in njegovo okolico. Nad Slovenijo, še posebej pa nad občino, v kateri so preživeli največ časa, so bili navdušeni tudi mladi Poljaki, ki pa so ob obisku pri županu dejali, da so ljudje v Sloveniji gostoljubni in zelo prijazni, presenečeni pa da so nasploh nad vsem, kar so tukaj videli in doživeli. Hvaležni so tudi družinam, pri katerih so bivali, pa šoli in vsem, ki so se jim posvečali ves teden, so dejali mladi gostje. Ob tem so dodali, da so bili izredno presenečeni nad gostoljubnostjo v šoli, našli so podobnosti tako v jeziku kot tudi v načinu dela na obeh šolah. Izrazili pa so še željo, da bi se medsebojno sodelovanje med šolama nadaljevalo tudi v prihodnje, v kar pa so oboji prepričani in se bodo potrudili, da bo dobra vez med šolama ostala. Besedilo in foto: TM Županovo darilo gostom, ki so župana pohvalili, da zelo dobro skrbi za občane. Mladi gostje s Poljske na sprejemu v videmski občinski hiši ... ZBOR KRAJANOV KS SOVIČE-VAREJA-DRAVCI Nezadovoljstvo krajanov te haloške KS je botrovalo sklicu nedeljskega zbora krajanov, na katerem so hoteli pojasniti svoje težave, upali na rešitev le-teh, česar pa glede na proračun, namenjen tej KS, še ne bo tako kmalu. »KS Soviče-Vareja-Dravci namreč denarja, namenjenega za investicije na tem območju v zadnjih treh letih, ni porabljala sproti, ampak je varčevala na račun večje investicije. Ta se je zgodila lani, ko je bila asfaltirana cesta v dolžini 1,4 km in v vrednosti skoraj 20 milijonov tolarjev. Denarja iz prejšnjih let je bilo 11 milijonov, tako da zaradi te razlike ni v letošnjem proračunu občine Videm planiranega nobenega denarja za investicije v tej KS,« je pojasnil župan Friderik Bračič. Predsednik KS Marjan Jelen je mnenja, da je denarja, namenjenega za investicije na tako velikem območju, odločno premalo. To ne pomeni napredka, saj s tako nizkimi vlaganji ni mogoče narediti praktično ničesar. Tem ugotovitvam so se nato pridružili še krajani, ki se jih je zbralo kar lepo število. Po njihovih komentarjih sodeč imajo skoraj vsi probleme s prevoznostjo cest, ki jih je do sedaj povzročal sneg, sedaj pa blato. Izpostavili so tudi slabo delo občinskega režijskega obrata, ki na tem območju ni prisoten v zadovoljivem obsegu. Velik problem predstavlja tudi možnost pridobitve gradbene parcele na tem Z nizkimi vlaganji ni napredka območju, saj že dalj časa to ni mogoče. Janez Merc je pojasnil, da ima vse niti v rokah Ljubljana in da je verjetno problem v razpršeni gradnji, ki je država ne dovoljuje oz. jo omejuje. Vodstvo občine drugače kot z nasveti ne more pomagati. Končne ugotovitve zbora so že večkrat slišane: delitev sredstev po glavarini je premalo za investicije na tem območju, nižinski del občine se ne bo pripravljen odreči sredstvom na račun Haloz, denar bi morali deliti po drugačnih merilih ... Tudi glede predloga spremembe volilnih enot ni bilo konkretnega sklepa oz. dogovora, če bi se namreč pridružili prvi volilni enoti, bi lahko volili dva svetnika več, vendar brez zagotovila, da bosta z našega območja. Tako je vse ostalo nekje v zraku oz. po haloško povedano v »blatu«. Veseli le dejstvo, da je župan poudaril, da obstaja možnost ureditve ceste v dolžini 400 m, če bodo krajani zbrali svoj delež. Pa še bi bilo mogoče kaj postoriti, kljub stanju proračuna, kakršno pač je. Sicer pa, pomlad je tukaj, lepše vreme tudi in spet bodo Haloze prijazne in gostoljubne. JJ VTRŽCU PROSLAVILI 10- LETNICO VIDEMSKEGA OBČINSKEGA ODBORA DeSUS Lokalne volitve imajo letos prednost Videmski odbor DeSUS je pred meseci gostil vodjo poslanske skupine Franca Žnidariča; ob njem predsednik videmskega občinskega odbora Franc Kirbiš in pred. pokrajinskega odbora Milan Čurin. Z redno letno konferenco in krajšim kulturnim programom so pred dobrim tednom v Tržcu proslavili 10-letnico delovanja občinskega odbora DeSUS Videm in ocenili dosedanje politične rezultate dela. Med gosti smo srečali predsednika pokrajinskega odbora Ptuj-Ormož Milana Čurina, videmskega župana Friderika Bračiča, predsednika občinskega odbora Ptuj in predstavnika iz občin Kidričevo in Majšperk. Posebej zanimiva pa je bila gesta vodstva stranke, ki je vsem predstavnicam nežnejšega spola ob tej priložnosti razdelilo ogromen šopek rdečih nageljnov. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke iz Pobrežja. O dosedanjem, 10-letnem delu videmskega občinskega odbora DeSUS je na srečanju spregovoril lani novoizvoljeni predsednik Franc Kirbiš, ki je v svojem poročilu med drugim nanizal dosedanje uspehe stranke na lokalni ravni, kjer se lahko v sedanjih sestavi občinskega sveta pohvalijo z dvema članoma. Posebej aktivna je gospa Marija Černila, ki v občini vodi odbor za družbene dejavnosti, čeprav pa se, kot je potrdila tudi sama, za vedno umika iz politike, trenutno nahaja v sestavi sveta stranke na državni ravni. Malo kritičen je bil do vodstva občine, kajti še zmeraj se mnogo premalo upoštevana »njihove« programske želje in to želijo v prihodnje spremeniti. Kirbiš je spomnil, da so na sejah upravnega odbora v zadnjem času veliko usklajevali statutarna pravila, ki so sicer že usklajena s pravili stranke DeSUS in s tem so že seznanili tudi vse svoje člane, kar se jim nujno potrebno. Dejal je, da se bodo v letošnjem letu najbolj posvetili pripravam na lokalne volitve, kjer pa stranka znova dokaj resno razmišlja o svojem kandidatu za župana in znana naj bi bila tri imena. Kirbiš je še spomnil, da je stranka ne dolgo nazaj gostila vodjo poslanske skupine DeSUS Franca Žnidaršiča in v pogovoru z njim dobila veliko koristnih informacij. Kirbiš je še poudaril, da v bodoče stranka želi imeti več vpliva na odločanje o ključnih zadevah in načrtih v videmski občini, v strankarske vrste pa pridobite še več članov vseh generacij in doseči število 300 (sedaj imajo 213 članov). Trudili se bodo še za večjo prepoznavnost stranke, želijo pa več sodelovanja na lokalni ravni, še posebej občinskimi odbori političnih strank, je še dodal Kir- biš, ki upa, da bodo imeli več sreče tudi pri financiranju in dobili tudi kako večjo dotacijo iz občine.. DeSUS pa se mora še okrepiti, je menil Milan Čurin, narediti več na prepoznavnosti in preprosto gojiti prijateljstvo v svojih vrstah. Opozoril je, da je velika skrb stranke, da bdi nad upokojenskimi prejemniki, ki v večini primerov niso ravno veliki, omenil je še sodelovanje stranke pri odločanju o zdravstvenem zavarovanju, in pa spomnil, da so s tem, ko je pokojnina postala ustavna pravica, v stranki dosegli izredno veliko. Videmski župan Bračič, ki mu je prav občinski odbor DeSUS pred skoraj štirimi leti dal vso podporo na lokalnih volitvah, pa je obljubil, da se bo v prihodnje tudi sam zavzel za več sodelovanja med političnimi strankami v občini, generacijo upokojencev pa označil za tisto generacijo na lokalni ravni, ki ji je potrebno pripisati še več veljave in spoštovanja. Besedilo in foto: TM a vo;/ OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA SLS VIDEM Veliko prizadevanja za letošnje lokalne volitve V soboto, 1. aprila 2006, ob 20. uri se je pričel občni zbor SLS OO Videm. Udeležba članov, gostov in simpatizerjev je bila številčna. Prisotni so bili gostje dr. Robi Čeh državni svetnik, predstavnik OO SLS Majšperk Milan Tacinger in predsednik OO SLS Kidričevo Srečko Frangeš. Za kulturni program pa so poskrbeli jurov-ški fantje s svojimi žametnimi glasovi. Občni zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu. Poročilo predsednika stranke Friderika Bračiča je bilo izčrpno, saj je orisal delo v preteklem letu. Z delom svetnikov stranke je zadovoljen, kakor tudi z delom vseh članov, ki so vključeni v delo po KS in društvih. S pomočjo občinske uprave se uspešno prijavljamo na razpise, da smo dosegli zastavljene plane (ceste, vodo, kanalizacijo). Poudaril je, da se je UO sestajal po potrebi, predvsem pred pomembnimi dogodki (proračun občine ...). Polnoštevilna udeležba je bila tudi na taboru v Mozirju. Na koncu je predsednik Bračič pozdravil še vse nove člane in simpatizerje stranke. Opozoril je tudi na volitve na lokalni ravni, za kar si bomo morali precej prizadevati že sedaj. Tudi poročilo blagajničarke in tajnice je bilo zadovoljivo. V nadaljevanju občnega zbora je predsednik podal še program dela in finančni načrt. Med drugim je dejal, da je pomembno, da je potrjen občinski proračun in se po njem že tri mesece izvaja program. Pridobljena sredstva je potrebno oplemenititi, da bomo lahko izvedli čim več planiranega programa (vrtec, kanalizacija, obrtna cona, obnova OŠ Sela, prostorski plan, vodovod, pločnik v Leskovcu ...), za kar bo zagotovo potrebno še veliko trdega dela. Na koncu se je predsednik delovnega predsedstva Anton Zemljak zahvalil vsem, ki so uspešno izvedli občni zbor z lepim sodelovanjem, ter povabil na prijetno druženje članov in gostov. Bernarda Galun, tajnica OO SLS Videni Je čas pomladi in je čas pričakovanj ... Skupaj se veselimo velikonočnih praznikov in vam želimo obilo sreče, topline in razumevanja v družini. Slovenska ljudska stranka Veselo pisanko! SLS OO Videm OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Babica pripoveduje Pod tem naslovom je gledališki klub osnovne šole Videm pod vodstvom Tanje Potočnik in Vesne Voglar pripravil prispevek k osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. V svoji predstavitvi so nas popeljali nazaj v čase naših babic in nam pričarali tople zimske večere, ko so babice svojim vnukom pripovedovale znane in manj znane pravljice. Tokrat je babica pripovedovala, mladi igralci pa so dramatizirali klasično Rdečo kapico, Žabjega princa, pravljico o prevzetni princesi, ki je zavračala snubce, ter ljudsko pesem o Pegamu in Lambergarju. Uvod v pravljični večer pa so prispevali plesalci in plesalke četrtega razreda s pesmico Ob bistrem potoku je mlin. V istem duhu, s prepevanjem starih ljudskih pesmi v izvedbi ljudskih pevcev in fantov iz Jurovcev, se je prireditev nadaljevala. K ljudskemu petju so ob sprem- ljavi harmonike vpletli izdelovanje rož iz Antona Aškerca, katerega 150. obletnico papirja za kurente ter recitiranje pesmi rojstva obhajamo letos. Rože so ob koncu prireditve podarili kurentom iz Pobrežja, ki so »slučajno« prišli mimo. V osrednjem nagovoru je predsednik Kulturnega društva Franceta Prešerna Jože Šmigoc poudaril pomen prostovoljnega dela v kulturi, ki se po velikosti svojih projektov ne more primerjati s profesionalnimi akterji, gotovo pa nudi ustvarjalcem in »odjemalcem« vsaj toliko zadovoljstva kot profesionalna kultura. Šmigoc je poudaril še razvitost kulture v našem okolju, saj v občini deluje več kot deset različnih društev. Nadaljnjo moralno in finančno podporo delu društev v okviru danih možnosti je v nadaljevanju obljubil tudi župan Friderik Bračič, ki je zbranim v imenu občine Videm prav tako čestital ob kulturnem prazniku. Idejo rdeče niti prireditve, ki jo je režirala Marija Černila, to je ohranjanje izročila naših prednikov in poudarka na kulturi našega okolja, je v zaključnem nagovoru pohvalil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič. MŠ Foto: JŠ 10-LETNICA LJUDSKIH PEVK IZ LESKOVCA Še ena zgoščenka ljudskih pesmi »Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo« je geslo ljudskih pevk Turističnega društva Klopotec Leskovec. Svojo 10. obletnico delovanja so praznovale 4. marca, hkrati pa so predstavile svojo novo zgoščenko in že četrto kaseto. Kaj vse se je dogajalo ta večer, govorijo spomini, ki bodo ostali nepozabni tako za pevke kot povabljene goste. Na željo ljudskih pevk je bilo povabljenih zelo veliko gostov, ki jih imajo rade in si želijo njihove družbe. Gostovali so stari Prijatelji iz Kicarja, pevke iz Pobrežja, fantje iz Jurovc, domači cerkveno prosvetni zbor. Manjkalo pa tudi ni humorja, za katerega so poskrbeli Janko, Urška in Mateja. Bilo je lepo in nepozabno. Ob bogato obloženih mizah z dobrotami smo se zabavali dolgo v noč. Moram pa poudariti, da je med nami bila tudi najstarejša ljudska pevka Gizela Krajnc, ki je svoj 85. rojstni dan praznovala 29. marca. Na ta dan smo se zbrali in jo obiskali. S pesmijo smo ji zaželeli vse najboljše. Ljudskim pevkam pa želimo obilo zdravja in lepega petja. Anica Zavec OBISKALI NAJSTAREJŠO OBČANKO JULIJANO TURK 13. marca je praznovala svoj 98. rojstni dan naša najstarejša občanka iz KS Leskovec, gospa Julijana Turk iz Velike Varnice. Gospa Julijana, po domače Turkova Julika, zdaj živi pri svoji hčerki Slavici v Mariboru. Člani župnijske Karitas smo se odločili, da slavljenko obiščemo prav na njen rojstni dan. Proti Mariboru smo se podali župnik Edi Vajda, Bernardka Merc, Marija Skok in Toni Zagoranski. Ob prihodu k slavljenki smo bili prijetno presenečeni, saj nas je pričakala nasmejana in urejena kot kakšna mladenka. Vsakega od nas je nagovorila s kakšno šalo ali pa zgodbo iz preteklosti, ko smo se pogosteje srečevali. Mi pa nismo bili edini obiskovalci. Veliko stanovanje je postalo premalo za vse tiste, ki so ji prišli čestitat in zaželet še na mnoga zdrava leta. Ob njej so bili sin, hčerka, snaha, vnuki in pravnuki. Za nas, obiskovalce iz njene vasi, je našla posebno mesto za mizo, ki je bila bogato obložena z dobrotami in okrašena s spomladanskim cvetjem. Vzdušje je bilo zelo prijetno. Na željo slavljenke smo prepevali pesmi, ki jih je želela slišati. Pri vsaki pesmi nam je pomagala prepevati in prav Na rojstni dan kar v Maribor lepo jo je bilo videti, ko je z nasmeškom vodila naše petje. Slavljenka ima enega sina in dve hčerki. Ena izmed njih živi v Kanadi, kjer ima dva vnuka in kar osem pravnukov. Tukaj v Sloveniji pa živi šest vnukov in sedem pravnukov. Na vse je prav ponosna in jih ima zelo rada. Julijana je povedala, da živi pri hčerki Slavici, ki zelo lepo skrbi za njo in ji pomaga. Z njo živi tudi vnuk Aleš, ki ima posebno mesto v njenem srcu, saj jo razveseljuje in ji krajša čas. Kot pravita oba, se zelo dobro razumeta in ne morata eden brez drugega, saj se imata zelo rada. Čas v družbi slavljenke in njenih najbližjih je hitro minil in prišel je čas slovesa. Julijana se nam je zahvalila za obisk in nas povabila, naj jo kmalu spet obiščemo. Povedala nam je, da poletje pre- življa v Veliki Varnici in da se tam zelo dobro počuti ter da jo lahko obiščemo tudi tam. Vsekakor smo ji obljubili, da pridemo ponovno, hkrati pa smo že kar preskočili njen 99- rojstni dan in planirali zabavo ob stotem jubileju. Polni prijetnih vtisov in navdušeni nad Julijano, ki je polna energije in veselja, smo zapustili »toti« Maribor. Toni Zagoranski 12. OBČNI ZBOR DU LESKOVEC Pohodništvo in kolesarjenje sta novost Društvo upokojencev Leskovec je prvo soboto v aprilu izkoristilo za 12. občni zbor, na katerem se je zbralo veliko članov in povabljenih gostov. Člani upravnega odbora DU Leskovec so se v preteklem letu sestali petkrat, kjer so sproti reševali probleme in planirali delo vnaprej. Udeleževali so se vseh prireditev v kraju in izven kraja, kamor so bili povabljeni. Udeležili so se srečanja Društva upokojencev Turnišče-Videm-Leskovec. Uspešno so organizirali izlet na Madžarsko in v Prekmurje. Skozi vse leto so urejali okolje pred njihovim domom, za kar sta poleg ostalih članov najbolj poskrbeli Berta in Milica. V letu 2005 so se lotili pleskanja svojih prostorov in na pomoč sta jim priskočila TD Klopotec Leskovec in župan Friderik Bračič. Svoje prostore so po svojih zmožnostih tudi opremili. Želijo, da bi lahko za svoje delovanje nabavili tudi računalnik, a žal jim finance tega ne dopuščajo. V začetku šolskega leta so se aktivno vključili v varovanje šolskih otrok in jim pomagali v prvih dneh pouka, da so varno prihajali in odhajali iz šole, za kar so dobili pohvalo in priznanje. Pred božično-novoletnimi prazniki pa so obiskali starejše in bolne člane DU Leskovec ter jih skromno obdarili. V letu 2006 so si zadali veliko nalog. Organizirati želijo dva ali celo tri izlete, saj so bili člani zelo veseli potovanja in druženja v letu 2005. Redno se bodo udeleževali vseh prireditev, na katere bodo povabljeni. Tudi v letošnjem letu se bodo aktivno vključevali in sodelovali z vsemi društvi v KS in občini. Želeli bi organizirati še kakšno predavanje ali strokovno izobraževanje. Udeležili se bodo srečanja upokojencev na nivoju ZDUS in Pokrajinske zveze DU Ptuj. Že zdaj pa trenirajo za srečanje DU Turnišče-Videm-Leskovec, saj se želijo na tem tekmovanju dobro izkazati. V prvih dneh septembra se bodo še v večjem številu odzvali povabilu PP Podlehnik pri varovanju šolskih otrok. V času trgatve pa želijo organizirati trgatev članov DU Leskovec pri kakšnem večjem vinograd- niku. Tudi letos bodo pred novim letom obiskali svoje starejše člane in jih obdarili s skromnimi darili. Kot novi aktivnosti pa letos organizirajo še pohodništvo in kolesarjenje. Toni Zagoranski DU Leskovec in mentorica Lenka Krajnc, dolgoletna članica Planinskega društva Haloze, vabita vse upokojence in ljudi dobre volje na pohode. Dobimo se vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 14. uri, pred PGD Leskovec. DU Leskovec in mentorica Frančka Bračko vabita vse upokojence in tiste, ki se radi potepajo s kolesom, da se pridružijo njihovemu kolesarjenju. Dobimo se vsako drugo nedeljo, ob 14. uri, pred PGD Leskovec. ZLATOPOROČENCA DREVENŠEK IZ POBREŽJA 50 zlatih let zakona V poročni dvorani v Vidmu pri Ptuju je bilo v soboto, 28. januarja nadvse slovesno, ko je videmski župan Friderik Bračič za zlatoporočenca razglasil Ivana in Veroniko Drevenšek iz Pobrežja 134. Obred zlate poroke je nato v cerkvi sv. Vidma v Vidmu vodil farni župnik p. Emil Križan. Zlati ženin Ivan je svojo življenjsko pot začel v Pobrežju, kjer se je rodil 24. avgusta 1930, njegova žena Veronika, rojena Osenjak, pa je rojena v Dražencih 8. januarjal934. Dreveškova sta si skupen dom ustvarila v Pobrežju, kjer sta vse do danes pridno delala na kmetiji, Veronika pa je nekaj let hodila tudi v službo. V zakonu imata tri otroke: Mileno, Dragico in Mirka, danes pa sta Dreveškova še kako ponosna na svojih pet vnukov. Najstarejši vnukinji Maja in Neva sta bili tudi priči zlatemu dedku in babici. Drevenškova sta na zlati poročni dan kar sijala od zadovoljstva in sreče, z zlatima prstanoma in nato še poročnim poljubom pa sta bila še kako spretna. Na zlati poročni dan so se z njima veseli njuni najdražji, sorodniki in prijatelji. Vesele trenutke s svati sta Drevenškova najprej delila v občinski hiši, kjer je prav poseben sprejem zanju pripravil župan Bračič ter jima v znak zahvale in spoštovanja podelil posebno spominsko zahvalo in košaro dobrot, nato pa sta se zlato zakonca vpisala še v slavnostno knjigo zlatoporočencev. Zakonsko zvezo, ki sta jo v cerkvi sv. Martina na Hajdini sklenila 29. januarja pred 50. leti, pa sta obnovila še v Vidovi cerkvi v Vidmu. Čestitamo!! TM Iskrene čestitke zlatoporočencema Zlatoporočenca z vnukinjama ter njunima pričama Majo in Nevo ter Županovo darilo zlatoporočencema županom Friderikom Bračičem. Foto: TM OBČNI ZBOR ETNOGRAFSKEGA DRUŠTVA TRŽEČ Veselo s »hišnim« ansamblom Podobno kot druga društva v naši občini so se tudi člani ED Tržeč zbrali na občnem zboru, ki je bil v soboto, 11. februarja 2006. Pregledali in analizirali so dosedanje delo ter si postavili smernice za v prihodnje. Predsednik društva mag. Ivan Božičko je še enkrat poudaril, da je Etnografsko društvo Tržeč prostovoljna skupnost, ki združuje vse, ki jim je skupna skrb kul- turna dediščina Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja. V skladu s tem načelom so postavljeni tudi njihovi nadaljnji cilji in načrti. V društvu delujejo tri sekcije: pokači, njihovo pokanje z biči predstavlja furmane, ki oznanjajo prihod domov in odganjajo zle duhove, godci, ki so oblečeni v značilna kmečka oblačila in igrajo na priročne domače instrumente (razen harmonike), etnološki odsek pa zbira in obdeluje ustna in pisna gradiva tega področja, ki jih bo skušal izdati tudi v zborniku. Na koncu je sledila zahvala vsem, ki so pomagali pri delovanju društva s sredstvi ali s svojim delovanjem. Obvezni zaključek je bil z nastopom »hišnega« ansambla, svoj debitantski nastop pa je opravil tudi predsednik na klarinetu. Besedilo in foto: JJ LANCOVO VAS OBISKAL POTUJOČI PUSTNI KINO O pustu še na filmskih platnih Potujoči pustni kino je tudi v Lancovi vasi pritegnil veliko gledalcev, v Naška Križnarja in Janka Jerenka, zdaj strokovnega vodjo lancovo- ospredju (od leve) pa so dr. Naško Križnar, videmski župan Friderik vaških folkloristov, smo ujeli med klepetom. Bračič in dr. Aleš Gačnik Foto: TM Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU sta v letošnjih pustnih dneh na Ptuju pripravila znanstveno — raziskovalni posvet Fašenk v etnografskem filmu, ob tem pa tudi potujoči pustni kino, ki je gostoval še v Markovcih in Lancovi vasi. Filma Kurent se vrača in Leto oračev so si obiskovalci lahko ogledali 22. februarja v vaškem domu v Lancovi vasi, dogodek pa je bil posvečen tudi 10. letnici Fašenka v tem kraju. Pozdravni nagovor je imel videmski župan Friderik Bračič. O zapisih tradicije, povezane s pustnimi šegami in navadami na Štajerskem ter o podobi dediščine kurenta je na druženju v Lancovi vasi spregovoril doc. dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra, ob predstavitvi fil- ma Kurent se vrača pa poudaril, da ta pripoveduje o kurentu podobnih likih - kožuharjih na Sardiniji, ki so jo Štajerci obiskali pred leti. Gačnik pa je kot zanimivost še omenil, da so v raziskovanju tradicionalen pustne kulture Evrope odkrili že več kot 80 kurentu podobnih maskirnih likov. PRIZNANI RAZISKOVALEC TUDI MED LANCOVOVAŠKIMI ORAČI IN KORANTI Film Leto oračev, katerega avtor je priznani raziskovalec doc. dr. Naško Križnar, pa je predstavil najbogatejše pustno območje v severovzhodni Sloveniji. Ob predstavitvi filma je dr. Križnar poudaril, da je predstavlja nekakšen zaključek dela med orači v Halozah, v širšem smislu pa želi gledalcu pokazati ,kaj sploh so orači v Halozah in Lancovi vasi. Ravno orači so po besedah Križnarja značilna pustna skupina Haloz, med samim raziskovanjem in druženjem s člani pustnih skupin pa je dr. Križnar spoznal, da fašenk moraš doživeti, potem ga razumeš. Dodal je še, da je bil prvič v Lancovi vasi in okolici leta 1993, drugič se je vrnil čez tri leta znova z namenom podrobneje raziskati pustne like in običaje teh krajev. Povabil ga je takratni predsednik FD Lancova vas Janko Jerenko, v fazi raziskovanja pa je dr. Križnar spoznal še ogromno zanimivih ljudi, ki v teh krajih ohranjajo pustno tradicijo in med njimi posebej omenil Franca Svenška iz Zg. Gruškovja, Bena Vidoviča iz etnografskega društva orači Okič in Franca Drobniča iz etnografskega društva orači Lancova vas. TM ŽE ENAJSTIČ FAŠENK PO VIDEMSKO Pustni ponedeljek rezerviran za norčije Občina Videm je bila letos že enajstič zapored organizatorica tradicionalne fašenske povorke, ki je znova pritegnila veliko nastopajočih in tudi zvestih obiskovalcev. Na pustni ponedeljek popoldan, ko je bil čudovit zimskosončen dan, so Videm znova preplavile male in velike maškare, koranti, orači in še nekatere skupinske maske — skupaj več kot 1000 udeležencev. Najlepše in najbolj izvirne pa je spet ocenila pustna komisija, letos v sestavi: Stanko Simonič (predsednik), Srečko Primožič in Anton Jus. Pernati in rogati korant sta v Vidmu naznanila 11. fašensko povorko, uradno je povorko odprl župan Friderik Bračič, potem pa so se predstavili pokači iz etnografskega društva Tržeč, orači iz Majskega Vrha in številna družina korantov iz TD Pobrežje, FD Lancova vas, TD korant klub, društva koranti Demoni, etnografskega društva korant Duh s Ptuja, koranti s Hajdine in koranti Petovio Ptuj. BITJA S TUJEGA PLANETA SO BILA »EKSTRA« IZVIRNA Maškare iz OŠ Videm so se letos predstavile kot bitja s tujega planeta, prišli pa so iz vedno srečnega in veselega planeta Julililihu, zelo oddaljenega Tutamglava Večglavčki, s Planeta ljubezni so prišli Valentinčki, prišla so tudi bitja s Srebrnega planeta, pa planeta Njam, domišljije Klobučnjaki s planeta Tamdaleč in z najbolj oddaljene galaksije vesoljski bojevniki Ajax. Zanimivi so bili tudi mali in veliki orači etnografskega društva orači Lancova vas, ljudski godci Trio vetrnica iz KD Mala vas, orači in koranti iz Okiča, orači TD Leskovec, haloški jurek, rabolj in ljudski pevci iz FD Rožmarin Dolena, iz Hrvaške - Ivanca in Lepoglave znamenite maška- re, društvo žensk Pobrežje je predstavilo svoje Pobreške kure, ki naj bi bile odporne tudi na ptičjo gripo. Vaščani Lancove vasi so nastopili v vlogi zvestih prijateljev Mercatorja in Zorana Jankoviča, iz Lovrenca na Dravskem polju so uprizorili rop SKB, iz Apač se je na fašenku oglasila »apaška mafija«, člani KTD Soviče-Dravci so letos nastopili kot Kremenč-kovi, Leskovčani so se predstavili kot prebivalci iz »blatno žejnega dola«, kjer si najbolj od vsega želijo, da bi dobili zdravo pitno vodo. Za konec pa še nastop klana Višavskih Škotov. Tudi aktualni princ ptujskega karnevala Hauptman Klinc Spuhljanski se je v Vidmu oglasil ob zaključku fašenka, prišel je seveda v spremstvu svoje garde in posebno darilo izročil županu Frideriku Bračiču. NAJBOLJ IZVIRNI KREMENČKOVI - VSE ČESTITKE! Pustna komisija v sestavi: Stanko Simonič, Srečko Primožič in Anton Jus je imela tudi letos zelo težko delo in premalo nagrad (beri denarnih) za vse skupine, ki bi si nagrado pravzaprav zaslužile. Odločitev je bila naslednja: 1 mesto: KREMENČKOVI iz KTD Soviče-Dravci, 2. mesto: POBREŠKE KURE iz društva ženske Pobrežje, 3. mesto: APAŠKA MAFIJA, 4. mesto: VAŠČANI LESKOVCA — skupina iz "blatno žejnega dola". Hvala tudi za denarne nagrade: Kmetijski zadrugi Ptuj, Certusu Ptuj in Novi KBM, poslovni enoti Ptuj - vsak je prispeval po 30.000 SIT, Občini Videm, ki je podarila nagrado v višini 20.000 SIT ter Podjetju Štajersko sadje in zelenjava, ki je podarilo še jabolka in vino. FAŠENK 2006 V LANCOVI VASI FD Lancova vas je tudi letos v sodelovanju s KS in ostalimi društvi, ki delujejo v vasi, organiziralo 5-dnevne pustne prireditve, ki so se tudi letos odvijale pod lično okrašenim prireditvenim šotorom sredi vasi, udeležilo pa se jih je veliko število obiskovalcev od blizu in daleč. Na letošnji, tokratni jubilejni 10. Fašenk, je dober glas ponovno vabil v Lancovo vas, in sicer od 24. do 28. februarja. Organizator pa je v petek pripravil zares svečano otvoritev »jubilejnih« pustnih norčij, članice društva podeželskih žena in deklet Lancova vas pa so tega večera gostom in vsem nastopajočim postregle s pravo domačo večerjo. Priprave na letošnji, že 10. Fašenk v Lancovi vasi, so potekale že mnogo prej, še pred se je pust tudi uradno začel. Največ bremena in nalog pri tako velikem projektu so tudi letos nosili trije »vodilni« možje: organizacijski vodja Danilo Turk, programski vodja Janko Jerenko in Franci Gojkošek, predsednik organizacijskega odbora. 10-letna zgodba o uspehu Na slovesni otvoritvi smo lahko v petek zvečer srečali številne goste, ki so prišli pozdravit in čestitat ob jubilejnem Fašenku, med njimi so bili tudi videmski župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, z velikim veseljem pa je zbrane nagovoril tudi naš državnozborski poslanec Branko Marinič. Obilo zabave in pustnih norčij pa so zaželeli tudi prav vsi dosedanji princi ptujskega karnevala, manjkal ni torej niti aktualni letošnji princ Hauptman Klinc Spuhljanski, ki so se prav za to posebno priložnost tistega večera zbrali v Lancovi vasi. Slovesno otvoritev je obogatila še godba na pihala iz Kidričevega, obiskovalci pa so si z veseljem ogledali še nastop velikih oračev iz domačega etnografskega društva, z bučnim aplavzom pa pozdravili zares veliko skupino lancovovaških korantov. Lancova vas je prav gotovo že preverjen recept za dobro pustno zabavo, in to so tudi letos dokazali številni obiskovalci, ki jim obilne količine snega niso preprečile zabave pod lično okrašenim šotorom. Za popestritev so poskrbeli še nastopi etnografskih skupin, prav vsak večer pa so zbrane pozdravljale tudi številne skupine rogatih in pernatih korantov. Tudi letos so bili tisti, ki so si nadeli najlepše in najizvirnejše maske, nagrajeni. Franci Gojkošek, predsednik FD Lancova vas, nam je ob zaključku pustnih prireditev povedal, da so tudi letos zadovoljni, saj je letošnji jubilejni Fašenk vsekakor dobro uspel. Pustnih prireditev se je namreč udeležilo veliko število zabave željnih obiskovalcev, ob tem pa dodal, da je še posebej ponosen in vesel, da jim je na otvoritveni slovesnosti uspelo zbrati skupaj vse dosedanje prince ptujskega kurentovanja. Poudaril je, da so tudi letos skoraj prav vsi vaščani, pa tudi mnogi ostali od drugod, vložili v prireditev nešteto ur prostovoljnega dela, za kar se prav vsem najlepše zahvaljuje. »Letos smo z jubilejnim Fašenkom nekako zaključili 10-letno pustno dogajanje v Lancovi vasi, kako pa bo vnaprej, pa bomo še videli,« še dodaja Gojkošek. PK MAJHNO PRESENEČENJE ZATRI SLAVLJENCE IZ FD LANCOVA VAS Čestitali od hiše do hiše V Lancovi vasi je bilo nekaj dni po fašenku spet veselo in majhnih presenečenj za čuda ni manjkalo. Že nekaj dni pred glavnim dogajanjem se je po vasi šušljajo, da se v FD pripravljajo na praznovanje rojstnih dnevov svojih treh članov, ki pa za to ne bi smeli izvedeti. V prvih dneh marca se je skrbno varovana skrivnost počasi le začela razpletati; najprej pri Srečku Sitarju, kjer se je vesela druščina zbrala in doživela bogato pogostitev, potem pa je bilo veliko bolj skrivnostno okrog polnoči, ko so fantje zbudili drugega slavljenca Danila Turka na njegovem domu na Ptuju. Še bolj zanimivo pa je bilo malo po polnoči spet v Lancovi vasi, ko so s pesmijo in glasnim igranjem zbudili novopečenega abrahamovca. Nekaj zanimivih prigod se je zgodilo v tisti noči in jutru, ko so Srečko, Danilo in Janko praznovali. Bilo je veliko petja, igranja in smeha, pa izrečenih ogromno iskrenih in dobrih želja. K temu so dodali še pravšnja darila. Dobrim željam se pridružuje tudi naše uredništvu! TM Franci Gojkošek je najprej čestital Srečku Sitarju, ki je za svoje prijatelje priredil kar mini slavje. Drugi je bil na vrsti Danilo Turk in presenečenje zanj pravo. Tretji slavljenec pa je bil Janko Jerenko, ki ga je letos marca obiskal abraham. Obisk prijateljev iz društva, ki ga je do nedavnega vodil vse od ustanovitve, pa je bil tudi zanj lepo presenečenje. Foto: TM, RŠ NOVOLETNI POHOD Sneg in mraz nista pregnala dobre volje Skupinski posnetek pohodnikov, ki je nastal po »napornem« pohodu do Vinotoča Maroh. 1. januar 2006, novega leta dan, so še posebej veselo proslavili številni pohodniki iz haloškega konca, ki so se okrog 12. ure odpravili na novoletni pohod od Doma krajanov v Sovičah do Vinotoča Maroh v Dravinjskem Vrhu. Na pobudo Franca Vindiša in Jožice Selinšek se je na novega leta dan na pohod odpravilo okrog 40 pohodnikov, med njimi je bilo tudi nekaj otrok. Čeprav jim vreme tisti dan ni bilo najbolj naklonjeno, ves dan je namreč deževalo in snežilo, so z dobro voljo, smehom, prepevanjem in števil- nimi postanki za okrepčilo v popoldanskem času vendarle prispeli do zastavljenega cilja - Vinotoča Maroh. Tam so jih zelo lepo sprejeli, predvsem pa so poskrbeli za odlično pogostitev, ki se je po napornem pohodu še kako prilegla. Ob koncu so se vsi podpisali še v spominsko knjigo, s podpisom pa potrdili, da bo ta pohod postal tradicionalen in da se naslednje leto ponovno zberejo. Jožica pa je poskrbela, da je prav vsak pohodnik prejel še posebno darilo - lec-tovo srce in majhne pujske za srečo v letu 2006. PK BLAGOSLOV KONJ V VIDMU December je čas, ko se narava ponavadi odene z belo odejo in počiva ter čaka toplo pomladansko sonce, da jo zopet prebudi. Je tudi čas dobrih želja, obdarovanj in praznovanj. Eno izmed teh je tudi dan po božiču, ko godu je sv. Štefan, zavetnik živine, še posebej pa konj. To je čas, ko se ljubitelji konj ozremo v leto nazaj, se zahvalimo za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli z našimi grivači, in obenem prošnja za leto, ki je pred nami. Tako smo se konjeniki iz videmske fare, tokrat že četrto leto zapored, zbrali na žegnanju konj. Blagoslov pri cerkvi sv. Vida v Vidmu je opravil p. Emil Križan. Konji so bili veseli kruha in soli, konjeniki in prisotni farani pa smo se pogreli s toplimi napitki in pecivom, ki smo jih pripravili člani konjeniškega društva Pobrežje. Kljub ne preveč prijaznemu vremenu, smo v prijetnem vzdušju zaključili lep konjeniški dan in si obljubili, da'se čez leto dni spet srečamo. Suzana Bedrač V VIDMU USPEŠNO ZAKLJUČENA ŠE ENA LIGA MALEGA NOGOMETA Že drugič zmaga ekipe Majolka Zadnjo nedeljo v januarju so v videmski športni dvorani odigrali še finalne tekme v ligi malega nogometa občine Videm in proglasili najboljše ekipe. Sodelovalo je 14 ekip in najboljšim štirim sta čestitala in nagrade predala videmski župan Friderik Bračič in predsednik ŠZ Videm Boris Novak. Že drugo leto zapored je prvo mesto osvojila ekipa malega nogometa Majolka, na drugo mesto se je uvrstila ekipa ŠD Lancova vas, tretje mesto je osvojila ekipa nogometašev iz Majskega Vrha, četrta pa je bila ekipa iz Vidma. Prve tri ekipe so prejele pokale, zmagovalci prehodnega, četrtouvrščena ekipa, pa nogometno žogo. Čestitamo! TM, Foto: Simona Meznarič W Policija svetuje UPORABA PIROTEHNIKE V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV Spet so pred nami velikonočni in prvomajski prazniki, s katerimi je povezano veliko ljudskih navad in običajev. Kakor v preteklih letih vas tudi letos ponovno pozivamo, da praznike preživite brez pokanja. Karbid, petarde, možnarji in druga pirotehnična sredstva in pripomočki naj ostanejo varno shranjeni do časa, ko je njihova uporaba dovoljena. Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanja poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil vaše zdravje ali zdravje vaših najbližjih. Preden boste pomolili gorečo baklo proti posodi s karbidom ali napolnili možnar s smodnikom ali čem drugim, pomislite na to, da gre za nevarne predmete in zmesi, ki lahko prizadenejo bistveno več trpljenja in škode, kot pa nudijo užitka. Ponovno vas opominjamo in opozarjamo, da je uporaba pirotehnike v času velikonočnih in prvomajskih praznikov prepovedana, policisti pa bomo zoper vsakega, ki bo zaloten pri prekršku, dosledno ukrepali. Za navedena dejanja je zagrožena kazen 100.000,00 SIT. Pozivamo vas, da potrebno pozornost namenite tudi varnostnim ukrepom pri kurjenju kresov. Pri tem zlasti upoštevajte naslednje: • urediti kurišče, ki mora biti obdano z negorljivim materialom, • prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m, • kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 m, • kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja, • po končanem kurjenju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom, • ob zmernem vetru ( 6m/s ) prenehati kuriti, sežigali ali uporabljati odprti ogenj, • pri kurjenju v naravnem okolju se NE SME uporabljati gorljivih tekočin (npr. bencina) ali materiala, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline (odpadne gume, plastika, ipd.). Za kršitve navedenih določb so predvidene denarne kazni v znesku od 10.000,00 pa do 500.000,00 SIT Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti »nepridipravom«, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo. Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše premoženje, stanovanje ali hišo. Ne pozabite tudi na ustrezno oskrbo vaših hišnih ljubljenčkov. Želimo vam, da prihajajoče praznike preživite prijetno, predvsem pa varno. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm NA KRATKO O TEM IN ONEM NATAŠA VARNICA NOVA PREDSEDNICA PPM VIDEM DPM Videm bo poslej vodila Nataša Varnica, tako so odločili člani na nedavnem občnem zboru društva. Ob tej priložnosti so si zastavili še bogat program dela, v katerem pa tudi letos na bo manjkalo stalnih, že uveljavljenih akcij in dogodkov, predvsem pa se v videmskem DPM želijo še bolj posvetiti otrokom v stiski in tistim, ki še kako potrebujejo pomoč pri učenju. Takih še zdaleč ni malo. SREČANJE ČLANOV IN SIMPATIZERJEV SMS V TRŽCU Občinski odbor Stranke mladih Slovenije (SMS) bo za svoje člane in simpatizerje pripravil spomladansko srečanje. Druženje je napovedano v petek, 21. aprila, ob 19. uri, v dvorani PGD Tržeč. Vabljeni! : -—ju fr ~-T*j VRTNARSTVO POŽAR Lancova vas 60 2284 Videm pri Ptuju Telefon: 02 761 06 10 B/fT y Bogata ponudba okenskega in balkonskega cvetja (pelargonije, sur-finije, fuksije in strukturne rastline), enoletne in dvoletne cvetlice ža gredice in grobove. V ponudbi imajo še pestro izbiro hibridnih sadik zelenjave (paprika, paradižnik, kumare). Sadike solate LEDO v akciji! ^IftščtoŠZ&rtridrstvoTPbždr •,>>'* j Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko Člani uredništva: Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan Škvorc, Jože Junger, Friderik Šimenko, Nataša Zagoranski in Iztok Roškar. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p.. Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. DEJAN ZAVEC. MEDCELINSKI PRVAK VERZIJ WBO IN 1BF Tridesetletni Dejan Zavec iz Trdobojc nadaljuje zmagovalni niz v boksarskih dvobojih. Po poškodbi ramena se je zmagoslavno vrnil v ring. Pred Berlinom je prekrižal pesti s prvakom verzije IBF. V ozadju dvoboja je bil velik vložek, saj je prvak ubranil naslov medcelinskega prvaka ene od kategorij, priboksal pa je še naslov po drugi verziji. Dvoboj je bil izenačen samo v prvi rundi, saj je kasneje Dejan prevladoval in nasprotniku kmalu zadal nekaj težkih udarcev, zaradi katerih je sodnik na posredovanje zdravnika dvoboj v 6. rundi prekinil. Po zmagoslavnem dvigu rok se je v intervjuju, okiten s pasom zmagovalca verzij WBO in IBF, zahvalil tudi svojim navijačem, ki so ga prišli bodrit tudi iz rodnega Leskovca. IR, Foto: Črtomir Goznik V ČAST POMLADI ZE 11. OZELENITVENA AKCIJA ZELENIH VIDMA Delili sadike drevesc in posadili lipo Zeleni Vidma se tudi ob pričetku letošnje pomladi niso izneverili in na zadnji dan v marcu v središču Vidmu nadvse uspešno pripravili že 11. ozelenitveno akcijo, občanom pa tega dne razdelili okrog 450 drevesnih sadik. Župan Friderik Bračič in predsednik videmskih zelenih mag. Ivan Božičko sta tudi letos pri občinski hiši, na obrežju Dravinje, v čast pomladi in v počastitev 100-letnice Turistične zveze Slovenije posadila mlado drevo, lipo (tilia). Poudarila sta, da pričakujeta, da se bo vsajena lipa, družbo ji na obrežju Dravinje že delajo drevesa, posajena nekaj zadnjih let in odlično uspevajo, razvila v enkratno pojavno obliko lesnate rastline in bo varuhinja proti urokom. Sicer pa sta tako zapisala tudi v sporočilo, v katerem so dodane še nekatere zanimivosti o dogodkih minulega leta doma in po svetu, sporočilo pa je zdaj že varno spravljeno v steklenici in ta pod koreninami mlade lipe. Sicer pa so lahko Videmčani in okoličani, ki so ozelenitveno akcijo že vzeli zelo resno, letos domov odnesli sadike smreke, divje češnje in hruške, breze in lipe. Znova so se izkazali nekateri donatorji, ki so podprli akcijo in pomagali pri nabavi sadik, Zeleni Vidma pa se jim za prispevek iskreno zahvaljujejo. Mag. Božičko pa je ob tej priložnosti zbrane še spomnil na pomembno obletnico TZ Slovenije, ki si je prav v jubilejnem letu zadala izpeljati projekt pod naslovom Spomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja, opozoril pa je tudi na vse hujše svetlobno onesnaževanje in njego- ve posledice. Zbrane v Vidmu je Božičko še povabil na veliko 10. čistilno akcijo, posvečeno dnevu Zemlje, ki bo v vseh krajevnih skupnostih videmske občine in še nekaterih predelih ostalih občin v Halozah potekala 22. aprila, takrat pa se jim bodo pridružili tudi člani Lions kluba Ptuj. TM, Foto: RŠ