153. Številka.
IY*t. v |M't«'k 7 julija 1S91).
Tečaj XXIV.
„Edinost" i/luiiM lirufcmt h i dan. rastni nedelj in pravnikov, rjiitrnj in zvečer ol> 7. uri. <> ponedeljkih in po pravnikih oh 9. uri tjutraj.
N u roJ1 u i u ii /. ii;i4n :
()be i/danji na leto . . . ([Id. 5>l 7.h »amo vetrno izdanje . n 12*— 7>n pol leta. četrt let« in na mesee ra/memo.
Naročnino je plačevati natirej. Na naročite lire/, priložene naročnine we uprava ne ozira
Na drobno se prodajajo v Tratu /.jutranje Številke po 3 nvi\ večerne številke po 4 nvČ.; potieiiflljake /.jutranje Številke po 2 livtf. lr en Trata po 1 nvč. ve^.
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEM ORUŠTVA „EDINOST" U PRIMORSKO.
Telefon	H7«.
4 nvč.
^ e«1in><Ntl Je nidA!
Oglail
računajo t»o vr«t:ili v petitu. V.a večkratno naročilo « primernim poptiMtom. Honiana. ivinrtnii* in javne zalivale. >lo-miu'i offlani itd. "»e računajo po p<»yr<►* H*v.
V »o dopiai naj *e pošiljajo aredni*>l t it. Nefninkovani dopmi »e ne »prejemajo. Kokopi<*i ne vračajo.
Naroniino. reklamacije iu oplime ipre-jemn iipruviiiHvn. Naročnino in oblast* je plačevati loeo Trat.
I'red niši v« in tlaknrna nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. t pravništvo. ml-pmviiištvo in sprejemanje- ln*enit«»v
v ulici Molil« parolo »tv^^f^tadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik K r • n Godni k	Lastnik konsorcij lista „Edinosti".	Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte vesti.)
Praga. Učitelju Minvatdu, ki se jeo nastopu orožnih vaj javil z besedo «zde» namesto «hier>, ter bil vsled tega zaradi zločina upora obsojen v trimesečno ječo, so glasom poročil praških listov odpustili ostanek kazni.
Vllllaj 6. Tkljul) dežju se je zbralo danes po 7. uri zvečer v bližini mestne hiše nad tisoč delavcev, da protestirajo proti preosnovi občinskega volilnega reda in proti žaljivim izrazom, s katerimi sta obkladala župan i ca podžupan udeležence podobnih demonstracij. Oh 1/tH. uri so se slišali na več mestih demonstrativni klici; redarstvo je poseglo vmes ter zaprlo okolo 4f> oseb, med njimi voditelje socijalne demokracije dr. Adlerja, Rei-manna in Bretschneiderja. 1*0 0. uri je imel »Ring« zopet navadno lice.
It II (11 lil pest a 6. Združeni odbor trojice zbornice magnatov je razpravljal danes o vseh nagod-benih predlogah, ter'jib sprejel neizpremenjeno. Debata je nastala le glede ureditve vprašanja o carini in trgovini.
London G. «Morning Post> javlja iz Johan-nesburgu : Državnemu zboru (Volksraad) se predloži načrt zakona, glasom katerega se tujcem, ki so stanovali v deželi že pred letom 1H<H)., dovoljuje taki i j polna volilna pravica, dočim zadobe tujci, ki j ho se nastanili po letu 1 *'.•(>., popolno volilno pra ' vico še le po preteku petih let.
HHigrart 6. Ko se je peljal razkralj Milan ob polu sedmih zvečer v odprtem vozu po Mihaj-lovi ulici, je neki lS-lotni mladič ustrelil štirikrat iz revolverja nanj ; en strel ga je lahko ranil, drugi | strel je {»oškodoval Milanovega pobočnika na roki. j Diplomati, ministri in drugi dostojanstveniki so če- ; etita 1 i Milanu. Pozneje je občinstvo v isti ulici j navdušeno pozdravljalo kralja Aleksandra.
Barcelona (>. Sinoči so se ponovili izgredi. V prodajalnice so lučali kamenje. Na orožnike se I
P O I) L I S T K Iv
-
Vaški črednik.
---C Spisala Desimira. >
»Kaj pravite, oče županov? prešibak, pre- i majhen da sem jaz ? — Mar je škoda na smrekah? : Mar ni vse pri tleh? Zelnik je pri tleh, detelja in ! žito sta pri tleh in če Bera tudi jaz pri tleh, kaj ni to prav? — Dober, dober sem za to službo; biča i ne bom nikdar rabil, le na piščalko privadim vaško ' čredo, da bo kar po taktu hodila prod mano na pašo iti s paše, za vsaki spol bom imel drugo «vižo» ; navadim čredo, da se bo brez biča vračala iz škode, kadar zabrlizgam na piščalko.
Tudi kače bom preganjal s piščalko, da se ne zapiči kaki živali v smršček; posebno letošnje leto je nevarno za to, ko jih varuje sveta Marjeta; lansko leto je bil<» bolje zaradi kačjega pika, ker jih je varoval sveti Primož, a se je že bolje skaziti, da so imele kače strah pred njim ; a letos bo pa huda. To bodo švigale okrog črede, ali jaz jih vse raz pod i m s piščalko; nobena ne pride blizo.
Le vzemite me, oče županov, le! Ce sera majhen, sera jim priličen, kaj menite, da so tiste dolge pre kije kdo ve kaj ? —
je streljalo iz revolverjev. 1H oseb je zaprtih. Xa stopnicah neke hiše je razletela petarda. Danes se objavi obsedno stanje.
Pariz •'». Glasom govorice pride na mesto Zurlindena, kateremu je namenjeno poveljništvo nekega vojn, za vojaškega guvernerja v Parizu general Faure-Biguet.
Sredee ♦>. »Agence Tčl<5grafique Bulgaire« pravi, da so vesti o nemirih v Sredeu zlobno izmišljene.
11H igrali 6. Tukaj no verujejo vestem o revolucionarnih dogodkih v Sredcu. Na pristojnem mestu se o čem takem ne ve ničesar.
„Slovanski pregled".
*	Poroča Anton Kristan.
Pragn, početkom julija 1N90.
Naj zopet kakšno rečem o tem znamenitem slovanskem listu, saj zasluži to. Pisal sera že, da se premalo in premalo oziramo na ta list. Veliko veče važnosti je, nego pa mu jo pripisujemo mi. Sicer je zelo skromen na zunaj; na znotraj pak se kaže popolnoma drugačnega: na znotraj je poln, sočen, zanimiv...
9. zvezek! Prav obilen. Znani Machal piše o Puškinu lepo študijo, \Volodvmvz Hnatuk vrlo zanimiv in poučen človek »Rusini v Uhrach«, neznani znanec Ceehofil pak priobčuje mal »Prispevek k zgodovini po 1 j s ko-češke vzajemnosti«. Ceehofil pripoveduje o veliki znamenitosti leta 1S71>., v katerem se je vršila proslava 50-letnice pisateljskega delovanja odličnega poljskega književnika J. I. Krasze\vskega. Na to proslavo so prišli Celii in pokazali svoje prijateljstvo v pravi luči. Poljaki puk so se odzvali jednako. Zbliženje se je pospeševalo z obeh stranij....
Mej temi-le članki pak stoji nekaj za nas Slovenec prav veselega. Uganete? No, pa čemu naj Vas mučim! Kar povem naj. I, no, tu stoji
Takega ne dobite, da bi znal tako na piščalko piskati, da bi čredo na piščalkin glas navadil in da bi znal kače odganjati, kakor znam jaz. Ce Vara je všeč, za piska m eno, da se prepričate, da je resnica, kar setu Vam povedal.
Le poglejte mojo piščalko, oče županov, prinesel sera jo z Ogrskega, saj — tu so ne dobivajo take.»
«No Jane/, le spravi svojo piščalko, nič ne poskušaj tukaj! Veš, jaz nisem nič kaj navdušen na godbo; pa spomnil sem se nečessi druzega, ali nisi bil nekaj časa v zaporu?* —
«() da, bil bil, dva meseca sem bil; pa kaj morem jaz za to, da nas je več Troštov na svetu, in da je bil taisti sluga tako kratkoviden, ko me je vodil v zapor, da ni videl v mojem potnem listu, da se kličem za Janeza Irošta. Tisti 1 Irovat pa, ki je ukradel konja, se je klicat za Joška Trošta. Jn to je bilo tako: Jaz sem delal železnico dolina Ogrskem in tam sem se seznanil z nekim Dolenjcem. l»ila sva si dobra prijatelja. Skupaj sva delala, skupaj stanovala, iu ob nedeljah sva skupaj pila »Marzenšlogarja !» 'Jo je pivo, oče županov! Takega piva se tukaj ne dobiva. «Miirzcušlogarja» todfjo le na Ogrskem. Veste pa taisti Dolence ni bil dolgo pri nas, jo je kmalo popihal proti domu,
j pet pesni j našega Aškerca. Oh, prav lepe so; saj ste že čitali »Mojo M u z o«, ne bledolično, ampak čvrsto, krepko devo, prekrasnega »Jaz«-a, »Na potu«, »Delavčevo hčer« in prebrisanega »A f a n a z i j a S j e raj o n o v i ca«. Prevel jih je poznati Jarom i r lloreekv. Tako je pravi Tako se spoznavamo! V prvem zvezku socijalisti čne »Akademije« je moj imenjak Ktbin Kristan fino in plastično prikazal Aškerca in njegov boj proti filisteriji in jednakim mizerijam, sedaj se je pa tu na najdostojnejšem mestu pokazal Aškerc sam s svojimi mislimi in idejami...
V tem zvezku sta pa tudi dva dopisa o naših stvareh tam doli... Anton Dermotn je napi-. sal dopis s Kranjskega. Sprva govori o našiti društvih ter pravi: S stališča narodnogospodarskega se m o r a misel z d r u ž e v a ii j a le pohvaliti, ali stvar je hipoma drugačna, ltodobi lice političnega stran-karat v a. Nadalje poroča o Peč u i kov i ideji: jugoslovansko eksportno društvo ter pokazuje na slovensko kratkovidnost, ki se; kaže v tem, da podpiramo s svojimi vlogami »Krainisehe | Spareasse«, zanemarjamo pa domače hranilnice, j > Krainisehe Sparkasse« ima rezervnega fonda j i),2b2.2Q;\ goldinarjev, naj veča slovenska hranilnica 1 (»L j u b I j a n s k a h r a n i I n i e a«) pak satno T)4.144 gld. Omenja tudi naše obrtne In strokovne zavode ter konkurenco laških delavcev našim slovenskim. Piše o činu škofa Jegliča glede Cankarjevih poezij ter o smrti jed nega najtalontiranej-j šib slovenskih pesnikov, Dr ago ti na Ketteja, j Na koncu pak predlaga, naj »Slov. pregled« prinese par Kettejevih proizvodov v češkem prevodu. | — Fran Svečan je avtor drugega dopisa, ki 1 pripoveduje o kulturi na Koroškem. Vzel si je za raotto Slomšekove besedo: Sole pa, če prava ni, je boljše, da je ni, ter je spretno orisal »slo-| vensko« in utrakvistično šolstvo.
Mej dopisi sta še iz Moskve iu Sreclea.
Mnogo zanimivega je še v tem zvezku, ki pa
! jaz soin pa ostal do zadnjega, da je bilo dode-| luno vse.
Domov grede sem obiskal svojega prijatelja na Dolenjskem; bil sem dobro oblečen v novi obleki, ! no, v novi ne, pa je bila še dobra, veste oče žu-i panov! Jaz nisem hotel kupavati nove obleke v
i prodajalnici, zato, ker se ne razumem na novo blago in bi me bil trgovec prevalil. Sel sera torej tje med možake, iu ogledaval njih obleke ; pa kar mi je ugajalo na možakih, pa 'sem jih prašal: ■j Ti, kaj prodaš ti tvojo suknjo? Pa brž jo bil za-j dovoljen, in na ta način sera si nakupil od možakov vso obleko. Saj plačal sera drago, pa bil sem brez skrbi, da nisem prevarjen. Možaki, vera, da so dobro blago kupili, ker je poznajo, jaz pa ne j vera, kaj je dobro ali slabo. —
Prišel sera torej dobro oblečen do svojega , prijatelja in ga dobil domu; vesel rac je bil zato, ker jo videl, da mi jo iz plitvega kainižolnega žepu molela listnica. Segla sva si v roke in vprašal je : «Xo Trošt, je kaj prida «zaslužka» ? — Dolgo si zdržal, jaz nisem mogel več, prehudo so nas gonili in slabo plačo dajati*.
(Pride še.)
nota Ik1 ne ni m*»nla prav nič boljši od prejšnjih, ali pa <hI I>»ml«Mv*ih, kar svedoči o veliki vrednosti vsako pohvalo xns|užu jo<Vga prijetja.
Politični pregled.
T UST, 7. julija 1HW. Zaključenje deželnega zbora tržaškega Z zapisnikom o r;i/j»ravnil zadnjega zasedanja deželnega zbora tržaškega se je razposlalo tudi sledeče priobčilo: Po rešitvi poslov, ki so so predložili v ra/pravo deželnemu zboru, sk ieanemu z najvišim patentom »>d dne 1 7. decembra I SIis. štev. L^.'i, je deželni glavar z okrožnico od dne HI. maja 1891) št. HS. \t. na podlagi J} 11. deželnega reda zaključil zasedanje deželnega zbora ter o tem obvestil posamične poslane«'.
Nekakov običaj je že postalo, da se zasedanja deželnega zhora tržaškega zaključujejo I »rez zadnje seje, tilio, pismenim potom. In značilno je t(» ne le za razmere v zbornici, ampak za tržaške razmere sploh. < )l»lasti se kuj rade izogihljajo formalnostim zaključenja, ker se hoje, da l»i s takim zaključenjem prišle tudi zaključne demonstracije. Je j»ač poselmost ta naš deželni zbor. Poseb-nost so njega sej.', posebnost je sodelovanje galerije na razpravah, še posebna posebnost sta način verificiranja opozicij,.nalnili mandatov in izključevanja slovenske opozicije od vsaeega sodelovanja — vse, vse je posebnost, kak<»r so posehne naše razmere. Vse naše politično in javno življenje je sestavljeno iz samih abnormalnosti. A najviša posebnost je to, da je ni nikjer roke, ki l»i se hotela ganiti /.a usta-novljcnji.....................odnošajev, političnih in parla-
mentarnih. Res monstrozno jo naše življenje, ali mi ho vendar ne čndiino vsemu temu, ker vemo, da ves u. nemar od zgoraj prihaja od tod i, ker so le bori Slovenci, ki trpe na teh razmerah.
Socijalistiške demonstracije na Dunaju. Sinoči so bile zopet demonstracijo po ulicah dunajskih v protest proti volilni preosnovi, ali prav za prav : proti krščanskim socijalistom in njih voditeljem. Demonstranti so kričali: l),,li z Lueger-jem! Doli z sleparji volilnega prava! Hočemo splošno in direktno volilno prav! Tako hočejo socijalisti in se v ta namen vezejo z židovsko liberalno buržoazijo, ki je liila vedno dosedaj in mora že iz lastnega življonskega interesa hiti odslej odločna nasprotnica vsakemu razširjenju volilnega prava, zlasti pa splošne in jednake volilne pravice. Kolike neiskrenosti!
le dni je naš dunajski dopisnik iz lastne skušnjo pojasnil, kako trezni del soeijalistov sodi o volilni preosnovi, kakor jo namerjajo krščanski socijalisti. Grajajo jo, ali je ne odklanjajo 1» rez pogoj no. Tudi praška »Politik« je priobčila o stvari zanimiv članek, ki prihaja do istih zaključkov kakor mi. .Mi so povrnemo še k izvajanjem praškega lista.
Atentat na raz kralja Milana. Nedavno je izišla v založništvu Friderika Lieblmrdta v Bo-rolinu in Lipskem brošura, ki je izzvala precej po-zornosti. Pisen pravi, da je dobro proučil razmere v srbski kraljevini. Te razmere so nnjžalostneje in in nezadovoljnost splošna, ki se obrača naravnost proti vladajoči hiši, proti dinastiji < »hrenovi.«. Avtor pravi, da v Srbiji vlada velika demoralizacija in politiške stranke so razorane in brez moči. Na podlagi svojih proučevanj prorokuje pisec, da je mladi kralj Aleksander zadnji kralj iz hiše Obre-novieev.
In glej: malo »litij je od tega, kar je izšla ta brošura in že nam je beležiti iz Belegagrada dogodek, ki govori najglasneje, da trditve omenjenega pisca niso brez podlage.
Sinoči oh 0. in pol mi se je izvršil v Be-lemgradu atentat na razkraja Milana!! Milan se je vračal v kočiji s sprehoda. Bil je v spremstvu svojega pobočnika. Kar je v ulici sv. Mihaela neki mlad človek štirikrat ustrelil iz samokresa proti kočiji. Napad je bil očevidno namenjen Milanu, j 111 le-ta je imel srečo tudi ob tej priliki, kajti napadalec ga ni pogodil, pač pa sta dva projektila zadela pobočnika Lukiea.
Zločinec je zbežal potcin proti Savi. Dospevši
<lo reke, se je vrgel v vodo, ali vendar je prišel
v roke preganjalcem, ki so ga izvlekli iz vode. p . . n
reverjotno je, fin seje ta napad izvršil iz politični' razlogov in d« j(. z.l:,U žalostnih razmer v kra-
ljestvn. Ponienjalo bi, nositi vodo v morje, ako bi hoteli razlagati, zakaj si je napadalec izbral ravno osebo Milanovo. Saj s<» vsi žalostni dogodki v Srbiji tesno spojeni z osebo Milanovo ; še več, narod smatra to osebo jedinim izvorom vse mizerije. Ali zgoditi se utegne, kakor prerokuje gori omenjena brošura, da se bodo tudi v tem slučaju grehi očetov maščevali nad otroci.
Vesti o revoluciji v Bulgarij i so bile kakor trdijo službena poročila iz Sredea in Helegagrada — le grda izmišljotina. Mir da se ni nikakor kalil ni v Srbiji ni na Bolgarskem. Princ rerdinand ni vržen s prestola, marveč je odpotoval se svojo rodbino v Kksinograd. Mnogi menijo, da so bile vse te vesti le drzen borzen manever ; drugi pa menijo, da kjer je mnogo dima, tudi gori, ali pa vsaj tli. In ako tli na Balkanu, pač ni nobeno čudo, kakor ne bo nobeno čudo, ako se danes jutri vname nabrano gorivo in netivo.
Domače vesti.
Iineiioililije. Finančno ravnateljstvo je imenovalo finančnega ofieijala Frana Stat terja ad-junktom v IX. razredu.
Imenovanje novih profesorjev na t*, kr. giltina/JJi v Trstu. Kar je »Edinost« prerokovala onidan v poročilu o gimnazijskem programu, izvršilo seje včeraj. Cradna » VVicner - Zeitung« prijavlja, da je minister za tik imenoval rednimi učitelji na državni tržaški gimnaziji sledeče gospode: (|ra. Aleksandra Seeheisa, dra. M. R a-l) e n 1 o c h n e r a, Karola \V in ter a in \V i 1-h e 1 m a, ki so vsi bili doslej supleutje. Vsi Štirje so trdi Nemci; prvi je jezikoslovec iz Hein-burga na Dolenjem Avstrijskem; jezikoslovca sta tudi \Vinter (Nemce iz PredarelskogtO in Wilhelm (rodom iz Nemškega Gradca), ki je bil doslej pomožen učitelj na mornarski realki v Puljn. Tako sta Nemca zasedla zgodovinsko stolico vpokojenegt profesorja Jesenka in jezikoslovno profesorja Po-spihala. O tej priki je naučno ministerstvo prestavilo profesorja Persehinko (ki se je baje nekdaj in v rojstnem listu pisal Perinka) iz Trsta na Dunaj. T je gotovo bolje sodi po svojem toplem nemškem srcu, a težko ga bodo pogrešali tukajšnji Veler-netnei pri Siidmarki in pri nemškem Mannerge-sangsvercinu, kjer je nosil zvonec o vsaki priliki. Tudi to novoizpraznjeno mesto je ministerstvo hkratu oddalo suplentu-Neineu — in še službe celo razpisalo ni. Tako je državna gimnazija očiščena slovanskih profesorjev (Dr. K. (rlaserja seveda ne morejo odpraviti, ker jo njera stolica izrecno zti slovenskega filologa ustanovljena) in popolnoma ponemčena. Seveda, gorjč le slovenskim in laškim dijakom, katerih ti profesorji še umeli ne bodo! Pa mati Germanija je rešena ob Adriji. Narodna ravnopravnost naj še toli trpi, pa saj so dotični paragrafi državne ustave toli potrpežljivi.
lliuien. (iospod e. kr. politični komisar Fran L a s i č se je poročil z gospodiČino Marto Lasi č iz Kenč. Bilo srečno!
Potrjen zakon. Z najvišim sklepom od dne 19, junija 185K). je cesar potrdil v sejah deželnega zbora istrskega <»d lil. februvarja 1.SD4. in ^.'5. februvarja IK'.IS, vsprejeti zakon o najetju deželnega posojila v znesku 700.000 gld. v svrho deželnih in občinskih prispevkov za gradnjo krajne železnice Trst- Poreč-Kanfanar.
Tržaški mestni svet je imel sinoči svojo sejo, o kateri sporočimo nekoliko v prihodnjem izdanju.
Praznik sv. Cirila in Metoda. Povodom ukrepa zbora za cerkvene obrede v Rimu, da se praznik sv. Cirila in Metoda mora umakniti prazniku sv. Antona M. Zaecaria, prinaša »Naša Sloga« korenit članek, v katerem navaja, kako je Lev XIII., pripoznavši velikanske zasluge sv. slovanskih apostolov za krščanstvo, uvel češčenje teh svetnikov. Ta članek hočemo objaviti tudi mi v dobesednem prevodu. — Omenivši, kako je pravoslavna cerkev (kakor smo že sporočili tudi mi) proglasila god sv. < irila in Metoda šolskim praznikom, vsklika »Naša Sloga«: »Tu vidimo, kako slave Rusi slovanska blagovestnika, katoliki pa ju vlačijo po koledarju, kakor da sta — cigana !«
»Xasa Sloga« n Puljn. Včeraj je izšla »Naša Sloga« prvikrat v Puljn. Tem povodom piše na uvodnem mestu o bodočem delovanju za narodni preporod Istre nastopno:
»Kar je slovenskega plemena v Istri bliže I rstu, grelo se bo nadalje na toplem žarku rodo-Ijubja naših bratov v Trstu. Naš list bo tudi odslej branil pravice hrvatskega in slovenskega ljudstva v Istri ; braniti jih hoče svobodno, brez ozira na desno in levo, stalno in brez omahovanja, s trdnim prepričanjem, <la ta narod mora priti do svojih pravic, v političnem, društvenem in gospodarskem pogledu. A ravno zato, ker je ta list namenjen v prvi vrsti istrskemu kmetu in obrtniku hrvatskega jezika, ni mu bilo več pravo mest«- v Trstu. Ako Bog da in sreča junaška, zasnujemo tam v nekoliko letih velik list za pol iti ko vsega hrvatskega naroda in za trgovinske interese vsega juga te pmstrauc države. V Trstu bo pravo mesto takemu listll«.
Koliko časa >e ! Pišejo nam: Koliko časa še boino trpeli, da nas nesramni Zid z lesnega trga nazivlje z ščavi« ? Koliko časa še bodo si. oblastva to dopuščala, ne da se judu pove, da se Slovani ne dajo več pitati se sužnji?!
Naši svetniki so judom ščavi ! Naši učitelji so jim isto. Tako jo pisal še včeraj židovski Piccolo«, ko je na ironičen način opisoval razsvetljavo, ki jo je priredil gos p, učitelj K. na čast sv. Cirilu in Metodu!
Mi smatramo tako pisanje skrajno žaljivim za nas in za narodnost našo ter zahtevamo od v to postavljenih organov, da stopijo na prste takim zasramovnleem, sicer bomo govorili drugače in na drugem mestu.	Več užaljenih meščanov.
Nov način izzivanj:). Včeraj v jutro sta se sprehajali po poštni ulici dve že precej priletni gospodičini. I službenei neke tvrdke so ja začeli »izzivati« na nov način: pravili so jima »ponedeljek, torek« itd. Vedi Bog, zakaj so ja žalile te besede, v kaki zvezi so z njijiuimi lastnostmi, nji-jinitn življenjem! Dejstvo je to, da sta šli gospodičini v dotično trgovino ter se britko pritoževali radi postopanja vesele mladine. Mladiči pa so vzeli v roke —• sifonov ter začeli gospodičini bombar-dovati z curki hladne vode. Mokri kakor puri po dežju sta morali zapustiti štacuno. Podali sta se na policijo, kjer sti ovadili »strašni« dogodek.
CiriMIctotfijski dar. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je bila izdala sledeči poziv :
Rojaki, rojakinje!
Približuje se god slovanskih apostolov, svetega Cirila in Metoda. Koga ne obiščejo ob ti priliki tužne misli? Krivice, ki so se godile njima, ker sta bila pravična, niso miuote po minolem tisočletju, marveč so se še celo povečale. Preganjajo nas, ker smo in se čutimo Slovane, branijo se nam dati, kar nam gre po božjih in človeških postavali. Sami si moramo tu ob periferiji z dobro-voljnimi doneski vzdrževati šole, da se naša deca ne pogublja v razsajaj očem valovju tujinstva. Naša dična družba sv. Cirila in Metoda je prevzela težavno nalogo, da vsaj nekaj pomanjša to zlo, da reši vsaj nekaj mladine pred raznarodejenjem. Ker pa število slovenskega pouka željnih otrok narašča, in se nasprotno dohodki manjšajo, bati se je, da družba ne bode mogla zadoščati prošnjam slovenskih starišev.
Šolski prostori pri sv. Jakobu so že itak tako napolnjeni, da no bo možno vsprejeti s prihodnjim šolskim letom niti jednoga učenca, ako se šolski prostori ne povečajo. To se pa more zgoditi le tedaj, ako priskočimo družbi z Ciril-Metodvim darom v izdatno pomoč.
V ta namen jo sklenil odbor tržaške podružnice, da razpošlje rodoljubom v mestu in po deželi nakaznice potoni »Kdinosti* in pod zavitkom. Vsakdo, ki dobi nakaznico, naj blagovoli vrniti jo z manjšim ali večini zneskom. Pošlje naj pa ne samo, kar vtrpi sam, ampak naj nabira v krogu svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev. Pa tudi drugi rojaki in rojakinje, ki niso prejeli nakaznic, naj pridno nabirajo v označeno svrho, saj nam je dobro došel še tako majhen dar
Darovi, kateri se bodo objavljali v c Edinosti*, naj se hlagovole pošiljati podružničnemu blagajniku, g. Simonu Skrinjarju, uradniku »Tržaškega podpornega društva« v Trstu, ulica Stadion št. 19. I.
Temu pozivu so se odzvali dosedaj sledeči gg. rodoljubi :
\Vartbiiehler Fran li K, Pogorelec Ivan Trst 10 K, Vošmera Leopold Trst - K, Vičič Zorka Trst 1 K, Fnrlan L. Trst 2 K, Roje Aleksij Go-
riea 4 K. Kilu »lir St*vo Trst 2 K. Norniali J. Trst 2 K, Primožič Štefan Postojna - K (50 st., (Vš (i. Trut 1 K 40 -t., Warto Julij Trst 10 K, Ivan vitez Xal»ergoj Prošek 2 K. zbrani narodnjaki v Litiji v gostilni «L>»jzkmji .'»O K, 1>< uko Frmn Bazovica 2 K, < Isipovič Proto«dav Barkovlje 1 i K. Kokalj Ivan Trst L' K, Repi no Valentin Prem t K, Jerič Anton Trst - K. Obitelj Fonda Štanjel 2 K, N. N. Štanjel 150 st. : dr. Konrad JanežiČ Volosko I K. Jesenko J., prof. Trst 10 K, Zad-nik Tomaž Trst '2 K, Lah J. Roeol 1 K, Koželj Anton Trebeč 2 K, Nabergoj Vckoslav I'rose k nabral: Remce Ivanka st., Košuta liihard 1*1 st., Štrukelj 1. 20 st.. Srebotnjak Rod. <5(1 st., (ira-biša Vek. Ml st., (ionip Alojzij 2 K, X. X. 2(1 st., Nabergoj Milan 1 K, Makovee Kmilijo 10 st., X. X. 1 K, X. X. 40 st., Martelane Svetko Bar-kovlje 2 K, Martelane Terezija Barkovljc št. .'J12 2 K, Bukovie Fran župnik v Trebižu 10 K, < i rasi e Jiis. župnik v Berinu I K, Kalister Anton Trst 5 K, Koemur Iv. milici t. Ljubljana 2 K. po Joj-čiču slovensko-hrvatski abiturij.nti v Kopru H K, malo številee čuvarjev v Kopru 2 K 40 st., nekatere soproge čuvarjev 1 K (»O st., 2 slovenski gospiei 1 K 20 st., Budihna Josip, kurat Pevma 4 K, Ivan S. Fojnčev Zadar I K, Zidar I. St. Jurij 4 K, Bune Fran Komen 2 K, N. X. Krkavoe 2 K, Kovač Matija, zgornji Rojan 2 K, Mulej Anton Trst (1 K, Bole, abiturijetit, Ivo in Miro in dijaki o sklepu šolskega leta na Reki 20 K, sprevodnik Voneina nabral pri «Zlikrafu» v Divači .'t K 10 st., Malovič Janko Trst 1 K, Zupan Katarina Trst 1 K, 1'erhavc Jakob Trst 2 K, Calia-rija Iv., trgovce Nabrežina f> K, Slavile Antonija sv. Ivan 2 K, Svegelj I. kapelan v Kazljah 4 K, Alie Josip duh. potne. Trst 4 K, T lir k I. v Opatiji nabral: Tnrk Marija 1 K, 1'regaree Anton 20 st., Milič Vekoslnva (50 st., Božič Josip v Kopru nabral H K, dr. Kraševee Celje 2 K, Munih Andrej Jelšane 2 K, Cvetnič L. Dunaj 1 K, Svetina Anton Pliberk 4 K, Brinšek Minka Trnovo 35 K, Nekerman Prosek 1 K, Sila Matija, dekan Tomaj 10 K, skupaj 283 K V>0 st.
Prirotnalo je t«)rej že le|io številee nakaznic nam nazaj v roke, vendar pogrešamo še mnogo njih. Prosimo, da se ne zgubi niti jedna, saj nam je dobro došel vsaki še tako mali darček. Živela narodna požrtvovalnost!	Blagajništvo.
/a zastavo pevskega društva »Idrija« v Barkovljah so darovali nadalje sledeči gg. in si. društva: Fran Dollenz, dež. posl„ 10 K., pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku 12 K.; Neimeno-vanec nabral v St. Petru 20 K. 40 stot., katere ho darovali: Neimenovanec, J. Peric, Fr. Križaj, Alojzij Domicelj po 2 K., Anton Bučar, A. Lav-renčič, Ferdo »pilar, Franič, Gabršček, Matija Fatur, M. Medica, K. Sajovic, K. Gabrijel, X. R. 1 3ernet, K. Zelinka, Josip Manlcoč po 1 K., Branu 40 st.
/jU < Na.Šo Stražo so darovali po 1 gold. č. g. Jure Dolžan, župnik v Vodicah, Matej Mar-kie, župnik na Goleu in Matej Sankovič Soldatič, posestnik, Dane. Živeli rodoljubni darovelci !
Vspored koncertu na siuviiostl v Barkovljah bo sledeči: 1. D. Jenko: »Naprej«, narodna koračnica, godba, 2. Slavnostni govor, govori g. H, Ražem. 3. J. J. : > Naša zastava«, možici zbor. 4. F. Majcen : »Prva ljubezen«, valjček, godba. ;">. Fr. Gerhič : »Žitno polje«, mešan zbor. (i. F. Majcen: »Slovenec sem«, venec narodnih in drugih slovenskih pesni, godba. 7. A. Soohor: »Spomin , možki zbor s samospevom baritona. H. Strauss: »Srčna radost« , polka francoska, godba. U. J1 r. Gerbič : »Lovska«, mešati zbor s sprcmljc-vanjeni rogov. 10. F. Predjamskv: »Odmev ljubezni«, fantazija, godba. 11. Vilko Novak: »Hrvatskim pradjedovinam«, veliki možki zbor s samospevom basa. 12. Ferd. Majcen: »Pozdrav iz Nahrežine«, velik venec slovenskih narodnih pesni, godba. 13. Srečkanje na dobitke. 14. E. S. Vilhar: »Hrvatska davorija«, pojo vsi zbori skupno in s spremljevanjem godbe. lf>. N. N.; »Slava Slovencem«, koračnica, godba. — Ples in svobodna zabava, med katero blagohotno nastopajo navzoča pevska društva. Začetek koncerta točno ob f>. uri popoludne. Vstopnina: na koncert za osebo 40 ne.; na ples za gospode ;">() nč.; številke za srečkanje po 10 uovčičev. - Vstopnice na koncert se dobivajo v Trstu: v kavarni »Commeroio« in »Te-desco«, v »Del. poilp. društvu«, Tržaškem pod p.
in bralnem društvu«, v tabakarni Lavrenčič, pia/za < aserm, pri g. K. Žitko, ulica Stadion in v tiskarni Fdillost«.
Vse one eenj. rodoljube, kateri se mislijo udeležiti slavnostnega obeda, prosimo še enkrat naj nam isto sporočijo vsaj do jutri zvečer, da bomo vedeli pripraviti vse |«»trebno.
Slavnostni odbor. Mestna hranilnica > Radovljici. V me-seeu juniju iMim. je 1 Ii> Strank uložilo 24.4Wl gl. • m nč., 120 strank je vzdignilo 11,."».'VI gl. ',1 nvč., .►.» strankam se je izplačalo posojil 11i.t M »."i gl denarni promet S(5.4l57 g[. ]~> n,\
I Iliriji v Ost \ Trst n. Od nedelje dne S). junija do vštevši sobote 1. julija je umrlo IT oseb mnžkega in .'H ženskega spola, skupaj S1 oseb, proti 110 v istem tednu lanskega leta. < )d teh je bilo 1(5 v dobi do I leta, 1 *> do f>. leta, f> do 20. leta, 10 do 30. leta, 4 do 40. leta, 13 do 15(1. leta, lil do *( >. leta, 0 v dobi čez SO, leto. Povprečna umrl j i-vo>t je znašala 2."»'."» od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 0, bolezni v sopilili v f>, škrlatica v '), da'viea v 1, bripaviea v 0, legar v l.enteritis v II slučaju.
Dražbe premičnin. V soboto, dne s. julija ob 10. uri predpoltidne se bodo vsled naredbe I tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledečo dražbe premičnin: v ulici Corso št. 1, galanterije; v ulici Seorzeria št. !>, hišna oprava; pri sv. Alojziju (Kjadin št. 0), hišna oprava; na j Opčinab, živina; piazzetta delle scuole Israelitiehe j št. 1, hišna oprava; v ulici S. Francesco št. 1 H, j hišna oprava; v ulici delle Poste štev. II, hišna J oprava in štaeunska oprema; v ulici Roneo št. 2, j ob 12. uri, konji, vozovi, okrasja in vina: v ulici Stedion št. 10, hišna oprava.
Izpred porotnega sodišča. Včeraj se je zaključilo julijsko zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča z razpravo proti tesarju Angelu Bertoli in zidarju Josipu Zoeku, obtoženima zločina tatvine po 1 T5> kaz. zak.
Kakor smo poročali svojedobno, sta prišla dne f). junija t. 1. v gostilno bratov Tergo na trgu S. Giovanni dva moža, ki sta pograbila z mize nekaj denarja. Ko je na klice dečkov, ki sta štela denar, prihitel Fabijan Tergo, je Zock zbežal, a Bertoli je Tcrga poškodoval. Porotniki so vprašanja glede Zocka zanikali jednoglasno, glede Ber-tolija so istotako potrdili krivdo težke telesne poškodbe. Zock je bil vsled tega rešen obtožbe, liertoli pa obsojen v Šestmesečno poostreno težko ječo. —
Čez štiri mesece. Minolega marca meseca je došla tuk. policiji brzojavka, zahtevajoča, naj se aretira 1H-Ietni mehanik Oskar P. z Reke, ki je ukradel svojemu očetu 210 gl. ter zbežal. Včeraj jutro je policijski inspektor Seliubert našel Oskarja v ulici S. Mareo ter ga sprovel na policijo, Oskar P. priznava krivdo, a trdi, da so ga zaradi tega čina zaprli že v Zagrebu in da je vsa stvar že davno poravnana.
Vsled tega se je brzojav i lo na Reko, Oskar pa čaka v ulici Tigor na odgovor.
Krosnjarcnjc z žganjem. Ni še tega mesec dnij, kar je zasačil finančni respieijent Pangos Ivana Natale p. d. Bati', ko je prodajal na ulici špirit iz dveh steklenic, kateri jc nosil s seboj iz kraja v kraj. Preiskava proti Ivanu Natale zaradi prepovedanega krošnjarenja še ni zaključena, a včeraj v jutro ga je zalotil isti respieijent na podobnem činu v skladišču drv na miramarski cesti. Ko je Natale zagledal rospieijeuta, hotel se jo skriti med lesom, a Pangos mu jo sledil in s pomočjo nekega finančnega stražnika mu je vzel dve steklenici. V eni je bilo še nekaj »britkoga«. Baffa so sproveli na bližnji finančni finančni urad, kjer so ga zaslišali, a potem izpustili do nadaljnega postopanja. Na potu v urad jc bil eno steklenico vrgel čez zid, katero je še imel skrito v žepu. Respieijent je pobral steklenico.
Samomorilec pri Lovcu«. Svoječasno smo bili sporočili, da se je slednjič izvedelo ime samomorilca, katerega so pred mesecem dni našli ustreljenega pri Lovcu«. I5il je lj udov i t Rapp iz Darmstadta. Včeraj v jutro je prišel v Trst stric nesrečnega mladeniča, da preskrbi prevoz trupla svojega sorodnika v domovino. Truplo dvignejo nocoj ter je v rakvi od cinka izroče železnici. Včeraj popoludne je stric dal fotografirati ono mesto, kjer so našli samomorilca.
Zasačciia tlčka. Včeraj v jutro sta ponujala v trgovinah ulice Media dva molka pepe-lika (lu gas te soli), katerega sta vozila na voziču z d verni kolesi. S,.d je tehtal lo? kilogramov ter i ima znamenje (J. A. N.o M07, vozič pa T. V. N.o j *>. Nikdo ni hotel kupiti sumljivega p»'|>elika. l»:»š sta zopet brezuspešno stopila iz neke štaeiine, kar sta se približala dva redarja. Moža sta pustila voz z sodom ter začela teči, kar so ju nosile noge. ! Knega so vjeli. Bil je 31-letni »odar Ivan V., ki i je rekel, da ne ve ničesar, odkod je sod; njega da je le prosil tovariš, naj mu pomaga vozili. I kljub zatrjevanju, da je nedolžen, so ga spravili ; v ulico Tigor. Sod in voz sta na razpolago j lastnikom.
Oknulena perica. Lucija Pertot v Barkov-■ tjab št. .»('» je sušila včeraj v jutro perilo v bližini 1 svojega stanovanja. O tem ji je neznan tat odnesel ' lo parov ženskih nogavic in eno modro mornarsko obleko za dečka. Vsi predmeti so vredni 1f> gld.
Kaca. Sinoči ob '/a 1 I. tiri je nekdo na osrednji rešilni postaji nujno zahteval zdravnika, ker da je v ulici Maiolica št. I bivajoči Josip Baldassi z besnel. Zdravnik je prihitel in našel Bab assija, I kako je pušil v božjem miru. Josip se ni malo | čudil, ko jo slišal, kako bolezen so mu namislili. I Zdravniku ni ostalo drugo, nego da se je vrnil in ! .jezil na raco, ki ga je v mesecu juliju speljala v 1 april v ulico Maiolica.
Strela ubila bogosloven. Sinoči ob 7. uri sta se bogosloNca prvega leta v Gorici, Plesničar iu Vodopivee, sprehajala po poti v Kostanjevico. Nastala je nevihta in strela je udarila v nesrečneža, Plesničar je obležal mrtev, Vodopivea so onesve-ščenega spravili v semenišče.
Dim se nt /namciije požara. Včeraj jutro je neki deček obvestil gasilce v ulici dolla Loggia, da se z nad streho neke hiše v ulici della Pcsoe-ria vzdigujejo celi oblaki dima. Gasilci so bili takoj na licu mesta ter so konstatirali gosti dim, a ognja I ni bilo nikjer. Magistrat je bil namreč ukazal se-j žguti nekoliko žvepla, da se razkužijo kanali. — Od todi dim!
Poslano.
Per amorem Christi, gospa urednica - Slovenke« ! Pušiee, ki sedaj lete va-me, naj bi pro-vzročile, da bi h<; liki strahopotka umaknila v svoje zatišje, preklicala vse, z čemer sem Itedaj nasprotovala v svojem članku pisateljici g. Danici, al vsaj prosila oproščenja in se sklonila boječe do nje, kakor je to storila »neka gospica, vozeča so ž njo po železnici«.
Vse te grožnje meno ne spravijo s tira, slišite velevredna g. urednica in pa vi.... rovče, ki ste nekaj brez kvasa zamesili v »Fdinost«, kar je bilo bolj primerno za »brivčevo brado.
Zal mi je le, g. urednica, da je zaskololo tudi \'as. To sem storila pa gotovo nehote, saj — — saj menim, da Vi ne podajate desnice g. Danici, vsaj tedaj ne, vsaj ob oni uri, ko bi Vas
morda po telefonu vabili v skupno jedilnico.....
Kaj ne ? Vi se no strinjate z onimi mojimi nazori, pa morda tudi ne z vsemi Daničinimi, da-ni sem menila, da jo preveč hvalite. To sem opomnila osobito radi njenega zadnjega dopisa, ki Vam jo ugajal v po elmi mori, ali vsaj toliko, da je bil vreden Vaše cenjene opombo, ki je fine finaliter gotovo dobro dola g. Danici.
Cenjena g urednica! Protivim se Vaši opazki suh, 1), s katero ste dregnili mene. Kako to? Saj jaz nikakor ne oporekam, da bi gospa Danica ne bila jedna najizohružnejših žen. Mene jo dirnil njeni spis z svojo vsebino, piknila me je lo njena nedoslednost — bodi potem Danica tudi nekak primim inter pares«.
Motite so, velerodna gospa urednica, ako menite, da je Daničiu spis nejasen, kajti to jo treba g. Danici prilastovati, da jo vešča pisati jasno in razločno, da človek ume mahoma, kaj misli, česa želi. In večina, gospa — jo je uiuela !
('e pa temu ni tako, čemu li piše g. Danica toli vzvišeno, zakaj se vzpenja z svojimi izrazi toli visoko v neke posebne sfere, da je uo umetno me učiteljico; kaj naj zahtevamo potom od priprostih deklet, ki se jako malo bavijo z čtivom, ki bi si pa zaželele proučiti »Slovenko« tako, da bi »na temelju tega ali onega spisa si zgradile svojo obsodbo, liki Poluks in Kas tor 10. stoletja.
Nehote se torej g. Danica ni pokazala nejasno, pač pa nedosledno, a pridoti moram, da se jaz nisem protivila g. Danici kakor pisateljici, ampak le nazorom njenega zadnjega spisa, dasi je imel, kakor menite Vi, gospa urednica, >innogo pametnih in dobrih idej«.
Četudi se v ostalom toli potegujete za njo, le tega ne zahtevajte, naj bi Vam kdo verjel, da belo je črno: hudomušen nasmeh miokrožuje usta, kjer trdite
v nekem odstavku, da je bil Daničin spis le nekaka slika pretiranih soprog. ('itaje Vaš članek, s katerim odgovarjate meni, bi res lahko kdo mislil, da je Danica zaželela, naj bi poročene žene bile nekake »pepelnike«.
ne, veleeenjena go<pa, ampak ona gospa Danica svetuje, marveč, knkonaj bi poročene žene ne živele, tla ne izgubč za svojega moža neko fasci-nujočo mičnost — sploh brez hišnih opravil.
S posebno nestrpnostjo pričakujem odgovora g. Danice, katera mi je popoinem neznana, dasi je naju nekdo zasledil na železnici v kupe j it meii Zidanim mostom in Trstom.
Pričakujem ga z radostjo, a ne zato, da bi se opravičevala, kakor misli nekdo v reki številki »Kdinosti«, in česar se nadejate morda tud" N i, preblagorodna gospa, ki menite, da sem napisala oni članek v veliki razburjenosti.
Se nekaj, gospa urednica ! Pozabila bi bila kmalu na to, kar je menil pred dvema letoma neki odločen pisatelj v svojih karikaturah, priob-čenili v -Kdinosti , da se namreč iz peresa nekaterih slovenskih pisatelji«* cedi le mleko - voda. V tem slučaju bi meni, kakor Vi gospa, moral očitati, da :
»če nočeš baš vodeno, ne sodi vsaj stru] eno«, Gospa urednica! Ako sem v svojem priloženem listku si usojala prositi, da bi mi ne črtali ničesar, nisem Vam s tem prepovedala se protiviti mojim nazorom, saj menda ne bode te trdili, da sem Vam zapovedala vsprejeti moj dopis.
Vanda.
Mala
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
I) li naj 7. Na včerajšnji delavski demonsta-ciji aretirani dr. Adler, Keimann in Bretschneider so se izročili deželnemu sodišču. Poleg teh je še 21 družili oseb izročenih deželnemu sodišču radi pregreska rahttke. Deset njih so prijavili okrajnemu sodišču in jih pustili na svobodi. 11 oseb je lulo kaznovanih policijski.
lilIIII 7. Človek, ki je izvršil napad na razkralja Milana, je BoSnjak imenom Gjuro Knežević, ki je bil svojedobno gasilec v lielemgradu, a je zadnji čas bival v Bukarešti. Preiskava je dokazala, da ima napadalec več sokrivcev. Isti je skušal mej begom usmititi se z samokresom, a ko se mu to ni posrečilo, je skočil v Savo, iz katere so ga potegnili. Kralj Milan je neznatno ranjen, dočim je njega pobočnik dobil dve rani. Na podlagi otežujočih momentov so minolo noč zaprli 14 radikalcev (Aha, aha!), členov bivšega radikalnega centralnega odbora, mej istimi bivšega minister-skega predsednika Tavšanovica, odvetnika Zivko-viea, lastnika radikalnega glasila »Odjek«, bivšega mi materijalnoga inšpektorja Stojaua Protića, upokojenega podpolkovnika Vladami Nikoliča in druge. Bivši ministerski predsednik Pasid je postavljen pod policijsko nadzorstvo.
Pari/ 7. Na banketu, prirejenem njemu v čast, j • Mdliue izustil govor, v katerem je rekel, da ne nore podpirati vlade, ki je dopustila, da so pristaši socijalne revolucije dospeli do oblasti. Govornik se boji, da ta vlada ne bo zmožna za likvidacijo afčre Drevfus. Dežela pripozna sodbo sodnikov v li.enne.su in želi, da nehajo prepiri in da se združijo vsi republikanci.
Kcligrad 7. Tu nadaljujejo z zapiranjem uglednih voditeljev radikalne stranke. Tudi Ni kolo Pasića so zaprli, i stota k o duhovnika llida. Dosedaj je zaprtih že kakih 30 oseb. Kralj je izdal proglas do vojske, v katerem sporoča o atentatu in izreka nado, da vojska ohrani zvestobo.
Bcligrnd 7. Stanje ranjenega pobočnika Lu-kiča je težko in zdravniki se boje, da nastanejo komplikacije.
31 a d i'i d 7. Mesto Valencija so razdelili v 3 okraje, katerih vsaeega nadzoruje po jeden general, ki je odgovoren za red. V Barceloni si jezoviti ne upajo ua ulico, ker se bojč, da bi jih za-sramovali.
H Prignano luijlmljSi /. važnimi patentiranimi novostmi liuitne Umij<ll>e tclmlčno ilovrii-ui
gflasovirji
dobe s« najbolj« In najcimoje rtlruktno pri toviirnnrjii
Henriku Bremitz
o. hr. dvornotnu zalagatolju.
Trst — Borzni trir številka — Trst
^	Ilimtrlnml katalogi niv aahu-vanje franko.
Pod to rubriko prinašamo oznanila, po najnižjih cenah, /a eukrHtno inercijo se plaća po 1 nč. za b*»edn ; za večkratno insereijo pa se cena primerno mila. Oglasi za vse i leto za enkrat na teilen stanejo po tO glil. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava :>0 nvč. |
Posredovalnica za potovanja.
Piazzrt Negoziante 1.	|
<laje pojasnila za vsa-	>
korana potovanja in	j 4prejema predplačila za obisk »vet. razstave v Parizu I. P.ino.
Alojzij Mozetič
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
a a j	|| ulica Moliti piecolo št. !»
V3I0V6C Jak. 'ma zalogo krompirja, zelja
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja. mila in kisa.
a a *	A A Ulica Torrente 5t. 'iti.
vatovec Anton ^ ,->«-• ■","
kina na urobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
Jurkovič Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica Carintia it. tori izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
Via Aetpiedotto štev. Zalogu vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna.
cene zmerne.
■■ |	Via Medla št. 3., krčmar, toči črna
I II 10 I wflll	v'nH l''vn I)rve vr^e>
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom l. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> I iti ov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Lozić Jurij
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Kožarijtt poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko
Stantič Josip
šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
Rehar Peter
ulicaRiborgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvalapo naročbi.
Trgovci.
Nazarij Grižon
Via Giulia »54 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijalnega blaga in olje
s I	i	Piazza 8. Francesco St. '2. Pro-
linT r II| ISII dajalnica jestvin in kolonijal-
uega blaga. Postrežba točna.
cene brez konkurence.
* ■	______Via S. Francesco St. '2'2■
ADram r ran z w
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
I	Via Stadion št. UO, pekarna
• rernaucin ^
večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejeina tudi domač kruli v pecivo. Postrežba točna.
R| m i	na oglu ulice Geppa in delle Poste
l\0lua ^uove» prodaja kolonialno blago delikatese, likere itd.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni Oommercio .11 Tedesco, ki sti shajal išči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
■ "| Via S. Francesco štev. 1(5, mesar, ^	M [jI K postreže z vsakovrstnim mesom po
I. Tavčar,
Fran Hitty.
zmernih cenah. Na željo pošilja na dom,
krojač Via delle Beccherie Stv. »i, priporočit se slovenskemu ob-činstve.
Via Barriera veeehia št. 13, prodajaluica vsakovrstnega ma-^ nufaktnrnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Tatarina št. Jt., priporoča svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja.
Zaloga pohištva
ne „AUa nuova Abbondanza", Trst, Via Torrente Stv. 11'»., | se toplo priporočil slavnemu občinstvu za nmogobrojen obisk- , Cene brez konkurence !
(raeble) Petra Muacliika poleg dobroznane gostil-
1'onilhdansko zdravlij
ZDRAVLJENJE KRVI
f iij „Tisočimi v\et" <M1lhf1«rl>.
t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in henioroidain. — .leden omot za ozdravljenje stane fiO nvč. ter -e dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER „Al ctue Mori" v TRSTU, velikri trg.
Tudi za f>f> nvč. v markah dopoftlje se franko.
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.:
Glavnica društva ......
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........
Premijna reserva zavarovanja proti
ognj u.........
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanj ti......
Reserva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (Al . . Reserva zavarovanja proti premi-
lijanju kurzov. bilanca (H) . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . . .
gld. 4.«>00.000'—
1.1.32H.34K-&8
1,«32.248-22
40.466*07 ,. 500.000'—
333.822-42
243.331-83
500.000*— 1,187.1 «4-8«
1'rail ravnateljstvu: Via Valdirlv« it. 2, (v lastni hlilj.
FTLJJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča / vsemi bančnimi in menjalnimi pttsli, kakor:
a* Vsprejema uplačila na t(4coči račun ter jih brestnje:
Vrednostne papirje:
po 2a/g°'„ proti ,r> dnevni odpovedi -2V	1 '2
■i	'H 9 n 1 • " , '»
•i	-i ^ mesečni
.. 8'/,7. H 3ftV'„ I letni
Napoleone:
po 2 " „ proti 20 dnevni odpovedi
-•JU .»3 U - I II
40
3 mesečni ti
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 2do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheijue; za veče zneske treba avi/.o pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako u plačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto- correntiste, inkase iti račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto In v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e| Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
„AGRICOL"
77 Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčesov
m/.topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Trenti na, Istre, Goriške in pri tu k. po 1 j e<l <> 1 j s k i družbi izkušeno kot uspešno sroilstvo / zatiranjem vseli parasi-karnih in kriptoptmienih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesu iti zelen j ud. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o l/, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Vla Iilmitanea Stv. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg Hi. na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto ; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz. Barriera veeehia; Mlzzan, San Gia-comn; Ongaro. Via deli'Orologio; Petrone, Vin Giulift in Cumar. Općina.