MALEČNIK Bine Kramberger 89Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S MALEČNIK Bine Kramberger ⁞ Prispevki: Igor Rižnar, Borut Toškan, Tjaša Tolar, Miha Murko 89 Malečnik  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor Lektorica  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica  ⁞Bine Kramberger  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice Center za preventivno arheologijo Prevajalka  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Poljanska cesta 40  ⁞Maja Sužnik in likovna urednica  ⁞SI-1000 Ljubljana  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞bine.kramberger@zvkds.si  ⁞Matija Črešnar, član Oblikovanje in prelom  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Nives Zupančič Ostali avtorji  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Igor Rižnar  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞G. E. Geološke ekspertize Igor Rižnar, s.p. Tehnična priprava publikacije  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Ulica bratov Martinec 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Vanja Celin, Samo Šimenko, Danilo Cvetko  ⁞igor.riznar@telemach.net Izdajatelj Terenske fotografije  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Borut Toškan  ⁞Mira Strmčnik Gulič, Ivo Bizjak, Aleš Bizjak,  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Primož Predan  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Zanj  ⁞borut.toskan@zrc-sazu.si Geodetske izmere  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Marko Milenkovič, Aleš Bizjak  ⁞Tjaša Tolar  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Načrt najdišča  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Mira Strmčnik Gulič, Bine Kramberger,  ⁞tjasa.tolar@zrc-sazu.si Mihela Kajzer Cafnik, Stanko Gojkovič, Aleksandra Nestorović, Primož Predan,  ⁞Miha Murko Miha Murko, Vid Kmetič, Ivo Bizjak, Aleš Bizjak,  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Marko Milenkovič, Grega Gojkovič, Nika Veršnik,  ⁞Poljanska cesta 40 Niko Krušič, Ino Prelog, Damir Pjanić,  ⁞SI-1000 Ljubljana Danilo Cvetko, Robert Lebar  ⁞miha.murko@zvkds.si Terenske risbe Recenzentke  ⁞Vid Kmetič, Nika Veršnik, Miha Murko,  ⁞Martina Blečič Kavur Primož Predan  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Vektorizacija terenskih risb  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Samo Šimenko, Niko Krušič, Ino Prelog, Damir  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper Pjanić, Danilo Cvetko, Robert Lebar  ⁞Zrinka Mileusnić Risbe predmetov  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Jernej Gojkovič, Samo Ohman,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Nejka Jesenik Uršič  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper Računalniška obdelava risb predmetov  ⁞Marko Reš, Tamara Strmšek  ⁞Biba Teržan  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,  ⁞Univerza v Ljubljani Postavitev tabel  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Bine Kramberger  ⁞Alenka Tomaž Fotografije predmetov  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Univerza na Primorskem Računalniška obdelava fotografij predmetov  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević Spletna izdaja Ljubljana, 2021 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 62387459 ISBN 978-961-6990-86-8 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski in historični oris prostora 7 3⁞ Potek arheološkega izkopavanja in stratigrafska slika 12 ⁞ 3.1 Raziskave ob vznožju Meljskega hriba leta 2002 12 ⁞ 3.2 Izkopavanja na trasi avtoceste leta 2005 26 ⁞ 3.3 Nadzor na vrhu skrajnega vzhodnega obronka Meljskega hriba leta 2006 30 4⁞ Poselitev v prazgodovini 32 ⁞ 4.1 Lasinjska kultura zgodnjega eneolitika 32 ⁞ 4.2 Srednji eneolitik 40 ⁞ 4.3 Pozni eneolitik ali prehod v zgodnjo bronasto dobo 45 ⁞ 4.4 Srednja bronasta doba 46 ⁞ 4.5 Pozna bronasta in starejša železna doba 58 ⁞ 4.6 Mlajša železna doba 64 5⁞ Rimska lončenina, poselitev v zgodnjem srednjem veku, pozni srednji vek in novi vek 71 ⁞ 5.1 Rimska lončenina 71 ⁞ 5.2 Poselitev v zgodnjem srednjem veku 71 ⁞ 5.3 Poznejši srednji vek in novi vek 80 6⁞ Analize 85 ⁞ 6.1 Radiokarbonske analize 85 ⁞ 6.2 Preiskave kamnin 88 ⁞ 6.3 Rastlinski makroostanki 91 ⁞ 6.4 Raziskava živalskih ostankov 92 7⁞ Zaključek 98 8⁞ Malečnik 100 9⁞ Literatura 103 10⁞ Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger, Miha Murko 113 ⁞ 10.1 Osnovno stratigrafsko zaporedje in sterilne plasti 113 ⁞ 10.2 Zgodnja bakrena doba 114 ⁞ 10.3 Srednja bakrena doba 118 ⁞ 10.4 Srednja bronasta doba 119 ⁞ 10.5 Pozna bronasta in starejša železna doba 121 ⁞ 10.6 Mlajša železna doba 128 ⁞ 10.7 Zgodnji srednji vek 136 ⁞ 10.8 Pozni srednji vek in novi vek 143 ⁞ 10.9 Podrobneje neopredeljene jame 146 11⁞ Katalog najdb 151 1Uvod V povezavi z gradnjo avtocestnega odseka Pesnica–Sliv- soslednjih eneolitiskih poselitvenih horizontov v naslednjih nica in avtocestnemu odseku pripadajoče infrastrukture letih deležen precej pozornosti (npr. Velušček, Čufar 2008, je bilo med leti 1996 in 2008 v okolici mesta Maribor 37; Šavel 2009, 109–111; Tomaž 2012, 41–42; Velušček et al. raziskanih vrsta arheoloških najdišč, ki bodo s celovitimi 2018, 33; Tiefengraber 2018, 167).2 objavami v prihodnje obogatile naše vedenje o poseli- Drugo, doslej največje arheološko izkopavanje, je potekalo tvi tega prostora v različnih arheoloških in zgodovinskih v Malečniku na trasi avtoceste leta 2005 in tretje ob odkri-obdobjih. Eno takih najdišč je tudi Malečnik, ki je obja- tju arheoloških ostalin ob nadzoru na trasi avtoceste leta vljen v pričujoči publikaciji. 2006. Ti etapi sta bili zaradi bistveno manjših globin manj Do odkritja najdišča v Malečniku je prišlo po srečnem na- zahtevni. O obeh sta na voljo kratki poročili, objavljeni v ključju, po terenskih pregledih februarja leta 2002, ko je mi- periodični strokovni publikaciji Varstvo spomenikov (Kajzer moidoči krajan obvestil Zavod za varstvo kulturne dediščine Cafnik, Strmčnik Gulič 2006; Kajzer Cafnik 2007); o izkopa-Slovenije, OE Maribor, o odkritju najdb med gradbenimi vanjih iz leta 2005 tudi dve neobjavljeni poročili (Nestorović deli, ki so takrat potekala v Malečniku zaradi rekonstrukci-2005; Predan 2005). je lokalne ceste. 1 Arheološka izkopavanja so potekala pod Pripravljanje celovite objave najdišča Malečnik je leta 2018 vodstvom Mire Strmčnik Gulič, ob tesnem sodelovanju s prevzel Oddelek za poizkopavalno obdelavo in raziskavo Stankom Gojkovičem in Mihelo Kajzer Cafnik (vsi iz ZVKDS, gradiva na ZVKDS, CPA. Pri pripravi kataloga najdb so po-OE Maribor). V letu 2002 so v strokovni terenski ekipi so- leg avtorja publikacije sodelovali Jernej Gojkovič in Samo delovali še arheolog Primož Predan ter tehnika Vid Kme- Ohman, ki sta izrisala najdbe, ter Marko Reš in Tamara Strm- tič in Ivo Bizjak, v letu 2005 arheologa Primož Predan in šek, ki sta poskrbela za vektorizacijo risb najdb. Miha Murko Aleksandra Nestorović ter tehniki Miha Murko, Nika Veršnik, je sodeloval pri pripravi kataloga stratigrafskih enot. Davorin Ivo Bizjak, Aleš Bizjak, Vid Kmetič, Marko Milenkovič, Grega Ciglar Milosavljević je fotografiral arheološke najdbe in ure-Gojkovič in Andrej Gulič; izkopavanja leta 2006 pa so izvedli dil fotografije. Danilo Cvetko, Samo Šimenko, Ino Prelog, Mira Strmčnik Gulič, Stanko Gojkovič, Mihela Kajzer Cafnik Niko Krušič, Damir Pjanić in Robert Lebar so vektorizirali in študentje arheologije. načrte posameznih jam in presekov ter pripravili arheološke Prvo izkopavanje v Malečniku leta 2002 se je izkazalo za načrte. posebej zahtevno, saj je bilo potrebno zaradi velike globine V okviru raziskave je bilo opravljenih vrsta analiz. Vzorci ko-kulturnih plasti (arheološke ostaline so ponekod segale do sti in zoglenelih rastlinskih ostankov so bili radiokarbonsko globine 7,44 m) in plazovitega terena izvajati zemeljske iz-datirani v CEntro di Fisica applicata DAtazione e Diagnostica kope postopoma, po manjših sondah, kar je oteževalo razu- v Lecceju (CEDAD). Opredelitev rastlinskih makro ostankov mevanje in dokumentiranje kompleksnega stratigrafskega je opravila Tjaša Tolar, živalskih kosti Borut Toškan (oba z sosledja plasti. Izsledki tega izkopavanja so bili že ovredno-Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU), preiskave kamnin pa so teni v dveh poročilih (Strmčnik Gulič, Predan 2003; Strmčnik delo Igorja Rižnarja (G.E., Igor Rižnar, s.p.). Gulič 2002), v krajšem strokovnem prispevku (Strmčnik Gu- lič 2003a) in v članku, objavljenem v zborniku »Od Sopota Osnovna ugotovitev naših raziskav je, da je bilo območje v do Lengyela« (Strmčnik Gulič 2006). Ta članek se nanaša na Malečniku obljudeno v različnih kronoloških obdobjih. Prva sledove poselitve iz bakrene dobe in je bil zaradi zanimi-poselitev je iz časa lasinjske kulture zgodnjega eneolitika oz. vih najdb ter ugotovljenega stratigrafskega zaporedja dveh bakrene dobe. Po krajši prekinitvi je bila lokacija ponovno obljudena v srednji bakreni dobi, nato v srednji bronasti 1 Dopis ZVKDS, OE Maribor: št. MKC-663/03 za DARS d.d. z naslovom »Arheološko najdišče v Malečniku (deviacija Malečniške ceste 10-3, 2 Avtorica risb najdb, predstavljenih v članku z naslovom »Malečnik – 1-23)«, z dne 14. 2. 2002 (Strmčnik Gulič, Kajzer Cafnik in Srečko arheološko najdišče«, je Nejka Jesenik Uršič. Njene risbe so vključene Štajnbaher). tudi v pričujočo publikacijo. Malečnik, AAS 89, 2021 5 dobi, v starejši in mlajši železni dobi, v zgodnjem srednjem veku in še enkrat v visokem srednjem veku. Med izkopavanji leta 2002 je bila odkrita tudi trasa novoveške ceste, ohra- njena v več nivojih, ki jo najdemo na vojaških kartah habs- burškega cesarstva.3 Vsaj ena najdba iz Malečnika (bronast kolesast obesek) je iz pozne bronaste dobe, trije kosi kera- mike so iz rimskega obdobja, nekaj keramičnih odlomkov iz vrhnjih plasti na ravninskem delu najdišča pa tudi iz pozne bakrene dobe oziroma začetka zgodnje bronaste dobe. Gradivo iz Malečnika je danes v postopku inventarizacije in predaje v trajno hrambo Pokrajinskemu muzeju Maribor. 3 Prim. Strmčnik Gulič 2006, sl. 2 z območjem Malečnika v 18. in 19. stoletju: https://mapire.eu/en/. 6 Malečnik, AAS 89, 2021 2Geografski in historični oris prostora Najdišče se nahaja ob reki Dravi, na njenem levem bre- ko se je začela gradnja hidroelektrarne Mariborski otok, gu, na blago padajočem terenu ob vznožju Meljskega pomembna plovna pot (Žiberna 2011, 119). Dravska ra-hriba, v naselju Malečnik, slabi kilometer vzhodno od van prehaja zahodno od Maribora med Pohorjem na južni Maribora (Malečnik – Arheološko najdišče pod Meljskim strani in Kozjakom na severni, v neizraziti naravni meji, v hribom, EŠD: 15528; sl. 1–4; sl. 5–6: 1). Gre za obmo-Dravsko dolino. Tukaj je tektonska udornina, ki jo je Drava čje, ki v naravno-geografskem smislu predstavlja stičišče v pleistocenu zapolnila s silikatnim prodom. Le-ta prekriva Slovenskih goric in obsežne Dravske ravnine (sl. 1–3). Slovenske gorice so največje gričevje v Sloveniji, zgrajeno pretežno iz neogenskih morskih usedlin, med katerimi so najstarejše spodnje miocenske usedline, odložene na meta- morfno podlago: peščen lapor, peščenjak, pesek in konglo- merat (Kert 1998, 580). Te kamnine so slabo sprijete in slabo odporne proti delovanju zunanjih sil, zato se na strmih po- bočjih gričev pogosto sprožajo usadi. Tudi na Meljskem hribu prevladujeta slabo odporna peščen lapor in peščenjak terci- arne starosti. 4 Posledica tega in intenzivne erozije je, da ima danes južna stran hriba specifično zunanjo podobo (sl. 1). Druga naravnogeografska enota je Dravska ravan. Gre za 2 Geografski položaj najdišča Malečnik na DMR 100; obsežno ravnino ob reki Dravi, ki je bila vse do leta 1941, ©GURS. 1 Pogled na Meljski hrib in Malečnik z jugovzhoda; v ospredju reka Drava, v ozadju Maribor in Pohorje (foto: M. Lavrinc). 4 Osnovna geološka karta SFRJ, list Maribor in Leibnitz: http://biotit. geo-zs.si/ogk100/#. Malečnik, AAS 89, 2021 7 3 Lokacija najdišča na geografski karti, merilo 1 : 100 000; 4 Lokacija najdišča na Franciscejskem katastru, merilo 1 : 10 000; vir: http://www.geopedia.si/. podlaga AS177/M/F/M338, list A71 ter AS 177/M/F/M355, lista A71, A71J; ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. tri četrtine površja, preostali del površja pa sestavljajo gli- Felber do takrat ozko stezo med Dravo in Meljskim hribom neno-ilovnati nanosi, ki so jih čez prod nanesli vodotoki iz v Malečniku prenoviti v vozno cesto. Pred tem je cestna po-Slovenskih goric in Pohorja (Pak 1998, 592). Vodna mreža vezava potekala iz Maribora med Sojčo in Orešjem mimo na Dravski ravni je zgoščena na nepropustnih glineno-ilov-Melja in nato čez hrib v dolino Vodolskega potoka ter dalje natih tleh na obrobju Dravske ravni, medtem ko je osednji v Malečnik, tukaj pa se je cesta cepila v tri smeri. En krak je prodnati del ravnine brez površinskih vodotokov (Pak 1998, vodil ob Dravi pod Kamenščakom proti Sp. in Zg. Dupleku 594). ter Vumpahu (danes Vurberk), drugi čez Hrenco v Pernico Blage vzpetine ob zahodnih vznožjih Slovenskih goric so ter tretji čez Ravni Križ v Ruperče in Ložane v Pesniški dolini bile vedno zanimive za poselitev, 5 ne le zaradi plovne reke (Curk 1990, 116).6 Ta podatek je pomemben zato, ker je bila Drave, ampak tudi zaradi pomembnih kopenskih poti, hkrati med izkopavanji v Malečniku odkrita tudi novoveška propa je v sistemu teh poti predstavljala reka Drava, največja dnata cesta s kolesnicami, potekajoča ob reki Dravi iz Ma-reka v Sloveniji, izrazito naravno oviro, ki jo je bilo potrebno lečnika v smeri proti Mariboru. To cesto, ki je bila ohranjena prečkati. v treh nivojih, lahko torej po vsej verjetnosti povežemo s cesto, ki jo je dal leta 1840 pod Meljskim hribom zgraditi V zvezi z arheološkimi ostalinami iz poznega srednjega Jakob Felber. in zgodnjega novega veka, odkritimi med izkopavanjem v Malečniku, je pomembno, da se kraj v pisnih virih prvič Preostale arheološke ostaline, odkrite med izkopavanji v omenja leta 1321 (Curk 1990, 116). V Malečniku je takrat Malečniku, so starejše od doslej poznanih srednjeveških in že moral biti manjši zaselek. V povezavi z njim gre verjetno novoveških pisnih virov. Da je bila bližnja okolica Malečni-razumeti tudi redke, a dovolj značilne srednjeveške in zgo- ka obljudena v različnih arheoloških obdobjih, je znano že dnjenovoveške najdbe iz različnih kontekstov, med drugim dlje časa. Arheološke najdbe iz Malečnika prvi omenja Pavel tudi iz korita ugreznjene poti, ki je vodila iz Malečnika proti Schlosser, in sicer pokrov sarkofaga iz marmorja, velikosti vrhu Meljskega hriba. 87 × 86 cm (Pahič 1962, 246; ANSL 1975, 304). Iz sosednje- ga naselja, Celestrine, je poznan del marmornega rimskega Drugi zgodovinski podatek, ki ga je potrebno omeniti, je nagrobnika (ANSL 1975, 303), iz bližnjih naselij Nebova in pomemben za razumevanje najmlajšega dela arheoloških Metava pa omenjajo gomile iz neznanega časa (ANSL 1975, ostalin. Iz pisnih virov vemo, da je dal okoli leta 1840 Jakob 304). 5 Glej predvsem Pahič 1966; Pahič 1970; Pahič 1973; Pahič 1985c; Pa- hič 1995; Pahič 1998; Pahič 1999a; Pahič 1999b; Strmčnik Gulič 1990; 6 Glej tudi karto prve vojaške izmere Habsburške monarhije (1784-Strmčnik Gulič 2001b; Teržan 1990; Teržan 1999; Teržan, Črešnar 2012. 1785): https://www.MAPIRE.eu. 8 Malečnik, AAS 89, 2021 V neposredni bližini Malečnika se nahaja tudi več obsežnej-Pobrežje (sl. 5–6: 4) ter grobišče (sl. 5: 3) in nad Malečni- ših arheoloških najdišč, katerih lokacije so danes natančno kom višinska naselbina Meljski hrib (sl. 5–6: 2). Čeprav je poznane in vpisane v register nepremične kulturne dedišči-poselitev na Meljskem hribu poznana le na podlagi najdb, ne Slovenije (INDOK MK). Najbližje najdišče se nahaja na se- pobranih s površine, lahko ugotovimo, da je bila lokacija verovzhodnem vrhu Meljskega hriba (Maribor – Arheološko okvirno poseljena v enakih obdobjih kot Malečnik in da je najdišče Meljski hrib, EŠD: 6514; sl. 5–6: 2). Večkrat pose-deloma podobno sosledje poselitve ugotovljeno tudi na ljena višinska postojanka je edina doslej ugotovljena praz- sosednjem Pobrežju. Zaradi večkratne poseljenosti prosto- godovinska višinska naselbina na levem bregu reke Drave ra v različnih obdobjih se pojavlja vprašanje, kakšni so bili pri Mariboru. 7 Prve najdbe lončenine je ob zahodnem robu razlogi za to. vrha Meljskega hriba odkril S. Pahič (Pahič 1985a). Del najdb B. Kavur je predvidel, da gre razloge za poselitev sosednje-je bil ob odkritju opredeljen v starejšo železno in v mlajšo ga Meljskega hriba v različnih arheoloških in zgodovinskih železno dobo. Na podlagi gradiva je Pahič dopuščal poseli-obdobjih iskati predvsem v treh naravno-geografskih de- tev že v pozni bronasti dobi (Pahič 1985a, 214), del najdb pa terminantah. To so prehodnost območja, prehod čez reko je bil pripisan rimskemu obdobju (Pahič V. 1985, 231–232). V Dravo in strateška lega hriba (Kavur 2001, 360–361). Da bi 90. letih so na Meljskem hribu izvedli sistematične površin-lahko bil v Malečniku prehod čez reko že v prazgodovini, je ske preglede in odkrili večjo količino najdb iz navedenih ob- mogoče domnevati tudi na podlagi dejstva, da je geološka dobij ter tudi odlomke posod iz bakrene dobe (Kavur 2001). podlaga v strugi reke odporni lapor, kar se odraža v tem, da Naslednje območje v bližini Malečnika, s katerega so po-je reka plitvejša kot drugod in jo je posledično lažje prebro- znane najdbe iz različnih arheoloških obdobij, je Pobrežje, diti.8 Druga naravnogeografska determinanta, ki jo je pred-ki se nahaja na desnem bregu reke Drave. Pobrežje je med postavil B. Kavur, je prehod v Pesniško dolino, po kateri še arheologi poznano predvsem po grobišču iz pozne brona-danes poteka pomembna prometna povezava z Lipniškim ste dobe, ki ga je leta 1952, od 1955 do 1957, leta 1964 in leta in Graškim poljem. Strateška lega Meljskega hriba pa se po 1973 raziskoval Stanko Pahič (Maribor – Prazgodovinsko njegovem kaže predvsem v tem, da gre za najbližji visok grobišče na Pobrežju, EŠD: 6181; Pahič 1972, 7; Pahič 1991, 2; grič v bližini domnevnega prehoda čez Dravo. sl. 5–6: 3), po latenskem grobu z železnim mečem in žele- Arheološke raziskave v Malečniku pod Meljskim hribom v zno sulično ostjo (ANSL 1975, 304–305; glej tudi Pahič 1966; letih 2002, 2005 in 2006 ter na drugi strani reke Drave, na ANSL 1975, 307) ter po rimskih grobnih kamnitih spomeni-Pobrežju v letih 2001, 2005 in 2006, vsekakor podpirajo nje- kih (ANSL 1975, 305, 307; Pahič 1991, 2). Manj znano je, da gove domneve. je bilo v okviru izgradnje avtoceste v letih 2001, 2005 in 2006 na Pobrežju raziskano novo obsežno arheološko najdišče (Maribor – Prazgodovinska naselbina na Pobrežju, EŠD: 15526; sl. 5–6: 4). Osrednji del tega najdišča loči od najdi- šča v Malečniku le reka Drava in današnji most na avtocesti. Najdišče na Pobrežju predstavlja naselje iz pozne bronaste dobe, pripadajoče bližnjemu poznobronastodobnemu žar- nemu grobišču (Pahič 1972). Med izkopavanji so bili odkriti še posamična grobova iz srednje bronaste dobe, halštatski grob ter sledovi zgodnje slovanske poselitve in naselbin- ske ostaline iz rimskega obdobja (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002; Strmčnik Gulič 2003c, 206–207; Kramberger, Črešnar 2021, 55–107). V Malečniku in njegovi neposredni bližini se torej nahajajo kar tri večobdobna arheološka najdišča, vsako z najmanj po štirimi evidentiranimi kronološkimi horizonti. Obravnavano 8 Podobno plitvo območje je bilo zaradi odporne lapornate podlage najdišče Malečnik leži na levem breku reke Drave (sl. 5–6: – bazalnih laporjev – verjetno tudi v okolici Mariborskega otoka ozi- 1), takoj na drugi strani reke sta prazgodovinska naselbina roma Kamnice (Žiberna 2011, 123). Leta 1943 so pri gradnji elektrarne Mariborski otok v produ Drave našli dve bronasti sekiri, ki datirata v Ha B/C stopnjo, pet železnih sulic in še nekaj bronastih predmetov 7 Ostali prazgodovinski višinski naselbini v okolici Maribora sta Poštela (Šinkovec 1996, 54; Teržan 1990, 343–344). Najdbe tudi v tem prime-in Čreta, na vzhodnih obronkih Pohorja (Teržan 1990, 256–307, 340). ru nakazujejo prehod čez reko. Malečnik, AAS 89, 2021 9 5 Registrirana arheološka najdišča v Malečniku in v njegovi okolici. 1. Malečnik – Arheološko najdišče pod Meljskim hribom, EŠD: 15528; 2. Maribor – Arheološko najdišče Meljski hrib, EŠD: 6514; 3. Maribor – Prazgodovinsko grobišče na Pobrežju, EŠD: 6181; 4. Maribor – Prazgodovinska naselbina na Pobrežju, EŠD: 15526; merilo 1 : 15 000; vir podatkov: RKD, podlaga: digitalni ortofoto posnetek, ©GOOGLE. 10 Malečnik, AAS 89, 2021 6 Registrirana arheološka najdišča v Malečniku in v njegovi okolici. 1. Malečnik − Arheološko najdišče pod Meljskim hribom, EŠD: 15528; 2. Maribor – Arheološko najdišče Meljski hrib, EŠD: 6514; 3. Maribor – Prazgodovinsko grobišče na Pobrežju, EŠD: 6181; in 4. Maribor – Prazgodovinska naselbina na Pobrežju, EŠD: 15526; merilo 1 : 15 000; vir podatkov: RKD, podlaga: karta tretje vojaške izmere Habsburške monarhije (1869−1887), ©2019 MAPIRE. Malečnik, AAS 89, 2021 11 3Potek arheološkega izkopavanja in stratigrafska slika Najpomembnejši del arheološkega najdišča je bil raz- plitvejša je bila le sonda 1, kjer je debelina raziskanih plasti iskan leta 2002, tik ob vznožju Meljskega hriba, zaho- znašala med 1,05 do 2,06 m (glej tudi sl. 8). dno od izliva Vodolskega potoka v reko Dravo (Strmčnik Osnovna značilnost stratigrafije v sondah 1–7 in v sondi Gulič 2003a, 181–182; Strmčnik Gulič 2006). Od tam se 2N je bila menjavanje kulturnih plasti iz različnih obdobij, najdišče širi po blago padajočem terenu proti jugu, vse z nivoja katerih so bile vkopane naselbinske jame, in ste-do roba visoke dravske terase in ob terasi proti severo- rilnih plasti, ki so verjetno pretežno nastale kot posledica zahodu, kar so pokazala izkopavanja v letu 2005 (Kajzer usadov. 9 V sondah 2–7 in v sondi 2N so se pojavile prve Cafnik, Strmčnik Gulič 2006, 86). Registrirano pa je tudi arheološke ostaline šele pod 3,5 do 4,50 m debelimi nanosi. pobočje skrajnega vzhodnega dela Meljskega hriba, saj Vrhnji sloj so odstranili strojno. Sledilo je ročno izkopavanje je bila tam ob gradnji avtoceste odkrita ugreznjena pot in dokumentiranje stratigrafskih enot po posameznih fazah. (sl. 7) (Kajzer Cafnik 2007, 128). Prva faza dokumentiranja v sondah je bila praviloma zgornji nivo pojavljanja kulturne plasti iz zgodnjega srednjega veka (SE 02-004), druga zgornji nivo plasti iz mlajše železne dobe (SE 02-005). Pri tem so bile odkrite plasti, jame in strukture zabeležene v tlorisu in v preseku, in sicer opisno (dnevnik in opisi na terenskih risbah ter na identifikacijskih listkih najdb), fotografsko in z izmerami (risbe jam in tlorisov na milimetr- skem papirju, geodetske izmere). Pri pregledu arhiva najdišča iz prve izkopavalne sezone v Malečniku je bilo ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti v doku- mentaciji, s katerimi se je bilo potrebno pri pripravi objave soočiti. Ker so bili pri tem narejeni določeni posegi v origi- nalno terensko dokumentacijo, jih je potrebno izpostaviti. 7 Pogled na malečniško cesto ob gradbenih delih v letu Prva pomanjkljivost terenske dokumentacije iz leta 2002 je 2002; v ospredju sonda 1. bila ta, da je bilo številčenje plasti in jam zastavljeno neod- visno eno od drugega, kar ima za posledico, da se številke jam in plasti deloma podvajajo. Do dodatnega podvajanja 3.1 Raziskave ob vznožju številk je prišlo po letu 2005, saj se je tega leta med ponov- Meljskega hriba leta 2002 nim arheološkim izkopavanjem na najdišču pričelo oštevil- Po obvestilu o odkritju najdb ob popravilu lokalne ceste čevati stratigrafske enote znova, začenši s številko 001. V februarja leta 2002 je Zavod za varstvo kulturne dedišči- poizkopavalni obdelavi arhiva arheološkega najdišča in pri ne Slovenije, OE Maribor pričel v Malečniku najprej izva- njegovi pripravi za objavo smo bili zato prisiljeni deloma jati arheološki nadzor ob gradnji. Izkopavanje se je pričelo dopolniti oznake za posamezne stratigrafske enote. To smo 27. 3. 2002 in zaključilo 6. 6. 2002. Pri tem je bilo na prostoru današnje lokalne ceste tik pred mostom avtoceste raziska- 9 Kulturne plasti bi po mednarodnem klasifikacijskem sistemu za poi- nih skupaj 8 sond, v skupni površini 284 m2 (Strmčnik Gulič menovanje tal predstavljale pokopana tla (Repe 2019, 22–23), med- 2003a, 181–182; Strmčnik Gulič 2006). Sonda 1 je bila kot tem ko se izraz sterilna plast oz. plast sterilne zemlje pri nas uporablja za plast zemlje brez arheoloških ostankov (SSKJ, spletna izdaja). edina locirana južno od Malečniške ceste. Preostale sonde Kulturne plasti, ki nastanejo na takšen način, so za arheologe pose- so bile raziskane severno od ceste, pri čemer jih je bilo šest bej dragocene, saj kažejo na prekinitve v poselitvi: odražajo spre- vezanih na zemeljske izkope za gradnjo podpornega zidu membe v okolju, kot so klimatsko-povezano erozije in odlaganja, ki (sonde 2–6 in sonda 2N) in ena na izkop za plinovod (sonda jih lahko (če vsebujejo artefakte) povežemo s kronološko-kulturnimi 7). Skupna debelina plasti v sondah 2–7 je znašala 5–7,44 m, horizonti (npr. Pietsch, Kühn 2014). 12 Malečnik, AAS 89, 2021 raziskano območje sonda presek (P) P13 5m 2006 2002 sonda 7 P6 sonda 2 P5 P4 sonda 6 P3 P2 P7 sonda 3sonda 5 sonda 4 sonda 2N P1 sonda 1 P8 Sek. 1 P9 2005 Sek. 2 P10 P11 Sek. 3 P12 8 Malečnik, izkopavanja 2002, 2005 in 2006. Načrt najdišča s sondami, sektorji in kvadranti ter lokacijami presekov. Merilo 1 : 700. Malečnik, AAS 89, 2021 13 storili na način, da smo plastem, ki so bile dokumentirane za stratigrafske enote. Pri vsaki stratigrafski enoti, ki smo jo med izkopavanji leta 2002, pred prvotno oznako dodali šte-opredelili na novo, je na to opozorjeno v opombah. vilko 02 – po letu, v katerem so se vršila izkopavanja. Tako Problem terenske dokumentacije iz leta 2002 pa je tudi, da ima na primer nekdanja plast »SE 004« iz dela najdišča, ki je je bila lokacija najdb iz plasti na identifikacijskih listkih za-bil raziskan v letu 2002, v tej publikaciji oznako »SE 02-004«, beležena le opisano (npr. »srednjeveška kulturna plast« ali nekdanja plast z oznako »SE 005« pa »SE 02-005«. Števil- »sonda 3, temno rjava peščena plast« itd.), kar ima za po- ke jam smo obdržali, s tem da smo jim dodali posamezne sledico, da je za nekatere najdbe težko ugotoviti, kje so bile oznake za vkop in zasutje/a; npr. prvotna »jama 20« ima dejansko odkrite. Pri obdelavi arhiva arheološkega najdišča sedaj oznako »SE 02-314/315 – jama 20«. nam je s sledenjem poteka dela, fotografske dokumentacije Druga težava glede dokumentacije, ki jo je bilo potrebno in s kombinacijo koreliranja opisov najdb na identifikacijskih razrešiti, je, da nekatere plasti pred našim delom niso bile listkih s tistimi na načrtih najdišča deloma uspelo razvozlati individualno oštevilčene. Deloma smo bili zato v poizkopa-mesto odkritja za nekatere najdbe, deloma pa je ostala lo- valni obdelavi prisiljeni dodajati tudi povsem nove oznake kacija najdb iz omenjenih plasti nerazrešena ali nezanesljiva. Originalni podatki na identifikacijskih listkih, iz katerih smo SE 02-001 − gramoz SE 02-002 − rumenorjava ilovnata plast SE 02-003 − sivorjava ilovnata plast SE 02-004 − temno sivorjava ilovnata plast (zgodnjesrednjeveška kulturna plast) SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-006 − rumenorjava ilovica SE 02-007 − leča laporja SE 02-008 − novodobna jama SE 02-001 − gramoz SE 02-009 − kompleks novodobnih jam SE 02-002 − rumenorjava ilovnata plast SE 02-110 − jama 1 SE 02-003 − sivorjava ilovnata plast SE 02-112 − jama 2 SE 02-004 − temno sivorjava ilovnata plast (zgodnjesrednjeveška kulturna plast) SE 02-131 − jama 11 SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-124 − jama 8 SE 02-006 − rumenorjava ilovica SE 02-114 − jama 3 SE 02-007 − leča laporja neoštevilčena jama SE 02-001 − gramoz SE 02-008 − novodobna jama kamen SE 02-002 − rumenorjava ilovnata plast SE 02-009 − kompleks novodobnih jam SE 02-003 − sivorjava ilovnata plast SE 02-110 − jama 1 SE 02-004 − temno sivorjava ilovnata plast (zgodnjesrednjeveška kulturna plast) SE 02-112 − jama 2 02-001 SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-131 − jama 11 02-001 02-002 02-002 SE 02-006 − rumenorjava ilovica SE 02-124 − jama 8 02-009 02-003 02-008 02-003 02-003 02-004 02-004 02-003 SE 02-007 − leča laporja SE 02-114 − jama 3 02-004 02-006 02-006 02-005 02-005 SE 02-008 − novodobna jama neoštevilčena jama 02-005 02-007 02-005 SE 02-009 − kompleks novodobnih jam kamen 02-110 02-112 02-131 02-124 02-114 SE 02-110 − jama 1 SE 02-112 − jama 2 02-001 SE 02-131 − jama 11 02-001 02-002 SE 02-124 − jama 8 02-002 02-009 02-003 02-008 02-003 02-003 02-004 02-004 02-003 SE 02-114 − jama 3 02-004 02-006 02-006 02-005 02-005 neoštevilčena jama 02-005 02-007 02-005 kamen 02-110 02-112 02-131 02-124 02-114 02-001 02-001 02-002 02-002 02-009 02-003 02-008 02-003 02-003 02-004 02-004 02-003 02-004 02-006 02-006 02-005 02-005 02-005 02-007 02-005 02-110 02-112 02-131 02-124 02-114 9 Presek P1 (v useku ceste, pred razširitvijo območja v sondo 1; pogled proti jugu). Merilo 1 : 50. 14 Malečnik, AAS 89, 2021 pri obdelavi gradiva izhajali, so zabeleženi za vse primere v z zgodnjesrednjeveško kulturno plastjo, ki se je nahajala poglavjih »Poselitev v prazgodovini« in »Rimska lončenina, nad njo. Starost jame 9 nakazuje v jami odkrit kos zgo-poselitev v zgodnjem srednjem veku, pozni srednji vek in dnjesrednjeveške keramike, medtem ko so bili v jamah 8 in novi vek«. 14 najdeni posamični neznačilni prazgodovinski keramični V nadaljevanju je predstavljena osnovna stratigrafska she- odlomki. ma v delu najdišča prve izkopavalne sezone. Pregled za- Ostale jame v sondi 1 datiramo na podlagi lončenine v zgo- čenjamo s sondo 1, ki je bila edina raziskana južno od stare dnji srednji vek in prazgodovino. V jami 12 sta bila odlom-malečniške ceste, nato pa sledi pregled stratigrafije po po- ka zgodnjesrednjeveške keramike, v jami 7 kosi neznačilne sameznih sondah glede na njihovo lego od vzhoda pro- prazgodovinske keramike in odlomek zgodnjesrednjeveške ti zahodu. Takšen koncept se v določeni meri ujema tudi keramike. Obe jami naj bi bili vkopani v kulturno plast iz s kronološkim redom plasti, saj so bile v najglobljem delu zgodnjega srednjega veka, kar pomeni, da bi bili mlajši od sonde 3 ter v sosednjih sondah 5 in 7 ugotovljene ostaline zgodnjesrednjeveške plasti, a je ta podatek verjetno na-iz zgodnjega in srednjega eneolitika, v nekoliko višjem ni- pačen, saj je iz terenskih fotografij videti, da sta bili prvič voju sosednje sonde 5 pa najpomembnejša jama iz srednje opaženi šele na nivoju pod plastjo SE 02-004. Glede na lon-bronaste dobe. čenino (G134) je jama 13 (polkrožni jarek) morda iz sre- dnje bronaste dobe in jama 13A, ki je jamo 13 presekala, Sonda 1 iz zgodnjega srednjega veka. Jamo S1 ( jama za stojko) pa Sonda 1, dolžine 14 m in širine 1,2 m, je nastala z razširitvijo glede na posodo, ki je bila odkrita v njej (G152), pripisujemo območja ob predhodno dokumentiranem južnem preseku okvirno pozni bronasti ali starejši železni dobi. gradbenega izkopa na južni strani malečniške ceste. Razi- Poleg jam, ki so bile oštevilčene in označene v tlorisu sonde skave so potekale med 27. 3. 2002 in 5. 4. 2002 (sl. 7; sl. 8: 1, je videti, da sta bili dve manjši neoštevilčeni jami U-pre-sonda 1; sl. 9). Najprej so bili strojno odstranjeni gramoz, seka odkriti tudi v skrajnem zahodnem delu južnega useka nasutje nekdanje (recentne) malečniške ceste, debeline ceste, vzhodno od jame 1 (sl. 9). Ena od njiju se je nahajala 25–65 cm (SE 02-001), in več novodobnih jam (SE 02-008; pod SE 02-004, druga pod SE 02-005. Podobna neoštevil-SE 02-009). Strojno sta bili odstranjeni tudi z laporjem me- čena jama je vidna tudi v skrajnem zahodnem delu preseka šana rumenorjava ilovnata plast debeline do 60 cm (SE 02- sonde, že znotraj območja, ki je bilo kasneje razširjeno v 002) in pod njo ležeča sivorjava ilovnata plast (SE 02-003) sondo 1 (sl. 9: zahodno od jam 8 in 3). Ta jama je bila, kot debeline do 45 cm. Obe plasti predstavljata domnevno se-kaže, starejša od novodobnih jam (SE 02-008 in SE 02-009), dimente usadov, ki so zdrsnili s pobočja hriba. a mlajša od srednjeveških jam 1 in 2, saj se je nahajala pod Južni presek gradbenega izkopa na južni strani malečniške plastjo SE 02-002, vkopana pa je bila v plast SE 02-003. ceste kaže, da je ilovnati plasti SE 02-003 že sledila prva Sonda 2 kulturna plast debeline do 50 cm, ki jo lahko na podlagi značilnega drobnega gradiva okvirno opredelimo v obdo- Približno 8,6 m severovzhodno od sonde 1 je bila izkopana bje zgodnjega srednjega veka (sl. 9: SE 02-004). V njo sta sonda 2, velikosti 6 × 4,5 m. Izkopavanja so potekala med bili vkopani jama 2 (SE 02-112/113) z najdbami iz srednjega 4. 4. 2002 in 7. 4. 2002, pred tem pa so dne 27. 3. 2002 in veka, latena ter zgodnjega srednjega veka in glede na opi-28. 3. 2002 očistili in dokumentirali južni rob sonde ter pre- sno terensko dokumentacijo tudi zgodnjesrednjeveška jama sek ob zahodnem robu sonde v useku gradbenega izkopa. 1 (SE 02-110/111), čeprav to na fotografiji preseka ni jasno Iz severnega preseka sonde 2 je razvidno, da je osnovna razvidno (sl. 9: SE 02-110/111; glej tudi sl. 32). stratigrafska shema podobna kot v sondi 1, pri čemer sega- Tik pod to plastjo se je nahajala še ena plast, označena kot jo plasti precej globlje (sl. 8: sonda 2; sl. 10). To je razumljivo druga kulturna plast (SE 02-005). Ta plast je bila za odtenek glede na to, da je plasti med sondo 2 in sondo 1 najprej svetlejša, debeline do 39 cm. V njej so močno prevladovali presekala novoveška cesta in nato še novodobna asfaltirana odlomki latenske lončenine, zato jo pripisujemo mlajši žele-cesta, ter glede na to, da leži sonda 1 nekoliko dlje od hriba zni dobi (sl. 9: SE 02-005). in posledično bližje robu dravske terase. V sondi 1 je bilo odkritih tudi več drugih naselbinskih jam Najmlajši človeški poseg v sondi 2 predstavlja trasa novo- (glej tudi sl. 32). Glede na podatke v terenskem dnevniku in veške ceste (sl. 11). V južnem delu sonde je vkop za cesto presek so bile jame 3–6, 8–11 in 14 vkopane v kulturno plast uničil ali vsaj deloma poškodoval vse plasti, ki so bile zabe-iz mlajše železne dobe (SE 02-005), zato jih povezujemo ležene v severnem preseku sonde. Cesta je bila ohranjena v Malečnik, AAS 89, 2021 15 treh nivojih, a se je ohranila le deloma, tako da njena širina na severni strani obdajal obcestni jarek z različnimi zasutji ni bila ugotovljena. Najmlajšo fazo ceste (cesto 1) predstavlja (SE 02-016, SE 02-017, SE 02-010, SE 02-012), ki so verjetno tlak SE 02-013, sestavljen iz prodnikov na 10 cm debeli plasti nastala s postopnim nalaganjem plasti iz pobočja hriba. sive zbite ilovice. Drugi nivo ceste, SE 02-014, je ležal 5–10 V nepoškodovani severni polovici sonde 2 začenja strati-cm nižje (cesta 2) in je bil sestavljen iz manjših prodnikov grafsko zaporedje vrhnji rumenkast sloj debeline do 4,58 m, v enotni plasti. Najstarejšo fazo ceste pa je predstavljal kamniti tlak iz drobnih prodnikov, SE 02-015 (cesta 3). Cesto je SE 02-000 − več plasti rumenega laporja SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-202 − zbita siva ilovnata plast SE 02-006 − rumenorjava ilovica SE 02-203 − rjavorumena lapornata plast SE 02-216 − jama 15 SE 02-004 − temno sivorjava ilovnata plast SE 02-224 − jama 18 (zgodnjesrednjeveška kulturna plast) SE 02-222 − jama 17 02-000 02-202 02-203 02-004 02-005 02-216 02-224 02-006 02-222 10 Presek P2 (severni presek sonde 2). Merilo 1 : 50. 11 Pogled z vzhoda na sondo 2 s traso novoveške ceste, obcestnim jarkom in severnim presekom sonde. 16 Malečnik, AAS 89, 2021 ki je bil odstranjen strojno (sl. 10: SE 02-000). Verjetno je to keramični odlomki iz zgodnjega srednjega veka odkriti le v več plasti laporja, vendar vrhnji del preseka ni bil očiščen. jami 15. Vrhnjemu sloju SE 02-000 je sledila jasno vidna temnejša Pod nivojem ceste in latensko kulturno plastjo SE 02-005 se plast debeline 20–30 cm, ki so ji lahko sledili preko sonde 2, je nahajala zbita ilovica, ki so jo izkopavalci enačili z najnižjo sonde 2N in sonde 6 vse do od skrajnega zahodnega dela plastjo v sondi 1 (sl. 10: SE 02-006). V južnem delu sonde sonde 4 (sl. 10: SE 02-202). Verjetno gre za tla iz srednjega pa je bila pod najstarejšo fazo novoveške ceste (SE 02-015) veka ali zgodnjega novega veka. Glede na podatke iz dnev-odkrita jama 16, ki jo je ob odsotnosti najdb in ob dejstvu, nika arheoloških raziskav bi se naj v tej plasti že pojavljale da ni ohranjenega nivoja, iz katerega je bila vkopana v plast najdbe, vendar jih pri poterenski obdelavi gradiva nismo SE 02-006, težko kronološko opredeliti (sl. 32, 33). uspeli zanesljivo identificirati (glej sprotno opombo 56). Sonda 2N Pod SE 02-202 se je najprej nahajala rumenorjava ilovna- ta plast z laporjem, ki smo ji dali oznako SE 02-203 (sl. 10: Sonda 2 je bila razširjena proti zahodu dne 16. 4. 2002. Za SE 02-203). Glede na zapis v terenskem dnevniku naj bi bila sondo 2 so se namreč dela najprej nadaljevala z izkopavanji plast podobna plasti SE 02-002 v sondi 1, medtem ko naj bi v sondi 3, ki se je nahajala dobrih 30 m zahodno od sonde bila plast SE 02-203 podobna plasti SE 02-003. Vendar pa 2. Razširitev sonde 2 proti zahodu je bila velikosti 7,25 do plasti izkopavalci med seboj niso enačili in tudi iz fotografij 6,75 × 5,17 do 4,60 m (sonda 2 – nadaljevanje oz. sonda 2N). obeh presekov ni videti, da bi bile podobne. Na območju sonde 2N sta bila ugotovljena nadaljnji potek Plasti SE 02-203 sta ponovno sledili najprej kulturna plast novoveške ceste in enako sosledje plasti kot v sondi 2 (prim. iz zgodnjega srednjega veka (sl. 10: SE 02-004) in pod njo sl. 11 s sl. 12). Kot najmlajša naselbinska jama se je izka-kulturna plast iz mlajše železne dobe (sl. 10: SE 02-005). Iz zala jama 15A, saj je bil v njej odkrit odlomek srednjeveške severnega preseka sonde je razvidno, da so bile v spodnjo ali zgodnjenovoveške keramične posode (G356). Jame 26, kulturno plast vkopane tri jame, od katerih sta dve zabele-25 in 24 so bile vkopane v kulturno plast iz mlajše železne ženi le v preseku sonde (sl. 10: SE 02-224/225 – jama 18 in dobe (SE 02-005); ostale jame so bile odkrite pod plastjo SE 02-222/223 – jama 17), ena pa tudi v tlorisu (sl. 10: SE 02-SE 02-005 in vkopane v spodaj ležečo arheološko sterilno 216/217 – jama 15, glej tudi sl. 32, 33). Te jame zato okvirno rumenorjavo ilovico SE 02-006. Izhajajoč iz teh podatkov so pripadajo obdobju zgodnjega srednjega veka, čeprav so bili jame 24–26 morda iz zgodnjega srednjega veka (zagotovo 12 Pogled z juga na sondo 2N z obcestnim jarkom novoveške ceste in severnim presekom sonde. Malečnik, AAS 89, 2021 17 pa mlajše od plasti SE 02-005 iz mlajše železne dobe), in sonde 6 je označena kot lapor. S pomočjo fotografij jo lah-jame 27–36 ter jama 35A iz mlajše železne dobe. Starost ko enačimo s plastjo SE 02-203 v sosednjih sondah 2 in 2N jame 25 v določeni meri podpira tudi keramika, saj sta bila v (sl. 13: SE 02-203). Sledijo kulturna plast z zgodnjesrednje-njej odkrita odlomek prazgodovinske lončenine in odlomek veško lončenino (SE 02-004) in takoj pod njo kulturna plast izrazito luknjičave zgodnjesrednjeveške lončenine z delci z lončenino (SE 02-005) iz mlajše železne dobe. apnenca (sl. 32, 33). V sondi 6 so bile odkrite tri naselbinske jame (sl. 33: jame Jame 27, 29, 35, 35A, 34 in 33 so bile smiselno razpore- 46–48). Te jame naj bi bile sodeč po poročilu arheološkega jene v prostoru na površini v obliki pravokotnika, zato jih izkopavanja vkopane v kulturni plasti SE 02-004 in SE 02-razlagamo kot jame za stojke delno raziskanega lesenega 005 (Strmčnik Gulič, Predan 2003, 6–7). Toda jame so bile objekta iz mlajše železne dobe (sl. 33: objekt 3). raziskane 7. 5. 2002 in 8. 5. 2002 po tem, ko so že odstra- nili plast SE 02-005, kar je razvidno iz terenske fotografske Sonda 6 dokumentacije. Jame so torej po vsej verjetnosti iz mlajše Dne 6. 5. 2002 je bila sonda 2 še enkrat razširjena proti železne dobe. Lahko so tudi starejše, a mlajše od srednje zahodu. Tokratna razširitev sonde je bila označena kot son-bronaste dobe, saj so se nahajale nad plastjo SE 02-006, da 6 in je bila dolžine 7,5–6,45 m in širine 4,4–3,7 m (sl. 8: pod katero je bila v sondi 5 odkrita jama 42. Takšno datira-sonda 6; sl. 13). Na južni strani sonde je bila ponovno ugo- nje jam 47 in 48 podpira tudi podatek, da sta bili jami v vrsti tovljena trasa novoveške ceste z obcestnim jarkom, tudi se- z jamama 30 in 31 v sosednji sondi 2N, ki sta bili zanesljivo verni presek sonde kaže podobno stratigrafsko sliko, kot je odkriti pod SE 005, kar je jasno razvidno iz fotografij in v bila ugotovljena v sondah 2 in 2N. tem primeru tudi terenskega dnevnika. Vrhnje plasti v skupni debelini 4,68 m (sl. 13: SE 02-000) so Spodnji del stratigrafske slike v sondi 7 predstavljata najprej prekrivale najprej sivorjavo plast z laporjem (sl. 13: SE 02-SE 02-006 (sl. 13: SE 02-006) in pod njo SE 02-607 (sl. 13: 601) in nato zbito sivo ilovnato plast, ki jo interpretiramo SE 02-009). Plast SE 02-607 v sondah 2 in 2N ni bila odkrita, kot kulturno plast iz srednjega ali zgodnjega novega veka saj se tam tako globoko ni posegalo. (sl. 13: SE 02-202). Plast SE 02-601 v severnem preseku son- de 2 ni bila odkrita, saj severni presek sonde ni bil očiščen do te višine. Naslednja plast v stratigrafskem zaporedju SE 02-000 − več plasti rumenega laporja SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica SE 02-601 − sivorjava plast laporja (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-202 − zbita siva ilovnata plast SE 02-006 − rumenorjava ilovica SE 02-203 − rjavorumena lapornata plast SE 02-607 − svetlo rumenorjava ilovica SE 02-004 − temno sivorjava ilovnata plast (zgodnjesrednjeveška kulturna plast) 02-000 02-601 02-202 02-203 02-004 02-006 02-005 02-607 13 Presek P3 (severni presek sonde 6). Merilo 1 : 50. 18 Malečnik, AAS 89, 2021 Sonda 4 V vzhodnem delu sonde 4 se je zgodnjesrednjeveška kul- turna plast (sl. 14: SE 02-004) nahajala tik nad kulturno Sonda 4, velikosti 6,4 × 4,25–4,45 m, se je nahajala 2,17 m plastjo iz mlajše železne dobe (sl. 14: SE 02-005), medtem zahodno od sonde 6. Izkopana je bila med 16. 4. 2002 ko se je v zahodnem delu samo v tej sondi pojavila med in 26. 4. 2002, torej pred sondo 6 in deloma vzporedno s obema plastema lapornata rumeno-siva plast (sl. 14: SE 02-sondo 2N. V severnem preseku sonde je vidno podobno 407), podobna plasti SE 02-203. Verjetno gre tudi v tem pri-menjavanje kulturnih plasti in rumenkastih plasti z vključki meru za nanos enega od usadov, ki ga lahko v konkretnem laporja, tako kot v sondah 2, 2N in 6. V južnem delu sonde je te plasti spet presekala novoveška cesta z obcestnim jar- kom (sl. 8: sonda 4; sl. 14–15). Vse plasti do pojava kulturne plasti iz zgodnjega srednjega veka (SE 02-004) so bile odstranjene strojno. To so vrhnji ne- enotni sloj (sl. 14: SE 02-000), temnejša zbita ilovnata plast – srednjeveška ali zgodnje novoveška kulturna plast (sl. 14: SE 02-202)10 in lapornata plast (sl. 14: SE 02-203). V vzho- dnem delu preseka je bila na spodnjem nivoju plasti SE 02- 202 posebej označena še ena plast, ki smo ji dali oznako SE 02-202a (sl. 14: 02-202a). Ta plast v sosednji sondi 6 ni zabeležena in je tudi na fotografiji severnega preseka sonde 4 slabo vidna. 15 Pogled z juga na sondo 4 z obcestnim jarkom novoveške ceste in severnim presekom sonde. SE 02-000 − več plasti rumenega laporja SE 02-407 − rjavorumena lapornata plast SE 02-202 − zbita siva ilovnata plast SE 02-408 − jama z rjavo ilovico SE 02-202a − sivorjava lapornata plast SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica SE 02-203 − rjavorumena lapornata plast (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-004 − temno sivorjava ilovnata plast SE 02-006 − rumenorjava ilovica (zgodnjesrednjeveška kulturna plast) SE 02-607 − svetlo rumenorjava ilovica 02-000 02-202 02-202a 02-203 02-407 02-004 02-408 02-005 02-006 02-607 14 Presek P4 (severni presek sonde 4). Merilo 1 : 50. 10 Morda pripada tej plasti med najdbami iz sonde 4 lonec G359 (glej opombo 56). Malečnik, AAS 89, 2021 19 primeru okvirno umestimo v čas med mlajšo železno dobo iz mlajše železne dobe (sl. 14: SE 02-205). Ta jama je bila in zgodnjim srednjim vekom. vkopana v spodaj ležečo rumenkasto ilovico (sl. 14: SE 02- V sondi 4 sta bili odkriti dve naselbinski jami. Jama SE 02- 006). Bila je brez najdb. Glede na stratigrafsko lego je ver- 408/409 je bila zabeležena v severnem preseku sonde. 11 jetno iz latenskega obdobja (lahko je tudi starejša, a mlajša Vkopana je bila v plast iz mlajše železne dobe z nivoja tik od srednje bronaste dobe). pod zgodnjesrednjeveško kulturno plastjo (sl. 14: SE 02- V skrajnem vzhodnem – najglobljem delu sonde 4 se je pod 408/409), kar pomeni, da je verjetno iz zgodnjega srednje- rumenkasto ilovico ponovno pokazala svetlo rumena ilovica ga veka (ali starejša, a mlajša od latenske plasti). Druga jama (sl. 14: SE 02-607). Po dokumentiranju te plasti in severne-je bila odkrita v tlorisu sonde 4 (sl. 33: jama 37), pod plastjo ga preseka sonde so se nadaljevala dela na tem območju SE 02-000 − več plasti rumenega laporja SE 02-021 − temno sivorjava kulturna plast SE 02-502 − rjavorumena lapornata plast (iz zgodnje bakrene dobe) SE 02-503 − rjavorumena lapornata plast SE 02-522a − rjava ilovica s keramiko in ogljem SE 02-504 − rjavorumena lapornata plast SE 02-522b − rjavozelena ilovica s keramiko in ogljem SE 02-004 − temno sivorjava ilovnata plast SE 02-522c − sivorjava ilovica s keramiko in ogljem (zgodnjesrednjeveška kulturna plast) SE 02-522d − rjava ilovica s keramiko SE 02-004a − svetlejša zgodnjesrednjeveška kulturna plast SE 02-522e − lapornata plast v jami 42 SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica SE 02-522f − rumenozelena ilovica ob jami 42 (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-526 − jama 45 SE 02-006 − rumenorjava ilovica SE 02-524 − jama 43 SE 02-607 − svetlo rumenorjava ilovica SE 02-518 − jama 40 SE 02-018 − rdečerjava kulturna plast vkop jame 42 (iz srednje bakrene dobe) rekonstruirana meja plasti SE 02-019 − rumena glinena plast SE 02-020 − sivorjava lapornata plast 219 220 145 02-000 02-502 02-503 02-504 02-004a 02-004 02-005 02-006 02-607 02-522a 02-522e 02-522c 02-018 02-522b 02-522e 02-522e 02-021 02-522f 02-020 02-524 02-526 02-522d 02-019 02-518 16 Presek P5 (severni presek sonde 5). Merilo 1 : 50. 11 Jama prvotno ni bila oštevilčena, ampak le opisana na risbi sever- nega preseka sonde. 20 Malečnik, AAS 89, 2021 s strojnim izkopom plasti, začenši s plastema SE 02-006 in 40, 41 in 43 – slednja le v preseku sonde). Keramični odlomki SE 02-607 (Strmčnik Gulič, Predan 2003, 5). Strojno odstra-iz prazgodovine so bili le v jamah 38 in 39, ki so ju po odpira- njene plasti so vidne na fotografijah v vzhodnem in zaho- nju združili v eno jamo. Ostale jame so bile brez najdb, a gle- dnem preseku sonde. de na stratigrafsko lego lahko domnevamo, da so verjetno v povezavi s pokopanimi tlemi iz mlajše železne dobe (lahko so Sonda 5 tudi starejše, a zagotovo mlajše od srednje bronaste dobe). Sonda 5, velikosti 7,6–7,05 × 4,8–4,9 m, je bila izkopana 1,32 m zahodno od sonde 4, med 25. 4. 2002 in 11. 5. 2002. Stratigrafsko sosledje v zgornjem delu sonde je nekoliko drugačno kot v sosednji sondi 4, kopalo pa se je tudi globlje (višina ob severnem preseku sonde: 7,44 m), zato imamo vpogled v nižje ležeče plasti (sl. 8: sonda 5; sl. 16–18). V južnem delu sonde 5 je bila odkrita novoveška cesta, po- novno ohranjena v treh nivojih. Samo v tej sondi je bila v tlorisu ohranjena celotna širina najstarejše ceste (ceste 3). Širina ceste je znašla 2,7 m oziroma s pripadajočim jarkom na severni strani skupaj 3 m. Na najmlajši trasi ceste, ki ni bila ohranjena v celotni širini, so bile ohranjene kolesnice (Strmčnik Gulič, Predan 2003, 6). Vrhnjemu nehomogenemu sloju (sl. 16: SE 02-000) v sondi 5 ni sledila temnejša zbita ilovnata plast kot v sondi 4 (SE 02- 202). To pomeni, da se plast SE 02-202 na območju med sondo 4 in sondo 5 konča, ali pa se je plast nahajala v višjem delu preseka, ki ni bil očiščen, in je posledično vključena v vrhnji nehomogeni sloj. Prve tri plasti v sondi 5, ki sledijo vrhnjemu sloju SE 02-000, so lapornate (sl. 16: SE 02-502, SE 02-503 in SE 02-504). 12 Te plasti so podobnega videza in imajo enako stratigrafsko lego kot SE 02-203 v sondi 4, zato ne gre izključiti, da je katera od njih enaka SE 02-203. Tik pod SE 02-503 je bila v severnem preseku sonde 5 vidna že prva jama (sl. 16: jama 45), ki je bila vkopana v spodaj leže- 17 Pogled z jugozahoda na jamo 42 po izkopavanju in na čo kulturno plast iz zgodnjega srednjega veka (sl. 16: SE 02- severni presek sonde 5. 004a). Tej kulturni plasti, ki je bila ugotovljena le v sondi 5, je bila dana nova oznaka, saj naj bi bila nekoliko svetlejša od kulturne plasti iz zgodnjega srednjega veka z oznako SE 02- 004 (sl. 16: SE 02-004). Po strojni odstranitvi vrhnjega sloja SE 02-000, plasti SE 02- 502, SE 02-503, SE 02-004a in SE 02-004 je bila površina na vrhu kulturne plasti iz mlajše železne dobe (sl. 16: SE 02- 005) zaradi dokumentiranja novoveške ceste, ki je v južnem delu sonde presekala zgoraj navedene plasti, poravnana in postrgana. Dalje se je kopalo ročno. Po izkopu kulturne plasti iz mlajše železne dobe (SE 02-005) se je ponovno pokazala zbita ilovica, ki je bila v sondah 1, 2 in 18 Pogled z zahoda na presek med sondo 3 in sondo 5; 2N najnižja dokumentirana plast (sl. 16: SE 02-006). Na tem vidne so plasti, v katere je bila vkopana jama 42; v ozadju nivoju je bilo v sondi 5 odkritih pet jam (sl. 33: jame 38, 39, jama 42 med izkopavanjem. 12 Prvotno jim ni bila dana individualna oznaka. Malečnik, AAS 89, 2021 21 Zbito ilovico SE 02-006 so namreč v naslednji fazi izkopavanja keramičnih najdb iz srednje bronaste dobe in drobci oglja; v celoti odstranili, pri čemer se je tik pod njo pokazala najprej keramika je bila verjetno tudi v lapornatih plasteh (najdbe z plast SE 02-607 (sl. 16: SE 02-607), v vzhodnem delu sonde listki »jama 42, kulturni lapor«). 13 5 pa večja jama iz srednje bronaste dobe (sl. 16: jama 42; Po dokumentiranju in ročnemu izkopu jame 42 je sledilo sl. 17, glej tudi sl. 33). Plast SE 02-607 je bila že ugotovljena v najprej fotografiranje krajšega preseka med sondo 5 in so-sondah 4 in 6, v sondi 5 in v sosednji sondi 3 pa je niso pose- sednjo sondo 3 (sl. 18), temu pa strojno odstranjevanje plasti bej označili, ampak je bila obravnavana kot del spodaj ležeče do spodnjega nivoja jame 42 in znova beleženje severnega plasti SE 02-018. Da gre za dve popolnoma različni plasti, je preseka sonde 5. Izkazalo se je, da jama 42 ne predstavlja pokazal prečni presek sonde (primerjaj sl. 17 s sl. 18). najstarejše poselitve na tem območju. Vkopana namreč ni Jama 42 se je nadaljevala v severni in v vzhodni presek son- bila le v SE 02-607, ki je bila videti naravnega nastanka, am- de. V raziskanem delu sonde je bila velikosti 5,55 × 3,05 m pak tudi v štiri nižje ležeče plasti: najprej v rdečerjavo kultur-in globine do 1,03 m. V njej je bilo odkritih več plasti glinene no plast (sl. 16: SE 02-018), nato v še eno rumeno glineno ilovice (sl. 16: SE 02-522a, SE 02-522b, SE 02-522c, SE 02-plast (sl. 16 SE 02-019), sledila je sivorjava lapornata plast 522d) in več lapornatih plasti (sl. 16: SE 02-522e; glej tudi (sl. 16: 02-020), nazadnje pa ponovno kulturna plast (sl. 16: sl. 17), ki so verjetno nastale kot posledica usadov. Jama je SE 02-021; glej tudi sl. 18). Podroben vpogled v datiranje bila torej morda deloma zapolnjena po naravni poti, delo-teh kulturnih ostalin kažejo drobne najdbe, 14C datacija in ma pa jo je zapolnil človek. V ilovnatih plasteh so bili obilica stratigrafska slika v sondi 3. SE 02-301 − vrhnji sloj lapornato-ilovnatih plasti SE 02-312 − jama 19 SE 02-302 − plast laporja SE 02-019 − rumena glinena plast SE 02-303 − rjava ilovnata plast s kamni SE 02-020 − sivorjava lapornata plast SE 02-331 − jama 23 SE 02-021 − temno sivorjava kulturna plast SE 02-013 − plast prodnikov na ilovnati podlagi (cesta 1) (iz zgodnje bakrene dobe) SE 02-005 − svetlo sivorjava ilovica SE 02-328 − jama 22 (kulturna plast iz mlajše železne dobe) SE 02-324 − jama 21 SE 02-006 − rumenorjava ilovica SE 02-314 − jama 20 SE 02-607 − svetlo rumenorjava ilovica SE 02-022 − rumeno rjava glinena ilovica SE 02-018 − rdečerjava kulturna plast rekonstruirana meja plasti (iz srednje bakrene dobe) 02-301 02-302 02-303 02-013 02-005 02-331 02-006 02-607 02-018 02-019 02-020 02-021 02-312 02-328 02-324 02-314 02-022 19 Presek P6 (severni presek sonde 3). Merilo 1 : 50. 13 Številčne oznake plasti so bile dane v poterenskem delu. Njihovi opisi so povzeti po opisih na risbi preseka, ki sta jo 6. 5. 2002 izdelala Vid Kmetič in Primož Predan. 22 Malečnik, AAS 89, 2021 Sonda 3 Po izkopu plasti se je v severnem preseku sonde pokazalo zanimivo stratigrafsko zaporedje. Tik pod traso novoveške Sonda 3 predstavlja izkopno polje velikosti približno 6,2 × 3,8– ceste se je nahajala kulturna plast iz mlajše železne dobe 3,2 m, nekaj cm zahodno od sonde 5. Izkopana je bila pred (sl. 19: SE 02-005). Pod njo je bila najprej jama 23, ki je gle-sondami 4, 5, 6 in 2N, in sicer med 10. 4. 2002 in 16. 4. 2002. de na stratigrafsko lego in datacijo plasti SE 02-005 verje-Glede na poročilo o arheološkem izkopavanju so bili najprej tno latenska (sl. 19: SE 02-331/332 – jama 23). Lahko je tudi strojno odstranjen vrhnji nehomogeni sloj (SE 02-301) in plasti starejša, a zagotovo mlajša od srednje bronaste dobe. Pod SE 02-302, SE 02-303, SE 02-013 (sl. 8: sonda 5; sl. 19–20). 14 plastjo SE 02-005 se je namreč nahajala najprej plast SE 02-Plast SE 02-013 so izkopavalci razlagali kot traso novoveške 006, tik pod njo pa je bila v sosednji sondi 5 ugotovljena ceste (ceste 1); plasti SE 02-301, SE 02-302 in SE 02-303 pa jama 42, ki je iz srednje bronaste dobe (sl. 19: SE 02-006; po vsej verjetnosti predstavljajo nekdanja nasutja, s katerimi prim. tudi sl. 18 s sl. 20). je bila v novejšem času zapolnjena cesta (sl. 19: SE 02-301, SE 02-302, SE 02-303 in SE 02-013; glej tudi sl. 20). Najvišje Prva plast pod SE 02-006 je bila svetlo rumenorjava ilovica, plasti v sondi 3 torej ne moremo korelirati s tistimi v sondi 5, SE 02-607 (sl. 19: SE 02-607). Svetlo rumenorjave ilovice v razlog za to pa je, da je bila sonda 3, v primerjavi s sondo 5 severnem preseku sonde 3 niso posebej označili, ampak je zamaknjena za približno 1,15 m proti jugu. bila obravnavana kot del plasti SE 02-006, zato je označena na preseku sonde s črtkano črto. Meja med plastjo SE 02- Po odstranitvi plasti SE 02-301, SE 02-302, SE 02-303 in 006 in plastjo SE 02-607 predstavlja približno nivo, na kate-SE 02-013 se je nadaljevalo izkopavanje ob pomoči stro- rem je bila v sosednji sondi 5 ugotovljena jama 42. ja, vendar ob stalni prisotnosti arheološke ekipe (Strmčnik Gulič, Predan 2003, 3). Na takšen način so bile odstranjene Pod svetlo rumenorjavo ilovico se je ponovno nahajala rde-plasti vse do odkritja jame 19. čerjava kulturna plast (sl. 19: SE 02-018). S spodnjega nivoja te plasti pa je bila v sondi 3 v vse nižje ležeče plasti vkopana 20 Pogled z jugovzhoda na severni presek sonde 3 in zgodnjeeneolitske jame. 14 Prvotno te plasti niso bile oštevilčene, ampak le opisane. Malečnik, AAS 89, 2021 23 jama 19 (sl. 19: SE 02-312/313 – jama 19), v kateri je bil lon-za stojko 49A, ki je bila odkrita v prečnem preseku na meji čeni servis, pripadajoč bakrenodobni fazi Protoboleraz. 15 med sondo 3 in sondo 5 (sl. 33: jama 49A). Jamo datiramo Jama 19 je torej iz srednjega eneolitika, po vsej verjetnosti v zgodnji eneolitik na podlagi stratigrafske lege, saj se je pa tudi kulturna plast SE 02-018, iz nivoja katere je bila jama nahajala tik pod plastjo iz zgodnjega eneolitika (SE 02-021). 17 19 vkopana (sl. 33). Sonda 7 Plasti 02-018 sta nato najprej sledili rumenkasta glinena plast (sl. 19: SE 02-019) in plast laporja (sl. 19: SE 02-020). Nato se Arheološka izkopavanja leta 2002 so se zaključila s sondo je pojavila plast, ki jo razlagamo kot kulturno plast iz zgo-7, ki se je nahajala 1,45 m zahodno od sonde 3. Dela so se dnjega eneolitika (sl. 19: SE 02-021). Ta plast se je nahajala pričela z izvajanjem arheološkega nadzora ob gradnji pli-po celotni površini sonde in se je širila tudi izven sonde tako novoda, dne 31. 5. 2002. Pri tem so bile odkrite kulturne v smeri proti sondi 7 in sondi 5 kot tudi v severni presek plasti in naselbinska jama, zato je bil najprej očiščen severni sonde. Pod njo so bile odkrite tri srednje velike naselbinske presek jarka za plinovod v skupni dolžini 11 m, nato pa so jame z lončenino lasinjske kulture (sl. 19: jame 20, 21 in 22; bile raziskane plasti in jame, ki so bile še ohranjene na dnu glej tudi sl. 33: objekt 1) in več jam za stojke (sl. 33: jame jarka. Kasneje so zaradi predvidene gradnje novega odcepa 20A–20D in jama 21A). 16 Vse jame so bile glede na fotogra-plinovoda razširili območje na vzhodni strani tega jarka v fije, risbo preseka in skico v terenskem dnevniku vkopane v smeri proti severu, v skupni velikost 12,12 × 5,75 × 3,40 m sivozeleno sterilno glino SE 02-022 (glej tudi sl. 20). (Strmčnik Gulič, Predan 2003, 14–15). Območje razširitve in Poleg jam 20, 21 in 22 ter jam za stojke SE 20A-20D in jarka za plinovod sta skupaj označena kot sonda 7 (sl. 8: 21A spada v zgodnji eneolitik po vsej verjetnosti še jama sonda 7; sl. 22–23). SE 02-013 − plast prodnikov na ilovnati podlagi (cesta 1) SE 02-013b − ilovnata podlaga ceste 1 SE 02-708 − jama 49 SE 02-607 − svetlo rumenorjava ilovica SE 02-735 − leča sivorumenega laporja SE 02-018 − rdečerjava kulturna plast (iz srednje bakrene dobe) SE 02-019 − rumena glinena plast SE 02-013 − plast prodnikov na ilovnati podlagi (cesta 1) SE 02-020 − sivorjava lapornata plast SE 02-013b − ilovnata podlaga ceste 1 SE 02-712 − jama 51 SE 02-708 − jama 49 SE 02-714 − jama 52 SE 02-607 − svetlo rumenorjava ilovica SE 02-021 − temno sivorjava kulturna plast SE 02-735 − leča sivorumenega laporja (iz zgodnje bakrene dobe) SE 02-018 − rdečerjava kulturna plast SE 02-022 − rumeno rjava glinena ilovica (iz srednje bakrene dobe) SE 02-019 − rumena glinena plast 02-013 02-013b SE 02-020 − sivorjava lapornata plast SE 02-712 − jama 51 02-607 02-013b 02-708 02-735 02-018 SE 02-714 − jama 52 02-021 02-020 SE 02-021 − temno sivorjava kulturna plast 02-021 02-714 (iz zgodnje bakrene dobe) 02-019 02-712 02-022 02-020 SE 02-022 − rumeno rjava glinena ilovica 02-013 02-013b 02-607 02-013b 02-708 02-735 02-018 02-021 02-020 02-021 02-714 02-019 02-712 02-022 02-020 21 Presek P7 (severni presek jarka za plinovod v sondi 7). Merilo 1 : 50. 15 Za opredelitev gradiva iz jame 19 glej poglavje 4.2. 17 Jami je bila prvotno dana oznaka 49. Ker je bila z isto oznako ozna-16 Za opredelitev gradiva iz jam 20–22 glej poglavje 4.1. čena ena izmed jam v sondi 7, smo jo preimenovali v jamo 49A. 24 Malečnik, AAS 89, 2021 Stratigrafsko zaporedje v severnem preseku jarka za plino- vod je precej podobno tistemu v sosednji sondi 3. 18 Najvišja zabeležena plast je bila plast prodnikov na ilovnati podlagi, ki predstavlja ostanke novoveške ceste, glede na poročilo verjetno njene najmlajše faze (sl. 21: SE 02-013 – cesta 1). Ilovnata podlaga za prodnike je bila nekoliko debelejša le v skrajnem zahodnem in v skrajnem zahodnem delu preseka (sl. 21: SE 02-013b), drugod je bila komaj opazna. Tik pod novoveško cesto se je v zahodnem delu preseka na- hajala srednje velika jama 49 (sl. 21: SE 02-708/709 – jama 49; glej tudi sl. 33). Jama je bila vkopana v svetlo rume- norjavo ilovico (sl. 21: SE 02-607). V njej naj bi bilo odkritih 49 fragmentov bronastodobne keramike in dva fragmenta zgodnjesrednjeveške keramike, zato jo pripisujemo zgo- dnjemu srednjemu veku. Na istem nivoju so bile v razširitvi sonde proti severu odkrite še 3 jame, pri čemer je bila jama 54/1 primerljive velikosti kot jama 49 (sl. 33: jama 54/1), medtem ko sta bili jami 55 in 56 precej manjši (sl. 33: jami 55 in 56). V jami 54/1 so bili keramični odlomki iz zgodnjega srednjega veka; preostale jame so bile brez najdb, zato jih je težje datirati. Pod svetlo rumenorjavo ilovico se je v sondi 7 najprej po- javila rdečerjava kulturna plast, ki jo glede na stratigrafijo v sondah 3 in 5 razlagamo kot kulturno plast iz srednjega 22 Pogled z vzhoda na zgostitev ožgane ilovice v jarku za eneolitika (sl. 21: SE 02-018). Sledila je rumena glinena plast plinovod (sonda 7); pod njo jame iz zgodnjega eneolitika. (sl. 21: SE 02-019) in njej sivorjava lapornata plast (sl. 21: SE 02-020). Pod sivorjavo lapornato plastjo SE 02-020 se je pojavila znova kulturna plast iz zgodnjega eneolitika (SE 02-021) in v zahodnem delu izkopa za plinovod več zgodnjeeneolitskih jam in jam za stojke (sl. 33: jame 54, 53, 52, 51, 53A in 53B). Jame je prekrivala enotna intenzivna plast ožgane ilovice z ogljem (obravnavana kot del kulturne plasti SE 02-021, sl. 22, 23). Velikost in globina jam za stojke kažeta, da je šlo na tem mestu verjetno za večjo leseno stavbo, ki je bila po vsej verjetnosti uničena v požaru (sl. 33: objekt 3). 23 Jame iz zgodnjega eneolitika v jarku za plinovod (sonda 7). 18 Oznake za cesto 1, SE 02-018, SE 02-019, SE 02-020 in SE 02-022 so bile dane že na terenu (risba preseka), preostalim stratigrafskim eno-tam pa smo dali oznake v poterenski obdelavi gradiva. Malečnik, AAS 89, 2021 25 3.2 Izkopavanja na trasi avtoceste leta 2005 Drugo arheološko izkopavanje je potekalo v Malečniku za- radi gradnje nosilnih stebrov za nov most čez reko Dravo, na trasi današnje avtoceste (Kajzer Cafnik, Strmčnik Gulič 2006, 86). Izkopavanja so potekala na blago padajočem terenu dravske terase. Pričela so se 21. 3. 2005 in končala 12. 5. 2005, v tem času pa je bilo skupaj raziskanih okoli 2000 m2 (sl. 8: sek. 1–3; sl. 24). Izkopno polje je bilo razdeljeno na mrežo kvadrantov veli- kosti 4 × 4 m in na tri sektorje. Sektor 1 se je nahajal v skraj- 24 Pogled na izkopno polje iz leta 2005 s pobočja Meljskega nem severnem delu izkopnega polja in je štel 20 kvadran- hriba. tov (kv. 2–5, 14–23, 31–36). Od severa proti jugu sta sledila sektor 2, s 25 kvadranti (kv. 37A, 37 B, 37–40, 51–58, 69–79) in digitalnimi posnetki (Ivo in Aleš Bizjak). Generalne tlorise in sektor 3, s 34 kvadranti (kv. 86–95, 104–113, 123–126). V sektorjev se je risalo v merilu 1 : 100, kontrolne preseke v sektorju 1 in v polovici sektorja 2 so potekala izkopavanja merilu 1 : 50 ter posamezne stratigrafske enote v merilu 1 : 20 pod vodstvom Primoža Predana, v drugi polovici sektorja ali 1 : 10 (Vid Kmetič in Miha Murko). 2 in v sektorju 3 jih je vodila Aleksandra Nestorović (Predan Sistem številčenja stratigrafskih enot leta 2005 je bil vezan na 2005; Nestorović 2005). Na meji med sektorji so dokumen-sektorje, pri čemer so bile po enotnem sistemu oštevilčene tirali kontrolne preseke (širine 60 cm); zabeleženi pa so bili vse stratigrafske enote. V sektorju 1 so bile za stratigrafske tudi preseki na zahodni strani izkopnega polja. enote uporabljene individualne oznake od SE 100 do SE 199 Dela v posameznih sektorjih so se pričela s strojno odstra- in od SE 1000 do SE 1055. Za sektor 2 so bile rezervirane nitvijo vrhnjih plasti in novodobnih nasutij. Nadaljevali so z oznake od SE 200 do SE 2099 in od SE 2000 do SE 2053; za ročnim izkopavanjem. Plasti in jame so bile dokumentirane sektor 3 pa oznake od SE 300 do SE 392. v tlorisu in v preseku, opisno, fotografsko in z izmerami (ris- Stratigrafsko shemo na raziskanem območju Dravske te- be jam na milimetrskem papirju, geodetske izmere). Strati- rase v Malečniku predstavljamo z zahodnim presekom grafske enote so bile opisane na obrazcih in ne v terenskem sektorja 1 (sl. 25), z zahodnim presekom kvadranta 37B v dnevniku kot leta 2002. Vodeni so bili seznami odkritih stra-sektorju 2 (sl. 26), z zahodnim presekom sektorja 2 (sl. 27) tigrafskih enot, vzorcev, posebnih najdb, risb in fotografij. ter s severnim (sl. 28) in z zahodnim presekom sektorja 3 Spiranje in sejanje vzorcev za flotacijo je potekalo na terenu (sl. 29). Osnovna značilnost je, da so se arheološke ostaline vzporedno z izkopavanjem. Fotografiralo se je s ČB, DIA iz različnih obdobij pojavljale na približno istem nivoju, kar SE 001 − sivo temno rjava plast (ruša) SE 301 − temno rjava zemljena plast (rjavica) SE 123 − rjavi glinast melj SE 124 − temno siva glinastega melja SE 100 − temno rumeno rjava meljasta glina SE 1000 − jama iz srednje bronaste dobe SE 129 − jarek iz pozne bronaste/starejše železne dobe SE 154 − jama iz zgodnjega srednjega veka rekonstruirana meja jarka 36 19 18 001 001 123 301 123 100 124 124 1000 154 129 25 Presek P8 (zahodni presek sektorja 1). Merilo 1 : 50. 26 Malečnik, AAS 89, 2021 ima za posledico, da so mlajše jame pogosto poškodovale veka (SE 154/SE 155, SE 133/SE 134 in SE 135/SE 136; sl. 25: starejše ter da so se v vrhnjih plasteh (SE 001, SE 301, SE 123, SE 154/SE 155). 19 SE 351) mešale najdbe iz različnih obdobij. Drugačni terenski izvidi so bili ugotovljeni na območju Sektor 1 vzhodnega dela sektorja 1. To območje je bilo po odstra- nitvi vrhnjih plasti prepredeno s številnimi jamami za stojke, Sivo temnorjava plast, opredeljena kot ruša, predstavlja v ki so bile praviloma obloženi s kamni ali z recentno opeko. večjem delu izkopnega polja iz leta 2005 najvišjo stratigraf- Jame za stojke, v katerih se je pogosto ohranil tudi lesen kol, sko enoto (sl. 8: sek. 1; sl. 25–29: SE 001). V sektorju 1 se so pripadale večjemu novodobnemu (recentnemu) objektu je tik pod njo pojavila temnorjava zemljena plast debeli-pravokotne oblike in so iz kompozitnega tlorisa izločene. ne med 10 in 35 cm, poimenovana kot ornica (SE 301; prej Jam iz arheoloških obdobij tukaj ni bilo ohranjenih. označena kot SE 003), pod njo pa se je nahajala za odtenek svetlejša rjava ilovica z drobci ožgane gline in oglja (sl. 25: Sektor 2 SE 123). To plast so izkopavalci enačili s SE 301 v sektorjih Stratigrafsko zaporedje plasti v zahodnem delu sektorja 2 2 in 3. Toda v resnici gre za napako v dokumentacijskem je podobno tistemu v sektorju 1. Iz zahodnega preseka kva-postopku in napačno korelacijo plasti, kar je razvidno iz dranta 37B, ki pomeni nadaljevanje zahodnega preseka v nadaljevanja preseka v kvadrantu 37B v sektorju 2. Gre za sektorju 1, je razvidno, da je bila najvišja plast novodobno presek, ki je v neposrednem stiku s presekom v sektorju 1, nasutje (sl. 26: zemljeni nasip). Tukaj travna ruša ni ohra-a so plasti v njem drugače označene. Druga plast pod rušo njena, pač pa sta nasutju takoj sledili najprej rjavica (sl. 26: je bila v tem preseku označena kot SE 301 in plast pod njo SE 301) in starejša rjavica (sl. 26: SE 123), nato plast glina-kot SE 123. SE 301 v sektorju 1 torej ne more biti enaka plasti stega melja (sl. 26: SE 124) ter nazadnje arheološko sterilna SE 123 v sektorju 2, to pa tudi pomeni, da sta bili v sosednjih temno rumeno rjava plast meljaste gline (sl. 26: SE 100). sektorjih uporabljeni drugačni oznaki (SE 301 in SE 003) za eno in isto plast. Da je zmeda še večja, so v kvadrantih 73, Nekoliko drugačna stratigrafska slika se kaže 8 m vzhodne-72, 55 in 54 sektorja 2 z oznako SE 003 označili plast pod je, v zahodnem preseku sektorja 2, v kvadrantih 73, 72, 55 SE 301 (sl. 27), v preseku kontrolne sonde v sektorju 3, na in 54. Tukaj najvišjo plast ponovno predstavlja travna ruša robu Dravske terase pa arheološko sterilno plast SE 100 = (sl. 27: SE 001). Tej sledi ornica (sl. 27: SE 301), zatem pa SE 200 (sl. 29). V nadaljevanju uporabljamo za prvo plast rjava plast meljastega peska (sl. 27: SE 003) in v kvadrantih pod rušo v sektorju 1 oznako SE 301 namesto SE 003 (sl. 25: 72, 55 in 54 plast SE 351 (sl. 27: SE 351). Iz fotografij med SE 301) in za drugo SE 123 (sl. 25: SE 123). plastjo SE 003 in SE 351 ni videti razlike. Je pa jasno opazna razlika med plastjo SE 123 v sektorju 1 in plastema SE 351 in Tako v SE 301 kot tudi v SE 123 so se mešale najdbe iz različ- SE 003, čeprav so se vse plasti nahajale tik pod ornico (prim. nih obdobij. Zgodnjesrednjeveška jama SE 154/SE 155 je bila sl. 25: SE 123 s sl. 27: SE 003 in SE 351). Tudi v plasti SE 351 ugotovljena pod SE 123 (sl. 25: SE 154), kar pomeni, da je so se mešale najdbe iz različnih obdobij. plast SE 123 kasnejša od zgodnjesrednjeveške jame SE 154/ SE 155 in bi jo morda lahko – tudi glede na videz – označili V sektorju 2 je bila odkrita vrsta jam iz različnih obdobij. kot starejšo rjavico oz. rodovitna tla. Prazgodovinske jame so se pojavile večinoma pod SE 301, in sicer v južnem in zahodnem delu sektorja (sl. 27: SE 2008/ Pod SE 123 se je v sektorju 1 mestoma pojavila zelo temno SE 2009, SE 280/SE 281, SE 2004/SE 2005). V severovzho-siva plast glinastega melja, označena kot SE 124 (sl. 25: dnem delu sektorja pa so bile ugotovljene jame za stojke SE 124), drugod pa že arheološko sterilna temno rume-južne stene novodobnega (recentnega) objekta iz sektorja 1. no rjava meljasta glina (sl. 25: SE 100). Na tem nivoju se je pričelo kopati ročno, saj so se v zahodnem delu sektorja Sektor 3 pojavile lise različnih oblik in velikosti, ki predstavljajo jarke, naselbinske jame in jame za stojke iz različnih arheoloških V sektorju 3 je bila ruša v večjem delu že odstranjena pred obdobij. Ker je bil za poselitev znova in znova izkoriščen pričetkom arheoloških raziskav. Zabeležena je bila le v isti prostor, so jame iz mlajših obdobij velikokrat presekale starejše. Tako je na primer jamo iz srednje bronaste dobe 19 Na risbi zahodnega preseka sektorja 1 manjka jarek SE 129/SE 130, (sl. 25: SE 1001) najprej presekal jarek iz prve polovice 1. jama SE 154/SE 155 pa je bila napačno označena (kot SE 129/ tisočletja pr. n. št. (sl. 25: SE 129/SE 130), nato so jo prese- SE 130). Glede na terenski obrazec naj bi bila jama SE 154/SE 155 dokumentirana pod SE 123, a je na risbi preseka označeno, da se kale jame za stojke objekta iz mlajše železne dobe (objekt je nahajala tudi pod SE 124. Manjkajoč jarek je bil na risbo preseka 4) in nazadnje še naselbinske jame iz zgodnjega srednjega shematsko narisan na podlagi fotografije preseka in risbe tlorisa. Malečnik, AAS 89, 2021 27 zemljeni nasip iz leta 2002 SE 301 − temno rjava zemljena plast (rjavica) SE 123 − rjavi glinast melj SE 124 − temno siva plast glinastega melja SE 100 − temno rumeno rjava meljasta glina 37B zemljeni nasip 301 123 124 100 26 Presek P9 (zahodni presek, kv. 37B). Merilo 1 : 50. SE 001 − sivo temno rjava plast (ruša) SE 301 − temno rjava zemljena plast (rjavica) SE 003 in 351 − rjava plast meljastega peska SE 2008 − jama z najdbami iz mlajše železne dobe SE 280 − jarek z najdbami iz mlajše železne dobe SE 2004 − jarek z najdbami iz mlajše železne dobe 73 72 55 54 001 001 301 003 351 2004 2008 280 351 27 Presek P10 (zahodni presek sektorja 2). Merilo 1 : 50. skrajnem vzhodnem in v skrajnem južnem delu izkopnega Pod nivojem SE 301 so se pojavile novodobne jame in tudi polja (sl. 8: sek. 3; sl. 28–29: SE 001). Tam je bila to najvišja jame iz zgodnjega srednjega veka (sl. 28: SE 312). Te jame plast. V vzhodni polovici sektorja so na približno istem ni-so bile vkopane najprej v rjavo plast meljastega peska (sl. 28: voju zasledili plast zbitega proda – recentno nasutje, ki je SE 003) in nato v spodaj ležečo temno rumenkasto rjavo, ar-nastalo zaradi postavitve kontejnerjev leta 2002, ko so delali heološko sterilno plast. Temno rumenkasto rjava meljasta gli-lokalno cesto (sl. 28: SE 002 in SE 302; Nestorović 2005, 3). na je bila dobro vidna predvsem v preseku kontrolne sonde, Takrat so Dravsko teraso, na kateri so potekala izkopavanja na robu Dravske terase (sl. 29: SE 100 = SE 200), a je bila tam tudi zasuli z zemljenimi nasipi. Ostanek enega takih nasipov prvotno, kot že rečeno, napačno označena kot plast SE 003. verjetno predstavlja novodobno nasutje v sektorju 2 (sl. 26). V testni sondi v kvadrantu 88 sta bili pod SE 003 odkriti še Tik pod rušo in recentnim prodnatim nasutjem se je v sektor- rumenkasto rjava plast peščenega melja (sl. 28: SE 356) in ju 3 pojavila plast temnorjavega meljastega peska z ogljem, plast olivno rjave sipke mivke (sl. 28: SE 391). V poročilu sta debeline med 10 in 35 cm, ki je bila, kot že rečeno, poime-označeni kot »sterilni plasti, nanešeni v kotanje nad pro- novana kot ornica (sl. 28: SE 301). Zahodno od kontrolnega dom« (sl. 28: SE 356 in SE 391). Žal se plasti na fotografiji preseka, v severnem preseku sonde ji je bila dana oznaka severnega preseka v kvadrantu 88 slabo vidijo, a glede na SE 303, a gre sodeč po fotografijah za zelo podobno plast – stratigrafsko lego nivo ustreza plasti SE 100 = SE 200, v ka-možno je, da ji je bila drugačna oznaka dana iz preventivnih tero so bile s spodnjimi deli vkopane globlje naselbinske razlogov, ker se je vmes nahajal kontrolni presek, ki je ostal jame, odkrite v tlorisu sektorja. vse do konca izkopavanja neraziskan. Plast SE 301 se je širila Geološka osnova terase, prod (SE 300), se je nahajala pod tudi po strmem robu Dravske terase (sl. 29: SE 301). plastjo SE 100, pod prodom pa naj bi se nahajal lapor (SE 392). Ponekod naj bi segal prod tik pod površino, do 28 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 001, zato so se na njem na teh območjih našle tudi najd-keramike uvrščamo v mlajšo železno dobo, in tri zgodnje- be (G425–G426). srednjeveške jame; številne jame in jame za stojke pa so Podobno kot v sektorjih 1 in 2 so se tudi v sektorju 3 nahaja- ostale zaradi odsotnosti najdb neopredeljene (sl. 33). le arheološke ostaline tik pod površjem oziroma na majhni globini, zato jih je bil velik del uničen z recentnimi posegi. Poleg recentnih jam, ki so iz generalnega tlorisa izločene, so bile v sektorju 3 odkrite tri jame, ki jih glede na redke kose SE 001 − sivo temno rjava plast (ruš SE 001 − sivo tem a) no rjava plast (ruša) SE 002 − recentno pr SE 002 − r odnato nasutje ecentno prodnato nasutje SE 302 − temno rjava zem SE 302 − tem ljena plast (rjavic no rjava zem a) ljena plast (rjavica) SE 301 = 303 − temno rjava plast meljastega peska SE 301 = 303 − temno rjava plast meljastega peska z ogljem (rjavica) z ogljem (rjavica) SE 003 − rjava plast meljastega peska SE 003 − rjava plast meljastega peska SE 312 − tem SE 312 − no rjavo zemljeno polnilo jame SE 313 temno rjavo zemljeno polnilo jame SE 313 SE 314 − rjavo polnilo jame SE 315 SE 314 − rjavo polnilo jame SE 315 SE 356 − rumenorjava plast peščenega melja SE 356 − rumenorjava plast peščenega melja SE 001 − sivo temno rjava plast (ruša) SE 391 − arheološko sterilna plast nad prodom SE 391 − arheološko sterilna plast nad prodom SE 002 − recentno prodnato nasutje opeka opeka SE 302 − temno rjava zemljena plast (rjavica) SE 301 = 303 − temno rjava plast meljastega peska 90 89 88 87 86 90 89 88 87 86 z ogljem (rjavica) SE 003 − rjava plast meljastega peska SE 312 − temno rjavo zemljeno polnilo jame SE 313 k 002 302 ontr k 002 302 001 ontr 001 SE 314 − rjavo polnilo jame SE 315 301 301 303 301 301 301 olni pr 303 301 312 olni pr 312 356 SE 356 − rumenorjava plast peščenega melja 356 003 003 003003 003003 391 003 003 314 391 314 SE 391 − arheološko sterilna plast nad prodom esek esek opeka kontrkolni jar ontr ek olni jarek 90 89 88 87 86 k 002 302 ontr 001 301 301 303 301 olni pr 312 356 003 003 003 003 391 314 esek kontrolni jarek 28 Presek P11 (severni presek sektorja 3). Merilo 1 : 50. SE 001 − sivo temno rjava plast (ruša) SE 301 − temno rjava zemljena plast (rjavica) SE 100 − temno rumeno rjava meljasta glina 126A 126 109 108 001 301 100 kontrolna sonda 29 Presek P12 ( južni del zahodnega preseka sektorja 3). Merilo 1 : 50. Malečnik, AAS 89, 2021 29 3.3 Nadzor na vrhu skrajnega vzhodnega obronka Meljskega hriba leta 2006 Zadnje arheološke raziskave so se v Malečniku vršile na vrhu skrajnega vzhodnega obronka Meljskega hriba, na mestu nekdanjega vinograda. Pričele so se z izvajanjem arheološkega nadzora nad zemeljskimi deli ob gradnji po- kritega vkopa na trasi avtoceste, dne 4. 11. 2006 pa je bila v vzhodnem preseku gradbenega izkopa odkrita temnejša lisa, zato je bilo med 6. 12. 2006 in 16. 12. 2006 izvedeno manjše izkopavanje na površini okoli 100 m2 (sl. 8: 2006; 30 Ugreznjena pot med arheološkim izkopavanjem. sl. 30). je že na globini okoli 50 cm od površja v arheološko sterilni Temna lisa je bila odkrita na globini okoli 0,5 m od dana- rumenkasto rjavi plasti (sl. 31: SE 06-003) pojavila temnejša šnjega površja. Presek je bil najprej očiščen, fotografsko plast (sl. 31: SE 06-005a), ki je potekala v liniji od preseka dokumentiran in izrisan (sl. 31). Nato so med omenjenim na severozahodni strani proti jugovzhodu, po pobočju hri-presekom proti jugovzhodu do meje odkupljenega ozemlja ba. V vrhnji prerigolani plasti naj bi bili odkriti redki odlomki raziskali sondo v širini temnejše lise. Dolžina sonde je znaša-prazgodovinske lončenine in nekaj odlomkov novodobne la 20,8 m in širina med 4,1 in 5,5 m (sl. 8: 2006). keramike. Kot je vidno iz preseka na severozahodni strani Pri predstavitvi rezultatov arheoloških terenskih raziskav sonde je bila z nivoja dna te plasti (SE 06-002) v spodaj le-izhajamo iz krajšega poročila o arheološkem izkopavanju, žečo temnejšo plast vkopana manjša recentna jama (sl. 33: objavljenega v seriji Varstvo spomenikov (Kajzer Cafnik SE 010/SE 011). To stanje je bilo najprej dokumentirano v tlo-2007), terenske fotografske dokumentacije, georeferencira- risu in preseku, ki se je nahajal na robu gradbene jame (sl. 8: nih risb presekov in tlorisov ter terenskega dnevnika. Plasti 2006; sl. 30, 31), nato pa so nadaljevali s postopnim ročnim so bile predstavljene opisno, številčne oznake smo jim do-izkopavanjem plasti ob pomoči malega bagra do sterilne dali v poizkopavalni obdelavi. geološke osnove. Najvišji plasti v sondi na Meljskem hribu predstavljata humus Izkazalo se je, da se nahaja temnejša plast znotraj vko- (sl. 31: SE 06-001) in pod njo vrhnja prerigolana plast (sl. 31: pa raztegnjenega U-preseka in linijskega tlorisa. Ta vkop SE 06-002). 20 Po strojni odstranitvi humusa in vrhnje plasti se po vsej verjetnosti predstavlja ostanke nekdanje poti, ki je SE 06-001 − humus SE 06-002 − vrhnja prerigolana plast SE 06-003 − rumenkasta arheološko sterilna zemlja SE 06-010 − recentna jama SE 06-005a − najvišja plast v koritu ugreznjene poti SE 06-005c − tanka vmesna plast v koritu 06-001 SE 06-005b − sivorumena plast s keramiko 06-002 SE 06-005d − lečast vključek sivorumeni plasti v koritu 06-005a 06-010 SE 06-005e − sivorumena plast s keramiko 06-003 SE 06-005f − temna zemlja z ogljem 06-006 06-005b SE 06-005g − temna zemlja z več oglja SE 06-006 − spodnja rumenkasta arheol. sterilna plast neočiščen del profila neočiščen spodnji del profila 06-005f 06-005g rekonstruirana meja plasti 06-005d 06-005e 06-005c 31 Presek P13 (presek sonde na Meljskem hribu). Merilo 1 : 50. 20  Humus je bil dokumentiran le v zahodnem preseku sonde, zato je na preseku P13 njegova pozicija označena s črtkano črto. 30 Malečnik, AAS 89, 2021 potekala v smeri iz jugovzhoda proti severozahodu, torej iz območja današnjega Malečnika proti vrhu Meljskega hriba. Pot je bila kot kaže dlje časa v uporabi, saj se je s časom ugreznila, tako da je njena globina ob odkritju znašala kar med 160 in 175 cm. Korito poti je zapolnjevalo več plasti, v vseh pa so se mešale najdbe iz prazgodovine (predvsem latenskega obdobja) in srednjega veka ali zgodnjega novega veka. Najvišja plast v koritu poti je bila SE 06-005a (sl. 31: SE 06-005a). Tej plasti glede na potek dela in fotografsko dokumentacijo pripisu- jemo najdbe iz dne 7. 12. 2006, označene kot »poglabljanje vkopa ceste, globine 120 cm« in »iz preseka, globine 110 cm«. Gre za 13 keramičnih odlomkov, med katerimi prevla- duje prazgodovinska lončenina (G250, G251), nekaj kosov pa je iz poznega srednjega veka ali zgodnjega novega veka (G364, G365, G371). Plasti SE 005a je v cestnem koritu sledila nekaj cm debe- la plast SE 06-005c in njej sivorumena plast debeline od 20 do 50 cm, z lečastim vključkom (sl. 31: SE 06-005d), ki smo jo označili kot SE 06-005b (sl. 31: SE 06-005b). Plasti SE 06- 005b verjetno pripadajo keramični odlomki, označeni kot »sivorumena kulturna, globine 120–145«. Gre za odlomek roba pekve, pokrova ali sklede, morda iz prve polovice 1. ti- sočletja pr. n. št. (G244), za odlomke lončenine iz mlajše že- lezne dobe (G245–G247) in za odlomke posod iz poznega srednjega veka ali zgodnjega novega veka (G367–G368). V osrednjem delu sonde se je tik nad dnom cestnega korita nahajala še temno siva plast z zgostitvijo oglja in sežganega lesa, mestoma v rdečkasti zemlji (sl. 31: SE 06-005e, SE 06- 005f, SE 06-005g). Tudi na tem nivoju so se mešali odlomki lončenine iz poznega srednjega veka ali zgodnjega novega veka (G369, G370) in odlomki keramike iz mlajše železne dobe (G248), odkriti pa sta bili še ena cela in ena fragmen- tirana železna podkev. Izkopavalci domnevajo, da gre za nasutje neke poglobitve, v kateri so zažgali les. Vendar, kot je videti, so se na tem nivoju koncentrirali železovi oksidi, zato je prav tako možno, da so plasti nastale kot posledica zadrževanja vode na dnu korita poti. Malečnik, AAS 89, 2021 31 4Poselitev v prazgodovini Prazgodovinska poselitev v Malečniku je v osnovi da- 4.1 Lasinjska kultura zgodnjega tirana v bakreno, bronasto in železno dobo, oziroma v absolutni časovni razpon med 44. stoletjem pr. n. št. in eneolitika 1. stoletjem n. št. Območje v tem času ni bilo kontinu- Naselbinske jame in plasti irano poseljeno, ampak lahko govorimo le o večkratni obljudenosti kraja v različnih kronoloških razdobjih, med Sledove zgodnjeeneolitske poselitve v sondi 3 predsta-katerimi so bili različno dolgi časovni presledki. vljajo tri večje, v geološko osnovo vkopane jame. V skraj- nem zahodnem delu sonde se je nahajala jama 22 dolžine Najstarejši del najdišča je bil, kot že rečeno, deloma že 1,50 m in globine 0,62 m. Ta jama je imela enotno zasutje, objavljen v zborniku »Od Sopota do Lengyela« leta 2006 z redkimi keramičnimi odlomki, kosi oglja in ožgane ilovice, (Strmčnik Gulič 2006). Takrat je bil predstavljen izbor bakre-medtem ko so bili v sosednjih jamah z oznakama 20 (ohra- nodobnih najdb iz sonde 3, z opisi jam in osnovno strati- njene velikosti 2,4 × 0,73 × 0,2 m) in 21 (ohranjene velikosti grafsko shemo. Preliminarno vrednotenje teh ostalin je po- 1,8 × 0,6 × 0,31 m) odkriti po trije sloji (sl. 20). Domnevamo, kazalo, da je bilo območje v bakreni dobi poseljeno dvakrat, da je bil na tem mestu lesen objekt (objekt 1), ki je imel prvič v zgodnjem eneolitiku oziroma zgodnji bakreni dobi stene zamazane z ilovico. Da je šlo za leseno konstrukcijo, in drugič v srednjem eneolitiku, kar je kazala jama z izredno kažejo jame za stojke, ki so se nahajale na dnu in ob robo-bogatim keramičnim repertoarjem iz horizonta keramike z vih jam 20 in 21 (jame 20A, 20B, 20C, 20D, 21A). Zgostitve brazdastim vrezom oz. kulture Retz–Gajary (Strmčnik Gulič ožgane ilovice z ogljem nad jamama 20 in 21 pa kažejo, da 2006, 196, 200–201, sl. 2, najdbe št. 1–17). je bil objekt uničen v požaru (sl. 34: objekt 1). Po pregledu celotnega gradiva in terenske dokumentaci- Podobne naselbinske sledove poznamo iz bližjih zgodnje- je lahko ugotovitvam glede večkratne poselitve območja v eneolitskih naselij, kot so Brezje pod Brinjevo goro, Ptuj - bakreni dobi pritrdimo. Ostaline iz obdobja zgodnjega in Šolski center in predvsem Zgornje Radvanje, kjer so bila v srednjega eneolitika so se nahajale v skrajnem zahodnem nekaterih jamah poleg zgostitev ožgane ilovice, oglja in jam delu najdišča in so bile odkrite leta 2002 (sl. 32). Izkopa-za stojke odkrita tudi ognjišča ali peči (Pahič 1962–1963, vanja leta 2005 na dravski terasi južno od tod pa so odkri- 350; Kramberger 2018, 75–77, sl. 7; Kramberger 2014a, la tudi nekaj keramičnih odlomkov, ki so iz pozne bakrene 242–250; Kramberger 2015a, 232–233, sl. 1, 2; Kramberger dobe oz. zgodnje bronaste dobe in sodijo v prvo polovico 2015b, 250–253, sl. 2). 3. tisočletja pr. n. št. V jami 20 je bilo odkritih devet artefaktov: sedem tipološko določljivih keramičnih odlomkov (G1–G7), kamniti odbitek iz prodnika jaspisa (G8) ter kos brusnega kamna iz grobo- zrnatega peščenjaka (G9). Trije keramični odlomki iz sonde 3 (G15–G17) so verjetno iz kulturne plasti, ki se je nahajala med zgodnjeenolitskimi jamami (SE 02-021), ali lapornate plasti nad njo (SE 02-020), za dva odlomka je lokacija ne- zanesljiva (G11, G12), en kos pa verjetno izhaja iz jame 20, 32 Malečnik, AAS 89, 2021 raziskano območje zgodnja bakrena doba srednja bakrena doba srednja bronasta doba pozna bronasta in starejša železna doba mlajša železna doba zgodnji srednji vek visoki srednji vek in novi vek neopredeljeno novoveška cesta in ugreznjena pot obcestni jarek 5m uničeno Sonda 7 Sonda 6 Sonda 2 Sonda 3Sonda 5 Sonda 4 Sonda 2N Sonda 1 Sek. 1 Sek. 2 Sek. 3 32 Kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 700. Malečnik, AAS 89, 2021 33 Objekt 1 Objekt 3 21 50 20C 20D 27 28 53B 20 40 51 55 39 26 54 49 19 32 35 33 15 21A 49a 39A 37 47 29 34 15A 52 56 54/1 20A 46 48 24 36 53A 53 20B 41 25 16 38 42 35A Objekt 2 30 31 Sonda 7 Sonda 3 Sonda 5 Sonda 4 Sonda 6 Sonda 2N Sonda 2 4 5 3 1 6 13 2 9 8 11 121 S1 109 127 7 12 159 10 103 105 148 13A 14 107 152 115 119 111 125 198 Sonda 1 131 117 113 1050 188 194 182 Objekt 4 146 135 183 raziskano območje 133 129 1044 1006 156 137 zgodnja bakrena doba 158 143 154 190 1002 srednja bakrena doba Sek. 1 101 141 srednja bronasta doba 1000 166 Objekt 6 1014 pozna bronasta in starejša železna doba 1018 172 162 1016 1022 1020 1024 mlajša železna doba 2075 zgodnji srednji vek 298 visoki srednji vek in novi vek Objekt 5 294 296 268 213 209 neopredeljeno 5m 2073 2023 2071 270 292 241 219 255 uničeno 2000 257 233 200 Objekt 8 224 Objekt 7 2020 225 222 253 227 251 2058 2062 2077 2052 2048 2066 2069 2046 Sek. 2 2008 129 272 284 2010 278 2012 2004 290 274 129 2006 272 Objekt 9 239 245 237 312 314 245 316 Sek. 3 337 328 348 331 380 347 357 361 363 359 378 367 365 369 373 371 385 376 33 Detajlni kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 300. 34 Malečnik, AAS 89, 2021 Objekt 1 Objekt 3 21 50 20C 20D 27 28 53B 20 40 51 55 39 26 54 49 19 32 35 33 15 21A 49a 39A 37 47 29 34 15A 52 56 54/1 20A 46 48 24 36 53A 53 20B 41 25 16 38 42 35A Objekt 2 30 31 Sonda 7 Sonda 3 Sonda 5 Sonda 4 Sonda 6 Sonda 2N Sonda 2 4 5 3 1 6 13 2 9 8 11 121 S1 109 127 7 12 159 10 103 105 148 13A 14 107 152 115 119 111 125 198 Sonda 1 131 117 113 1050 188 194 182 Objekt 4 146 135 183 raziskano območje 133 129 1044 1006 156 137 zgodnja bakrena doba 158 143 154 190 1002 srednja bakrena doba Sek. 1 101 141 srednja bronasta doba 1000 166 Objekt 6 1014 pozna bronasta in starejša železna doba 1018 172 162 1016 1022 1020 1024 mlajša železna doba 2075 zgodnji srednji vek 298 visoki srednji vek in novi vek Objekt 5 294 296 268 213 209 neopredeljeno 5m 2073 2023 2071 270 292 241 219 255 uničeno 2000 257 233 200 Objekt 8 224 Objekt 7 2020 225 222 253 227 251 2058 2062 2077 2052 2048 2066 2069 2046 Sek. 2 2008 129 272 284 2010 278 2012 2004 290 274 129 2006 272 Objekt 9 239 245 237 312 314 245 316 Sek. 3 337 328 348 331 380 347 357 361 363 359 378 367 365 369 373 371 385 376 Malečnik, AAS 89, 2021 35 raziskano območje zgodnja bakrena doba srednja bakrena doba uničeno 5m 52 jama Objekt 1 sonda 7 21 50 20C 20D 53B 20 51 54 19 49a 21A 52 20A 53 20B 53A Objekt 2 sonda 3 34 Tloris dela najdišča iz bakrene dobe. Merilo 1 : 200. 21, 22, ali iz ene od zgodnjeeneolitskih jam za stojke (G10).21 najširšega oboda lonca z rameni in prehodom v ročaj (G14). Za absolutno starost objekta 1 je relevantna 14C datacija iz Glede na opis lokacije na identifikacijskem listku, terenske jame 21 (Guštin 2005, 16, sl. 3: vzorec KIA22920, 5503±38 fotografije in risbe je možno, da pripadata ti najdbi plasti BP, 4450–4266 pr. n. št. s 95,4% verjetnostjo; sl. 53–55). SE 02-021. 22 Z nivoja te plasti je bila na meji med sondo 3 Pod oznako sonda 5 se zgodnjeeneolitske ostaline nanaša- in sondo 5 v spodaj ležečo sterilno plast SE 02-022 vkopana jo na dva keramična odlomka iz zgodnjega eneolitika: na jama 49A. odlomek skodele s presegajočim ročajem (G13) in odlomek Sledovi poselitve iz zgodnjega eneolitika so bili, kot že reče-no, odkriti tudi v sondi 7. Tukaj je bilo v skrajnem zahodnem 21 Lokacijo najdb G15–G17 lahko koreliramo s plastjo SE 02-021 ali delu sonde na površini skupne dolžine 6 m in širine 1 m pod SE 02-020 glede na zapis »sonda 3, kulturna mešana z laporjem« in kulturno plastjo iz zgodnjega eneolitika (SE 02-021) odkritih korelacijo tega zapisa z opisom plasti na terenski risbi in v terenskem dnevniku. sedem jam ( jame 50–54, jami 53A in 53B). Jami 54 in 52 sta Odlomka G11 in G12 sta bila odkrita 15. 4. 2002, ko so potekale bili le delno raziskani, zato ju je težko opredeliti (sl. 34: jami raziskave na območju sonde 3. Njuna lokacija je bila označena kot »plast pod starejšo jamo«. Zgodnjeeneolitske jame so bile vkopane 22  Na identifikacijskem listku je namreč njuna lokacija označena kot v kulturno sterilni aluvij, zato je možno, da je z izrazom starejša jama »siva mastna, najnižja kulturna plast v sondi 5«. Pod to oznako je mišljena višje ležeča srednjeeneolitska jama 19, s plastjo pa ena od shranjenih precej srednjebronastodobnih najdb in nekaj odlomkov plasti med jamo 19 in jamami iz zgodnjega eneolitika (SE 02-019, iz zgodnjega eneolitika, ki imajo zabeležen datum odkritja 9. 5. ali SE 02-020 ali SE 02-021). Druga možnost je, da gre za infiltrirana 10. 5. 2002. Iz terenske dokumentacije je razvidno, da so v teh dneh odlomka iz plasti, v katero so bile vkopane zgodnjeeneolitske jame izkopavali tako spodnji del jame 42 (SE 02-522/SE 523) kot tudi kul- (SE 02-022). turno plast iz zgodnjega eneolitika (SE 02-021), zato lahko domne- Najdba G10 je bila popisana kot »sonda 3, jama pod laporjem – vamo, da pripadajo zgodnjeeneolitske najdbe tej plasti. Druga mo- najstarejša«, odkrita pa je bila 15. 4. 2002, ko so izkopavali zgodnje- žnost je, da so podatki na listku napačni in da gre za jamo 20 v sondi eneolitske jame ( jame 20–22) in jame za stojke, zato je verjetno, da 3. En odlomek iz te vrečke se je namreč združil z odlomkom sklede gre za eno od teh jam. iz zgodnjeeneolitske jame 20 (G1). 36 Malečnik, AAS 89, 2021 54 in 52). Več podatkov, pa imamo na voljo o ostalih jamah. Najdbe Posebnost srednje velike jame 53 je, da je bila v preseku izrazito hruškaste oblike, kar kaže, da gre po vsej verjetnosti Zgodnjeeneolitske najdbe iz Malečnika štejejo dva kamnita za hrambeno jamo (sl. 34: jama 53). Jami za stojki SE 53A in artefakta in 84 kosov lončenine. Čeprav so najdbe precej SE 53B, odkriti na robu jame 53, kažeta, da je bila hrambena fragmentirane, je mogoče prepoznati štiri osnovne kera-jama pokrita z leseno konstrukcijo. Jami 50 in 51 sta verjetno mične oblike: sklede (E1), vrče (V1), lonce (L1) in keramične tudi služili za stojki, a sta bili precej večji in globlji, zato do-zajemalke (Z1) (sl. 35). mnevamo, da sta služili za stojke večje lesene konstrukcije, Sklede (sl. 35: E1, E2 in E3) znotraj katere se je nahajala hrambena jama (sl. 34: objekt Razmeroma plitve posode, ki imajo premer ustja približno 2). Vse jame je prekrivala enotna intenzivna plast ožgane enake velikosti kot znaša premer najširšega oboda, obrav-ilovice z ogljem (obravnavana kot del kulturne plasti SE 02- navamo kot sklede (G1, G15, G23). Izdelane so bile iz fino- 021), kar pomeni, da je bila tudi ta lesena stavba uničena v zrnate (G1), drobnozrnate (G15) ali zelo finozrnate (G13, požaru (sl. 22, 23). G23) glinene zmesi. Posamezne posode so bile žgane ne- Za datacijo jam v skrajnem zahodnem delu sonde 7 je po- popolno oksidacijsko (G1, G15), druge redukcijsko (G13) ali leg stratigrafije ključna keramika iz jame 51 in jame 52. V nepopolno oksidacijsko in redukcijsko v končni fazi (G23). jami 51 je bilo skupaj odkritih devet keramičnih odlomkov Njihova površina je večinoma ravna in gladka (G1, G13, iz zgodnje bakrene dobe (med njimi tudi: G21, G22) in v G15, G23). sosednji jami 52 skupaj deset prazgodovinskih keramičnih Osnovna oblikovna značilnost zgodnjeeneolitskih skled je odlomkov, od katerih so trije iz zgodnje bakrene dobe. Po-ravni rob ustja. Tako imenujemo posebej oblikovan del med sebnost te jame je, da je bilo v njej odkritih več kalciniranih najširšim obodom in ustjem sklede, ki je lahko skoraj navpi-kosti, kar nam je ponudilo možnost radiokarbonskega dati- čen (G15), nagnjen proti notranjosti (G1, G13) ali nagnjen ranja po postopku 14C AMS (sl. 53–55: LTL18302A, 5475±45 navzven (G23). 23 Odlomek največje posode se pojavlja brez BP, 4446 in 4240 pr. n. št. s 95,4% verjetnostjo). kakršnega koli dodatnega elementa (E1; G1). Pri eni od Med najdbami iz Malečnika sodijo v zgodnji eneolitik še od- skled je na robu ustja presegajoč ročaj, ki povezuje ustje z lomki posod, ki so shranjeni pod oznako »sonda 3, proti najširšim obodom posode (E2; G13), na dveh kosih skled sta severu« (G18–G20), skleda z visečo jezičasto apliko iz vreč- jezičasti viseči nalepki (En1; G15, G23). ke z oznako »sonda 3, poglobitev proti vzhodu« (G23) in Za kronološko opredelitev gradiva sta najpomembnejši trije kosi keramike iz vrhnjih plasti iz dela najdišča, ki se je skledi z jezičasto nalepko. Tovrstne sklede so z lasinjskih nahajal na dravski terasi (SE 301, SE 002 in SE 001; G427, najdišč poznane predvsem na votlih nogah, na nekaterih G467 in G470). Za najdbe pod oznako »sonda 3, proti se-najdiščih pa se pojavljajo tudi brez votlega podstavka (E3; veru« in »sonda 3, poglobitev proti vzhodu« nam ni uspelo G15, G23). 24 Gre za posode, ki so pogoste na najdiščih la-ugotoviti, v kakšnem kontekstu so bile odkrite. Najdene naj sinjske kulture (npr. Bukovnica: Šavel 1992, t. 11: 2; Dobri – bi namreč bile 31. 3. 2018, ko so bile raziskave v sondi 3, Alsó-mező: Horváth, Simon 2004, t. 16: 11, 13–15, t. 15: 18, kot je predstavljena na generalnem tlorisu, že zaključene. To 20, t. 14: 1, 3; Drulovka: Guštin, Tomaž, Kavur 2005, najdbi pomeni, da sta bodisi lokacija bodisi datum napačna; ali pa št. 3, 38), podobne sklede, pa se pojavljajo v drugi polovici so tega dne potekala v sondi 3 izkopavanja, o katerih nima-5. tisočletja pr. n. št. tudi na drugih območjih. Značilne so mo razen najdb in zapisa na identifikacijskem listku nobenih na primer za najdišča kulture Münchshöfen na Bavarskem drugih podatkov. (npr. Süss 1976, t. 7: 2, 5, 10, t. 8: 7, t. 9: 8), kulture Ludanice na Slovaškem (npr. Pávuk 2000, t. 4: 3), skupine Bisamberg- -Oberpullendforf na Nižje-Avstrijskem (npr. Stadler in Rutt- kay 2007, t. 8: 5) in za najdišča kompleksa Krivodol-Sălcuţa- -Bubanj-Hum 1 na osrednjem Balkanu (npr. Radu 2002, t. 25: 2, t. 27: 9, t. 31: 4; Milanović 2012, t. 3–4). 23 Kramberger 2014b, 118–119, sl. 79. 24 Npr. Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, G508 in G509). Za nekatere take posode se drugod sicer omenja, da je šlo prvotno za sklede na nogah, ki so jim odbrusili nogo (npr. Sormás: Straub 2006a, 35, sl. 5: 1). Malečnik, AAS 89, 2021 37 Sklede Sklede (na nogah?) Vrči E1 G1 En1 G15 V1 G6 E2 G13 G23 G4 Lonci Zajemalke L1 G2 G3 G19 Z1 G21 G18 G1 1 G14 G12 G465 35 Tipološka tabela keramike iz zgodnjega eneolitika (lasinjska kultura). Merilo 1 : 8. Tudi odlomki skled z ravnim robom ustja brez aplik (E1; Dolenjskem in v Posavju, na Gorenjskem in v Dravinjskih go-G1) so poznani z lasinjskih najdišč na Slovenskem, a tudi ricah. V jugovzhodni Sloveniji je treba najprej omeniti jam-z nekaterih najdišč, ki so za stopnjo starejša (npr. Andrenci: sko grobišče Ajdovska jama pri Nemški vasi s številnimi sko-Pahič 1976, t. 2: 1, 15). Pomembnejše so analogije za reduk- raj celimi vrči enakega tipa (prim. G6 z Horvat 1989, t. 1–5, cijsko žgano skledo, ki ima na robu ustja presegajoč ročaj t. 6: 435), nato pa naselbine Col 1 pri Podgračenem (Horvat (E2; G13), saj so takšne sklede poznane predvsem iz lasinj-2005, sl. 11: 23), Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu (Pavlin 2006, skih najdišč. Primerjave so na primer iz Zgornjega Radvanja najdba št. 24) in Čatež-Sredno polje (lasinjska jama PO 004: (Kramberger 2014a, t. 8: 126), Popave 1 pri Lipovcih (Šavel, Tiefengraber 2006, najdbi št. 5 in 6). Na Gorenjskem so bile Karo 2012, 311, G733), Turnišča (Tomaž 2012, 189, G340, primerljive posode odkrite na Drulovki pri Kranju (Guštin, G341), Ptujskega gradu (Korošec 1965, t. 14: 1) in Ajdovske Tomaž, Kavur 2005, najdbe št. 29–41). V Podravju so po-jame (Korošec, Uršič 1965, t. 5: 1). Na Madžarskem so ana- znane na primer iz naselja v Zgornjem Radvanju (prim. G6 logije za sklede z uvihanim robom ustja s presegajočim ro- s Kramberger 2014b, 165–170, sl. 120, 121, t. 68: 738, t. 177: čajem na primer na lasinjskih najdiščih Szakaly (Kalicz 1991, 1676, t. 62: 690, t. 91: 939. t. 99: 1039, t. 137: 1372, t. 143: sl. 6: 12) in Gellénháza Városrét (Hováth, Simon 2003, sl. 24: 1414, t. 153: 1494, t. 178: 1684; glej tudi Kramberger 2014a, 6, sl. 25: 2). Podobne posode so značilne tudi za lasinjska t. 8: 136) in iz Hoč – Orglarske delavnice (prim. G6 s Kram-najdišča na severnem Hrvaškem, kar dokazujejo na primer berger 2014a, t. 12: 182), v Dravinjskih goricah pa iz Brezja primerki iz Dubranca (Balen 1997–1998, t. 5: 4) in Beketinca pod Brinjevo goro (prim. G6 s Kramberger 2018, t. 2: 3). (Homen 1980, t. 18: 2). Omeniti je potrebno tudi našemu vrču sorodne posode z Vrči (sl. 35: V1) najdišč Šafarsko (prim. G6 s Šavel 1994, sl. 11: 13), Popava 1 pri Lipovcih (prim. G6 s Šavel, Karo 2012, G362) in Kali- Naslednja zgodnjeeneolitska keramična oblika iz Malečni- novnjek pri Turnišču (prim. G6 s Kerman 2013, G248), ki so ka so vrči. Gre za manjše posode s konkavnim spodnjim obravnavane kot skodele. delom, nizkim, rahlo zaobljenim ramenom in dolgim, rahlo usločenim vratom, ki so bile izdelane iz zelo finozrnate gli- Najdišča s primerljivimi vrči so opredeljena v lasinjsko kultu- nene zmesi in imajo povsem gladko, ravno površino (V1). ro, z izjemo Ajdovske jame, Graca pri Selih pri Zajčjem vrhu Na najdišču so bili odkriti trije kosi, dva v jami 20 (G4, G6). in Cola 1 pri Podgračenem, ki jih nekateri obravnavajo tudi Na ramenu so bili okrašeni s snopi navpičnih vrezov, ena kot poznoneolitska najdišča (npr. Horvat 2005, 153; Horvat posoda je bila žgana nepopolno oksidacijsko (G4), dve ne-2009; Pavlin 2006, 213–214; za kulturno opredelitev poko- popolno oksidacijsko, redukcijsko v končni fazi (G6, G10). pov v Ajdovski jami glej tudi Velušček 2017, 18–21; prim. s Kramberger 2018, 87–97). Na enak način izdelane podobno oblikovane in okraše- ne vrče poznamo zlasti iz različnih najdišč v Podravju, na 38 Malečnik, AAS 89, 2021 Lonci (sl. 35: L1) Kamene najdbe Tretji keramični tip iz zgodnjega eneolitika v Malečniku so Med kamnitimi najdbami v zgodnjo bakreno dobo zane-lonci (L1). Odkriti so bili štiri fragmenti z ramenom in pre- sljivo spadata fragment brusnega kamna iz svetlo sivega hodom v spodnji del lonca (G3, G11, G14, G19) ter dva do rdečega kamna (G9) in odbitek (G8) iz jame 20. Brusni odlomka ustij z delom zgornjega dela posode (G2, G18). kamen je domnevno služil kot orodje pri izdelavi glajenih Osnovne značilnosti izdelave loncev so finozrnate (G2, kamnitih sekir, odbitek pa predstavlja ostanek pri izdelavi G19) ali drobnozrnate (G3, G11, G14, G18) glinene zmesi in orodij, ki v Malečniku niso bila odkrita. nepopolno oksidacijsko žganje. Vsi odlomki so neokrašeni. Makroskopska petrografska preiskava je pokazala, da je bil Čeprav so lonci iz Malečnika precej fragmentirani, lahko ugo- odbitek izdelan iz neprosojne silikatne kamnine, imenovane tovimo, da po oblikovnih značilnostih ne odstopajo od loncev jaspis. Prodnike te kamnine je v vzhodni Sloveniji najti v t. i. z bližnjih lasinjskih najdišč. Kronološko relevantne tipološke pliokvartarnem produ, posamezne prodnike pa morda tudi značilnosti so konkavni spodnji deli (G3, G11, G14, G19), za-v Dravi (Rižnar 2018, 8). obljena (G11, G14, G19) ali ravna (G3) ramena, ostri prehodi Med izkopavanji leta 2005 sta bili v Malečniku odkriti tudi iz spodnjih v zgornje dele posod (G3, G11, G14, G19), rahlo dve kamniti sekiri. Ena sekira je bila odkrita v novoveški jami izvihani vratovi in oglata ustja (G2, G18). Lonce s tako obli-SE 244/SE 245, v sektorju 2, kvadrantu 77 (G453). Na drugo kovanimi spodnjimi deli, najširšimi obodi in rameni srečamo so naleteli približno 20 m stran, v rumenkasti plasti SE 351 na primer na bližnjih lasinjskih najdiščih, kot so Bukovnica na pod ornico, v sektorju 3, kvadrantu 126 (G454). Kamnito južnih obronkih Goričkega (Šavel 1992, t. 15: 1) ter Zgornje sekiro iz jame SE 245/SE 246, velikosti 8 × 5,2 cm, lahko Radvanje (Kramberger 2014a, t. 122: 122, t. 8: 131, 152, t. 10: opredelimo kot krajšo, oglato sekiro, rahlo trapezaste obli-164), Hoče – Orglarska delavnica (Kramberger 2014a, t. 11: ke, tipa E2 po M. Lubšini Tušek (Lubšina Tušek 1993, 45–46). 176, 177, 179, t. 12: 187–188) in Hardek (Žižek 2006, najdbi Druga sekira je enako oblikovana, a precej manjša, velikosti št. 23 in 24) v Podravju. Na teh najdiščih imajo lonci tudi ena-le 4,2 × 1,2 cm. ko oblikovana ustja (G2, G18; glej npr. Bukovnica: Šavel 1992, t. 15: 1; Hoče – Orglarska delavnica: Kramberger 2014a, t. 11: V severovzhodni Sloveniji so podobno oblikovane sekire ra-176, 179; Hardek: Žižek 2006, najdbi št. 23 in 24). hlo trapezaste oblike poznane iz številnih lokacij, pri čemer Zajemalke (sl. 35: Z1) gre večinoma za slučajne najdbe. M. Lubšina Tušek jih na osnovi primerjav z različnih arheoloških najdišč v jugovzho- Zajemalke s predrtim nastavkom za držaj predstavljajo za- dni in v srednji Evropi datira v širok razpon od zgodnjega dnjo tipološko opredeljivo keramično obliko iz zgodnjega neolitika do poznega eneolitika (Lubšina Tušek 1993, 46). Iz eneolitika v Malečniku (Z1; G12, G21, G467). Prvi kos, od tega izhaja, da sta omenjeni sekiri po vsej verjetnosti pove-katerega sta ohranjena le del recipienta in prehod v na- zani z eneolitsko poselitvijo v Malečniku, vendar podrobnej- stavek za držaj, je bil odkrit v eni od plasti v sondi 3 (G12), ša datacija znotraj eneolitskih horizontov ni mogoča. drugi podoben kos v jami 51 v sondi 7 (G21), tretji kos s Makroskopska petrografska analiza je pokazala, da je bila povsem ohranjenim nastavkom za držaj pa v plasti SE 002 manjša kamnita sekira iz plasti SE 351 verjetno izdelana iz v sektorju 2 (G467). skrilavega muljevca, ki je zelo pogost med klastiti zgornjega Zajemalke s predrtim nastavkom za držaj spadajo med karbona. Ti izdanjajo v osrednji Sloveniji in v Karavankah, značilne najdbe prve in druge polovice 5. tisočletja pr. n. št. kot prodniki so precej pogosti v Savi, na manjših površinah na širokem območju srednje Evrope, med vzhodnimi Alpa-pa izdanjajo tudi na Paškem Kozjaku in približno 5 km zaho- mi, zahodnim delom Karpatskega bazena, do Bavarske in dno od Žič (Rižnar 2018, 9), torej na območju, ki se nahaja severne Hrvaške, pri čemer sodijo zajemalke iz Malečnika okoli 35 km od Malečnika (zračne linije). med manjše tovrstne primerke v svojem času in prostoru Povzetek (prim. npr. s Korošec 1975, 174, t. 3: 4–7; Pahič 1983, t. 14: 5, 6, 10, t. 15: 1, 4, 6, 7, 9; glej tudi Velušček 2017, 42–54; Zgodnjeeneolitsko gradivo iz Malečnika se omejuje na Kramberger 2018, 85). Pri nas so takšne zajemalke poime-fragmentirano lončenino in najmanj na dve kamniti orod- novane tudi kot zajemalke s tulastim ročajem (Pavlin, Dular ji. Predstavljeno je bilo, da so nekatere keramične oblike, 2007, 76), zajemalke s predrtim držajem (Tomaž 2012, 33, kot so zajemalke in sklede z visečimi jezičastimi aplikami 35; Šavel, Sankovič 2011, 36; Šavel, Karo 2012, 38–40) ali nadregionalnega tipa, saj jih srečamo na sočasnih najdi-zajemalke s predrtim tulastim nastavkom za ročaj (Pleste- ščih na širokem prostoru od Bavarske do zahodne Panonije njak 2010, 36). in celo do centralnega Balkana. Najbolje ohranjeni najdbi Malečnik, AAS 89, 2021 39 – keramičnemu vrču, ki je na ramenih okrašen s snopi vre- je bila vkopana jama 19 (G40),26 tretji v jami 19 ali v srednje- zov (G6), pa najdemo najustreznejše analogije predvsem na eneolitski plasti (G41),27 četrti pa v eni od plasti pod novo-jamskem grobišču v Ajdovski jami in na sočasnih naseljih v veško cesto v »sondi 2 – nadaljevanje« (G42).28 Podravju (Zgornje Radvanje, Hoče – Orglarska delavnica), v Dravinjskih goricah (Brezje pod Brinjevo goro), v jugovzho- dni Sloveniji (Col 1 pri Podgračenem, Grac pri Selih pri Zaj- čjem vrhu) in na Gorenjskem (Drulovka pri Kranju). Radiokarbonski dataciji datirata najzgodnejše sledove po- selitve v Malečniku na začetek lasinjske kulture, natančne- je v 44. oziroma prvo polovico 43. stoletja pr. n. št. (68,2% verjetnost). Sočasne datacije so poznane tako z najdišč v Podravju in Posavju, na katerih so bili odkriti enako obliko- vani in okrašeni vrči (Zgornje Radvanje, Ajdovska jama), kot tudi z nekaterih najdišč lasinjske kulture v Prekmurju, kjer so vrči praviloma drugače okrašeni (npr. Turnišče, Popava 1 pri Lipovcih) (prim. s Kramberger 2014a, 259–260, sl. 36). 4.2 Srednji eneolitik Naselbinska jama in plasti V obdobje srednjega eneolitika spada ena sama jama. Gre za jamo 19 v sondi 3 z izjemnimi najdbami, ki so bile ob- javljene že leta 2006 (G25–G39; Strmčnik Gulič 2006, 196- 200, najdbe št. 1-15). Jama je bila ovalnega tlorisa in hru- škastega preseka ter v zgornjem delu prekrita z intenzivno 36 Pogled z jugozahoda na jamo 19 med izkopavanjem. plastjo ožgane ilovice. Najdbe so se nahajale v poglobitvi na dnu jame, ki je bila globine 0,5 m, celotna globina jame 19 pa je znašala 1,25 m (sl. 34: jama 19; sl. 36). Osnovna ugotovitev je, da je bila jama 19 vkopana iz nivoja plasti SE 02-018, ki jo razlagamo kot kulturno plast (»poko- pana tla«) iz srednjega eneolitika, v kar tri spodaj ležeče pla- sti, pod katerimi so se nahajale jame lasinjske kulture ( jame 20–22). To pomeni, da je bil med prvo in drugo poselitvijo 26 Na identifikacijskem listku je bila namreč lokacija najdbe označena v Malečniku zagotovo dolg premor. Od zgoraj navzdol si te kot »sonda 3, temno rjava peščena plast«, kar odgovarja opisu plasti SE 02-018 na terenski risbi in ustreza tudi starosti plasti glede na ugo-plasti sledijo v naslednjem vrstnem redu: najvišja plast je bila tovljeno stratigrafsko zaporedje. Datum odkritja naj bi bil 20. 4. 2002. arheološko sterilna rumenkasta ilovica SE 02-019, tej plasti 27 Lokacija najdbe je na identifikacijskem listku opredeljena kot »jama je sledila lapornata plast SE 02-020 in slednji zgodnjeeneo-pod laporjem – najstarejša«. Glede na datum izkopavanja (15. 4. 2002) litska kulturna plast SE 02-021 (sl. 19, 20, 36). in opis bi moralo iti za eno od zgodnjeeneolitskih jam na tem mestu (20–22), kar pa je malo verjetno, saj je odlomek srednjeeneolitski. Poleg najdb iz jame 19 spada v obdobje srednjega eneo- Tako se zdita verjetnejši dve možnosti: prva, da najdba izvira iz plasti litika iz Malečnika po vsej verjetnosti še nekaj drugih kera-SE 02-018, iz katere je bila vkopana jama 19, pri čemer je prišlo do mičnih odlomkov, ki pa so brez točnih najdiščnih podatkov. mešanja ob čiščenju preseka, in druga, da izvira najdba iz jame 19, ki Eden teh je bil odkrit v sondi 3 (G24),25 drugi glede na opis je presekala zgodnjeeneolitske plasti. v eni od plasti v sondi 3, morda v SE 02-018, iz nivoja katere 28 Lokacija najdbe je na identifikacijskem listku označena kot »sonda 2, temno siva pod kamnitim tlakom«. Glede na datum odkritja gre za sondo 2N. S kamnitim tlakom so označevali novoveško cesto, pod njo pa se je nahajala plast, ki smo jo označili kot SE 02-006. Barva 25 Keramični odlomek G24 je bil skupaj z zgodnjeeneolitskim odlom- plasti na identifikacijskem listku se ne ujema s tisto, ki so jo določili na kom G23 v vrečki z opisom lokacije »sonda 3, poglobitev proti vzho-risbi preseka. Temno sive barve je bilo eno od zasutij jarka novove- du« in datumom odkritja 31. 5. 2002. ške ceste, zato je možno, da najdba izvira od tam. 40 Malečnik, AAS 89, 2021 Najdbe Nemški vasi (Korošec 1953, Korošec 1975, 170; Horvat 1986, 77; glej tudi Velušček 2004, 243–245, sl. 5.3.11) in iz Spahe V jami 19 je bilo kar sedem celih/skoraj celih posod (G26; na Kočevskem (Velušček 2011, 222–223). G29–G34). Poleg njih so bili v jami odkriti tudi dva okrašena vijčka (G36, G37), noga manjše posode na nogi (G25), spo- V nadaljevanju predstavljamo podrobnejšo opredelitev sre- dnji del lonca z barbotinom (G35), fragment ostenja manjše dnjeeneolitskega gradiva iz Malečnika. Pri vrednotenju in pri posode okrašene z vrezi (G28), odlomek ustja manjše po-natančnejši kronološki opredelitvi smo se naslonili na najdi- sode (G27) ter dve fragmentirani hrambeni posodi (G38, šča na Slovenskem in na zadnje študije s sosedne avstrijske G39). Te najdbe so bile leta 2006 kronološko opredeljene Štajerske (Tiefegraber 2018) in zahodne Madžarske (Horv horizont keramike z brazdastim vrezom oziroma kultu- váth, Simon 2003; Kalicz, Horváth 2010; Ilon 2011). ro Retz–Gajary (Strmčnik Gulič 2006, 196–200, najdbe št. Način izdelave keramike 1–15). Nekatere posode iz jame 19 imajo lisasto površino, temno Horizont keramike z brazdastim vrezom je precej širok fe- sivih, rjavih, rdečerjavih in/ali rdečih barvnih odtenkov. Sle- nomen, ki obsega najdišča s prostora od Avstrije (skupini dnje so bile po vsej verjetnosti žgane nepopolno oksidacij-Mondsee ali Altheim-Mondsee in Retz) in Slovaške (tip Ga- sko, del posod pa je bil kot kaže žgan redukcijsko, saj imajo jary-Bajč), preko Slovenije, Madžarske in Hrvaške, pa vse do površino in prelom enotne temno sive ali temno sivo rjave Romunije (glej npr. Dimitrijević 1979, 343–365; Kalicz 1991, barve. Na takšen način so bili verjetno žgani velika posoda 362–375; Velušček 2004; Guštin et al. 2017, 63). Tem najdi-na nogi (G26), skodelice (G29, G30, morda tudi G27, G28) ščem so skupne podobne oblike posod in motivika okrasa, in vrč (G31), nepopolno oksidacijsko pa so bili žgani lonci narejenega z vrezovanjem (tudi t. i. brazdastega vreza), vti- (G32–G35), obe hrambeni posodi (G38, G39), vijčka (G36, skovanjem ter inkrustriranjem in podoben način izdelave. G37) in manjša posoda na nogi (G25). Na eni od posod je Malečniku najbližji najdišči, ki sta opredeljeni v horizont ke- barbotin (G35). Druge posode imajo gladko, ravno površi- ramike z brazdastim vrezom, sta Pavlovski vrh pri Ormožu no, nekatere deloma tudi svetlikajočo se, kar bi lahko po- (Tomanič Jevremov 1973) in Slivnica 1 pri Mariboru (Strmčnik menilo, da je bila pred žganjem spolirana (G26, G29, G30). Gulič 2003b, 237–238; za opredelitev obeh najdišč glej tudi Redukcijsko žganje, barbotin in poliranje spadajo med Velušček 2004, 260). V Pomurju sodi v taisti horizont izje-osnovne značilnosti izdelave keramike na najdiščih iz 4. mno plano grobišče južno od Murske Sobote, Pod Kotom tisočletja pr. n. št. na Slovenskem (glej npr. Velušček 2004, - jug pri Krogu, kjer je bilo odkritih 179 grobov v keramičnih 218–230). žarah (Šavel 2004; Šavel 2009). Naselbinske ostaline iz tega časa so bile na primer v Pomurju odkrite še v Novi tabli pri Okras Murski Soboti (Šavel, Guštin 2006, 208–209; Guštin, Tiefen- Skodelici s presegajočim ročajem (G29, G30), en od vrčev graber, Pavlovič 2017, 62–65) in na Turnišču (Tomaž 2012, (G34), oba vijčka (G36, G37) in en fragment ostenja posode 37–46), nekaj najdb je tudi z najdišč Bukovnica (Šavel 1994, (G28) iz jame 19 v Malečniku so okrašeni. Način okraševanja 46–47, pril. 23: 1–2; Šavel 1995, 7–19, t. 2) in Šafarska (Šavel keramike se omejuje na vrezovanje (npr. G28, G36), vtisko-1980, t. 11: 8; Šavel 1984, t. 8: 7; glej tudi Šavel, Guštin 2006). vanje (npr. G34, G37) in verjetno inkrustacijo (G29), kar je Najdišča, opredeljena v horizont keramike z brazdastim splošno značilno za lončenino iz 4. tisočletja pr. n. št. na Lju-vrezom, so zastopana tudi v osrednji in jugovzhodni Slo- bljanskem barju (Velušček 2004, 206–211, 218–230, 260–261, veniji. Na Ljubljanskem barju je najbolj znano kolišče Ho- t. 5.3.1; Velušček, Čufar 2008, 40; Velušček et al. 2018, 38). čevarica, ki je služilo za opredelitev horizonta keramike z Na enak način je okrašena tudi lončenina na žarnem grobi-brazdastim vrezom v Sloveniji (Velušček 2004). Hočevarica šču Pod Kotom - jug pri Krogu (Šavel 2009, 104–108). je nekaj časa veljala za edino najdišče kulture z brazdastim Motivika je precej raznolika. Eden od vijčkov (G36) je okra-vrezom na Ljubljanskem barju, nato pa so bila objavljena še šen na način vrezovanja, s potegi paličici podobnega orodja kolišča Gornje mostišče in Strojanova voda (Velušček, Čufar po površini predmeta; drugi vijček (G37) in eden od loncev 2008, sl. 6: 2; Velušček et al. 2018) ter Črnelnik (Velušček et (G33) z vtiskovanjem paličice ali prsta. Eden od vijčkov ima al. 2018). Okvirno so v ta čas datirana na primer tudi tretja na najširšem obodu globoke jamice (G37), drugi je okrašen naselbinska faza na Gradcu pri Mirni na Dolenjskem (Dular z vrezi tako (G36), da so le-ti pravokotni na luknjo za pritr-2001, 101), 8. in 9. faza Moverne vasi v Beli Krajini (Budja ditev na leseno palico. 1992, sl. 4: faza 8; glej Velušček 2004, 250–251; glej tudi To- maž 1999) ter nekaj eneolitskih najdb iz Ajdovske jame pri Malečnik, AAS 89, 2021 41 Okras na enoročajnemu vrču iz Malečnika je narejen z na- (G30), druga z vtisi, brazdastim vrezom in z izpraskano vadnim vrezom in z vtiskovanjem manjših jamic (G34). Po- površino, kar je služilo kot podlaga za inkrustacijo, ki se ni soda je na vratu okrašena z vodoravnimi vrezi, pod njimi z ohranila (G29). Površina te skodelice je bila izpraskana na vtisnjenimi jamicami, na trebuhu pa sta poševna trakova in štirih mestih: v spodnjem delu posode v obliki treh krogov navpični trak, sestavljeni iz nizov vtisnjenih jamic, vrezanih in na ročaju tik nad ustjem posode v obliki polkroga. Okoli črt in šrafiranih vrezanih trikotnikov. S podobnim okrasom je izpraskane površine pa so na vseh mestih vtisnjene jami-bila okrašena žara v grobu 109 na najdišču Pod kotom - jug ce. Povsem ustrezne primerjave za omenjena motiva ni bilo pri Krogu (Šavel 2009, G120). Irena Šavel jo primerja prav z najti, vendar je znano, da sodi zvezda med simbolna obe-enoročajnim vrčem iz Malečnika in domneva, da je želel lon- ležja v horizontu keramike z brazdastim vrezom (Dimitrijevič čar upodobiti zgornji del bogato okrašenega oblačila z vra- 1979, 354; Šavel 2009, 109), zato bi lahko šlo za motiva, ki tnim izrezom v obliki črke V (Šavel 2009, 109). S podobnim ponazarjata skupino zvezd (G29) oziroma zvezdo repatico motivom je okrašen vrč z najdišča Zalaegerszeg-Andráshi- (G30). da–Gébárter See na zahodnem Madžarskem, ki je datiran v V srednji eneolitik spadajo tudi odlomek posode z dvema srednji eneolitik (Horváth, Simon 2003, 129, sl. 29: 2). okroglima nalepkama tik pod najširšim obodom (G24), od- Posebej bogato sta okrašeni obe skodelici iz jame 19. Ena lomek ostenja posode, okrašene z vrezi in vtisnjenimi jami-od njiju je bila okrašena z navadnim vrezom in vtiskovanjem cami (G42), in verjetno odlomek ostenja posode z dvema Skledi na nogi Skodelici En1 G26 En Sk1 G29 G30 G25 Vrči G34 V1 G31 G32 Lonca L2 G33 L G35 Vijčka Hrambeni posodi Ostalo Vi1 G36 Pi G39 G40 G38 G24 G37 37 Tipološka tabela keramike iz srednjega eneolitika (faza Protoboleraz). Merilo 1 : 8. 42 Malečnik, AAS 89, 2021 razčlenjenima plastičnima rebroma (G41). Pripisujemo jih poselitve (plasti SE 6) (Tiefegraber 2018, 70–74, 97). V krono-srednjemu eneolitiku zaradi okrasa, saj imajo primerjave na loškem smislu ta horizont sledi trem poselitvenim horizontom najdiščih iz sredine 4. tisočletja pr. n. št. Posode z dvema lengyelskega kulturnega kompleksa in dvema lasinjske kulture okroglima nalepkama tik pod najširšim obodom so pozna- (Tiefegraber 2018, 120–161). Na podobnost med skledama iz ne z najdišč Hočevarica (prim. G24 z Velušček 2004, t. 4.1.3: Malečnika in skledami iz najdišča Wildon – Schlossberg je opo-2–4) in Črnelnik (Velušček 2018, t. 4: 4). Na najdiščih na Slo- zoril že avtor objave najdišča, G. Tiefengraber (Tiefengraber venskem, ki so pripisana horizontu keramike z brazdastim 2018, 167). vrezom, najdemo analogije tudi za odlomek ostenja z vre- I. Šavel ugotavlja, da naj bi na grobišču Pod Kotom – jug pri zi in vtisnjenimi jamicami (G42), na primer na Pavlovskem Krogu, na katerem so bile odkrite našim primerljive skodelice, vrhu pri Ormožu (Velušček 2004, sl. 5.3.18: 9; Tomanič Je-pokopavali ves čas trajanja kulture keramike z brazdastim vre- vremov 1973) in na Hočevarici (Velušček 2004, t. 4.1.1: 1). zom (Šavel 2009, 109–113, 160). V nasprotju s tem pa sta 6. Tudi dvojna razčlenjena rebra (G41) sodijo med značilne horizont poselitve na najdišču Wildon – Schlossberg in najdišča okrase na najdiščih iz 4. tisočletja pr. n. št. na Ljubljanskem s primerljivimi skodelicami na zahodnem Madžarskem ume-barju,29 čeprav so prisotni tudi na najdiščih v kasnejših ob- ščena v fazo Protoboleraz. Madžarski arheologi namreč raz- dobjih prazgodovine. ločujejo med najdišči iz prve polovice 4. tisočletja pr. n. št. dve Za datacijo so ključne tudi keramične oblike (sl. 37): skleda fazi, t. i. horizont keramike z brazdastim vrezom in t. i. fazo ali na nogi (En1), noga (En), skodelici (Sk1), vrča (V1), lonci (L), skupino Protoboleraz. Faza Protoboleraz je mlajša in naj bi sle-vijčka (Vi1) in hrambeni posodi (Pi). dila horizontu keramike z brazdastim vrezom (Kalicz, Horváth Skleda na nogi (sl. 37: En1) 2010, 416–428, sl. 11; Tiefengraber 2018, 167–168). Vrči (sl. 37: V1) Osnovne oblikovne značilnosti sklede na nogi iz jame 19 so kratki cilindrični vrat, zaobljeno rame in zaobljen trebuh. Pre- Za vrča iz jame 19 v Malečniku so značilni kroglast trup, izrazit hod v vrat posode je izrazit, prehod v spodnji del posode ne- prehod v kratki rahlo izvihan vrat in presegajoč trakast ročaj izrazit, medtem ko je noga votla, v obliki prisekanega stožca (sl. 35: V1; G31, G32), ena podobno oblikovana posoda pa je (sl. 37: En1; G26). Stožčaste oblike je tudi manjša noga iz te brez ročaja v ohranjenem delu (G34). Analogijo za tako obliko-jame brez pripadajočega recipienta (sl. 37: En; G25). vane vrče srečamo spet na grobišču Pod Kotom – jug pri Krogu Primerjavi ima na kolišču Črnelnik na Ljubljanskem barju (Velu- (Šavel 2009, G34, G169). Precej podobni posodi sta bili odkriti šček et al. 2018, t. 2: 5, 8). tudi na naselbini iz sredine 4. tisočletja pr. n. št., Szombathely – Oladi plató, Torony-Nagyrét (Ilon 2011, 80, sl. 33, t. 5: 17) in v Skodelici (sl. 37: Sk1) 14C datiranem 6. horizontu poselitve na Wildon – Schlossbergu Skodelici iz jame 19 sta plitvi, polkroglaste oblike, z zaobljenim (Tiefengraber 2018, 167, sl. 199: 18–22). dnom in presegajočim ročajem (sl. 37: Sk1; G29, G30). Obe Lonca sta oblikovno precej podobni eni od skodel iz grobišča Pod Kotom – jug pri krogu (Šavel 2009, G38). Na povezave s sko- Dve posodi iz jame 19 je mogoče opredeliti kot lonca. Ena delicama iz Malečnika je pri obravnavi gradiva s tega grobišča je s celotnim presekom (sl. 37: L2) in ena fragmentirana že opozorila Irena Šavel, ki je našla nadaljnje analogije za njih (sl. 37: L). na Bukovnici (glej. Šavel 1995, 7–19, t. 2) in na najdiščih na za- L2 (sl. 37: L2) hodnem Madžarskem kot so Eszteregnye-Bozók-földje (Straub Lonec tip L2 je bikonične oblike, s konveksnim trebuhom, 2006, t. 6: 1, t. 9: 4), Bak (Horváth 1990, t. 4: 3) in Zebegény-poudarjenimi rameni, rahlo izvihanim ustjem ter z razčle- -Kálváriadomb (Nováki et al. 1979, sl. 88: 6, 7, 9; Kalicz 1991, njenim držajem na najširšem obodu. Analogije mu najdemo sl. 11: 2). Enako oblikovane in podobno okrašene skodelice predvsem na koliščih iz sredine in prve polovice 4. tisočletja poznamo tudi iz sočasnih jam na najdišču Petrivente (Kalicz, pr. n. št. na Ljubljanskem barju, na primer na Črnelniku, Ma-Horváth 2010, sl. 4: 11a–1b, 12, 19). Na sosednjem avstrijskem harskem prekopu, v Blatni Brezovici, Notranjih Goricah in Štajerskem pa je bilo več podobno oblikovanih in z brazdastim na Hočevarici (prim. G33 z Velušček 2004, 195, 222–230, vrezom okrašenih skodel odkritih v plasti na večperiodnem sl. 42.7.: K3, sl. 5.2.1: 1, sl. 5.2.2: 7, sl. 5.2.3: 2, sl. 5.2.5: 10; najdišču Wildon – Schlossberg, kjer so bile odkrite arheološke Velušček et al. 2018, t. 3: 2; s Harej 1976, t. 1: 8, t. 2: 4, t. 3: plasti v skupni debelini okoli 3,4 m (Tiefegraber 2018, 66–118, 5; z Bregant 1974a, t. 8: 1, 6; z Bregant 1974b, t. 6: 6, 16). 160-169, sl. 199: 2, 4–8). Tam so se nahajale v šestem horizontu 29  Glej npr. Velušček 2004, 229–230. Malečnik, AAS 89, 2021 43 L (sl. 37: L) (v Protoboleraz fazo). Za najbolj primerljiva najdišča so se Fragmentiran lonec je ohranjen v spodnjem delu, do pre- izkazala grobišče Pod Kotom - jug pri Krogu, horizont 6 na hoda v zgornji del posode. Ta lonec se razlikuje od tipa L2 Wildon – Schlossbergu in Petrivente. Poleg keramičnih oblik po tem, da je imel v spodnjem delu barbotin, ki je prekrival ta najdišča združuje predvsem specifičen način okraševanja celotno površino zunanjega dela posode nad dnom (sl. 37: lončenine. To so ravnolinijski motivi, v nasprotju s šrafiraL; G35). nim krivolinijskim in spiralnim okrasom, ki jih poznamo pri nas na primer z najdišč kot so Moverna vas, 8. poselitvena Vijčka (sl. 37: Vi1) faza (Tomaž 1999, t. 41: 3), 3. horizont poselitve na Gradcu Okrašena vijčka iz jame 19 sta diskaste oblike (sl. 37: Vi1; pri Mirni (Dular et al. 1991, 84–90, t. 26: 10a, 10b; glej tudi G36, G37). Najustreznejše primerjave za vijček, okrašen z Dular 2001, 93–96),30 Gradišče nad Dešnom (Pavlin, Dular vrezi, so poznane na primer z grobišča Pod Kotom – jug pri 2007, t. 13: 5, 15, 16, 18, t. 14: 5, 7, itd.) in deloma Hočeva-Krogu. Zanimivo je, da se pojavljajo v bližini grobov kot n. rica (Velušček 2004, t. 4.1.1: 2) (prim. vse s Kalicz, Horváth pr. 43–44, 115–125 in 126–131 (Šavel 2009, G51, G143, G158). 2010, sl. 11: 8-21), na avstrijskem Koroškem pa predvsem iz Enake vijčke srečamo tudi na nekoliko bolj oddaljenih naj-kolišča na Hodiškem jezeru (Samonig 2003, t. 1: 6–8, t. 2: diščih. Omenimo lahko na primer vijčka z bakrenodobnega 15–19, t. 9: 93, t. 10: 107–108). Keramiko, okrašeno v tem najdišča Groβer Buchberg pri Allandu, jugovzhodno od Du-stilu, povezujejo s širjenjem metalurgije iz območja Alp na naja (Kerchler 1974, t. 3: 4). območje Panonske nižine in druga območja, kar bi lahko bil Hrambeni posodi (sl. 37: Pi) tudi razlog za razvoj značilnih pečatnikov tega časa (Kalicz, Horváth 2010, 407, 421–428). Imata zaobljen spodnji del (sl. 37: Pi; G38, G39), kar je splo- Za razumevanje okvirnega absolutnega časovnega okvirja šno značilno za hrambene posode iz srednjega eneolitika srednjeenolitske faze poselitve v Malečniku so posebnega ter tudi drugih prazgodovinskih obdobij. pomena zlasti povezave z Ljubljanskim barjem, saj so od Povzetek tam poleg 14C datacij na voljo tudi dendrokronološki podat- ki. Dendrokronološke in 14C AMS analize kažejo, da sodijo Keramične najdbe iz jame 19 v Malečniku imajo primerjave srednjeeneolitska najdišča, ki smo jih omenili v prvo polovi-na sočasnih najdiščih na Slovenskem, v Avstriji, na Madžar- co 5. tisočletja pr. n. št. Na začetek kulture keramike z braz- skem in Hrvaškem, iz srednjega eneolitika oziroma srednje dastim vrezom spada kolišče Černelnik, ki je verjetno iz 39., bakrene dobe. Na Slovenskem so najdišča s primerljivo ke-morda še iz 38. stoletja pr. n. št. (Velušček et al. 2018, 27–28, ramiko opredeljena kot enotni kronološki horizont keramike 38). Te datacije so blizu tistim iz Hodiškega jezera, kjer je z brazdastim vrezom (glej npr. Velušček 2004, 260, sl. 5.3.1), bilo doslej mogoče izdvojiti dve dendrokronološki dataciji medtem ko arheologi na Madžarskem in avstrijskem Šta-za kola z ohranjeno skorjo: 3947 in 3871 pr. n. št. (Cichocki jerskem ločijo dve fazi, t. i. horizont keramike z brazdastim 2003). Kolišče Hočevarica in kolišče Strojanova voda pa sta, vrezom in fazo, ki jo označujejo kot Protoboleraz, ki naj glede na 14C datacije in dendrokronološke analize kasnejši, bi sledila horizontu keramike z brazdastim vrezom (Kalicz iz obdobja med 38. in začetkom 36. stoletja pr. n. št. (Velu-1991). To kronološko razmerje naj bi se izkristaliziralo zlasti šček 2004, 263–280, 294; Velušček et al. 2018, 38). po obsežnejših arheoloških raziskavah na zahodnem Ma- Pomembni za razumevanje časovnega okvirja, v katerega džarskem. Ob tem je bila objavljena preliminarna študija, ki spada jama 19 v Malečniku, sta tudi 14C dataciji z grobišča se zdi relevantna tudi za datacijo gradiva iz jame 19 (Kalicz, Pod Kotom - jug pri Krogu, iz katerega je poznanih precej Horváth 2010, 416–428, sl. 11). celih posod, ki so dobro primerljive z obravnavanimi. N. Ka- Ne želimo se spuščati v morebitne povezave kulture Retz– licz in L. Horváth umeščata to grobišče v fazo Protoboleraz Gajary z Badensko kulturo in upravičenost predlagane ter- (Kalicz, Horváth 2010, 420–421, sl. 11: 4). 14C dataciji kažeta, minologije (horizont Protoboleraz), velja pa opozoriti, da na da so na grobišču pokopavali konec prve polovice in v sre-prostoru Slovenije, avstrijske Štajerske in Koroške ter zaho- dini 4. tisočletja pr. n. št. (Hüls 2009, 137–138). dne Madžarske dejansko obstajajo razlike v oblikovanju in Nazadnje naj omenimo še 14C datacije z najdišča Wildon – okraševanju lončenine med najdišči v prvi pol. 4. tisočletja Schlossberg na avstrijskem Štajerskem (Tiefengraber 2018, pr. n. št., ki bi glede na radiokarbonske datacije lahko bile 167–168). G. Tiefengraber ugotavlja, da bi bilo potrebno posledica različne starosti najdišč. Glede na študijo N. Kalicz-a in L. Horvátha lahko ugotovimo, da bi sodilo gradi- vo iz jame 19 v mlajšo fazo tega kronološkega horizonta 30 Pečatnike s tega najdišča umeščata N. Kalicz in L. Horváth v fazo Protoboleraz (Kalicz, Horváth 2010, 42, sl. 10: 15–17). 44 Malečnik, AAS 89, 2021 keramiki iz horizonta 6 v Wildonu kot tudi iz jame 19 v Ma- Posoda na nogi lečniku glede na podrobnejšo kronološko analizo N. Kalicza En G471 in L. Horvátha datirati na začetek faze Protoboleráz (Kalicz, Horváth 2010). 14C datacije iz Wildon – Schlossberga datiraj podobno keramiko, kot je bila odkrita v jami 19 v Malečniku, v časovni razpon med 3650 in 3515 cal BC (Tiefengraber Lonci 2018, 168–169, sl. 206–208). To pa je tudi najverjetnejši ča- L G429 G430 G472 sovni okvir, v katerega spada jama 19 in srednjeeneolitska faza poselitve v Malečniku. G459 G460 4.3 Pozni eneolitik ali prehod v zgodnjo bronasto dobo 38 Tipološka tabela keramike iz poznega eneolitika/začetka bronaste dobe. Merilo 1 : 8. Poleg najdb iz druge polovice 5. in iz sredine 4. tisočletja pr. n. št. so bili v Malečniku odkriti tudi nekoliko mlajši od- Primerjave za posodo z votlo masivno nogo iz SE 001, v lomki posod iz eneolitika. Navedene najdbe izhajajo iz pla- sektorju 3, kvadrantu 108 (sl. 38: En; prim. G471 s Šavel, sti SE 301, SE 351, SE 001 (raziskave leta 2005), v katerih se Sanković 2010, G10, G31) so tudi na najdiščih iz horizonta mešajo najdbe iz različnih obdobij. Pri opredelitvi starosti in Somogyvár – Vinkovci. Morda je šlo za tip sklede, kakršne kulturne pripadnosti te keramike smo se naslonili na bližnja so bile na notranji strani okrašene z vtisnjenimi jamicami in najdišča v Prekmurju in na Ljubljanskem barju. vrezi v tradiciji Vučedolske kulture (Kulcsár 2009, 308–316, sl. 59: 8, sl. 60: 4, t. 2: 3, t. 9: 12, t. 12: 10, t. 23: 11; glej tudi Najdbe Šavel, Sanković 2010, 45). Značilna so navzven upognjena in ob vrat prilepljena ustje Povzetek loncev (sl. 38: L). Loncu, ki ima navzven upognjeno/za- pognjeno in ob ostenje prilepljeno oglato ustje, najdemo Odlomki lončenine G429, G430, G459, G460 in G471 pri-primerjave na najdiščih skupine Somogyvár – Vinkovci. Po- padajo kulturi Vučedol ali kulturni skupini Somogyvár – Vin- dobno oblikovana ustja loncev srečamo na koliščih Ljubljan- kovci (Velušček, Čufar 2003, 129–130; Sankovič 2010; Šavel, skega barja kot so Partovski kanal I (prim. G429 z Harej 1974, Sankovič 2010, 55; Guštin, Zorko 2013, 32, 33, 39; Črešnar, t. 2: 8, t. 5: 3, Harej 1978, t. 7: 7; Harej 1980-1981, t. 20: 1–2, t. Teržan 2014, 661). Materialna kultura obeh kronoloških ho-26: 9, Harej 1987, t. 19: 9) in Založnica pri Krimu (prim. G429 rizontov si je precej podobna. Kultura Vučedol predstavlja z Velušček, Čufar 2003, t. 13: 1, t. 16: 10), v Prekmurju na ob-mlajšo bakreno dobo, horizont Somogyvár – Vinkovci, pa sežni naselbini Za Raščico – Pri Krogu (prim. G429 s Šavel, začetek zgodnje bronaste dobe (npr. Tiefengraber 2018, Sankovič 2010, G130, G676) ter med površinskimi najdbami 204–207). na najdišču Bratonci pri Beltincih (Guštin, Zorko 2013, t. 2: Okvirno lahko zgoraj predstavljene keramične odlomke torej 3, 6). Na teh najdiščih so prisotni tudi lonci, ki so tik pod datiramo v prvo polovico in/ali sredino 3. tisočletja pr. n. št. ustjem okrašeni z vtisnjenimi jamicami (prim. G430 z Harej 1974, t. 5: 81; prim. G472 z Harej 1981–1982, t. 25: 8; prim. G459–G460 z Velušček in Čufar 2003, t. 1: 7, t. 10: 8, t. 14: 459–460; prim. G430 z Velušček in Čufar 2003, t. 6: 8, t. 17: 1; Šavel 2005, t. 6: 6, t. 9: 1–3; Guštin, Zorko 2013, t. 2: 8-10; Šavel, Sanković 2010, G54, G66, G122, G127, G525–G539). Zelo podobna ustja loncev srečamo tudi v t. i. horizontih 8 in 10 na najdišču Wildoner Schlossberg (prim. npr. G459, G460 s Tiefengraber 2018, sl. 215: 27; in G429 s Tiefengra- ber 2018, sl. 246: 1–2), pri čemer je horizont 8 opredeljen v Vučedolsko kulturo in datiran v prvo polovico 3. tisočletja pr. n. št. (Tiefengraber 2018, 187–190, sl. 225–228), horizont 10 pa v sledeči kulturni horizont Somogyvár – Vinkovci (Tiefen- graber 2018, 202–207). Malečnik, AAS 89, 2021 45 4.4 Srednja bronasta doba srednjebronastodobno jamo (G135–G138)32; v sosednji sondi 4 prav tako (G139–G144). 33 Naselbinske jame in kulturne plasti Zadnja najdba iz srednje bronaste dobe je lonec, okrašen Območje najdišča je bilo ponovno obljudeno v srednji bro- z valovitim razčlenjenim plastičnim rebrom (G134). Gre za nasti dobi (sl. 39). V ta čas spadajo naselbinske jame, t. i. osamljeno bronastodobno najdbo v sondi 1. Lonec se je na- »polkulturna« plast (SE 02-006) in del najdb iz vrhnjih plasti hajal tik nad plastjo (SE 02-006), južno od polkrožnega (ali v ravninskem delu najdišča iz izkopavanj leta 2005 (SE 123: krožnega?) jarka ( jama 13), pri čemer je bilo videti, da le-ta G377–G381; SE 301: G431–G432; SE 003: G462). obkroža lonec, zato bi lahko šlo za ostanke uničene gomile. Najpomembnejša jama iz srednje bronaste dobe je jama 42 Najdbe (SE 02-522) v sondi 5, ki je bila v raziskanem delu (deloma se je širila izven območja raziskav) velikosti 5,55 × 2,05 m in Najdbe iz srednje bronaste dobe iz Malečnika predstavljajo globoka do 0,45 m (G43–G133). 31 V jami so bile ilovnate kamnita orodja (G123–G131) in odlomki keramičnih posod plasti s kulturnimi ostalinami, med njimi pa so se pojavlja- (G43–G122, G134–G145, G148, G150–G151, G377–G381, le leče laporja, kar verjetno kaže na delno zapolnjevanje G431–G432, G462). Kamnita orodja so bila preiskana z vi-jame po naravni poti. Poleg lončenine (G43–G122) so bili v dika sledov uporabe in z vidika izbora surovin njihovega tej jami odkriti tudi kosi žrmelj (G125, G128–G131), terilna izvora.34 kamna (G123, G124) in dva tolkača (G126, G127). Najdbe Keramične najdbe so bile zgoščene v ilovici 20 do 30 cm od vrha jame. Na Najprej predstavljamo keramične najdbe in kronološko tem nivoju je bil odkrit tudi skoraj v celoti ohranjen lonec, opredelitev srednjebronastodobne poselitve. Pri datiranju zapolnjen z zemljo, v kateri so se našli zogleneli rastlinski so nam bile v pomoč naslednje okoliščine: prvič, da je bilo ostanki (G87), ki smo jih dali datirati po metodi radioaktiv-večina srednjebronastodobnega gradiva v Malečniku od- nega ogljika 14C (sl. 53, 54, 56: LTL18297A, 3297±45 BP, 1686 kritega v eni sami jami (jami 42); drugič, da je najdb iz te in 459 pr. n. št. s 95,4% verjetnostjo). jame relativno veliko (G43–G122); tretjič, da so sorazmer- Druga večja jama z najdbami iz srednje bronaste dobe je no dobro ohranjene; in četrtič, da imamo na voljo 14C AMS bila jama SE 1000/1001, v sektorju 1 (velikost 7,27 × 4,5 m, datiran vzorec, pri čemer so bili datirani zogleneli rastlinski globina 0,3 m). Čeprav je bila podobne velikosti kot jama ostanki iz tipološko značilnega lonca iz te jame (G87). 42, je bilo v njej precej manj najdb (skupaj 30 keramičnih Način izdelave keramike odlomkov), a sta med njimi dva sorazmerno dobro ohranjena lonca (G150, G151). Srednjebronastodobna keramika iz Malečnika je bila najpo- gosteje izdelana iz zelo finozrnate in finozrnate lončarske V srednjo bronasto dobo uvrščamo na podlagi najdb gline. Del posod ima površino enotne sive ali temno sive še manjšo jamo SE 2067/SE 2068 (skupaj 7 odlomkov; barve, drugi del lisasto površino, različnih sivih, rjavih ali G148) v sektorju 2 (glej sl. 33). Preostale najdbe iz sre-rdečerjavih barvnih odtenkov. Pri tem je opaziti, da gre pri dnje bronaste dobe iz Malečnika pa izvirajo iz plasti. V redukcijsko žgani keramiki in nepopolno oksidacijsko žgani sondi 5 so bili verjetno odlomki lončenine iz srednje bro-keramiki, redukcijsko v končni fazi večinoma za sklede in naste dobe odkriti v »polkulturni« plasti (SE 02-006) nad 32 Na identifikacijskem listku teh najdb je oznaka »sonda 5, plast pod cesto nad laporjem«. Najdbe so bile odkrite 3. 5. 2002, ko so odstranili novoveško cesto in plast pod njo. Pod to plastjo se je pokazala jama iz srednje bronaste dobe (SE 02-522/523 – jama 42), ki je bila v vrhnjem delu zapolnjena s plastjo laporja. Glede na opis gre torej najverjetneje za plast med novoveško cesto in jamo 42, ki smo ji dali oznako SE 02-006. 33 Na identifikacijskem listku je bila namreč lokacija najdb G139–G144 31 Pri najdbah G46, G53, G54, G93, G99, G101, G114, G118, G132, označena kot »sonda 4, rdečerjava plast, 20–40 cm pod cesto«. Gle- G133 je bila na identifikacijskem listku kot oznaka odkritja navedena de na severni in vzhodni presek sonde se je na tej globini nahajala le siva mastna, najnižja kulturna plast v sondi 5. Da gre za najdbe iz plast SE 02-006. En odlomek iz te plasti je latenski (G200), dva pa sta jame 42, sklepamo glede na potek izkopavanja. Najdbe so bile na-iz zgodnjega srednjega veka (G295–G296). Zgodnjesrednjeveška mreč odkrite med 9. in 10. 5. 2002, ko so v sondi 5 izkopavali spodnji kulturna plast in plast iz mlajše železne dobe sta se nahajali višje, kar del jame 42 (SE 02-522/523) in sivo plast iz zgodnjega eneolitika pomeni, da je prišlo verjetno do mešanja najdb. (SE 02-021), v katero je bila srednjebronastodobna jama vkopana. 34 Avtor preiskave kamenin je G.E., Igor Rižnar s.p. 46 Malečnik, AAS 89, 2021 Sonda 5 Sonda 2N Sonda 2 Sonda 4 Sonda 6 42 Sonda 3 13 Sonda 1 SE 1000 sek. 1 raziskano območje srednja bronasta doba uničeno 13 jama 5m sek. 2 39 Tloris dela najdišča iz srednje bronaste dobe. Merilo 1 : 300. skodele (npr. G50, G53, G58, G61, G67–G69, G75, G76) in Podsmreko pri Višnji gori (Murgelj 2013, 20). Ugotovimo pri nepopolno oksidacijsko žgani keramiki za lonce (G86, lahko, da ima tamkajšnja keramika podobne značilnosti kot G88–G94). Opazno je tudi, da so lončarji pogosto posvetili lončenina iz Malečnika, z izjemo, da v Podsmreki naj ne bi več pozornosti pri obdelavi notranje površine posod. Povr-bilo posod, izdelanih iz zelo finozrnatih lončarskih glin, ki v šina številnih posod z dobro ohranjeno površino je namreč Malečniku prevladujejo.35 na notranji strani povsem gladka, zunanja pa nekoliko hra- pava (npr. G43, G48, G52, G53, G88). Prevladujejo poso- de z mat površino, le pri redkih kosih keramike je površina mestoma svetlikajoča se, kar kaže na možnost, da je bila spolirana (G61, G75, G76). 35 Slednje je lahko tudi posledica odstopanja v metodološkem postop- ku, kajti tudi na fotografijah je keramika iz Podsmreke videti podobna Edina večja študija načina izdelave keramike iz srednje malečniški. V našem primeru zelo finozrnata lončarska glina pomeni bronaste dobe na Slovenskem je bila doslej objavljena za lončarsko glino brez primesi in lončarsko glino s posameznimi delci (keramike, kremena), manjšimi od 0,5 mm. Malečnik, AAS 89, 2021 47 Okras Sklede smo razdelili na dva tipa (E1 in E2). Srednjebronastodobna lončenina iz Malečnika je bila redko E1 (sl. 40: E1) okrašena. Najpogostejše so plastične nalepke in izbokline Za sklede tipa E1 je značilno odebeljeno in ravno odreza-ter plastična rebra. Manj keramike je bilo okrašene z vrezo- no ustje, ki tekoče prehaja v zaobljen trup (sl. 40: E1; G43– vanjem in vtiskovanjem. Okras se pojavlja tako v zgornjem G49). Tako oblikovane posode srečamo v različnih arheolo- (npr. G81, G83, G96) kot tudi v spodnjem delu posod (G82, ških obdobjih, značilne so tudi za srednjo bronasto dobo, G150). Sklede in skodele so večinoma okrašene s plastični-in sicer tako za zgodnjo srednjo bronasto dobo (Bd B1), kot mi nalepkami in izboklinami (G59, G65, G73, G74), lonci pa tudi za razvito (Bd B2/C1) in poznejšo fazo srednje brona-najpogosteje s plastičnimi rebri (npr. G77, G89, G91, G96– ste dobe ter za začetek pozne bronaste dobe (Bd C2 do G101, G134, G381) in z vrezanim okrasom (G81, G83–G85) Bd D/Ha A1). V okviru poznejše in razvite srednje bronaste ali v kombinaciji vrezovanja in vtiskovanja (G82, G150). Le dobe so primerjave za posamezne kose poznane na primer z vrezi so bili med srednjebronastodobnimi najdbami okra-z najdišč Oloris pri Dolnjem Lakošu (prim. G43 z Dular et al. šeni le trije slabše ohranjeni lonci iz jame 42 (G83–G85), v 2002, t. 10: 10, t. 43: 3; prim. G44 z Dular et al. 2002, t. 36: kombinaciji z vrezi in vtisnjenimi jamicami pa le lonec tipa 9; prim. G46 z Dular et al. 2002, t. 63: 1; prim. G47 z Dular L9 (sl. 40: G82). et al. 2002, t. 10: 6, t. 43: 4), Podsmreka (prim. G48, G49 Skromen okras, omejen na plastične nalepke in rebra ter z Murgelj 2012, G281) in Ptuj - Rabelčja vas (prim. G44 s vrezane in vtisnjene okrase, sodi med značilnosti srednje-Strmčnik Gulič 1988/1989, t. 5: 28; prim. G47 s Strmčnik Gu- bronastodobne lončenine na Slovenskem (prim npr. z Dular lič 1988/1989 t. 4: 6; prim. G48 s Strmčnik Gulič 1988/1989, et al. 2002, 155–159; Murgelj 2013, 37–39; Šavel, Sankovič t. 1: 11). Pojavnost tovrstnih skled v zgodnejši srednji bro-2013, 37–40). Primerljiva je tudi motivika okrasa, le za lo- nasti dobi dokazujejo primerjave iz jame SE 337 na najdi- nec tipa L9 z najdišč po Sloveniji še ni objavljenih povsem šču Pod Kotom-sever, iz katere je na voljo tudi 14C datacija primerljivih kosov. Analogije za posode, okrašene z vodo- (prim. G48 s Kerman 2011d, G154; datacija: Kerman 2011d, ravnim pasom vrezanih šrafiranih trikotnikov v kombinaciji 262, sl. 37), in primerjave z najdišča Veszprém – Kádárta, z vodoravnimi vrezi in kratkimi rahlo poševnimi vrezi (G83, Geleméi-dűlő na zahodnem Madžarskem (prim. G48 z Ilon G84) so pri nas poznane s Šimana pri Gotovljah (Tomažič, 2012, sl. 8: 6–7, sl. 9: 5–6). Prisotne so tudi na najdišču Hos-Olić 2009, G153, G253, G373, G375), Nedelice pri Turnišču szúhetény – Ormánd (Mali 2015, sl. 3: 4, sl. 5: 11), ki je bilo (Šavel, Sankovič 2013, G109, G518), Olorisa pri Dolnjem La-datiranem v razvito srednjo bronasto dobo (Bd B2 in Bd C), košu (prim. G83, G84 z Dular et al. 2002, t. 45: 16, t. 55: in v grobu 9 na najdišču Balatonmagyaród – Hidvégspuszta 16, 20) in Podsmreke (Murgelj 2013, G438, G440). Na enak iz Bd D stopnje (Horváth 1994, t. 10: 3). Srečamo pa jih tudi način okrašena posoda je bila odkrita tudi v veliki stavbi v na Šimanu pri Gotovljah (prim. G48, G49 s Tomažič, Olić Gelseszigetu iz Bd C faze (prim. G83, G84 z Horváth 1994, 2009, G121, G139, G227, G247) in na najdišču Nedelica pri t. 6: 3). V Podsmreki in v Gelseszigetu najdemo tudi poso-Turnišču (prim. G47 s Šavel, Sankovič 2013, G112; prim. G43 di, ki sta okrašeni z dvema vodoravnima vrezoma in kratki- s Šavel, Sankovič 2013, G136), kjer datirajo raziskovalci pose- mi navpičnimi vrezi med njima (prim. G85 z Murgelj 2013, litev v razpon med Bd B/C1 in Bd D/Ha A1 (Šavel, Sankovič G574 in z Horváth 1994, t. 6: 4). 2013, 253; Tomažič, Olić 2009, 49). Poleg okrasa so ključne za natančnejšo kronološko oprede- Pomembno je izpostaviti, da se na nekaterih najdiščih skle- litev najdb keramične oblike (sl. 40). Lončenino iz srednje de z odebeljenim in ravno odrezanim ustjem pojavljajo na bronaste dobe iz Malečnika smo razdelili na pet tipov: skle-ustju z majhnimi ročaji (glej npr. Ilon 2012, sl. 8: 6–7; Mali de (E1–E2 in G56, G78), skodele (C1–C3), cedilo (St1), lonce 2015, sl. 5: 11). Podoben odlomek ustja z ročajem je bil od- (L1–L9) in posode na nogi (G379, G448). krit tudi v jami 42 (G78), zato bi lahko bil del sklede tega Sklede tipa. E2 (sl. 40: E2) Razmeroma številne posode s širokim ustjem, ki predstavlja hkrati tudi najširši del posode, obravnavamo kot sklede. Ve- Sklede tipa E2 imajo izrazito navzven izvihan rob ustja činoma so bile izdelane iz finozrnate (G43, G45, G51, itd.) (sl. 40: E2), ki prehaja v zaobljen trup. Posamezni odlomki ali zelo finozrnate lončarske gline (G44, G46–G49, G50, kažejo, da so imele nekatere sklede tega tipa ročaj (ali ro-itd.), na zunanji strani lahko imajo neravno površino (G43, čaja?), druge pa okroglo izboklino (G59). Ročaj se je lahko G44, G45, G48, G49, G51, G52, G53, itd.), v notranjosti, pa nahajal na najširšem obodu posode (G50, G51, G60, G62) je površina večinoma povsem gladka, brez nepravilnosti. 48 Malečnik, AAS 89, 2021 ali pa je bil vpet na vrhu ustja (G63, G64) oz. tik pod njem Ena izmed skled iz Malečnika je imela na izvihanem robu (G58, G380). ustja izvlečen polkrožni jezičast držaj oz. izboklino (G56). Najustreznejše primerjave za posamezne primerke skled Gre za pogost element na skledah iz srednje bronaste dobe. tipa E2 iz Malečnika je najti na najdiščih iz razvite (Bd B2/ Takšen držaj imajo že omenjena skleda iz jame O114/S268 C1) in pozne srednje bronaste dobe ter zgodnje pozne bro- na najdišču Hosszúhetény – Ormánd, ki predstavlja starejšo naste dobe (Bd C2 do Bd D/Ha1). V Sloveniji so bile številne fazo poselitve v okviru srednje bronaste dobe najdišča (Bd podobne posode odkrite na najdiščih Oloris pri Dolnjem B2; Mali 2015, sl. 4: 2), skleda iz naselbine srednjebronasto-Lakošu (prim. npr. G50 z Dular et al. 2002, t. 18: 2, 3; prim. dobne kulture gomil Bd C stopnje na najdišču Balatonma-G52 z Dular et al. 2002, t. 30: 5, t. 42: 1; prim. G55 z Dular gyaród – Hidvégspuszta (Horváth 1994, 221, t. 3: 10) ter et al. 2002, t. 19: 13; prim. G58 z Dular et al. 2002, t. 4: 3, dve skledi z najdišča zgodnje faze srednje bronaste dobe t. 25: 1; prim. G63 z Dular et al. 2002, t. 33: 6), Podsmreka (Bd B1) Veszprém – Kádárta, Geleméi-dűlő (Ilon 2012, sl. 8: (prim. npr. G50 z Murgelj 2013, G203, G1036; prim. G52 z 3, 5). Gabor Ilon najde primerjave skledam s takšnimi držaji Murgelj 2013, G117, G666; prim. G58 z Murgelj 2013, G545, na najdiščih iz zgodnje srednje bronaste dobe, na najdiščih G896; prim. G60 z Murgelj 2013, G762), Ptuj – Rabelčja vas iz srednje in tudi na najdiščih iz pozne faze srednjebrona- (prim. G53 s Strmčnik Gulič 1988/1989, t. 2: 3; prim. G58 stodobne kulture gomil, torej v razponu od Bd B do Bd D s Strmčnik Gulič 1988/1989, t. 3: 1), Šiman pri Gotovljah (Ilon 2012, 30). V Sloveniji jih srečamo na primer v Olorisu (prim. G50 z Tomažič, Olić 2009, G13–14, G212; prim. G53 pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 64: 1), v Podsmreki z Tomažič, Olić 2009, G95; prim. G62 z Tomažič, Olić 2009, (Murgelj 2013, G1096) in v Šimanu pri Gotovljah (Tomažič, G367), Nedelica pri Turnišču (prim. npr. G52 z Šavel, San-Olić 2009, G367). kovič 2013, G609; prim. G55 s Šavel Sanković 2013, G465) Skodele in Pince – Pod Grunti pri Lendavi (prim. npr. G50 s Kerman Druga razmeroma pogosta oblika posod iz bronaste dobe 2014, sl. 1.12: 1). Na Madžarskem najdemo ponovno priso skodele (C). Gre za posode z nekoliko manjšo odprtino v merjave na najdišču Hosszúhetény – Ormánd, in sicer tako primerjavi z njihovim najširšim obodom. V primerjavi s skle-v jami O162/S385–388, ki predstavljajo mlajšo fazo poseli- dami so praviloma tudi nekoliko globlje. Osnovne značilno- tve v okviru srednje bronaste dobe (Bd C; prim. G50 z Mali sti izdelave skodel so zelo finoznate (npr. G65–G68, G70, 2015, sl. 4: 12; prim. G62 z Mali 2015, sl. 4: 11; prim. G61 G72, G73) ali finozrnate glinene mase (G76), raznolikost v z Mali 2015, sl. 5: 1; prim. G57 z Mali 2015, sl. 4: 7), kot načinu žganja – nepopolno oksidacijsko žganje (G65, G73– tudi v jami O114/S268, ki predstavlja starejšo fazo v okviru G75), nepopolno oksidacijsko žganje, redukcijsko v končni srednjebronastodobne poselitve (Bd B2; prim. G52 z Mali fazi (G67, G68, G70, G72) ali redukcijsko žganje (G67, G69) 2015, sl. 4: 2). Tudi na Nedelici pri Turnišču jih srečamo v ja- – in gladka površina (brisana ali spolirana; glej npr. G75, mah iz obdobja Bd B–C1 (SE 92; prim. G64 s Šavel, Sanković G76). Ločimo tri tipe (sl. 40: C1, C2 in C3). 2013, G509) in v nekoliko mlajših jamah, ki so bile umeščene v obdobje Bd C2 (SE 244; prim. G64 s Šavel, Sanković 2013, C1 (sl. 40: C1) G545, G562). Prisotne so tudi v grobu 4 na grobišču mlajše Skodele tipa C1 imajo visok, blago navznoter usmerjen in faze srednjebronastodobne kulture gomil Balatonfűzfő, ki v zaključku močno izvihan rob ustja (G65–G68). Vse bo-je datirano v razpon Bd D2–Ha A1 (prim. G50 z Ilon 2015, lje ohranjene posode se pojavljajo z ročajem, ki največkrat sl. 7: 1–2) ter v veliki stavbi v Gelseszigetu (Bd C) in v grobu povezuje ustje in klekast prehod v trup (G65–G68, G141; 12 (Bd D) na najdišču Balatonmagyaród – Hidvégspuszta izjema: G70). Ena tako oblikovana posoda je bila okrašena (prim. G50 z Horváth 1994, 221, t. 11: 2; prim. G67 z Hor-tik nad najširšim obodom z vrezi (G70), druga z vodorav- váth 1994, t. 4: 3). nim vrezom in tik pod najširšim obodom z okroglo izbokli- V okviru avstrijske Štajerske so podobne sklede z izviha- no (G65). nim robom ustja prisotne že v najstarejšem radiokarbon- J. Dular ugotavlja, da so tako oblikovane skodele značilne sko datiranem horizontu srednjebronastodobne poselitve, za skupino Virovitica, s katero je bil opredeljen najzgodnejši v horizontu Retznei-Freidorf 1 iz Bd B2/C1 faze (prim. G50, del kulture žarnih grobišč v medrečju Drave in Save (Bd D), G60, G62 z Bernahrd 2007, t. 4: 4, Tiefengraber 2007, 98– in za naselbine ter grobišča v pogorju Bakony in na Malem 101) kot tudi v sledečem horizontu Hörbing-Petzelsdorf iz Balatonu (Dular et al. 2002, 204, 205, sl. 25: 7–8, sl. 26: 2, Bd C2–D faze (Bernahrd 2007, t. 6: 2; Tiefengraber 2007, 3, sl. 27: 3–5, sl. 35: 8, sl. 37: 2, sl. 38: 1,7). Analogije za to 101–102). skodelo so tudi na najdiščih Gornja Bebrina-Biđevi in Stari Slatinik-Jelas Polje pri Slavonskem Brodu (Kalafatić 2011, 50, Malečnik, AAS 89, 2021 49 t. 1: 2, t. 3: 3), kjer gre za priložnostne najdbe odkrite ob me-z Ilon 2012, sl. 10: 4; prim. G72 z Ilon 2012, sl. 10: 7). Po- lioracijskih delih. Take posode so v literaturi poimenovane membna se zdi zlasti skodela z apliko, ki ji najde G. Ilon tudi kot terine in so bile v Slavoniji sprva pripisane zgodnji primerjave v depoju iz Franzenhausena, ki sodi v zgodnjo bronasti dobi, N. Kalafatić pa ugotavlja, da gre v resnici za fazo srednje bronastodobne kulture gomil (Neugebauer skodele skupine Barice–Gređani, ki datira na konec srednje 1998/1998, 30, 31, sl. 26: 8), in na naselbini Mannersdorf bronaste dobe in v zgodnje žarnogrobiščno obdobje (Kala- (Neugebauer 1980, 159, sl. 8: 12; Ilon 2012, 29). fatić 2011, 50–54). Prisotne so tudi v razviti srednji bronasti dobi. Na Madžar- Primerjave za skodele tipa C1, brez izbokline in vodoravne- skem so poznane na primer z naselbine Balatonmagyaród ga vreza, so številnejše (sl. 40: C1; G66–68). Ponovno gre – Hidvégspuszta iz Bd C faze (prim. G73 z Horváth 1994, za obliko, ki je značilna predvsem za srednjebronastodobna 221, t. 3: 7, t. 4: 3), na avstrijskem Štajerskem pa na najdišču najdišča faze Bd C in Bd D na zahodnem Madžarskem (npr. Freidorf iz Bd B2/C1 faze (prim. G73 z Bernhard 2007, t. 4: naselji Gelsesziget in Balatonmagyaród-Hidvégpuszta – glej 3; Tiefengraber 2007, 98–101, sl. 15). Dular et al. 2002, sl. 25: 11, sl. 27: 4; grobišče Vörs-Papkert, Na Slovenskem so analogije za skodele z zaobljenimi rame-grob 26 – Dular et al. 2002, sl. 30: 8) in za skupino Virovitica ni in izvihanimi vratovi iz Malečnika v Šimanu pri Gotovljah na severnem Hrvaškem (Virovitica-Ciglana, grobišče – Du- (prim. G73 z Tomažič, Olić 2009, G8), v Podsmreki (prim. lar et al. 2002, sl. 34: 10). V Sloveniji jih srečamo na primer v G73 z Murgelj 2013, G99) in v radiokarbonsko datirani jami Podsmreki pri Višnji Gori (prim. G66 z Murgelj 2013, G644), SE 387/SE 388 na najdišču Medvode – Svetje (prim. G73 v Šimanu pri Gotovljah (prim. G67 z Tomažič, Olić 2009, z Leghissa 2014, sl. 19.5: 4). V Medvodah – Svetju gre za G196) in tudi na Olorisu pri Dolnjem Lakošu (prim. G67 z naselbinske najdbe iz srednje bronaste dobe, ki so bile v Dular et al. 2002, t. 19: 8; prim. G68 z Dular et al. 2002, t. celoti opredeljene v t. i. horizont Oloris–Podsmreka, čeprav 19: 8,13). Ena skodela take oblike iz Olorisa je okrašena z prekrivajo 14C datacije širok časovni razpon od 1650–1000 dvema vodoravnima vrezoma in z dvojnim cik-cakom pod pr. n. št. Za datacijo gradiva iz Malečnika je pomembno, da njim (Dular et al. 2002, t. 33: 12). Za podoben okras bi lahko izhaja iz jame SE 387/SE 388 najstarejša datacija z najdišča, šlo tudi pri slabše ohranjeni skodeli iz jame 42 v Malečniku in da se ta dobro prekriva z datacijo iz jame 42 v Malečniku (G70). (1660–1497 cal BC s 95,4% verjetnostjo; Leghissa 2014, 342, V okviru sosednje avstrijske Štajerske je potrebno omeniti sl. 19.10.). enako oblikovano skodelo z najdišča Freidorf v dolini reke V Podsmreki je analogija tudi za skodelo z rameni, ki je brez Solbe (prim. G67 z Bernhard 2007, t. 4: 2). S pomočjo tega aplike (prim. G72 z Murgelj 2013, G708). Take skodele po-najdišča, keramičnega gradiva in 14C datacij je G. Tiefengra- znamo pri nas še v Olorisu pri Dolnjem Lakošu (prim. G72 z ber opredelil horizont Reznei-Freidorf 1 kot najzgodnejši npr. Dular et al. 2002, t. 19: 10), na avstrijskem Štajerskem na horizont poselitve v okviru srednje bronaste dobe na av-Freidorfu (Bd B2/C1; prim. G72 z Bernhard 2007, t. 4: 2; Ti- strijskem Štajerskem. Datiral ga je v čas Bd B2/C1 in glede efengraber 2007, 98–101, sl. 15) in na sosednjem Madžar-na 14C datacijo z najdišča Retznei postavil v 16. in 15. stoletje skem v jami O162/S385–388 na naselbini Hosszúhetény – pr. n. št. (Tiefengraber 2007, 98–101, sl. 15). Ormánd iz Bd C stopnje (prim. G72 z Mali 2015, sl. 5: 13) ter Če povzamemo, raziskovalci datirajo najdišča, na katerih se v grobu 9 na najdišču Balatonmagyaród – Hidvégspuszta iz pojavljajo skodele tipa C1 v razpon med Bd B2 in Bd D. Bd D faze (prim. G72 s Horváth 1994, 221, t. 10: 5). C2 (sl. 40: C2) C3 (sl. 40: C3) Skodele tipa C2 imajo zaobljena ramena in poudarjen pre- Za tretji tip bronastodobnih skodel iz Malečnika je značilen hod v izvihan vrat. V jami 42 sta bili odkriti dve taki poso- navznoter usmerjen in po celotni dolžini usločen rob ustja. di. Prva je ohranjena v celotnem preseku (G72), od druge Ustje je približno enakega premera kot najširši obod, pre-imamo na voljo odlomek ustja z ostenjem in okroglo pla- hod v blago zaobljen spodnji del posode pa je oster. Ena stično nalepko (G73). Ročaja ni na nobeni od skodel, a ju manjša (G76) in ena večja (G75) skodela tega tipa sta bili domnevamo na podlagi bolje ohranjenih primerkov z dru-odkriti v jami 42, tretja skodela pa verjetno v plasti SE 02- gih najdišč. 006. Ta skodela ima tudi ročaj, ki povezuje ustje in najširši Primerljive skodele se pojavljajo že v zgodnji srednji bro- obod (G141). nasti dobi. Za oba odlomka je najti analogije v jami št. 50 V okviru bronastodobne poselitve na Slovenskem lah-na najdišču Veszprém – Kádárta, Geleméi-dűlő (prim. G73 ko skodele tipa C3 primerjamo z nekaterimi skodelami z 50 Malečnik, AAS 89, 2021 najdišč Podsmreka (Murgelj 2013, 23–24, sl. 29a, SK1: 1/2 in bila pripisana stopnji Bd C2, kar je podkrepljeno tudi s 14C 1/3; prim. zlasti G75 z Murgelj 2013, G686), Šiman pri Goto- datacijo (Šavel, Sankovič 2013, 34, 253). vljah (prim. G76 z Tomažič, Olić 2009, G209) in Nedelica pri Take posode se pojavljajo tudi v okviru srednje bronaste Turnišču (prim. G76 s Šavel, Sankovič 2013, G551, G555). Na dobe na avstrijskem Štajerskem, v okviru kulture Virovitica in Nedelici sta bili podobni posodici odkriti v jami SE 242, ki je skupine Gređani na Hrvaškem ter pozne kulture srednjebronastodobnih gomil in zgodnje žarnogrobiščnega obdobja Sklede E1 G43 E2 G52 G61 G48 G50 G62 G49 G64 G47 G140 G58 G44 G63 G60 G55 Skodele C1 G67 G65 C2 G72 C3 G75 G70 G59 G73 G141 G66 G68 G76 Cedilo Ostalo G56 St1 G109 G78 G379 40 Sklede, skodele, cedilo in ostale keramične najdbe iz srednje bronaste dobe. Merilo 1 : 8. Malečnik, AAS 89, 2021 51 na zahodnem Madžarskem. Na avstrijskem Štajerskem so Upoštevajoč oblikovanosti ostenja in ustja ter načina preho-prisotne že v horizontu Retznei-Freidorf 1 (Bd B2/C1), kar da med ramenom in vratom smo lonce razdelili na devet kaže posodica z objekta 1 na najdišču Freidorf (prim. G75 in tipov (sl. 41: L1–L9). G76 z Bernhard 2007, t. 4: 6). Precej primerjav iz sosednje L1 (sl. 41: L1) Hrvaške in Madžarske je zbrala že I. Murgelj in ugotovi-la, da gre za najdišča, ki so datirana večinoma v časovni Za lonce tipa L1 je značilno konično ostenje in izvihano za-razpon med Bd C in Ha A1 (Murgelj 2013, 23). V okviru obljeno ustje (sl. 41: L1). Tako sta bili oblikovani ena velika Madžarskih najdišč velja posebej omeniti precej podobno posoda (pr. u. 54 cm) z držajem, iz katerega izhaja na obeh skledo iz groba 12, Bd D faze na najdišču Balatonmagyaród koncih razčlenjeno plastično rebro (G86), in ena manjša po- – Hidvégspuszta (prim. G141 z Horváth 1994, 221, t. 11: soda (pr. u. 15 cm) z razčlenjenim vrhom ustja in valovitim 6) in podobno oblikovano skledo iz groba 3 na najdišču gladkim plastičnim rebrom na ostenju (G77). Obe posodi Balatonfűzfő iz obdobja Bd D2–Ha A1, ki ima ročaj tik nad imata analogije v Podsmreki. Manjši lonec tipa L1 lahko pri-najširšim obodom (Ilon 2015, sl. 3: 2). merjamo z nekaterimi skodelami tipa AK01 in SK02 (prim. Cedilo (sl. 40: St1) G77 z Murgelj 2013, G668 in G24) in večjega s pithosi tipa P4 (Murgelj 2013, 34–36, G82, G527). Zlasti primerljiva je Za cedilo gre po vsej verjetnosti pri odlomku preproste skodela tipa SK02, ki ima tako kot naš manjši lonec vrh ustja polkroglaste posodice z debelimi stenami in luknjicami iz razčlenjen z jamicami (prim. G77 z Murgelj 2013, G24). Raz-jame 42 (sl. 40: St1; G109). Primerjamo ga lahko s cedilom lika med manjšim loncem tipa L1 iz Malečnika in omenjeno iz SE 94 v Nedelici pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, G817). skodelo je le ta, da je bila naša posoda v spodnjem delu Posoda na nogi ostenja okrašena z valovitim gladkim plastičnim rebrom, ter da je skodela iz Podsmreke na prstanastem dnu, pri naši Med tipološko značilne kose srednjebronastodobne ke- posodi pa dno ni ohranjeno. ramike uvrščamo dve nizki votli nogi posod (sl. 40: G379, G448). Primerjave kažejo, da je šlo verjetno za skledi ali Manjši lonček iz Malečnika lahko primerjamo tudi z lončkom skodeli na nogah (glej npr. Tomažič, Olić 2009, G144, G297, iz sonde 1 v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–1989, G350; Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 5: 28: Dular et al. 2002, t. 4: 8), ki se z razliko od našega pojavlja, tako kot skodele t. 8: 5–7 in predvsem Horváth 1994, t. 4: 6, t. 5: 4–5). tipa SK01 iz Podsmreke (Murgelj 2013, G668), z ročajem tik pod ustjem in z vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Lonci L2 (sl. 41: L2) Gre za najštevilnejšo bronastodobno vrsto posod v Maleč- niku (G77, G81–G98, G134, G143, G150–G152). Pri neka- Lonci tipa L2 iz Malečnika imajo zaobljen spodnji del, za- terih posodah je bila glini kot pustilo pridana zdrobljena ke- obljeno rame in izvihano ustje (sl. 41: L2). Bolje ohranjeni ramika, a v majhnih količinah (G77, G86, G91, G97), večina primerki so bili okrašeni z vodoravnim gladkim plastičnim loncev, pa je bilo izdelanih iz lončarskih glin brez primesi. rebrom, bodisi na najširšem obodu (G89, G91) bodisi pod Posode so bile žgane nepopolno oksidacijsko (G77, G81, ustjem (G143). Imajo neravno zunanjo površino. Primerjave G86, G88, G89, G91, G97), bistveno manj jih je bilo žganih za posamezne kose najdemo na različnih najdiščih iz srednje redukcijsko (G82) ali nepopolno oksidacijsko, redukcijsko v bronaste dobe v Sloveniji in na zahodnem Madžarskem. končni fazi (G83, G84, G87). Posodi brez ročaja najdemo podobne v Nedelici pri Turni- Lonci so bili okrašeni na različne načine. Kot okras prevladu- šču (prim. G89 s Šavel, Sankovič 2013, G602–603), v Šimanu jejo vodoravna gladka plastična rebra (G89, G91, G96–101, pri Gotovljah (prim. G89 s Tomažič, Olić 2009, G988) in v G103, G107, G108, G143, G145). Ena posoda je bila okra-Podsmreki pri Višnji Gori (prim. G89 z Murgelj 2013, G872). šena v kombinaciji navpičnih in vodoravnih gladkih plastič- Rekonstruiran lonec z ročajem pod ustjem ima analogije v nih reber (G381), dve z razčlenjenim vodoravnim plastičnim Olorisu pri Dolnjem Lakošu (prim. G91 z Dular et al. 2002, rebrom (G86, G135) in tri z valovitim plastičnim rebrom t. 27: 1) in v Rabelčji vasi na Ptuju (prim. G91 s Strmčnik (G77, G105, G134). Manj pogost je vrezan in vtisnjen okras Gulič 1988–1989, t. 3: 3). Tukaj je analogija tudi za podoben (G81, G83, G84, G148), pri eni posodi je bilo ustje razčle-lonec, ki je bil okrašen z gladkim plastičnim rebrom tik pod njeno z vtisnjenimi jamicami (G77), dve pa sta bila okrašeni ustjem (prim. G143 s Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 4: 1). v kombinaciji vrezov in vtiskov (G82, G150). Analogije za en lonec tipa L2 so tudi v grobu 12 faze Bd D na grobišču Balatonmagyaród – Hidvégspuszta, katerega smo že omenjali v zvezi s podobno oblikovano skledo (tip 52 Malečnik, AAS 89, 2021 C2) in skodelo (tip C3) (prim. G91 s Horváth 1994, 221, t. 11: oblikovani sta dve posodi iz Šimana (Tomažič, Olić 2009, 3), ter v grobu 22 na istem najdišču (prim. G89 s Horváth G409) in Podsmreke (Murgelj 2013, G684), vendar sta obe 1994, 221, t. 12: 3). neokrašeni, imata pa tudi ročaje. L3 (sl. 41: L3) L4 (sl. 41: L4) Lonec tipa L3 ima koničen trup, nizko zaobljeno rame in Odlomek uvihanega in na zunanji strani rahlo odebeljene-izvihano ustje. Na najširšem obodu je bil okrašen z valovi- ga ustja je bil opredeljen kot lonec tipa L4. Posoda je bila tim razčlenjenim plastičnim rebrom, nepopolno oksidacijsko narejena iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno žgan, površino pa ima gladko in neravno (G134). Podobno oksidacijsko žgana in z gladko, ravno površino, sive barve. Lonci L1 G86 L2 G91 G143 G77 G89 L3 G134 L4 G95 L5 G81 L6 G151 G87 G88 L8 G139 L7 G79 L9 G82 41 Lonci iz srednje bronaste dobe. Merilo 1 : 8. Malečnik, AAS 89, 2021 53 Primerljivo, a precej bolj izrazito odebeljeno ustje imajo Lonca tipa L6 lahko primerjamo tudi z loncem iz groba 26 nekateri lonci iz Podsmreke (Murgelj 2013, G672), Rabelčje na najdišču Vörs-Papkert B ob Blatnem jezeru, ki se pojavlja vasi (Strmčnik Gulič 1988/1989, t. 1: 4) in Olorisa (Dular et al. z ročaji na najširšem obodu in z držaji na ramenu (prim. 2002, 149, tip L12). G81 in G87 z Dular et al. 2002, sl. 30: 6; po Honti 1993), ter z L5 (sl. 41: L5) loncem iz jame O112/S264 na najdišču Hosszúhetény – Or- mánd (prim. G81 in G87 z Mali 2015, sl. 3: 2). Za datacijo je Posodama tipa L5 so skupne naslednje značilnosti: zaobljen pomembno, da je bilo gradivo iz jame O114/S268 Hosszú- trup, zaobljeno rame, neizrazit prehod v dolg usločen vrat in hetény – Ormánda umeščeno v starejšo fazo poselitve na manjši ročaj na najširšem obodu (sl. 41: L5; G81, G88). Ena najdišču, ki je opredeljeno v čas Bd B2, medtem ko je grob od posod je skoraj v celoti ohranjena; na prehodu iz vratu v 26 z grobišča na najdišču Vörs-Papkert B z iglo tipa Paudorf rame je bila okrašena z vodoravnim vrezom (G81). Od druge datiran v zgodnjo žarnogrobiščno obdobje. je ohranjeno le ustje z vratom, rameni in ročajem (G88). Lonce tipa L6 srečamo tudi v grobovih starejše faze kulture Najustreznejše primerjave za manjšo posodo tipa L5 so v Virovitica (Bd D; Dular et al. 2002, 197–203, sl. 35: 9, sl. 38: okviru slovenskih najdišč s Šimana pri Gotovljah (prim. G88 4) in v grobu 2 na najdišču Zagreb-Vrapče, ki ga K. Vinski z Tomažič, Olić 2009, G378, G406). Večjo posodo tipa L5 Gasparini pripiše t. i. skupini Zagreb (prim. G87 z Dular et al. pa lahko primerjamo na primer z loncem z mlajšega nase- 2002, 204–205, sl. 40: 5). Skupina naj bi kronološko sledila lja na najdišču Balatonmagyaród-Hidvégpuszta ob reki Zali Virovitiški skupini, ena od značilnosti lončenine pa so poso-na Madžarskem (prim. G81 z Dular et al. 2002, sl. 27: 2; de s kaneliranim trebuhom, kakršne so tudi drugod značilne po Horváth 1996). Starejše naselje na najdišču Balatonma-za zgodnjo žarnogrobiščno obdobje (Ha A1). Kot kaže so gyaród-Hidvégpuszta naj bi bilo iz faze Bd C, medtem ko bili torej lonci tipa L6 v uporabi skozi celotno srednjo bro-mlajše naselje in grobišče, ki se nahaja na istem mestu kot nasto dobo. starejše naselje, iz faz Bd D in Ha A1. L7 (sl. 41: L7) L6 (sl. 41: L6) Fragment manjše posodice iz jame 42 v Malečniku s krat- Posodi tipa L6 sta po velikosti primerljivi z loncem G81 tipa kim cilindričnim vratom, izvihanim ustjem, profiliranimi ra-L5, a imata v primerjavi z njim krajši usločen vrat, ki ga loči meni in ostrim prehodom v trup smo opredelili kot lonec od ramena rahel klek. Izdelani sta bili iz zelo finozrnate lon-tipa L7 (G79). Posodica je bila izdelana iz zelo finozrnate čarske gline. Prvi lonec je bil žgan nepopolno oksidacijsko lončarske gline in žgana nepopolno oksidacijsko, v končni in ima na ramenu držaj (G151). Drugi je skoraj v celoti ohra-fazi redukcijsko. njen, žgan nepopolno oksidacijsko, redukcijsko v končni fazi in ima držaj na najširšem obodu (G87). Povsem ustreznih primerjav ni. Še najbolj podobni posodici sta bili pri nas odkriti v Podsmreki (Murgelj 2013, 24–25, Zlasti pomemben je v celoti ohranjen lonec tipa L6 iz jame 42 G25) in v Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, (G87), saj iz njega izhaja vzorec zoglenelih rastlinskih ostan-154–156, sl. 9: Sk4, t. 33: 4), kjer sta obravnavani v okviru kov, ki so bili datirani po postopku 14C AMS (sl. 53, 54, 56: skodel, vendar imata oba kosa nekoliko bolj izvihano ustje vzorec LTL18297A, 1686–1459 s 95,4% verjetnostjo). Podobna in le enkrat profilirana ramena. posoda je bila odkrita v jami SE 345 na najdišču Pod Kotom- -sever pri Krogu, le da je imela v primerjavi z našo posodo L8 (sl. 41: L8) bolj izvihano ustje in poleg ročajev dodatno držaje v zgor-Med lonca tipa L8 uvrščamo dva fragmenta ostenj posod z njem delu (prim. G87 s Kerman 2011d, G162). B. Kerman in B. odebeljenim ustjem. Bolje ohranjena posoda je imela rahlo Kavur najdeta primerjave omenjenemu loncu v grobu 742 na zaobljena ramena (G94), od druge je ohranjen le del uslo-najdišču Franzhausen v Avstriji, v grobu 851 na grobišču Fran- čenega vratu z ustjem (G139). Oba kosa sta bila izdelana zhausen – Mitte in v vodnjaku v Dunakesziju na Madžarskem. iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko Na podlagi ostalega keramičnega gradiva in upoštevajoč 14C žgana in imata neravno površino. datacij umeščata srednjebronastodobno poselitev v časovni Lonci z odebeljenimi ustji so prisotni že v zgodnji srednji razpon od konca Bd B1 do Bd C2 faze (Kerman, Kavur 2011, bronasti dobi; na primer v že omenjeni jami št. 50 na najdi-32). Jama SE 345 na najdišču Pod Kotom-sever pri Krogu je šču Veszprém – Kádárta, Geleméi-dűlő (prim. G139 z Ilon bila datirana tudi kar z dvema 14C AMS datacijama, pri čemer 2012, 27, sl. 5: 5). Pojavljajo pa se verjetno vse do konca se obe prekrivata z datacijo iz Malečnika (14C dataciji: Kerman srednje bronaste dobe, kar kažejo primerjave z najdišč Pod-2011d, 262–263, sl. 38, 41). smreka (Murgelj 2013, G143, G393, G541, G534) in Oloris pri 54 Malečnik, AAS 89, 2021 Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 39: 3, t. 40: 2, t. 48: 2,3, iz jame 42 v Malečniku (1686–1459 s 95,4% verjetnostjo), kar t. 51: 5, t. 60: 3). verjetno kaže na sočasnost najdišč. L9 (sl. 41: L9) Na naselbini Veszprém – Kádárta, Geleméi-dűlő srečamo Eno najlepših najdb iz srednje bronaste dobe v Malečniku posodo s podobnim okrasom, kot je na našem loncu G82, predstavlja odlomek kroglasto oblikovane posode z ostrim a nekoliko drugače oblikovano, v jami 50 iz zgodnje faze prehodom v vrat in razmeroma majhno odprtino (ustje ni srednjebronastodobne kulture gomil (Bd B1; prim. G82 z ohranjeno) (G82). Bila je bogato okrašena po celotnem Ilon 2012, sl. 10: 5Ilon 2012, 35). Med keramiko iz te jame ostenju. Prehod iz ramena v vrat krasijo trije vodoravni vre-in jame 42 v Malečniku je kar nekaj skupnih točk (najdišči se zi, med vodoravnimi vrezi in dnom je navpično potekajoč ujemata v skledah E1, skodelah C2 in loncu L8), kar nekaj pa okras: snopi navpičnih vrezov in šrafiranih stikajočih se triko-je tudi keramičnih oblik, ki so tam prisotne in jih iz Malečnika tnikov v kombinaciji z navpičnimi nizi vtisnjenih jamic. ne poznamo, in obratno. Iz Malečnika na primer ne pozna- mo trebušastih loncev s cilindričnim vratom (Ilon 2012, t. Analogije za tako okrašene posode srečamo na številnih 1: 1), trebušastih loncev s stožčastim vratom (Ilon 2012, t. najdiščih srednjebronastodobne kulture gomil in na najdi- 7: 8) in vrčev z dolgimi močno usločenimi vratovi na treh šču Hörbing bei Deutschlandsberg na avstrijskem Štajer- nogicah (Ilon 2012, t. 11: 1–4, t. 12: 2–4). Na drugi strani pa skem. Precej podobno oblikovana in okrašena izhaja iz veli- z najdišča Veszprém – Kádárta, Geleméi-dűlő ne poznamo ke stavbe v Gelseszigetu (prim. G82 z Horváth 1994, t. 4: 7; na primer skled tipa E2, skodel tipa C1, C3 in loncev tipa L2 glej tudi Dular et al. 2002, sl. 25: 2). Gre za stavbo iz stopnje iz Malečnika. Primerjave za oba lonca iz jame 50 na najdišču Bd C po Reineckeju z izredno bogatimi najdbami, ki se ne Veszprém – Kádárta, Geleméi-dűlő so v Sloveniji v jamah iz omejuje le na keramične posode, ampak gre tudi za brona-zgodnje srednje bronaste dobe na najdišču Pod Kotom-se- ste igle in bodala. Omenjena posoda iz Gelseszigeta je tako ver pri Krogu (Kerman 2011d, G143, G147, G153, G164 in rekoč enaka, a z razliko od malečniške praktično cela. Tudi G141), jama 42 pa je verjetno za stopnjo mlajša. sicer najdemo med keramičnim inventarjem iz velike stavbe v Gelseszigetu in keramiko iz jame 42 v Malečniku precej Nazadnje je potrebno omeniti še na podoben način okra-skupnih točk, na kar smo že opozorili pri primerjavah za šeno posoda z naselbine Hörbing bei Deutschlandsberg na sklede tipa E2 in skodele tipa C1 (Horváth 1994, 221, t. 4–6). Štajerskem Bernhard (prim. G82 z Bernhard 2007, t. 1: 3). A. Bernhard je naselbino na osnovi primerjav datiral v Bd Tako rekoč enako okrašeni in oblikovani posodi srečamo C in Bd D fazi in domneval, da bi lahko segala še v Ha A1 tudi na najdišču Mezőlak – Szélmező-Peatbog (Horváth, stopnjo (Bernhard 2007, 208–209, 212, t. 1: 3). Po G. Tiefen-Ilon 2017, sl. 6: 7, sl. 13: 4). Gre za površinske najdbe. Sprva graberju najdišče sodi v drugi horizont poselitve na Avstrij-je bilo najdišče, ki se razteza na več kvadratnih kilometrih, skem, t. i. horizont Hörbing-Petzelsdorf, iz časa Bd C2–D oz. opredeljeno v Vučedolsko kulturo, revizija gradiva pa je 14. stoletje pr. n. št. (Tiefengraber 2007, 97–98, 101–103). pokazala, da gre za več lokacij, na katerih so bile odkrite Omenjeni keramični kos predstavlja bržkone enega starejših najdbe, in da so le-te iz različnih arheoloških obdobij, kar je keramičnih elementov s tega najdišča. podkrepljeno tudi s serijo 14C datacij: iz epipaleolitika, zgo- dnjega mezolitika, iz srednjebronastodobne kulture gomil Kamnita orodja (Bd B2/C1) ter iz zgodnjega arpadskega obdobja (Horváth, V jami 42 je bilo odkritih pet kosov fragmentiranih žrmelj Ilon 2017, sl. 11, sl. 15). Locirana je bila tudi naselbina iz sre- (G125, G128–G131), dva v celoti ohranjena terilna kamna dnje bronaste dobe, ki se je nahajala na obali jezera. Za da- (G123, G124), kamen z dvema izglajenima površinama, ki tacijo le-te je pomembno, da je z najdišča poznana najdba se je morda uporabljal kot del žrmelj (G131), in dva v celoti plavutaste sekire s srednje stoječimi plavuti (Horváth, Ilon ohranjena tolkača (G126, G127). Kamnita orodja niso ožje 2017, sl. 13: 2). Za določitev časovnega okvirja bronastodob-kronološko opredeljiva, a nam dajo zanimiv vpogled v vsa- nega naselja, pa je na voljo dodatno tudi kar pet 14C datacij. kodnevne dejavnosti ljudi in z analizami kamnin v surovine, Dva vzorca sta bila datirana še po klasični metodi v labora-ki so jih pri izdelavi orodij izkoriščali. 36 toriju v Debrecenu in padeta v 19. oz. 18. stoletje pr. n. št., Žrmlje so orodja, ki so se skupaj s terilnimi kamni upora-trije vzorci pa so bili datirani po postopku AMS in kažejo bljala za ročno mletje žita od časa mlajše kamene dobe do na razpon med koncem 17. in koncem 15. stoletja pr. n. št. danes. Ker se kamna pri mletju žita med seboj drgneta, so (Horváth, Ilon 2017, sl. 15). Gre torej za precej podoben časovni razpon kot pri zoglenelih rastlinskih ostankih iz lonca 36 Avtor petrografskih analiz je, kot že rečeno, G.E., Igor Rižnar s.p. (glej tudi poglavje 6.2 Preiskave kamnin). Malečnik, AAS 89, 2021 55 od nekdaj za izdelavo žrmelj uporabljali kamnine z visoko Povzetek trdoto, najpogosteje take, ki so vsebovale delce kremena. Petrografska sestava žrmelj z najdišč v Sloveniji je pokazala, Tipokronološka analiza lončenine iz jame 42 v Malečniku je da so bile večinoma izdelane iz kremenovih konglomera-pokazala, da je večina keramičnih oblik dolgoživih, saj so tov in peščenjakov ter magmatskih kamnin. Žrmlje, najdene bile v uporabi skozi celotno srednjo bronasto dobo, nekaj na arheoloških izkopavanjih, so pogosto fragmentirane, saj pa je tudi takih, ki so bile v uporabi v okviru srednje bronaste so jih očitno zavrgli, ko se je kamnina izrabila (Turk 2009, dobe le v določenem časovnem odseku in te so ključne za 281–282). datiranje jame. Petrolografska sestava kamnitih orodij iz jame 42 je bila na- Za primerljivo se je izkazala tako keramika iz slovenskih kot rejena makroskopsko, pri čemer je bilo določeno najbližje tudi iz avstrijsko-štajerskih, hrvaških in madžarskih najdišč. nahajališče kamnin na podlagi osnovne geološke karte SFRJ Med najpomembnejše najdbe iz jame 42 sodi gotovo bo-in uporabe tolmača karte SFRJ 1 : 100.000, List Maribor – gato okrašen lonec z navpično potekajočim vrezanim in Leibnitz (Mioć, Žnidarčič 1989; Rižnar 2018). Od omenjenih vtisnjenim okrasom (sl. 39: L9, G82). Posodo je mogoče kosov so bili petrografsko preiskani trije kosi žrmelj (G125, na osnovi primerjav – predvsem iz kulture srednjebrona-G128, G130), ploščat zglajen kamen (G131) in oba tolkača stodobnih gomil – datirati v časovni razpon Bd B2–Bd C. (G126, G127). Preiskave kamnin so pokazale, da pripadajo Ostale najdbe so kronološko manj občutljive, pri čemer kamniti artefakti naslednjim tipom kamnin: lahko kot najmlajše elemente označimo skodele tipa C3 in 1. granodioritu z gnajsno strukturo; lonce tipa L2, saj so bili v uporabi od razvite bronaste dobe 2. blestniku z granati; (Bd B2/C po Reineckeju) in nato še v zgodnji pozni bronasti 3. očesnemu gnajsu s porfioblasti granata; dobi (Bd D/Ha A). Upoštevajoč te primerjave in 14C datacije 4. očesnemu gnajsu s porfioblasti glinencev; datiramo jamo 42 iz Malečnika v razvito srednjo bronasto 5. dacitnemu tufu. dobo, natančneje v časovni razpon stopenj Bd B2–Bd C1 po Reineckeju. 14C datacija iz jame 42 se sicer prekriva z data- Iz granodiorita z gnajsno strukturo je bil narejen na obeh cijami za zgodnjo srednjo bronasto dobo (fazo Bd B1), ven-straneh antropogeno oglajen ploščat artefakt (G131). Gre za dar med gradivom manjkajo keramični tipi, ki so specifično deloma metamorfozirano kamnino v t. i. pohorski strižni coni. značilni za fazo Bd B1 kot so trebušasti lonci s cilindričnim Ker gre za kamnino, spremenjeno v tektonski coni (dinamome-vratom, trebušasti lonci s stožčastim vratom in vrči z dolgimi tamorfoza), ploščatost artefakta ne preseneča. Bela, oglajena močno usločenimi vratovi na treh nogicah; nasprotno pa na ploskev je del trakaste teksture, kjer so v trakovih nakopičeni najdiščih faze Bd B1 na Madžarskem ne srečamo skodele minerali kremena in glinencev (Rižnar 2018, 4). tipa C3 in lonce tipa L2, ki so med srednjebronastodobnimi Ene od treh žrmelj so bile izdelane iz blestnika z granati (G130). najdbami v Malečniku dobro zastopane. Nahajališča te kamnine so na južnem pobočju Pohorja, severno Surovina, iz katere so izdelana kamnita orodja iz jame 42, in severozahodno od Slovenske Bistrice (Rižnar 2018, 2; sl. 40: se nahajajo najbližje Malečniku na dveh različnih območjih. rdeča puščica). Druga dva kosa žrmelj sta iz očesnega gnajsa, Najbližje kamnine, iz katerih so bile narejene žrmlje (ble-od tega ene iz očesnega gnajsa s porfioblasti granata (G128) in stnik z granati, očesni gnajs s porfioblasti granata, očesni ene s porfioblasti glinencev (G125). Tudi očesni gnajsi izdanjajo gnajs s porfioblasti glinencev) in ploščat artefakt (granodio-iz vzhodnega Pohorja, žrmlje iz očesnega gnajsa s porfioblasti rit z gnajsno strukturo), je mogoče pridobiti v različnih delih glinencev, najbližje iz leč vzhodno in južno od Frajhajma (Ri-vzhodnega Pohorja. Na drugi strani pa so dacitni tufi, iz ka- žnar 2018, 3, 5). terih sta bila izdelana tolkača, dostopni v neposredni bližini, Druga vrsta kamnitih orodij iz jame 42 v Malečniku so tolkači. na levem bregu reke Drave ob vznožju Slovenskih goric. Gre za orodja, ki so se v prazgodovini uporabljala za mečkanje ali drobljenje različnih snovi ali za izdelavo kamnitih orodij na odbitkih. Tolkača iz jame 42 imata jasne sledove uporabe na obeh ožjih koncih (G126, G127). Obe orodji sta bili izdelani iz dacitnega tufa (sl. 42: črne puščice), ki načeloma izdanja na levem bregu reke Drave v Slovenskih goricah, najbližje na hribu Kalvarija in Piramida nad Mariborom. 56 Malečnik, AAS 89, 2021 42 Izrez iz Osnovne geološke karte SFRJ (list Maribor in Leibnitz) z označeno pozicijo Malečnika. Označene so tudi večje površine, kjer izdanjata blestnik (rdeča puščica) in dacitni tuf (črne puščice) (po Rižnar 2018, sl. 13). Malečnik, AAS 89, 2021 57 4.5 Pozna bronasta in starejša vzorec oglja (sl. 53, 54, 57: LTL18299A, 824–770 BC z 68,2% železna doba verjetnostjo). V plasti oglja (SE 1013) je bilo skupaj odkritih pet keramičnih Naselbinske jame in plasti odlomkov in 28 kosov ožgane ilovice; plast SE 192 je vsebovala 62 kosov ožgane ilovice, kamnite žrmlje (G215) in 59 keramič- Obljudenost raziskanega prostora pod Meljskim hribom v nih odlomkov (med njimi: G214, G216, G217). Iz jarka SE 193 Malečniku v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. dokazujejo izvira tudi keramični svitek (G207). najdbe iz različnih kontekstov (sl. 43). Kasneje – verjetno po uporabi – sta bila jama SE 199 in jarek Prva jama, ki jo datiramo v prvo polovico 1. tisočletja pr. SE 193 zapolnjena s kamnito grobljo. V groblji je bilo 104 n. št., je jama S1, velikosti 0,55 × 0,42 m, v skrajnem jugo- kosov ožgane ilovice, keramični odlomki (skupaj 27; G208– vzhodnem delu sonde 1 (sl. 43: S1; G152). Gre za edino G213), nekateri iz prve pol. 1. tisočletja pr. n. št., drugi pa iz jamo iz izkopavanj leta 2002, ki jo datiramo v ta čas. Pre-mlajše železne dobe (G213). Zato domnevamo, da je prišlo ostali naselbinski konteksti iz prve polovice 1. tisočletja pr. do zasutja vrha jarka in jame s kamnito grobljo v času mlajše n. št. se nahajajo jugovzhodno od tod, na območju dravske železne dobe. terase, ki je bilo raziskano leta 2005. Okoli 3,3 m južno od peči, v sektorju 1, kvadrantih 34 in Dobrih 22 m jugovzhodno od jame S1 v sondi 1 je bil v 35, se je nahajala jama SE 1020/SE 1021 (sl. 43: SE 1020/ sektorju 1 raziskan jarek iz prve polovice 1. tisočletja pr. n. št., SE 1021). V njej je bilo devet kosov ožgane ilovice, sivor-SE 129/SE 130 (sl. 43: SE 129/SE 130), ki je bil vkopan v jamo javi kamen z umetno izglajeno konkavno površino (G161) iz srednje bronaste dobe (SE 1000/SE 1001), presekali pa sta – verjetno žrmlje – in kos keramičnega lonca (G160). S to ga zgodnjesrednjeveški jami SE 133/SE 134 in SE 135/SE 136 jamo je bila v stiku jama z oznako SE 172/SE 173, velikosti (sl. 25, 33). V njem je bilo odkritih 18 prazgodovinskih kera-1,02 × 0,90 m in globine 0,55 m (sl. 43: SE 172/SE 173). V mičnih odlomkov (med njimi tudi G155–G159), osem kosov njej je bilo 34 keramičnih odlomkov, glede na fakturo po ožgane ilovice in pet koščkov brona (G154). vsej verjetnosti velika večina iz pozne bronaste ali starejše V neposredni bližini jame SE 129/SE 130 se je nahajala večja železne dobe (G147). jama SE 182/SE 183 (sl. 43: SE 182/SE 183). V jami je bilo 29 Naselbinske ostaline iz prve polovice 1. tisočletja pr. n. št. so prazgodovinskih keramičnih odlomkov, 12 kosov ožgane bile odkrite tudi v sektorju 2. V ta čas lahko na podlagi ke-ilovice, kos bronaste žice (G202) in košček železa. V prvo ramičnih odlomkov uvrstimo sledove manjše hiše grajene s polovico 1. tisočletja pr. n. št. jo datiramo na podlagi od-stojkami, odkrite v kvadrantih 55, 56, 71–74 (sl. 43: objekt 9), lomka latvice in na podlagi fakture keramike. Iz te jame ali iz pravokotno stavbo v kvadrantih 53–56 (sl. 43: objekt 7) in jarka SE 129/SE 130 bi lahko prvotno izviral bronast kolesast pravokotno stavbo v kvadrantih 38, 39, 52, 53 (sl. 43: objekt obesek iz pozne bronaste dobe (G153), ki je bil najden pri 8). Objekt 9 je bil velikosti 3,8 × 2,6 oziroma 2,8 m in usmer-kopanju zgodnjesrednjeveške jame SE 135. Tako jarek ko jen severovzhod–jugozahod. Enako usmerjen je bil objekt tudi jamo SE 182/SE 183 je namreč zgodnjesrednjeveška 7, velikosti 3,2 × 3,6 m; objekt 8, pa je bil usmerjen severo-jama SE 135/SE 136 presekala. zahod–jugovzhod in velikosti 3,2 × 2,6 m. Tipološko značilni Jama SE 182/SE 183 se je na jugovzhodni strani navezovala keramični odlomki iz prve polovice 1. tisočletja pr. n. št. so na peč s kanalom za kurjenje (sl. 43: SE 199 in SE 193). Da bili odkriti v jami za stojko SE 2046/SE 2047 (G165) in v plasti gre za ostanke peči, poleg številnih kosov ožgane ilovice SE 2018 v kvadrantu 56 nad jamami za stojke objekta 9 ter v nakazujeta intenzivna plast oglja v okrogli jami (SE 1013) ter njihovi bližini (G162–G164). 38 Objekta 7 in 8, pa datiramo v dejstvo, da je bila zemlja v kanalu enaka zemlji v spodnjem prvo polovico 1. tisočletja pr. n. št. na podlagi fakture kera-delu jame, kar pomeni, da sta bili obe zapolnjeni sočasno. mike iz jam za stojke. Plast v spodnjem delu jame in jarka (SE 1004) je bila sve- tlo olivno zelene barve z drobci oglja in kosi ožgane ilo- vice. Znotraj te plasti so bili v jami SE 199 položeni kamni, 38 Najdbe G162–G164 so bile sicer označene kot SE 218, kv. 56, z da-SE 1012. 37 Nad SE 1004 v jarku SE 193 pa se je nahajala olivno tumom odkritja 10. 5. in 11. 5. 2005. Vendar v kv. 56 ni jame SE 218, zelena plast SE 192 in v jami SE 199 intenzivna plast oglja prav tako ta jama ni bila kopana dne 10. 5. in 11. 5. 2005. Ker se je (SE 1013). Iz plasti SE 192 je bil datiran po metodi 14C AMS v kv. 56 nahajala plast SE 2018, ki je bila kopana dne 10. 5. in 11. 5. 2005, domnevamo, da gre verjetno za to stratigrafsko enoto. Manj 37 Podobna kamnita struktura je bila odkrita tudi v severovzhodnem verjetno je, da gre za jamo SE 217/SE 218 v kv. 38. Ta jama je bila delu jarka SE 193 (glej Katalog stratigrafskih enot). namreč kopana 3. 5. 2005 in je recentna. 58 Malečnik, AAS 89, 2021 Del najdb iz prve polovice 1. tisočletja pr. n. št. je bil odkrit je bil namreč odkrit v okolici peči (SE 199 in SE 193), jame tudi v vrhnjih premešanih plasteh: SE 123 (G387, G391–395, SE 129/SE 130 in jame SE 1020/SE 1021 (G387, G391, G392, G399–401), SE 003 (G464), SE 002 (G468) in SE 001 (G473). G393, G400, G401), del pa v okolici objektov 9 (G464, Pri tem je pomembno, da jih velika večina izvira iz območij, G473, G394), 7 (G395, G399) in 8 (G468) v sektorju 2. kjer so bile odkrite jame, ki smo jih uvrstili ta čas. Del najdb Sonda 5 Objekt 3 Sonda 2 Sonda 3 Sonda 6 40 27 39 28 35 33 34 39A 37 46 48 32 29 47 36 16 41 38 35A 30 31 Sonda 4 Sonda 2N 121 109 160 S1 103 105 148 107 152 115 119 111 125 198 Sonda 1 131 117 113 1050 188 194 182 Objekt 4 145 1004 1044 129 156 1006 158 143 190 137 Sek. 1 141 166 Objekt 6 1018 1014 172 162 1016 1022 1024 2075 1020 Objekt 5 298 294 2073 296 268 213 209 2023 2071 270 292 241 219 2000 255 257 233 Objekt 8 200 Objekt 7 224 2020 225 253 2058 222227 251 2062 2077 2052 Sek. 2 2069 2046 2008 280 272 284 2010 278 2012 2004 274 282290 2006 272 Objekt 9 239 raziskano območje Sek. 3 337 pozna bronasta in starejša železna doba 328 348 331 380 mlajša železna doba neopredeljeno 5m 347 13 357 stratigrafska enota 361 363 378 367 365 369 373 371 385 376 43 Tloris dela najdišča iz zgodnje železne dobe, pozne bronaste dobe in mlajše železne dobe. Merilo 1 : 400. Malečnik, AAS 89, 2021 59 Najdbe skupinami kanelur, pri čemer je bil kot pri fragmentu iz Ma- lečnika okras viden v zrcalni sliki tudi na notranji strani po- V čas pozne bronaste ali starejše železne dobe spadajo deli sod (Strmčnik Gulič, Kajzer, Kramberger 2021, t. 2: 2–3, t. 3: keramičnih skled (sl. 44: E1–E2), skodel (sl. 44: G163), lon-2–3, t. 5: 1–2). Domnevamo, da predstavlja odlomek okraše- cev (sl. 44: L1, L2), pitosov (sl. 44: Pi1, Pi2), prenosnih pečk nega dna iz Malečnika del podobne sklede. (sl. 44: G392, G210), pekve (sl. 44: G434), ognjiščne koze (sl. 44: G395) in bronast obesek v obliki sončnega kolesa E2 (sl. 44: E2) (sl. 44: G153). Za drugi tip skled iz starejše železne dobe iz Malečnika je Sklede značilen cilindrični vrat, ki prehaja v zaobljena ramena. En od- lomek ustja posode predstavlja del skodele tega tipa (G393), Odkriti sta bili dve skledi z uvihanim robom ustja (sl. 44: E1; dva pa le pogojno (G217, G394), na podlagi okrasa, velikosti G391, G473), odlomek okrašenega dna posode, ki je morda in primerjav z bolje ohranjenimi kosi z drugih najdišč. del sklede enakega tipa (sl. 44: G216), in odlomek ustja z ostenjem sklede s cilindričnim vratom in rameni (E2; G393). Skleda s cilindričnim vratom je imela ustje okrašeno s plitvi- mi vodoravnimi kanelurami (G393). Izdelana je bila iz zelo E1 (sl. 44: E1) finozrnate lončarske gline in redukcijsko žgana, površino pa Skledi z uvihanim robom ustja sta bili izdelani iz zelo fino- ima mestoma svetlikajočo se. Skledi najdemo tako z vidika zrnate glinene zmesi, redukcijsko žgani in imata gladko načina izdelave kot tudi okrasa in oblike analogije v grobnici površino zelo temno sive barve. Ena od posod je bila na velike gomile nad Razvanjem pod Poštelo (Strmčnik Gulič, ustju okrašena s poševnimi nizi vtisnjenih jamic, narejenih Kajzer, Kramberger 2021, t. 9: 1–4, t. 10: 18). Skleda enakega s koleščkom, pod njimi s koleščkastimi nizi vtisnjenih jamic tipa je bila na primer odkrita tudi v halštatskem nižinskem v cik-caku in s posamezno žigosano (G473). Posodici nista naselju v Hotinji vasi (Gerbec 2015, 56–57, G69). bili odkriti skupaj. Neokrašena skleda izhaja iz plasti SE 123 Preostala odlomka skled sta slabše ohranjena. Pri odlom- (G391), okrašena skleda iz plasti SE 001 (G473). ku iz kompleksa peči (SE 192) gre za del posode z rame- Sklede z uvihanim ustjem – v literaturi obravnavane tudi ni, okrašenimi s plitvimi kanelurami in s prehodom v vrat kot latvice – spadajo med najbolj značilne keramične obli- (G217). Drugi odlomek iz plasti SE 123 predstavlja del ramen ke pozne bronaste in starejše železne dobe. Na Štajerskem s prehodom v vrat sklede. Ta posoda je bila na ramenih so bile v uporabi skozi celotno pozno bronasto dobo in v okrašena s plitvimi rahlo poševnimi kanelurami, na preho-celotnem razponu starejše železnodobne poselitve (Dular du v vrat pa z modeliranim rebrom, razčlenjenim s plitvimi 2013, 44–46, sl. 13: La 7). V tem času se niso bistveno spre-ovalnimi jamicami (G394). Z vidika načina izdelave je po- minjale, zato je posodo, ki je brez okrasa, ožje težko datirati. membno, da sta bili obe posodi izdelani iz zelo finozrnate Podrobneje kronološko opredeljiva pa je skleda z okrasom lončarske gline in redukcijsko žgani, posoda G217 je ime-iz plasti SE 001 (sl. 44: G473). Enako oblikovano in okrašeno la tudi spolirano površino. Obe posodi sta bili na ramenu skledo namreč srečamo na železnodobni naselbini v Hotinji okrašeni s širokim kaneliranjem, ki je bilo ena od poglavitnih vasi pri Mariboru (Gerbec 2015, 144–145, G423). Poselitev ornamentalnih značilnosti keramike najmlajšega horizonta v Hotinji vasi je bila na podlagi keramičnega gradiva in 14C poselitve na bližnji višinski utrjeni naselbini Poštela iz konca datacij datirana v stopnjo Ha C do prehoda v stopnjo Ha D1 Ha C in Ha D1 (Teržan 1990, 32–36; prim. tudi G217 in G394 (Gerbec 2015, 21, 177). V isti čas so bili opredeljeni primer- s Teržan 1990, t. 8: 3). ljivi okrasi, narejeni s koleščkom in žigosanjem, v Ormožu Skodela (sl. 44: G163) (Dular 2013, 52, sl. 15: tip O21) in na enak način okrašena keramika z železnodobnega gradišča Cvinger nad Virom En keramični odlomek iz plasti SE 2018 v kvadrantu 56 ver-pri Stični (Grahek 2016, 210, 213, sl. 60: O24c). Posoda je jetno predstavlja del skodele (G163). Na podlagi značilnega torej verjetno halštatska. načina izdelave, okrasa in oblike ga pripisujemo starejši že- lezni dobi (prim. s Teržan 1990, t. 13: 11, t. 15: 10, t. 15: 8, 12, V jarku SE 192, ki je del peči, je bilo odkrito s kanelurami sl. 3: 8, 9, 12). Posoda je bila izdelana iz zelo finozrnate lon-okrašeno dno posodice (G216). Med bogatim keramičnim čarske gline in nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko gradivom iz velike gomile nad Razvanjem pod Poštelo je v končni fazi, površino pa ima gladko, ravno in zelo temno bilo odkritih precej skled z uvihanim robom ustja, ki imajo na sive barve. dnu enak okras. Šest jih je bilo tudi v celoti rekonstruiranih in iz njih je razvidno, da so bila dna posod na notranji strani okrašena po celotni površini s štirimi nasproti si stoječimi 60 Malečnik, AAS 89, 2021 Sklede Skodela E1 G391 G216 E2 G393 G163 G473 G394 G217 Lonci L1 G160 G468 G157 L2 G214 Pitosa Prenosni pečki Pi1 G152 Pi2 G392 G158 G210 Pekvi G434 Svitki G207 Vijček G211 Ognjiščna koza Kolesast obesek G395 G153 44 Tipološka tabela najdb iz starejše železne in pozne bronaste dobe. Merilo 1 : 8. Lonci Drugi tip lonca ima rahlo zaobljeno rame in kratko izvihano ustje (G214). J. Dular ugotavlja, da so tako oblikovani lonci Lonce smo razdelili na dva tipa (sl. 44: L1–L2). prisotni že v okviru starejše žarnogrobiščne faze na Brinjevi L1 (sl. 44: L1) gori in na njej sočasni naselbini v Rogozi pri Mariboru (Ha Lonce tipa L1 predstavljajo posode s sodčasto oblikovanim A), svojo tradicijo pa nadaljujejo v mlajše žarnogrobiščno ostenjem (G157, G160, G468). Izdelani so bili iz finozrnate obdobje in v starejšo železno dobo, kar naj bi kazale najdbe (G157, G160) ali drobnozrnate (G468) lončarske gline, ki je iz Burgstallkogla pri Kleinkleinu in iz prvega horizonta pose-vsebovala posamezne večje delce kremena, žgani nepopol- litve na Pošteli (Dular 2013, 32–33, sl. 8: L7). Precej podobna no oksidacijsko. lonca srečamo tudi v gomili 4 na Lepi ravni pod Poštelo (Teržan 1990, t. 60: 14), ki jo B. Teržan datira v horizont Hs Za tako oblikovane lonce – bolje ohranjeni primerki imajo D1 (Teržan 1990, 36), in na nižinski naselbini Hotinja vas iz držaje – je bilo ugotovljeno, da so na Štajerskem značilni Ha C–D1 (Gerbec 2015, G125, G197). tako za mlajše žarnogrobiščno obdobje (Ha B1) kot tudi za starejšo železno dobo (Ha C0–Ha D1) (Dular 2013, 34–35, Pitosi sl. 9: 10). Na Pošteli so zlasti pogosti v tretjem horizontu po- Dve večji posodi smo opredelili kot pitosa. Izdelani sta bili selitve, torej v času Ha C–D1 (Teržan 1990, 33–34, 36, sl. 3: iz finozrnate glinene zmesi. Prva posoda, od katere imamo 13). V istem časovnem okvirju se pojavljajo tudi v Hotinji vasi na voljo celoten profil med ustjem in prehodom v spodnji (Gerbec 2015, 21, G177–178, G196, G215, G238, G405). del posode, je bila žgana nepolno oksidacijsko (sl. 44: Pi1, L2 (sl. 44: L2) G152), druga, od katere je ohranjen le fragment najširšega oboda, redukcijsko (sl. 44: Pi2, G158). Čeprav je od druge Malečnik, AAS 89, 2021 61 posode ohranjen le fragment, lahko ugotovimo, da gre za Pekve se pojavljajo v severovzhodni Sloveniji v zgodnjem drugačno obliko. žarnogrobiščnem obdobju (Ha A; npr. Črešnar 2010, 39, Pi1 (sl. 44: Pi1) sl. 16), na najdiščih mlajšežarnogrobiščnega obdobja ter na naselbinah iz starejše železne dobe. Železnodobne pekve Pitos G152 ima visoko zaobljeno rame, kratko izvihano ustje imajo običajno nad robom gladko ali razčlenjeno plastično in zaobljen prehod v spodnji del posode (sl. 44: Pi1). Tako rebro (glej npr. Teržan 1990, t. 47: 25, t. 2: 19, t. 25: 10–11, t. oblikovani pitosi so značilni na Štajerskem za mlajše žarno- 35: 1–6; Dular 2013, t. 10: 7, t. 24: 1–2, t. 35: 7, t. 36: 2, t. 44: grobiščno obdobje ter za čas H C0–C1 (Dular 2013, 28–29, 12; Grahek 2016, 175–181, sl. 51: Pe 5), ki je verjetno služi-sl. 6: P1). Med najdbami v Podravju sta tako rekoč enaka lo kot opora žerjavici (prim. npr. z Bobnjarić 1989, 74–75, pitos iz Ormoža (Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 24: 1) in sl. 1 in 3). Pri eni od pekev iz Malečnika pa so se razčlenje-pitos iz Ptujskega gradu (Dular 2013, t. 27: 1). na plastična rebra nahajala na vrhu (sl. 44: G434). Številne Pi2 (sl. 44: Pi2) podobne pekve so bile odkrite na drugi strani reke Drave, na naselbini na Pobrežju. Ena je z našo pekvo še posebej Drugi tip pitosa nam predstavlja odlomek ostenja večje po- primerljiva, saj je imela na ploščatem vrhu polkrožna raz- sode z zaobljenimi rameni iz jarka SE 129/SE 130 (G158). členjena plastična rebra (Kramberger, Črešnar 2021, G333). Posoda je bila izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline in Pekve z razčlenjenim plastičnim rebrom na robu vrha so bile redukcijsko žgana. odkrite na primer tudi v Ormožu (Dular, Tomanič Jevremov Za odlomek večje posode, morda pitosa je šlo tudi v pri- 2010, t. 106: 12, t. 115: 12, t. 157: 10). meru okrašenega ostenja iz jame za stojko SE 2046/SE 2047 Svitki objekta 9 v sektorju 2 (G165). Na tem odlomku je ključen okras. Gre namreč za motiv odprtega trikotnika s podaljško- Svitki so keramični obroči, ki so se domnevno uporabljali ma oziroma zastavicami, ki je značilen okrasni element žar- kot podstavki za posode na ognjišču (Grahek 2016, 184). nogrobiščnega obdobja. Velikokrat se pojavlja kot sestavni Zaradi načina uporabe so pogosto prežgani in posledično del motivov na bogato okrašenih posodah, na eni od posod je njihova površina mehka, neobstojna in lisasta, rjave do iz groba 18 na drugem poznobronastodobnem grobišču v svetlo rdeče in sive barve. V Malečniku so bili svitki odkri-Rušah, pa je zastopan kot samostojni okrasni element (Pahič ti v plasti SE 2018 (G164), v jami SE 199 (G207) ter v pla-1957, t. 8: Gr. 18: 1; Črešnar 2006, 133, 135, 136, 138, sl. 32: steh SE 123 (G399–401) in SE 003 (G464). Tri kosi so ime-XXX, sl. 33: XXX). li globoke jamice na zgornjem in spodnjem robu (G399, Prenosni pečki G401, G464), kar je morda v zvezi s toplotno prevodnostjo. Številne svitke poznamo z naselbin iz starejše železne dobe, Dva keramična odlomka iz Malečnika predstavljata dela na primer z bližnje Poštele (Teržan 1990, t. 27: 21–34). Priso-grelnih plošč prenosnih pečk (sl. 44: G210, G392). En kos tni so tudi v pozni bronasti dobi, na primer na sosednji na-posode je bil odkrit v groblji (SE 143) nad kompleksom peči selbini in na njem pripadajočem grobišču na Pobrežju (Pahič (G210), drugi izhaja iz plasti SE 123 (G392). 1972, t. 2: 4; Kramberger, Črešnar 2021). Prenosne pečke so značilne za starejšo železno dobo. Na Vijček Cvingerju nad Virom pri Stični so zastopane v vseh plasteh, Vijček (sl. 44: G211) je bil odkrit na vrhu jarka SE 193, v torej skozi celotno starejšo železno dobo (Grahek 2016, 177, groblji SE 143, in je na stranskem robu in na spodnji ploskvi sl. 50, 182–183, 185, sl. 52: Pp 1, Pp 2, 274, sl. 82). Številne okrašen s poševnimi vrezi. Primerjave za tako okrašen vijček poznamo ponovno iz bližnje Hotinje vasi (Gerbec 2015, so na bližnji Pošteli (Teržan 1990, t. 11: 11, t. 18: 14). 56–57, G63, G65) in Poštele (Teržan 1990, 32–34, sl. 3: 14). Pekvi Ognjiščna koza Kot ognjiščno kozo lahko opredelimo le eno kos keramike iz Kot pekvo smo opredelili keramični odlomek iz plasti SE 123 plasti SE 123 (sl. 44: G395). Prednja ploskev ognjiščne koze (sl. 44: G387) in kos keramike iz plasti SE 301 (sl. 44: G434). je okrašena z vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom, Ena pekva je bila na vrhu okrašena z ravnim in s polkrožnim pod katerim sta se nahajali dve globoki jamici, oba stranska razčlenjenim plastičnim rebrom. Morda gre za motiv girlan-robova pa sta okrašena z navpičnim razčlenjenim plastičnim de. Druga je brez okrasa, od nje pa imamo ohranjen le vrh rebrom. s prehodom v ročaj (G387). Ognjiščna koze so značilna naselbinska najdba starejše že- lezne dobe na Slovenskem. Precej podobno kozo poznamo 62 Malečnik, AAS 89, 2021 s Cvingerja nad Virom pri Stični, iz t. i. stopnje zidu 2, ki je Teržan 1995–1996, t. 100: 22–t. 103: 58; glej tudi Žbona Trk-bila datirana v mladohalštatsko obdobje Ha D1–Ha D2–3 man, Bavdek 1996, 63). (Grahek 2016, 183, 274, sl. 82, 284). Ognjiščna koza iz Cvin- Poleg depoja s Kanalskega vrha sta v Evropi poznani še gerja je skoraj v celoti ohranjena in je imela na vrhu dve dve najdišči, na katerih je bilo odkrito večje število kolesa-modelirani živalski glavici (Grahek 2016, 185, sl. 52: Ok 3). stih obeskov. To so Monte Cavanero di Chiusa di Pesio ob Na bližnji Pošteli so ognjiščne koze prisotne v vseh treh ho-vznožju Alp v Italiji in Villethierry v vzhodni Franciji. Tudi v rizontih poselitve, torej v obdobju od Ha B3/C0 do Ha D1 tem primeru gre za depojski najdbi in večinoma za podob- (Teržan 1990, 30–35, sl. 1: 20, sl. 2: 11, sl. 3: 16). ne tipe kot v depoju s Kanalskega vrha. Oba depoja sta Kolesast obesek datirana nekoliko bolj zgodaj, v razpon med Ha A1–Ha B1 Bronast kolesast obesek je bil najden v zgodnjesrednjeve- (De Angelis, Gori 2017). Z obeskom iz Malečnika so zlasti ški jami SE 135/SE 136, ki je presekala jarek SE 129/SE 130 in primerljivi posameznimi kosi iz bronastodobnega depoja na jamo SE 182/SE 183. Osnovne oblikovne značilnosti kolesa-najdišču Monte Cavanero di Chiusa di Pesio (De Angelis, stega obseka iz Malečnika sta notranji in zunanji krog, pri Gori 2017, 359, sl. 5, sl. 49). čemer je zunanji povezan z notranjim s štirimi prečkami. Na Povzetek vrhu ene od prečk je trikotno ušesce (sl. 44: G153). Kolesasti obeski so bili v uporabi več stoletij, na širokem pro- Poselitev na najdišču Malečnik v pozni bronasti in v starejši storu od francoskih Centralnih Alp, severnega dela švicarske železni dobi je izpričana v zahodnem delu sektorju 1 in v visoke planote in jugovzhodnih Alp s Caput Adriao, do se-sektorju 2, ena od posod iz tega časa pa je bila odkrita v verne in srednje Italije ter panonskega obrobja (Žbona Trk- jami S1 v sondi 1. Gre za jame naselbinskega značaja in za man, Bavdek 1996, 63, 70, sl. 5; Trampuž Orel, Heath 2001, sledove treh pravokotnih stavb, grajenih na stojkasti način 155–156, sl. 13; De Angelis, Gori 2017, 362). Med seboj se gradnje (objekti 7–9). razlikujejo po obliki in mestu pritrditve ušesca na obesek ter Najdbe so vezane predvsem na vsakodnevne naselbinske po številu in razporeditvi prečk. Najstarejše kolesaste obe-dejavnosti (ostanki žrmelj G161, G215; svitka G207; vijčka ske srečamo že v srednji bronasti dobi, v okviru mlajše faze G211; ognjiščne koze G395; prenosnih pečk G210, G392). srednjebronastodobne kulture gomil v Nemčiji in v severni Dejavnost se morda kaže z ostanki peči, drobci brona ali Italiji. Slednji se od obeska iz Malečnika razlikujejo po tem, bakra (G154), s kosom bronastega predmeta (G202) in da imajo namesto ušesca cevčasto oblikovan nastavek za morda s kolesastim obeskom (G153). pritrditev, čeprav je lahko sam obesek oblikovan povsem Precej keramičnih odlomkov iz Malečnika lahko datiramo le enako (Urban 1993, 93–95, sl. 48: 6). Kolesasti obeski z uše-okvirno v časovni razpon pozne bronaste ali starejše žele- sci za pritrditev pa so, kot kažejo primerjave, značilni zlasti zne dobe. Takšni so odlomki pekev in skled iz plasti SE 123 za pozno bronasto dobo. Raziskovalci domnevajo, da so in SE 301 (G387, G391, G434) ter fragmentirana pitosa iz imele morda različne oblikovne variacije različni simbolni jarka SE 129/SE 130 (G158) in jame S1 (G152). Nekaj najdb pomen (De Angelis, Gori 2017, 361). Nekateri raziskovalci pa je ožje kronološko opredeljivih, in na podlagi teh se pa tudi domnevajo, da so kolesasti obesku služili kot ingoti zdi, da je bilo v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. raziskano (Turk 2001, 253–255; glej tudi De Angelis, Gori 2017, 363). območje v Malečniku obljudeno v dveh kronoloških sto- Večja skupina kolesastih obeskov na Slovenskem (skupaj 43 pnjah. Obljudenost prostora v pozni bronasti dobi oz. Ha kosov) je poznana s prvega depoja s Kanalskega vrha (Ter-B nakazujeta predvsem bronast kolesast obesek (G153) in žan 1995, t. 100: 22 – t. 103: 58), ki ga P. Turk uvršča v Ha fragment večje posode (G165) iz jame za stojko SE 2046/ B1 in Ha B2 stopnjo (Turk 1996, 112–114). Glede na število in SE 2047 (objekta 9), okrašen z vrezanim motivom odprte-razporeditev prečk ter prisotnost oz. odsotnost notranjega ga trikotnika z zastavicama (G165). Na poselitev v starejši kroga sta kolesaste obeske s tega najdišča N. Trampuž Orel železni dobi (Ha C–D1) pa opozarjajo keramični odlomki iz in D. J. Heath razdelila na sedem tipov (Trampuž Orel, Heath plasti SE 123 (G393–G395) in SE 001 (G473) ter najdbe iz 2001, sl. 4). Obesku iz Malečnika je še najbolj soroden tip 4. kompleksa peči (G210, G214, G216, G217), iz katere je na Ta ima v nasprotju z našim obeskom štiri prečke razporejene voljo tudi 14C datacija (sl. 53, 54, 57: LTL18299A, 824–770 tako, da se nahaja ušesce na sredini enega od praznih vme- BC z 68,2% verjetnostjo), ki pade na začetek starejše žele- snih prostorov med dvema prečkama (Teržan 1995–1996, zne dobe. t. 100: 23; Trampuž Orel, Heath 2001, sl. 4: tip 4), in da je ušesce pritrjeno na obroček s širšim delom (prim. G153 s Malečnik, AAS 89, 2021 63 4.6 Mlajša železna doba raziskane pravokotne hiše (sl. 43: objekt 3). Južno od nje so se nahajale v liniji štiri jame za stojke, ki morda predstavljajo Jame in plasti sledove ograje. Sledovi naselja iz mlajše železne dobe so bili v Malečniku Poleg jam za stojke lahko v delu najdišča, ki je bil raziskan odkriti na treh območjih: v sondah pod Meljskim hribom (iz-leta 2002, v obdobje mlajše železne dobe glede na strati- kopavanja leta 2002), na Dravski terasi južno od tod (izko- grafsko lego datiramo še jami 38 in 39 v sondi 5. V sondah pavanja leta 2005) in na vrhu skrajnega vzhodnega obronka pod Meljskim hribom se je nahajalo nekaj kosov keramike Meljskega hriba v plasteh, ki so zapolnjevale ugreznjeno pot iz mlajše železne dobe tudi v drugotni legi (G185, G198), 40 (izkopavanja leta 2006) (sl. 43). precej pa je tudi odlomkov keramike, za katere ni znano, kje so bili odkriti, a je jasno, da izvirajo iz območja, ki je bilo V sondah pod Meljskim hribom (1–6 in v sondi 2N) je arhe- raziskano leta 2002 (G194–G197; G199–G201). 41 ološka ekipa ZVKDS, OE Maribor naletela pod plastjo iz zgo- dnjega srednjega veka (SE 02-004) na kulturno plast iz mlajše Lokacija najdbe G187 je bila označena kot sonda 4, »keltska plast«, s železne dobe (SE 02-005). Tej plasti lahko glede na opise na čimer je zelo verjetno mišljena plast SE 02-005, ki je tako poimeno- identifikacijskih listkih pripišemo tipične odlomke lončenine iz vana tudi v terenskem dnevniku. mlajše železne dobe (G166–G172, G174–G176, G178–G184, Lokacija najdb G188–G192 je bila opredeljena kot »sonda 6, keltska G186–G193) in dva kosa rimske lončenine (G173 in G177). 39 plast nad cesto«. Ugotovljeno je bilo, da so tako v sondi 6 označili plast severno od novoveške ceste, ki smo ji dali oznako SE 02-005. Pod nivojem plasti iz mlajše železne dobe so naleteli Najdbe naj bi bile odkrite 4. 5. 2002, vendar je iz terenskega dnevni-na jame za stojke in srednje velike jame. Pet jam za stoj- ka razvidno, da so se pričele raziskave v sondi 6 6. 5. 2002, kar ver-ke v sondi 2N verjetno predstavlja tlorisno zasnovo delno jetno pomeni, da je datum napačen. Možno je tudi, da je napačna oznaka sonde ali plasti. Najdba G193 je bila odkrita 3. 4. 2002, v sondi 6, »nad cesto 1«. V 39 Podatki za najdbe G166−G169 na identifikacijskem listku: vrečki so bile poleg omenjenega odlomka hranjene zgodnjesrednje- 26. 3. 2002, sonda 1, »temno siva plast, gl. 1,5−1,6 m«. Najdbe veške najdbe, iz terenskih fotografij pa je razvidno, da so tega dne v smo pripisali plasti SE 02-005 na podlagi globine odkritja najdb. sondi 6 čistili severni presek s plastema SE 02-004 in SE 02-005. Ker Najdbe G170−G177 so bile odkrite med 29. 3. in 3. 4. 2003, ko so je odlomek iz latenskega obdobja, bi lahko pripadal spodnji plasti, potekala izkopavanja v sondi 1. Na identifikacijskih listkih je zabeleže-SE 02-005. Z oznako »nad cesto 1« je verjetno mišljeno severno od no, da so bile ostaline najdene »južno od ceste«, na globini »150 cm« novoveške ceste. Druga možnost je, da je bil odlomek najden v dru- ali »140−160 cm«, kar ustreza globini plasti SE 02-005. gotni legi v nasutju nad novoveško cesto. Lega najdb G178−G181 je na identifikacijskem listku označena kot 40 Lokacija najdbe G185 je bila označena kot »sonda 2 (nadaljevanje), »kulturna siva plast, gl. 120−140cm, nasutje za cesto 60 cm.« Najdbe temno siva pod kamnitim tlakom« in ima datum odkritja 22. 4. 2002. so bile odkrite 25. 3. 2002, ko so potekale raziskave na prostoru ka- S kamnitim tlakom je bržkone mišljena novoveška cesto (SE 02-013). snejše sonde 1. V južnem preseku useka ceste sta vidni dve kulturni Toda oznaka temno siva se ne ujema z barvo plasti na risbi preseka plasti: t. i. zgodnjesrednjeveška na gl. 1,2−1,4 m in latenska plast, na čez cesto. Temno sive barve je bilo eno od zasutij jarka novoveške gl. 1,4−1,8 m. Glede na globino so najdbe pripadale spodnji – laten- ceste, zato je možno, da izvira najdba od tam, v obeh primerih, pa je ski – kulturni plasti, ki smo ji dali oznako SE 02-005. Skupna globina bil odlomek v drugotni legi. Zanimivo je, da je bil keramični odlomek najdb od površja je znašala okoli 1,8 m, saj je treba prišteti 60 cm hranjen skupaj s keramičnim odlomkom iz srednjega eneolitika – G42. tampona za cesto. V drugotni legi je bil tudi keramični odlomek G198. Za njega so na Lokacija najdbe G182 je na identifikacijskem listku označena kot »te- voljo naslednji podatki: »sonda 2, iz ceste 3«. V sondi 2 so naleteli na mno siva, gl. 1,7−1,9 m«, datum odkritja te najdbe je 26. 3. 2002. Tudi v več nivojev novoveške ceste, pri čemer predstavlja cesta 3 najstarej-tem primeru domnevamo, da gre za plast SE 02-005 glede na globino. šo. Tej cesti je bila dana oznaka SE 02-013. Za keramični odlomek G183 iz identifikacijskega listka izvemo, da je V drugotni legi se je verjetno nahajal tudi keramični odlomek G200, bil odkrit 4. 4. 2002, v eni izmed kulturnih plasti severno od ceste, v katerega lokacija je bila označena kot »sonda 4, rdečerjava plast, sondi 2. Iz fotografij je razvidno, da so tega dne strgali severni presek 20–40 cm pod cesto«. Ostale najdbe iz te plasti (SE 02-006) so na-sonde 2 z latenskodobno plastjo (SE 02-005) in zgodnjesrednjeveško mreč iz srednje bronaste dobe, plast iz mlajše železne dobe (SE 02- plastjo nad njo (SE 02-004). Zato je verjetno, da spadajo latenske 005) se je nahajala višje. najdbe plasti SE 02-005, čeprav ne gre povsem za izključiti možnosti, 41 Najdbe G194–G196 so bile odkrite 29.3.2002, »južno od ceste«. da so bili odkriti v zgodnjesrednjeveški plasti (SE 02-004). Tega dne so potekala izkopavanja v sondi 1, zato gre verjetno za to Najdba G184 je bila odkrita v sondi 2, »v kulturni plasti severno od sondo. Enako velja za odlomek G197 pod oznako »ravnanje profila stare ceste«, 5. 4. 2002. Tega dne so odstranjevali latensko plast, ki na J strani ceste« in z datumom odkritja 5. 4. 2002. smo ji dali oznako SE 02-005, zato gre verjetno za to plast. Za odlomek G199 je bila lokacija označena kot »sonda 2, prvo sne- Najdba G186 je bila odkrita v sondi 2 – nadaljevanje, v t. i. spodnji manje po strojnem izkopu (16. 4. 2002),« zato je jasno le, da gre za kulturni plasti, 22. 4. 2002 (SE 02-005). Plast je latenska, vendar pa sondo 2. Za odlomek G201 pa nam ni uspelo ugotoviti niti sonde, med najdbami s to oznako iz sonde 2N prevladujejo zgodnjesre- saj je bila lokacija označena le kot »zadnja kampada na zahodni dnjeveške najdbe. strani ceste, iz vkopa jame«, na listu pa ni bilo niti datuma. 64 Malečnik, AAS 89, 2021 Drugo območje v Malečniku, na katerem so bile odkrite na-steklene zapestnice (G232). V jarku SE 280/SE 281 je bilo 11 selbinske ostaline iz mlajše železne dobe, se nahaja južno keramičnih odlomkov, enako v jami SE 282/SE 283, v kateri od sond 1–7 in je bilo raziskano leta 2005. Najdbe in jame je bil najden tudi kos žlindre. V jami SE 2008/SE 2009, pa so bile zgoščene v zahodnem delu sektorjev 1–3 (sl. 43). je bilo poleg keramike (skupaj 47 odlomkov - med njimi: V sektorjih 1 in 2 sta bili odkriti dve pravokotni hiši iz mlajše G228–G230) precej ožgane ilovice (35 kosov). železne dobe (sl. 43: objekta 4 in 5), grajeni na način gra- V sektorju 3, kvadrant 125, so bile odkrite še tri jame iz la- dnje s stojkami. Objekt 4 – morda gre za nadstrešek – je bil tenskega obdobja. Gre za skrajni južni del arheološkega usmerjen v smeri severovzhod–jugozahod in je bil velikosti najdišča, okoli 71 m jugovzhodno od jugovzhodnega voga-5,3 × 3,3 m. Tri jame za stojke (SE 131/SE 132, SE 188/SE 189 la latenskodobne hiše (objekta 3) v sondi 2N. Jama SE 371/ in SE 116/SE 117) tega nadstreška so bile vkopane v jamo SE 372 je bila pravokotnega tlorisa in velikosti 1,8 × 0,8 m, (SE 1000/SE 1001) iz srednje bronaste dobe, jama za stojko jami SE 373/SE 374 in SE 376/SE 377 pa sta bili ovalnega SE 158/SE 159, pa v jarek iz prve pol. 1. tisočletja pr. n. št. tlorisa, pri čemer velja omeniti, da je jama SE 373/SE 373 (SE 129/SE 130). V jamah za stojki SE 158/SE 159 in SE 109/ presekala jamo SE 371/SE 371. V vseh jamah so bili odlomki SE 110 sta bila najdena kosa latenskih grafitnih loncev z latenskodobne lončenine: jama SE 371 17 odlomkov (med glavničastim okrasom. njimi tudi G233–G237), jama SE 373 8 odlomkov (med njimi Slabih 7 m južno od njega se je nahajal objekt 5, ki je bil tudi G238–G240), v jami SE 376/SE 377, pa so bili odkriti velikosti 4,1 × 2,1 m in usmerjen v smeri severozahod–ju-drobci latenskodobne lončenine. govzhod. Znotraj tega objekta se je nahajala pravokotna Znaten delež latenskih najdb iz dela najdišča, ki je bil raz-poglobitev, velikosti 2,75 × 1,3 m (SE 268/SE 269), v kateri so iskan leta 2005, izhaja tudi iz vrhnjih plasti (SE 123: G402– bile štiri jame za stojke in obilica lončenine (G219–G227). G417; SE 300: G425, G426; SE 301: G436–G442; SE 351: Med jamami iz okolice objekta 4 in objekta 5 sodijo glede G461; SE 003: G463; SE 002: G469; SE 001: G474–G476), na odlomke lončenine v obdobje mlajše železne dobe do-nekaj pa je najdb brez podrobnejših najdiščnih podatkov mnevno še groblja iz zgornjega dela jarka za peč (sl. 43: (G242, G243). 42 Omeniti velja, da izhaja večina latenske lon-SE 143; G213), jama za stojko SE 156/SE 157, jama SE 137/ čenine iz vrhnjih plasti iz kvadrantov, kjer sta se nahajala la- SE 138, jama SE 241/SE 242 in morda jama za stojko tenskodobna objekta 4 (npr. G402, G404) in 5 (G414, G416) SE 1014/SE 1015, saj je bil v njej odkrit kos latenskega grafiter neopredeljeni objekt 6 (G410, G412, G413); iz kvadran- tnega lonca (G203). tov 55 (G406, G415, G417), 73 (G438, G440, G442), 75 (G439, G463), kjer je bila odkrita skupina latenskodobnih Severno od objekta 5, v okolici jam SE 1020/SE 1021 in jam in jarkov z oznakami SE 2009, SE 281, SE 283, SE 2005, SE 172/SE 173, ki sta iz prve pol. 1. tisočletja pr. n. št., je bilo in iz bližine latenskodobnih jam SE 371 in SE 373 v skrajnem tudi osem jam za stojke, ki predstavljajo verjetno sledove jugozahodnem delu sektorja 3 (G425, G426, G437, G441, pravokotne lesene stavbe (sl. 43: objekt 6). Jame za stojke G461, G474). so bile razporejene tako, da sta se jami SE 1020/SE 1021 in SE 172/SE 173 nahajali znotraj tlorisne zasnove objekta. V Tretje območje, na katerem so bili v Malečniku odkriti kera-eni od njih (SE 1014/SE 1015) je bilo odkritih 13 prazgodo- mični odlomki iz mlajše železne dobe, se nahaja približno vinskih, a podrobneje nedoločljivih keramičnih odlomkov 90 m severovzhodno od objekta 3 v sondi 2N, na pobočju (med njimi: G204, G205), kamnite žrmlje (G206), 16 kosov skrajnega vzhodnega vrha Meljskega hriba. Tukaj je bila, ožgane ilovice in črepinja latenskega grafitnega lonca z kot že rečeno, leta 2006, med zemeljskimi deli ob gradnji glavničastim okrasom (G203). Preostale jame za stojke so avtoceste odkrita pot, ki je bila zapolnjena z več plastmi. bile brez keramičnih odlomkov ali pa so bili le-ti premalo V njih niso bile odkrite le keramične najdbe iz mlajše železnačilni. Datacije stavbe zato ni zanesljiva, vendar bi gle- zne dobe (G245–G249), ampak tudi iz poznega srednjega de na črepinjo grafitnega lonca lahko bila iz mlajše železne veka ali zgodnjega novega veka (G364–G371), del pa jih je dobe. morda iz pozne bronaste ali starejše železne dobe (G244, G250, G251). Na jame iz mlajše železne dobe so naleteli tudi v sektorju 2, kvadrantih 71–74. Tukaj sta bila odkrita dva vzporedna jarka z oznakama SE 2004/SE 2005 in SE 280/SE 281, znotraj njiju pa dve jami z oznakama SE 2008/SE 2009 in SE 282/ SE 283. V jarku SE 2004 je bilo odkritih 17 keramičnih od- 42 Npr. za odlomka G242 in G243 in ostale najdbe iz te vrečke vemo le, da so bile odkrite pri čiščenju severnega preseka, dne 22. 3. 2005, lomkov, kos žlindre, 7 kosov ožgane ilovice in kos okrašene vendar ni jasno, za kateri presek gre in za katero plast. Malečnik, AAS 89, 2021 65 Najdbe E2 (sl. 45: E2) Med najdbami iz mlajše železne dobe so zastopani kosi Drugi tip skled označuje izvihan rob ustja in izdelava na vre-keramičnih posod (G166–G172, G174–G176, G178–G201, tenu. Večina takih posod je bilo žganih nepopolno oksida-G203, G213, G219–G231, G333–G240, G242–G248, G345, cijsko, redukcijsko v končni fazi (G183, G221, G402, G166, G350, G352, G402–G417, G425, G426, G436–G442, G445, G180) ali redukcijsko (G221), ena pa je bila žgana oksidacij-G461, G463, G469, G474–G476) in fragment zapestnice iz sko (G188). Pogosto so bile tik nad najširšim obodom okra-modrega stekla (G232). šene ali z vodoravnim gladkim rebrom (G221) ali s plitvim vodoravnim žlebom (G166, G180, G183, G200), ena s ka- Posode so bile pretežno izdelane na vretenu, le majhen de- neluro (G188). lež keramike je bil narejen prostoročno (G181, G195, G240, G228). Za izdelavo so bile uporabljene zelo finozrnate ali Sklede z izvihanim robom ustja so del pivskih servisov že v finozrnate lončarke gline. Posode so bile žgane nepopol-Lt B stopnji po srednjeevropski kronološki shemi, a se poja- no oksidacijsko (npr. G179, G187), redukcijsko (npr. G221) vljajo tudi v stopnji Lt C in v stopnji Lt D. Najstarejši primerki iz ali nepopolno oksidacijsko, redukcijsko v končni fazi (npr. Dravskega polja so poznani na primer iz groba 4 v Srednici G166, G180, G183). pri Ptuju (Kavur, Lubšina Tušek 2016, 49–72, sl. 14, sl. 23) in iz groba 2 v Orehovi vasi (Grahek 2015, 43, G1094). Skledi iz Glini je bil pogosto pridan grafit (npr. G169–G170, G182, omenjenih grobov se od naših razlikujeta po tem, da imata G189, G222–G225). S takšne gline so bili izdelani čokati na notranji strani ustja utor. Sklede z izvihanim robom ustja sodčasto oblikovani lonci, ki so praviloma navpično metliče-brez utora pa so poznane z naselbin na Dravskem polju, ki ni (npr. G189, G222), poševno metličeni (npr. G223, G224) so okvirno datirana na prehod iz stopnje Lt C v stopnjo Lt D ali metličeni v obliki mreže ali cik-caka (G169, G225, G425). in v stopnjo Lt D: na primer iz Spodnje Hajdine (Tomanič Je-Včasih so imeli čokati sodčasti lonci na prehodu v vrat tudi vremov, Guštin 1996, 276–277, sl. 5: 2–5, sl. 6. 4–6), Ormoža posamezno vodoravno gladko rebro (G189) ali vodoravne (Dular, Tomanič Jevremov 2009, 189–193, t. 9: 2–7, t. 13: 12), žlebove (G222–G224). Slivnice I (Strmčnik Gulič 2001a, 104, 115, sl. 9) in Poštele (Ter- Poleg gladkih reber in vodoravnih žlebov v kombinaciji z žan 1990, 427, t. 51: 1). metličenjem se na prehodih iz enega v drugi odsek neka- Lonci terih posod pojavljajo posamična vodoravna gladka rebra (G179, G350), plitvi vodoravni žlebovi (G180, G183, G200, Lonce smo razdelili na pet tipov (sl. 45: L1–L7). Posamezne G249) ali kanelure (G188). Med značilni ornamentalni zvrsti različice se med seboj razlikujejo po oblikovanosti ustja in spadata še gubanje površine (G407, G416, G426) in žigo-ostenja, po velikosti in po načinu izdelave. sanje (G187). L1 Med lončenino iz mlajše železne dobe smo ločili naslednje Med značilne posode mlajše železne dobe spadajo na vre-keramične tipe: sklede (sl. 45: E1–E2), lonce (sl. 45: L1–L5), tenu izdelani lonci sodčaste oblike z močno odebeljenim kelihe (sl. 45: K1–K2), pokrov (sl. 45: G241) in vijček, izdelan ustjem (sl. 45: tip L1). Pogosto so bili izdelani iz lončarske iz dna posode (G476). gline s primesmi grafita, na trupu pa so praviloma okra- Sklede šeni z metličastim okrasom. Kot že ime pove, je za lonce značilno odebeljeno ustje, ki pa ni pri vseh posodah enako Med mlajšeželeznodobnimi skledami ločimo dva tipa, ki se oblikovano. Pri nekaterih loncih je bilo ustje na zunanji strani med seboj razlikujeta po obliki in po načinu izdelave (sl. 45: ovalno zaobljeno, drugi imajo kroglasto oblikovano ode-E1–E2). beljeno ustje in spet tretji bolj trikotne oblike, zato smo jih E1 (sl. 45: E1) razdelili na tri različice (sl. 43: L1/1–L1/3). Tip E1 predstavljajo polkroglaste sklede prostoročne izdela- L1/1 (sl. 45: L1/1) ve, nepopolno oksidacijsko žgane. Dve od štirih posod tega Lonci različice L1/1 imajo na zunanji strani ovalno zaobljeno tipa imata izrazito luknjičavo površino (G181, G240). Gre za ustje (G170, G198, G409, G411). Gre za značilno obliko po-kose, ki jih srečamo na primer tudi v mlajše železnodobnih sode s konca srednjega latena in iz stopnje Lt D na širokem kontekstih na najdiščih Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin območju od spodnjega Podonavja do srednje Evrope, v ne-et al. 2017, G1917, G2501, G2419, G2246, G2003, G2013) koliko spremenjeni obliki pa so se kot tako imenovani au-in Pri Muri pri Lendavi (Šavel, Sanković 2011, G177, G186, erberški lonci zadržali v uporabi tudi v zgodnjem rimskem G188). 66 Malečnik, AAS 89, 2021 Sklede E1 G195 G181 G240 G228 E2 G183 G402 G221 G188 G166 G200 G180 Lonci L1/1 G198 G170 L1/2 G184 L1/3 G407 G409 G411 G229 G406 L1/4 G222 L2 G182 L3 G469 L4 G345 L5 G187 G350 G179 G417 Kelihi Pokrov K1 G220 K2 G416 G241 G193 G426 Vijček Steklen nakit G476 G232 G463 45 Tipološka tabela najdb iz mlajše železne dobe. Merilo 1 : 8. obdobju (npr. Dular, Tomanič Jevremov 2009, 171–172). V t. 1: 21), z najdišč Trnava (Novšak et al. 2006, G22–25, G83) Podravju so poznani na primer s Poštele (Pahič 1966, t. 17: in Šmatevž (Tica, Djurić 2007, G92, G126), ki sta bili raziska-5; Teržan 1990, t. 13: 10; t. 16: 19), z Meljskega hriba (Pahič ni na trasi štajerske avtoceste, na odseku Arja vas–Vransko, 1985a, 214, sl. 25: 4, 9; Kavur 2001, sl. 8: 7), iz latenske peči potem iz Celja (Tiefengraber 2011, 96, sl. 4) in z nižinskih iz Spodnje Hajdine (Tomanič Jevremov, Guštin 1996, sl. 5: naselbin s konca srednjega in iz poznega latena v okolici 7; sl.  6: 3; sl.  7: 1–3) in iz Ormoža (Pahič 1966, t. 13: 3; Du-Murske Sobote, kot so Nova tabla (npr. Guštin et al. 2017, lar, Tomanič Jevremov 2009, t. 4: 1–7, t. 5: 1–14). Poznamo G1896, G2200, G2205, G2332, G2431–2433), Kotare–Baza jih tudi iz latenskodobne faze poselitve na Brinjevi gori ob (Kerman 2011, najdbe št. 1, 8–10, 53; Kerman 2011b, 43–44, jugozahodnih obronkih Pohorja (Pahič 1985b, 1–2, 4, 10, 13, G919–922), Kotare–Krogi (Kerman 2011c, 33, G360–363, Malečnik, AAS 89, 2021 67 G434–436), Pod Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011d, 50, L2 (sl. 45: L2) G430, G441) in Murska Sobota - Nova Tabla/Oskrbni center Lonec tipa L2 je bil izdelan na vretenu iz zelo finozrnate jug (Pavlovič 2011, 87–88, najdba št. 1, sl. 6). lončarske gline s primesmi grafita. Je sodčasto oblikovan, L1/2 (sl. 45: L1/2) na ustju pa ima utor za pokrov (G182). Odlomek lonca tega Lonci različice L1/2 so v primerjavi z lonci L1/1 manjši in ima- tipa je bil odkrit v plasti iz mlajše železne dobe (SE 02-005), jo bolj kroglasto oblikovano odebeljeno ustje (G184, G229, v sondi 1. G404). Pojavljajo se skupaj z lonci tipa L1/1 na najdiščih, ki Najbližje najdišče, na katerem so bili odkriti tako oblikovani so bila navedena že zgoraj: na primer Nova tabla (Guštin lonci, je Ormož (Dular, Tomanič Jevremov 2009, t. 3: 8, 10, t. et al. 2017, G1893, G2502), Kotare–Krogi (Kerman 2011c, 33, 7: 11). V celoti ohranjena posoda s podobnim ustjem je po-G404), Kotare–Baza (Kerman 2011, najdba št. 51), Pod Ko- znana iz Novega mesta – najdišče Okrajno glavarstvo (Bo- tom-sever pri Krogu (Kerman 2011d, G404, G445, G513). žič 2008, 115, t. 26: 10); odlomke pa poznamo tudi iz laten- L1/3 (sl. 45: L1/3) skih najdišč v vzhodni Avstriji (Urban 1996, 199–200, sl. 2: 1, 8). Dragan Božič postavlja najdbe iz Okrajnega glavarstva v Za lonce različice L1/3 je značilno trikotno oblikovano stopnji Mokronog IIIa in IIIb, ki jih korelira z Lt D obdobjem odebeljeno ustje (G406, G407). Lonec s tako oblikovanim po srednjeevropski kronološki shemi in s horizontoma Mo-ustjem je bil odkrit tudi v jami (t. i. delovni prostor oz. de- kronog 5 in 6 po Mitji Guštinu (Božič 2008, 119–123, t. 3). ponija) v bližini latenske peči na Spodnji Hajdini, ki je bila V isti horizont sodi tudi latenska poselitev v Ormožu (Dular, skupaj s pečjo opredeljena v obdobje mlajšega srednjega Tomanič Jevremov 2009, 172–173) in lonci iz vzhodnoav-latena oziroma v prehod v pozni laten (Tomanič Jevremov, strijskih najdišč (Urban 1996, 199–200, sl. 2: 1, 8). Guštin 1996, 273, sl. 5: 8). Več primerkov poznamo še iz poznolatenskih plasti v Ormožu (Dular, Tomanič Jevremov L3 (sl. 45: L3) 2009, t. 7: 2, 3, 12), posamezni posodi z naselbin Kotare – Fragment lonca iz vrhnje plasti SE 002 z globokim utorom Krogi (Kerman 2011c, G432) in Kotare–Baza (Kerman 2011b, za pokrov na ustju predstavlja različico L3 (G469). Posoda je G1110) s konca srednjega in iz začetka poznega latenskega bila izdelana iz zelo finozrnate glinene mase in nepopolno obdobja. Lonci s precej podobnimi ustji pa so poznani tudi oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. z naselbine Södinberg na Avstrijskem Štajerskem, ki je dati- Lonce s podobno globokimi utori za pokrov na ustju sreča- rana v Lt C in Lt D (Tiefengraber 2009, 269–270, sl. 14: 6–7). mo ponovno v bližnjem Ormožu (Dular, Tomanič Jevremov L1/4 (sl. 45: L1/4) 2009, t. 3: 3, 6, 7, 9). Janez Dular jih opredeljuje kot pitose, v Za različico loncev L1/4 je značilno na zunanji strani pol- katerih so shranjevali živila, in za njih ugotavlja, da spadajo krožno izvihano odebeljeno ustje. Tako oblikovana je bila med značilne oblike poznega latena na širokem območju le ena sama posoda z navpičnim glavničastim okrasom iz od spodnjega toka Donave do Avstrije in Slovaške, v upo-grafitne keramike. Ta posoda je bila odkrita v jami SE 268/ rabi pa naj bi ostali tudi v rimskem obdobju (Dular, Tomanič SE 269 (objekt 5), v sestavu večjega števila drugih keramič- Jevremov 2009, 171). V celoti ohranjeno posodo s takim nih najdb iz mlajše železne dobe (G219–G227). Njena za- ustjem poznamo z najdišča Kale–Krševica – Akropola v do- nimivost je, da ima na prehodu v vrat luknjo skozi ostenje, lini Južne Morave, v okviru poselitve, ki je okvirno datirana ki je bila narejena po tem, ko je bila posoda že žgana. Na v poznolatensko obdobje (Popović 2009, 253, sl. 6: 16). Na prehodu v ustje pa je bila dodatno okrašena z dvema vodo-vzhodnoavstrijskih najdiščih pa so odlomki posod s podob- ravnima žlebovoma (G222). nim utorom za pokrov značilna keramična oblika v starej- šem Lt D obdobju (Urban 1996, 199–200, sl. 2, 3). Primerjave za lonce s polkrožno izvihano odebeljenimi ustji so na naslednjih srednje- in poznolatenskih najdiščih na L4 (sl. 45: L4) Štajerskem in v Prekmurju: Södingberg (Tiefengraber 2009, Tip lonca L4 ima izvihano, močno odebeljeno profilirano sl. 18: 1), Trnava (Novšak et al. 2006, G72, G119), Kotare–Baza ustje majhnega premera (sl. 45: L4). Posodi sta bili izdela- (Kerman 2011b, G920). Pomembno je, da so bili na najdišču ni na vretenu iz zelo finozrnate glinene mase, oksidacijsko Södingberg prepoznani kot del značilnega keramičnega re- žgani in imata gladko površino rožnate barve. En odlomek pertoarja faze Södingberg 2a, ki predstavlja najzgodnejšo lonca tega tipa izhaja iz zgodnjesrednjeveške jame SE 237/ fazo poselitve na naselju, obdobje Lt C (Tiefengraber 2009, SE 238, v kateri se je nahajal v drugotni legi (G345), drugi iz 273). Objekt 5 iz Malečnika je torej morda iz Lt C stopnje. plasti SE 123 (G417). 68 Malečnik, AAS 89, 2021 Lonec s podobno oblikovanim ustjem je poznan iz okolice Kelihi lončarske peči s konca srednjega latena ali prehoda v pozni laten na Spodnji Hajdini (Tomanič Jevremov, Guštin 1996, Kelihi predstavljajo značilno fino latensko pivsko posod-sl. 6: 2) in približno sočasne lončarske peči na naselju Ko- je (Guštin et al. 2017, 104). Odlomki iz Malečnika so slabo tare–Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011, najdba št. 31; ohranjeni, a se med seboj ločijo po svoji oblikovanosti, za-Kerman 2011b, 43–45, G1036). Z razliko od obeh primerkov radi česar jih delimo na dva tipa (sl. 45: K1–K2). iz Malečnika ima posoda iz Spodnje Hajdine večji premer K1 (sl. 45: K1) ustja in površino sivorjave barve, posoda z najdišča Kotare– Med kelihe tipa K1 uvrščamo manjše trebušasto oblikovane Baza pri Murski Soboti pa ima ustje podobnega premera in posode z odebeljenim ustjem. Izdelane so bile na vretenu površino podobne barve. iz zelo finozrnate lončarske gline in nepopolno oksidacijsko L5 (sl. 45: L5) žgane (G193), nepopolno oksidacijsko, redukcijsko v končni Odlomki treh različnih posod so opredeljeni kot lonci tipa fazi (G220) ali redukcijsko (G463). Odlomki tako oblikovane-L5 (G187, G179, G350). Dve sta bili odkriti v plasti iz mlaj- ga keliha so bili odkriti v plasti SE 003 (G463), v srednjeveški še železne dobe (SE 02-005), v sondi 6 (G187) in v sondi jami 2 v sondi 1 (G220), en pa v sondi 6, morda v kulturni 1 (G179), tretja posoda (G350) pa se je nahajala bržkone plasti iz mlajše železne dobe, SE 02-005 (G193). v sekundarni legi, v srednjeveški jami 2 v sondi 1, ki je bila Kelihi tipa K1 imajo vzporednice na Novi tabli (Guštin et al. vkopana v kulturno plast iz mlajše železne dobe. Posame- 2017, 103–104, sl. 55: K1), kjer so uvrščeni med izrazite pred- znim primerkom so skupni ozki vrat, izdelava na vretenu, stavnike keramičnega gradiva razvite Lt D stopnje (Guštin et zelo finozrnate lončarske gline in nepopolno oksidacijsko ali al. 2017, 105, G1866, G2420, G2421). V celoti ohranjeno po-oksidacijsko žganje. Ena posoda je bila okrašena z gladkim sodo pa poznamo na primer iz groba 201 na najdišču Novo plastičnim rebrom na prehodu v vrat in ima rahlo zaoblje-mesto – Beletov vrt (Guštin 1984, sl. 25: 13). no rame ter močno usločen vrat (G350). Od druge poso- K2 (sl. 45: K2) de imamo ohranjeno podobno oblikovano rame z dvema gladkima plastičnima rebroma (G179). Tretja posoda pa ima Za kelihe tipa K2 smo opredelili nagubano keramično po-nizko zaobljeno rame in dolg usločen vrat ter okras iz žigo- sodo iz plasti SE 123 (G416), v kateri se mešajo najdbe iz sanih krožcev – morda motiv valovnice (G187). različnih obdobij, in podobno posodo, odkrito nad prodna- to geološko osnovo, SE 300 (G426). Keliha sta bila izdelana Loncu G350 je najti analogije na naselju v Ormožu (Du- iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko lar, Tomanič Jevremov 2009, t. 2: 4) in na naslednjih grobi- žgana, z redukcijsko atmosfero v končni fazi in sta različ- ščih: Nova tabla, grob 123 (Guštin et al. 2017, G2552), grob ne velikosti. Prvi smo ocenili premer najširšega oboda na SE 399 na najdišču Pod Kotom-sever pri Krogu (Kerman 14 cm (G426) in drugi (G416) na okoli 28 cm. 2011d, G539), gr. 40, Roje pri Moravčah (Knez 1977, t. 5: 5, t. 11: 17) in Novo mesto – Beletov vrt, gr. 201, gr. 151 (Guštin Kelihom tipa K2 najdemo najbližje analogije v jami SE 583 1984, sl. 25: 14, sl. 26: 8) ter Okrajno glavarstvo (Božič 2008, na najdišču Kotare–Baza (prim. G426 s Kerman 2011b, 43, t. 24: 1,4, t. 26: 2). Naselje v Ormožu in omenjeni grobovi G1251–1254, G1258; prim. G416 s Kerman 2011b, G1044, in grobišča sodijo v stopnjo Lt D oz. v razvito Lt D1 stopnjo G1259; glej tudi Kerman 2011a, najdba št. 57) in na Vrazovi (Dular, Tomanič Jevremov 2009, 172–173; Guštin et al. 2017, ulici v Ormožu (Dular, Tomanič Jevremov 2009, t. 13: 7). Na 107; Kerman 2011d, 47; Guštin 1977, sl. 2; Guštin 1984, 333– Dolenjskem se s podobnim nagubanim ostenjem pojavljajo 338; Božič 2008, 119–123, t. 3). tako posebni tip čaš kot tudi kelihov, zato ni za izključiti, da gre tudi v našem primeru za odlomek čaše. Čaše z nare- Na lokaciji Okrajno glavarstvo v Novem mestu srečamo pri- brenim ostenjem poznamo na primer iz grobov 35 in 40 v merjavo tudi za lonec G179, ki je okrašen v zgornjem delu Rojah pri Moravčah, ki sta umeščena v stopnjo Mokronog 4 ramen z dvema gladkima plastičnima rebroma (Božič 2008, po M. Guštinu (Knez 1977, t. 3: 12, t. 5: 7; Guštin 1977, 72–73, t. 26: 4). sl. 2), kelihe z narebrenim ostenjem pa iz groba 151 na Bele- tovem vrtu, ki je datiran v stopnjo Mokronog 6 (Guštin 1977, 73, t. 17: 6). Za datacijo malečniških kelihov je pomembno, da se kelihi na Dolenjskem pojavijo v starejšem poznolatenskem obdo- bju (Lt C2), v obliki z nagubanim ostenjem pa ostanejo v Malečnik, AAS 89, 2021 69 uporabi do konca poznolatenskega obdobja (Lt D) in do Povzetek zgodnjerimskega časa (Guštin 1977, 72–74; Guštin 1984, 337–338, sl. 26: 3). Slednje dokazujejo predvsem grobovi Območje Malečnika je bilo poseljeno tudi v mlajši železni 98, 134, 168 in 180 na Beletovem vrtu v Novem mestu (Knez dobi. Poselitev se na eni strani kaže z najdbami, odkritimi 1992, t. 35: 8, t. 48: 6, t. 58: 6, t. 65: 2). v kulturni plasti SE 02-005 v sondah 1–6, in na drugi strani v naselbinskih jamah ( jame 38–41, SE 282/SE 283, SE 372/ Pokrov SE 373, SE 370/SE 371, SE 376/SE 377) in jamah za stojke, Pokrov je bil odkrit v sektorju 3, jami SE 380/SE 381 (sl. 45: raziskanih na območju med vznožjem Meljskega hriba in G241). Izdelan je bil na vretenu, iz finozrnate glinene mase robom Dravske terase. V ta čas spada tudi del lončenine z delci kremena in nepopolno oksidacijsko žgan, redukcij-iz poti, odkrite ob gradnji avtoceste nad Malečnikom. Po- sko v končni fazi in se po samem izgledu in načinu izdelave membno je, da je ta pot vodila proti najvišjem vrhu Meljske-ne razlikuje od nekaterih kosov zgoraj navedene značilne ga hriba, na katerem je še neraziskana naselbina iz mlajše latenske lončenine. železne dobe (G245–G249), kar kaže na možnost uporabe Vijček te poti že za čas obstoja omenjene višinske postojanke. Jame za stojke iz mlajše železne dobe je bilo mogoče pove- Edini vijček, ki je iz mlajše železne dobe, je bil odkrit v vrhnji zati v tlorisne zasnove treh lesenih hiš (objekti 3–5). Objekta plasti travne ruše SE 001 (sl. 45: G476). Tudi to najdbo ume-3 in 4 sta bila brez poglobitve, znotraj objekta 5, pa je bil ščamo v mlajšo železno dobo na podlagi fakture, saj je bil ugotovljen pravokotni poglobljen prostor, velikosti 2,75 × izdelan iz dna lonca iz značilne grafitne keramike. 1,3 m. Steklena zapestnica Na naselbinah iz mlajše železne dobe v severovzhodni Slo- Edina steklena najdba iz mlajše železne dobe na najdišču veniji so poznani delno poglobljeni objekti. Jame za stojke je iz modrega stekla. V preseku ima pet reber, na najvišjem so bile ugotovljene tudi ob nekaterih pravokotnih jamah iz rebru okras cik–cak rumene barve (sl. 45: G232). mlajše železne dobe na Novi tabli pri Murski Soboti, vendar Zelo podobno zapestnico poznamo iz Nove table (Guštin so redke in le v eni liniji, zato jih razlagajo kot podaljške et al. 2017, 590–591, G2176), kjer je datirana v Lt C2 in Lt D delno poglobljenih objektov v obliki nadstreška ali ograje obdobje (Guštin et al. 2017, 105), iz groba 15 na Kapiteljski (Guštin et al. 2017, 83–85, 100, sl. 48: PZ 7 in PH 1, PZ 17). njivi v Novem mestu (Križ 2001, 60–61, 80, kat. št. 45), kot V našem primeru so se jame za stojke nahajale znotraj vseh slučajna najdba pa tudi z najdišča Osijek – Ciglana, Zeleno vogalov pravokotne jame SE 268/SE 269 in so enake veliko-polje (Šimić, Filipović 1997, 21, sl. 18, kat. št. 94) in z opida sti in globine kot jame za stojke zunaj omenjene pravokotne Staré Hradisko na Moravskem, Lt C2–D (Venclová 2016, 283, jame, skupaj s katerimi se izrisuje pravilna pravokotna tlori-t. 61: 1944/36). sna zasnova. Že pri legi jam za stojke ob vseh vogalih jame SE 269 se kaže posebnost objekta 5 v primerjavi s sočasnimi prekmurskimi hišami, saj iz delno poglobljenih pravokotnih objektov na Novi tabli ne poznamo jam za stojke. Kot kaže razporeditev jam za stojke, pa v primeru hiše iz Malečnika ne gre le za ostanke nadstreška ali ograje pred delno po- globljenim objektom, pač pa za pravokotno hišo, grajeno v stojkasti gradnji, znotraj katere se je nahajala poglobitev. Mlajšeželeznodobna naselbina v Malečniku je verjetno ži- vela v Lt C in v Lt D stopnji. V stopnjo Lt C spada morda objekt 5, in sicer predvsem zaradi analogij za lonec L1/4 (G222). Večino drugih naselbinskih ostalin je mogoče dati- rati na osnovi najdb le okvirno v Lt C2 in Lt D stopnjo (npr. lonce različice L1/1, L1/2 in L1/3 ter kelihe tipa K2). Nekaj je tudi najdb, ki so lahko starejše (npr. nekatere sklede tipa E2; sl.  45), posamezni tipi posod kot so lonci tipa L2, L3 in L6 (sl. 45: L2, L3 in L6; G359, G179), pa so značilni predvsem za stopnjo Lt D. 70 Malečnik, AAS 89, 2021 5Rimska lončenina, poselitev v zgodnjem srednjem veku, pozni srednji vek in novi vek verjetno predstavlja nekdanja tla, ki so bila po koncu naselja 5.1 Rimska lončenina prekrita z nanosi rumenkaste ilovice in laporja zaradi inten- Po koncu mlajše železne dobe prostor v Malečniku ni zivne pobočne erozije. Plast je bila ugotovljena le v sondah ostal neobljuden. Naslednja intenzivna poselitev je da-iz leta 2002. Na dravski terasi, v sektorjih 1–3, pa so se zgo- tirana v zgodnji srednji vek, nekaj je tudi keramičnih dnje srednjeveške jame nahajale tik pod plastmi, v katerih so odlomkov, ki dokazujejo, da je moral biti prostor pod se mešale najdbe iz različnih arheoloških obdobij. Meljskim hribom obljuden v prvih stoletjih našega šte- V kulturni plasti iz zgodnjega srednjega veka naj bi bili odkriti tja. Med najznačilnejše najdbe rimske lončenine spadajo številni odlomki lončenine, a ker so podatki na nekaterih list-odlomek ostenja vrča s prehodom v vrat (G173) in kos kih nepopolni in so bile najdbe večinoma odkrite pri strganju, noge z delom recipienta trinožnika (sl. 46: G177) iz pla-lahko nekatere zgodnjesrednjeveške odlomke pripišemo tej sti (»pokopanih tal«) iz mlajše železne dobe (SE 02-005) plasti z večjo verjetnostjo, druge pa z manjšo (G253–G257; ter kos ustja trinožnika iz jame za stojko SE 219/SE 220 G260–G264; G270–G273). 43 V plasti je bilo tudi nekaj najdb (sl. 46: G252). Čeprav objekti iz rimskega obdobja niso iz latenskega obdobja (G253), obratno pa je bilo v latenski bili odkriti, pa jih lahko pričakujemo v bližini. Rimska trinožnika G252 43 Najdbe nosijo na identifikacijskih listkih različne opise. Za posame-G177 zne kose domnevamo, da so iz zgodnjesrednjeveške kulturne plasti na podlagi analize poteka izkopavanja, globine odkritja in terenske dokumentacije, le za odlomek G270 je bilo natanko zabeleženo, da je bil odkrit v »zgodnjesrednjeveški kulturni plasti v sondi 6«. Najdbi G254, G255 smo pripisali sondi 1 in plasti SE 02-004 na podla- 46 Odlomka rimske keramike. Merilo 1 : 4. gi datuma in globine odkritja: »2. 4. 2002, južno od ceste, na gl. 120– 140 cm«. Iz iste vrečke je tudi prazgodovinski keramični odlomek (G253). Najdba G256 je bila odkrita v »črni kulturni plasti«, na gl. 130 cm, in sicer 25. 3. 2002. Datum in globina odkritja ustrezata času in lokaciji 5.2 Poselitev v zgodnjem izkopavanja »zgodnjesrednjeveške kulturne plasti« ob preseku P1. srednjem veku Najdba G257 je bila odkrita 25. 3. 2002, v »kulturni plasti, ok. 50 cm, pri nadzoru v profilu ob cesti.« V tem profilu sta bili odkriti dve kul-Poselitev v zgodnjem srednjem veku v Malečniku pri Ma- turni plasti, pri čemer je globina premajhna za obe, kar bi lahko bila riboru se kaže v kulturni plasti SE 02-004 in v naselbinskih posledica tega, da tega dne profil še ni bil v celoti izravnan in posle-jamah. Gre za specifičen tip zgodnjesrednjeveške poselitve dično vrhnji del ni vključen v to izmero. Glede na datacijo najdbe je s t. i. polzemljankami, ki ima dobre vzporednice na bližnjih verjetneje, da je iz »zgodnjesrednjeveške kulturne plasti«. Najdbe G260–G264 so bile odkrite v sondi 2, »v kulturni plasti se- najdiščih v Podravju (Spodnje Hoče, Slivnica: Ciglenečki, verno od kamnite ceste«, 3. 4. oz. 4. 4. 2002. Tega dne so strgali se-Strmčnik Gulič 2002, 67–75) in v Prekmurju (npr. Nova tabla, verni presek sonde z latensko (SE 02-005) in zgodnjesrednjeveško Pod Kotom - jug pri Krogu, Kotare–Baza in Grofovsko: Gu- plastjo (SE 02-004), zato pripadajo zgodnjesrednjeveške najdbe pod štin, Tiefegraber 2002, 46; Kerman 2002, 21; Lazar 2005, 4; to oznako morda zgodnjesrednjeveški plasti. Pavlovič 2008, 49; Šavel 2009,157; Kerman 2011e, 17). Odlomke G271–G273 pripisujemo zgodnjesrednjeveški kulturni pla- sti na podlagi oznak »nad cesto 1, sonda 6« in datuma odkritja 3. 4. 2002. Iz terenskih fotografij je namreč razvidno, da so tega dne v Naselbinska plast in jame sondi 6 čistili S presek, v katerem sta dve kulturni plasti: zgodnjesre-Kulturna plast (SE 02-004) iz zgodnjega srednjega veka se je dnjeveška SE 02-004 in pod njo latenska (SE 02-005). Z oznako »nad nahajala nad plastjo iz mlajše železne dobe (SE 02-005) in cesto 1« je verjetno mišljeno severno od novoveške ceste, ki se je nahajala v južnem delu sonde. Malečnik, AAS 89, 2021 71 raziskano območje zgodnji srednji vek visoki srednji in novi vek novoveška cesta in ugreznjena pot obcestni jarek 13 stratigrafska enota 5m Sonda 7 Sonda 3 Sonda 5 Sonda 4 Sonda 6 Sonda 2 49 26 15A 15 54/1 24 25 Sonda 2N Sonda 1 54 6 3 9 8 11 2 1 7 14A 10 14 12 127 133 135 Sek. 1 1002 154 101 1. skupina jam Sek. 2 2048 245 312 237 314 345 3162. skupina jam Sek. 3 72 Malečnik, AAS 89, 2021 plasti odkritih nekaj odlomkov iz zgodnjega srednjega veka V ostalih zgodnjesrednjeveških jamah v sondi 1 so bili le po-raziskano območje (G258; G266–G269). 44 samezni koščki lončenine ( jame 7, 9, 10 in 12) ali pa so bile zgodnji srednji vek visoki srednji in novi vek V delu najdišča, ki je bil raziskan leta 2002, se je na treh kon- pripisane zgodnjemu srednjemu veku izključno na podlagi novoveška cesta in ugreznjena pot cih tik pod nivojem zgodnjesrednjeveške kulturne plasti poja- stratigrafske lege ( jame 3–6, 8, 11, 13a, 14), saj so bile odkri- obcestni jarek vilo več jam. Na območju sonde 7 spada v zgodnji srednji vek te tik pod platjo iz zgodnjega srednjega veka (SE 02-004) in 13 stratigrafska enota jama 49, ki jo je na južni strani presekal izkop jarka za plino- vkopane v kulturno plast iz mlajše železne dobe (SE 02-005). 5m vod. V skrajnem zahodnem delu je bila ob severnem preseku Nekaj zgodnje srednjeveške keramike je bilo odkrite tudi v sonde 7 raziskana jama 54, približno 10 m vzhodno od nje pa jami 2 (G353, G354). Ta jama je bila na terenu datirana v zgo-jama 54/1, v kateri je bilo sedem kosov zgodnjesrednjeveške dnji srednji vek, vendar se je glede na najdbe, ki jih imamo na keramike in kos žlindre. Jama 54/1 je zanesljivo zgodnjesre-voljo, zgodnjesrednjeveška keramika nahajala skupaj z laten- dnjeveška. Tudi v jami 54 pa naj bi bili odkriti trije keramični skodobno (G350–G352) in poznosrednjeveško ali zgodnje-odlomki iz zgodnjega srednjega veka (G289–G291), a to ver- novoveško keramiko (G355), zaradi česar ugotavljamo, da je jetno ne drži, saj je jama 54 glede na stratigrafsko pozicijo iz morala biti jama ali iz poznega srednjega veka ali mlajša. To v zgodnjega eneolitika. Verjetno gre za najdbe iz jame 54/1, ki določeni meri potrjuje tudi njena stratigrafska lega, saj je bila ji je bila ob vmesnem fotografiranju dana napačno oznaka jama vkopana v plast iz zgodnjega srednjega veka. jama 54, kar je razvidno iz fotografije. Med izkopavanji leta 2002 je bilo v Malečniku pridobljenih Šest jam iz zgodnjega srednjega veka je bilo raziskanih v tudi nekaj zgodnjesrednjeveških keramičnih odlomkov, ki sondah 2 in 2N. Na meji med obema sondama je jamo 15, imajo pomanjkljive najdiščne podatke (G259, G292, G293, v kateri sta bila dva kosa značilnih loncev iz luknjičave kera-G294). 45 Nekaj je kosov keramike, ki so se nahajali bodisi v mike, deloma presekala jama iz poznega srednjega veka z sekundarni legi – na primer v novoveškem obcestnem jarku oznako 15a (G356). Preostale jame iz zgodnjega srednjega (G265)46 in v plasti pod novoveško cesto (G295, G296)47 – veka so jame 24, 25, 26, 17 in 18 (slednji sta dokumentirani bodisi so bile najdbe pripisane najdiščnim kontekstom, ki so le v preseku sonde – glej sl. 9). V zgodnji srednji vek so bile bistveno starejši, saj so se nahajali precej nižje od zgodnje-omenjene jame datirane predvsem na podlagi stratigrafske srednjeveške plasti. 48 lege, saj so se nahajale tik pod plastjo iz zgodnjega srednje- Preostale naselbinske ostaline iz zgodnjega srednjega veka ga veka (SE 02-004), vkopane pa so bile v plast iz mlajše so bile v Malečniku odkrite jugovzhodno od sonde 1, na železne dobe (SE 02-005). Večinoma so bile brez najdb. Le dravski terasi leta 2005. V obdobje zgodnjega srednjega Sonda 7 v jami 25 so bili odkriti posamezni odlomki luknjičave kera- veka sodi deset jam, ki so se nahajale v dveh skupinah. Jame Sonda 3 Sonda 5 Sonda 4 Sonda 6 Sonda 2 26 15A mike iz zgodnjega srednjega veka. so prekrivale vrhnje plasti, v katerih pa so bile najdbe iz 49 15 54/1 24 25 Približno 6,5 m proti jugu je bilo v sondi 1 in ob predhodno zgodnjega srednjega veka v manjšini (SE 123: G418–G422; Sonda 2N dokumentiranem preseku ob useku današnje recentne ce- SE 301: G444; SE 003: G466; SE 001: G477). Sonda 1 54 ste raziskanih 13 jam iz zgodnjega srednjega veka. Najzani- Prva skupina jam na dravski terasi je bila odkrita na prostoru 6 3 9 8 11 2 1 7 mivejša med njimi je jama 1, v kateri je bilo skupaj najdenih nekdanje srednjebronastodobne, halštatske in latenske po-14A 10 14 12 127 133 135 38 keramičnih odlomkov (med njimi tudi G274–G287), več selitve, v skrajnem severozahodnem delu sektorja 1 in šteje 1002 kosov kosti, fragment steklene posodice (G283; steklenič- Sek. 1 154 101 1. skupina jam ka?) in pet kosov ožgane ilovice. Jama 1 je bila raziskana 45 Za odlomke G259, G293 in G294 nam je glede na datum odkritja, pred izkopavanjem v sondi 1, v preseku P1 in tik ob njem, 29. 3. 2002, uspelo ugotoviti le, da gre za sondo 1. Za najdbo G292 in se nahaja okoli 10,5 m zahodno od sonde 1 (glej sl. 8, 9 pa je bila na listku le oznaka »iz črne žgane plasti na južni strani in sl. 47). Iz nje je bil pridobljen vzorec živalske kosti, dati-ceste«, zato nam ni uspelo ugotoviti, ali gre za sondo 1, ali je bila ran po metodi 14C AMS (sl. 53, 54, 59: vzorec LTL18296A, najdba odkrita že pred tem, ob nadzoru na južni strani ceste. 46 Najdbo G265 smo pripisali novoveškemu obcestnemu jarku na Sek. 2 615–760 n. št. z 68,2% verjetnostjo). 2048 podlagi naslednjih podatkov: »sonda 2, 5. 4. 2002, spodnji jarek, prva keltska plast«. Tega dne so namreč kopali ta jarek (SE 02–017), na dnu 245 44 Odlomek G258 smo pripisali latenski plasti SE 02-005 v sondi 1 na katere se je nahajala siva plast (SE 02–016), iz katerega se omenjajo 312 237 314 podlagi datuma izkopavanja in globine. Odkrit je bil namreč 2. 4. odlomki iz mlajše železne dobe. 345 2002, »južno od ceste na gl. 140–160 cm«. Najdbe G266–G269, pa 47 Morda gre za infiltrirana odlomka, ki sta se tam zašla ob gradnji ceste. 316 je bilo mogoče pripisati latenski plasti v sondi 2N na podlagi oznake 2. skupina jam 48 Kot primer objavljamo dno lonca z oznako G478, izdelanega na “spodnja kulturna plast” in datuma odkritja 19. 4. 2002. vretenu z izrazito luknjičavo površino. Lokacija najdbe je opredeljena Sek. 3 kot »jama pod laporjem – najstarejša«. Glede na datum izkopavanja 47 (stran 72) Tloris dela najdišča iz srednjega in novega veka. (15. 4. 2002) in opis bi moralo iti za eno od zgodnjeeneolitskih jam Merilo 1 : 600. v sondi 3 (20–22). Malečnik, AAS 89, 2021 73 do tu pregledan tekst oz. popravljen skupaj pet srednje velikih ovalno podolgovatih jam in eno rimskodobne najdbe (Pleterski 2010, 190–191; Pavlovič 2013; manjšo (SE 1002/SE 1003). Tri srednje velike jame (SE 133/ 160–161), zato se pojavlja vprašanje, a gre pri steklu iz Ma- SE 134, SE 101/SE 102 in SE 154/SE 155) so bile usmerjene v lečnika sploh za zgodnjesrednjeveške predmete. smeri sever–jug in dve v smeri zahod–vzhod ( jami SE 135/ Bolje ohranjena steklena posodica iz Malečnika je imela SE 136 in SE 127/SE 128). Ti jami sta tudi največji, jama SE 127/ navznoter zavihano ustje (G283). Glede na obliko ustja gre SE 128 je bila dolžine 2,7 m in jama SE 135/SE 136 3,35 m. verjetno za najdbo, ki spada v čas, v katerega sodi kera-Ostale jame so merile v dolžino slaba 2 m. mika iz jame 1. Posodica je namreč glede na obliko mlajša Jama SE 154/SE 155 je bila brez najdb. V jamah SE 133/SE 134 od rimskega obdobja in po vsej verjetnosti tudi od pozne (skupaj 20 odlomkov; med njimi tudi G336–G339), SE 101/ antike. 50 Drugi odlomek steklene posodice (G326) je slabše SE 102 (13 keramičnih odlomkov – med njimi tudi G446 in ohranjen, vendar je tudi zanj manj verjetno, da je šlo za G327–G329, 16 kosov ožgane ilovice), SE 135/SE 136 (skupaj rimsko najdbo, saj je na najdišču rimska keramika zelo redka 144 odl.; G305–G324, G326)49 in SE 127/SE 128 (skupaj 13 (G173, G177, G252). odlomkov; G331–G335), je bilo relativno veliko keramičnih Novejše raziskave so pokazale, da je bilo zgodnjesrednje-odlomkov. Ker so se nahajale na prostoru prejšnje prazgo- veško steklo na Slovenskem narejeno ali v antični tradiciji, dovinske poselitve, so bili v številnih zgodnjesrednjeveških t. i. natronsko steklo (z zmesjo natrijevega karbonata in bi-jamah odkriti tudi posamični prazgodovinski keramični karbonata kot topilom), ali pa gre za t. i. halofitsko steklo odlomki: v jami SE 102 trije odlomki latenskih posod – tudi (topilo pepel halofitov, obmorskih samoljubnih rastlin), ki je G445; v jami 1 odlomek latenske posode; v jami SE 135/ vzhodnega izvora (Knific, Šmit 2018). Iz halofitskega stekla SE 136 pa kar 28 odlomkov prazgodovinskih posod – G325 so bile izdelane predvsem steklene jagode, iz natronskega in bronast kolesast obesek – G153. Za razumevanje časov-stekla pa tudi okrasni vložki, surovci in nekaj steklenih po- nega okvira te skupine zgodnjesrednjeveških jam je mero- sod. V zvezi s tem je pomembno, da bi se naj halofitsko ste- dajna 14C AMS datacija iz jame SE 135/SE 136 (sl. 53, 54, 59: klo začelo širiti po Evropi šele od druge polovice 8. stoletja vzorec LTL18298A: 676–768 n. št. z 68,2% verjetnostjo). n. št., medtem ko je lahko natronsko steklo tudi zgodnejše Približno 28 m jugovzhodno od prve skupine je bila v kva- (Knific, Šmit 2018, 390–391). Analize stekla iz bližnjih najdišč drantih 75–77 in 88–90 odkrita druga skupina zgodnjesre- v Prekmurju (Popava 1 in Popava 2 pri Lipovcih, Nova tabla dnjeveških jam, ki skupaj obsega štiri jame (SE 237/SE 238, in Na plesi) so pokazale, da gre večinoma za natronsko ste-SE 312/SE 313, SE 314/SE 315, SE 345/SE 346). Med njimi je klo, kar se sklada z zgodnejšo datacijo naselbin (Knific, Šmit bilo nekaj več keramičnih odlomkov v jamah SE 312/SE 313 2018, 389, 394–396, 406, pril. A). (skupaj 54; G297–G304) in SE 237/SE 238 (G347). V obeh Pri podrobnejši tipokronološki opredelitvi zgodnjesrednje-so bile tudi starejše prazgodovinske najdbe, SE 312 trije od- veške lončenine smo se naslonili zlasti na dela M. Guština, lomki, SE 237 pa kar 14, od tega dva iz mlajše železne dobe G. Tiefengraberja (Guštin 2007; Guštin, Tiefengraber 2002), (G343, G345). Iz jame SE 312/SE 313 je bil datiran vzorec D. Pavlovič (Guštin, Pavlovič 2009; Pavlovič 2013; Pavlovič zoglenelega semena (sl. 53, 54, 59: vzorec LTL18303A: 612– 2017) in A. Pleterskega (Pleterski 2010), ki v prvi vrsti ugota- 667 n. št. z 68,2% verjetnostjo). vljajo, da je za kronološko opredelitev zgodnjesrednjeveške Najdbe lončenine poleg samih oblik in okrasa relevanten tudi način Zgodnjesrednjeveške najdbe v Malečniku se opredeljujejo izdelave keramike. Gradivo smo primerjali predvsem z naj-na odlomke lončenine in na koščke steklih posodic. V ka- dišči na Slovenskem. talogu predstavljamo dva kosa steklenih posodic. En kos Način izdelave keramike posodice je bil odkrit v jami 1 in je iz stekla olivno zelene Osnovni značilnosti zgodnjesrednjeveške keramike sta luknji-barve (G283). Drugi je iz svetlo zelenega stekla in izhaja iz čavost in prisotnost belih delcev, ki predstavljajo, kot kaže, v jame SE 135/SE 136 (G326). Iz zgodnjesrednjeveških nasel-večini primerov koščke apnenca oz. kalcijevega karbonata. 51 bin na Slovenskem je poznanih razmeroma malo steklenih Luknjice so opazne tako na površini posod kot tudi v pre-posodic, velikokrat pa se celo izkaže, da gre za infiltrirane lomu, vendar so na površini številnejše, medtem ko so beli 49 Jami SE 135/136 pripadajo po vsej verjetnosti tudi odlomki G340– 50 Za okvirno kronološko opredelitev steklene posodice se iskreno za- 342. Ti odlomki so bili namreč pripisani SE 195/SE 196, s katero je bila hvaljujem Ireni Lazar. ob vmesnem fotografiranju označena jama SE 135/SE 136, kasneje 51 Beli delci v keramiki so namreč v vseh (G256, G266, G268–269, pa je bila ta številčna oznaka izničena (brez navedenega razloga in G299, G301, G308, G309, G312), razen v enem primeru (G257), zapisa, da gre za jamo SE 135/SE 136). reagirali na klorovodikovo kislino. 74 Malečnik, AAS 89, 2021 delci dobro vidni predvsem v svežih prelomih. Tako lahko Lonci sklepamo, da so luknjice večinoma posledica izluženih delcev kalcijevega karbonata (glej tudi Pavlovič 2013, 170). Prevladujoča oblika zgodnjesrednjeveške lončenine so lon- ci. Žal so precej fragmentirani, saj je le ena posoda ohra- Pretežni del zgodnjesrednjeveških posod je bil oblikovan ob njena v celotnem profilu (G347), v ostalih primerih pa gre pomoči počasnega vretena (npr. G256, G257, G259, G268, za odlomke. V katalogu predstavljamo skupaj 37 odlomkov G270, G308, G334). 52 Na vretenu je bilo dodelano le ustje, v ustij z ostenji posod (G254, G256, G257, G259, G261, G262, preostalem delu posod pa sledi vretena večinoma niso opa-G265, G266, G268, G270, G274–G276, G288, G290–G292, zni. Le na dnu nekaterih posod je viden odtis od podlage G299–G301, G305–G312, G334, G338, G339, G418–G421, lončarskega vretena (G335, G341). G444, G446), 34 odlomkov okrašenih ostenj (G255, G260, Drugi del zgodnjesrednjeveške lončenine je bil narejen v G267, G269, G271, G272, G277–G282, G285, G289, G293, celoti prostoročno (npr. G298–G301, G347, G446). Takšne G302–G304, G313–G319, G327–G329, G332, G333, G353, posode imajo običajno tako na notranji kot tudi na zuna-G354, G466, G477) in 19 odlomkov dna z ostenji (G258, nji strani izrazito neravno površino (npr. G298–G300, G347, G264, G273, G284, G286, G287, G294, G320–G323, G446), medtem ko je zunanja površina pri posodah, ki so G335–G337, G340–G342, G422, G478). oblikovane na vretenu, lahko povsem ravna (npr. G259, Upoštevajoč načina izdelave in oblikovnih značilnosti smo G268, G334). Posode so bile najpogosteje žgane nepopolno lonce razdelili na štiri tipe in na deset različic (sl. 48: L1/1– oksidacijsko (npr. G256, G259, G266, G268, G270), običajno L1/4, L2, L3/1–L3/4, L4). imajo površino lisasto, rjavih in sivih barvnih odtenkov (npr. G259–G264). Nekoliko manj je redukcijsko žganih posod, ki L1 imajo površino in prelom enotne temno sive ali zelo temno Lonci tipa L1 so bili izdelani prostoročno in jih lahko enačisive barve (G257, G272, G279, G285, G291, G295, G319). mo z lonci z ustji skupine S 1 po A. Pleterskemu. Na podlagi Okras podrobne tipokronološke analize in 14C datacij jih je datiral v razpon od najkasneje 584 do 674 n. št. (Pleterski 2010, Na prvi pogled je videti zgodnjesrednjeveška lončenina iz 63–64, 88–93, 127–129). Na takšen način izdelani lonci iz Malečnika iz ornamentalnega vidika homogena, vendar po-Malečnika se med seboj razlikujejo v oblikovanosti ustja in v droben pogled pokaže, da se pojavljajo pri loncih različni proporcionalnem razmerju med širino in višino posode, za-motivi in načini okraševanja: vrezovanje z glavnikom, ki ab- radi česar smo jih razdelili na štiri različice (sl. 48: L1/1–L1/4). solutno prevladuje (G255–G257, G259, G260, G267, G268, G270–G272, G277–G279, G280, G282, G285, G292, G293, L1/1 (sl. 48: L1/1) G295, G296, G299, G300, G302–G304, G305, G308, G309, Lonec različice L1/1 je bil odkrit v jami SE 237/SE 238. Je G311, G313–G319, G327–G329, G332, G353, G354, G419, enostavne sodčaste oblike. Ustje ima kratko, rahlo izvihano G444), vtiskovanje (G266, G289, G312) in apliciranje (G269). in zaobljeno (G347). Najpogostejši motiv okrasa so pasovi večkratne vrezane va- Lonec G347 lahko primerjamo z lonci prve skupine na Novi lovnice (npr. G260, G270, G271, G293, G419). Tak okras je Tabli pri Murski Soboti (Guštin, Tiefengraber 2002, 51, sl. 6: bil po vsej verjetnosti narejen z lončarskim glavnikom in je 1, sl. 5; Pavlovič 2008, 51, najdba št. 2) in z lonci tipa 1, običajno kombiniran z vodoravnimi vrezanimi črtami (npr. a1, po tipokronologiji D. Pavlovič (Pavlovič 2017, 176–177, G255, G256, G259, G272, G277–G280, G285). Ostali mo-sl. 53: 1 a1). Precej podobni lonci so poznani tudi iz drugih tivi so kratki navpični vrezi v kombinaciji s pasovi valovnic najdišč v okolici Murske Sobote, na primer iz zgodnjesre- (G309), rahlo poševni vrezi (G300), vodoravni nizi vtisnjenih dnjeveške zemljanke na najdišču Pod Kotom – jug pri Krogu jamic (G266, G289, G312), izmenjujoče se skupine dolgih (Šavel 2009, G520; glej tudi Šavel 2002) ter iz jam starejše skoraj navpičnih vrezov, in kratkih poševnih odtisov v vodo-faze zgodnjesrednjeveške poselitve na najdišču Kotare– ravnem pasu (G257), posamično pa je prisotno še plastično Baza (Kerman 2011b, 52–53, G1358, G1300; glej tudi Ker-rebro z vtisnjenimi podolgovatimi jamicami (G269). man 2002). V okviru tipokronološke sheme A. Pleterskega so podobna ustja loncev umeščena v oblikovni tip PO1A1 skupine S 1 (Pleterski 2010, 63). Tako oblikovani lonci so opredeljeni tudi kot lonci praške- ga tipa. Za njih ugotavljajo, da so značilni za sam zače- 52 V literaturi se uporablja tudi termin posode z obvrtenimi ustji (Ple-tek poselitve v okviru zgodnjesrednjeveškega obdobja na terski 2010, 64). Malečnik, AAS 89, 2021 75 Slovenskem, in da so verjetno povezani s prihodom prvih jamah: SE 095/SE 096 na najdišču Pod Kotom - jug (Šavel Slovanov (npr. Pleterski 2010, 177; Guštin 2014, 408; Pavlo-2002, najdbe št. 1, 2, 4, 6; Šavel 2009, G521, G524; glej tudi vič 2017). Aktualne raziskave, ki temeljijo predvsem na 14C Pleterski 2002, 88–90, sl. 4.3: 1–4), v zemljanki SO 149A na datacijah, po mnenju D. Pavlovič kažejo, da se lončenina Novi Tabli, ki je bila datirana z dvema 14C datacijama (Pa-praškega tipa v Prekmurju pojavi že v prvi polovici 6. stoletja vlovič 2008, 51, najdbe št. 2, 6, 7), in v jamah starejše faze pr. n. št., torej pred odhodom Langobardov v severno Italijo zgodnjesrednjeveške poselitve iz konca 6. in iz 7. stoletja (glej Pavlovič 2017, 350–368, sl. 6: 2, 5–7, sl. 7–8). Toda ker n. št. na najdišču Kotare–Baza (npr. Kerman 2011b, G1407, je bilo datirano izključno oglje iz zasutij zgodnjesrednjeve-G1312, G1412, G1314, G1338, G1341, G1316; glej tudi Ker- ških jam, je možen efekt starega lesa, kar raziskovalka tudi man 2002). sama ugotavlja (Pavlovič 2017, 353). Zato menimo, da so Tudi za lonce različice L1/3 velja ugotovitev, da so bili v upo-njeni zaključki vprašljivi in da bi bilo potrebno za potrditev rabi konec 6. in v 7. stoletja n. št. (Pleterski 2010, 63–64, ali ovrženje tako zgodnjega datiranja začetka zgodnjeslo-88–93, 127–129). Za lonca iz jame SE 312/SE 313 v Maleč- vanske poselitve v Prekmurju datirati kratkožive vzorce, kot niku je takšen časovni okvir podkrepljen tudi s 14C datacijo so zoglenela semena, zogleneli ostanki hrane z lončenine (LTL18303A: 612–667 n. št. z 68,2% verjetnostjo). ali kosti. L1/4 (sl. 48: L1/4) Radiokarbonskih datacij iz jame SE 237/SE 238, v kateri je bil odkrit lonec G347 iz Malečnika, ni na voljo, a lahko skle- Zadnja različica prostoročno izdelanih zgodnjesrednjeve- pamo, da gre najkasneje za prvo polovico 7. stoletja n. št., ških loncev iz Malečnika je različica L1/4 (G257). 53 Lonec saj takrat tovrstni lonci po doslej znanih podatkih izginejo iz izkazuje značilnosti ustij loncev tipa S1 po A. Pleterskemu uporabe (Pleterski 2010, 63–64, 88–93, 127–129; Pavlovič in loncev tipa S5 z obvretenimi ustji in žlebovi (za pokrov?) 2013, 208, sl. 74). na notranji strani, ki so od njih mlajši (Pleterski 2010, 63–64 in 74–78). L1/2 (sl. 48: L1/2) Posoda odstopa od ostalih posod tipa L1 v Malečniku tudi Drugi lonec različice L1/2 je bil odkrit v jami SE 312/SE 313, po načinu izdelave, saj je bila žgana redukcijsko; za njo pa je od različice L1/1 pa se razlikuje po proporcionalnem raz-značilen tudi specifičen okras: izmenjujoče se skupine dol- merju med premerom ustja in višino (G300). Premer ustja je gih skoraj navpičnih vrezov, narejenih z glavnikom, in kratkih namreč pri tej posodi približno dvakrat večji od njene višine, poševnih odtisov v vodoravnem pasu (G257). To je edini ta-pri posodi tipa L1/1 pa dvakrat manjši. kšen okras na obravnavanem najdišču in tudi na objavljenih Značilno za lonec različice L1/2 je tudi, da je bil na ramenu sočasnih najdiščih na Slovenskem. Posoda, kolikor nam je in na trebuhu okrašen z rahlo poševnimi vrezi. Posod s poznano, nima povsem ustreznih primerjav. dobnim okrasom in podobnega proporcionalnega razmerja L2 (sl. 48: L2) ne poznamo, ostale morfološke značilnosti posode pa lahko tudi v tem primeru primerjamo z lonci praškega tipa (prim. Lonci tipa L2 imajo preprosto oblikovano in na vretenu npr. s Šavel, Karo 2012, G933; Šavel, Karo 2012, 461, 14C da-dodelano izvihano ustje (G256, G259, G268, G292, G308, tacija KIA 32887: 608–641 n. št. z 68,2% verjetnostjo). Data- G309, G311, G312, G419, G444). V večini primerov so okra- cijo lonca iz Malečnika potrjuje tudi radiokarbonska meritev šeni, najpogosteje z motivom večkratne valovnice (G419, vzorca zoglenelega semena iz jame SE 312/SE 313, saj data-G308), z vodoravnimi vrezi (G311, G268) ali v kombina- cijo pade v prvo polovico in sredino 7. stoletja n. št. (sl. 53, ciji omenjenih motivov okrasa (G259, G256, G444, G292). 54, 59: LTL18303A, 612–667 n. št. z 68,2% verjetnostjo). Pojavljata se tudi okras, sestavljen iz treh vzporednih nizov vtisnjenih jamic (G312), ter kombinacija navpičnih kratkih L1/3 (sl. 48: L1/3) vrezov in večkratne valovnice (G309). Gre za lonce, za katere sta značilna rahlo izvihano oglato Tako oblikovane posode so bile v okviru zgodnjesrednjeve-ustje in poudarjeno rame (G299, G301, G306, G446). Dve ške poselitve v Malečniku najštevilčnejše. Odkrite so bile v t. posodi te različice sta bili odkriti skupaj z loncem različi-i. zgodnjesrednjeveški kulturni plasti (SE 02-004) v različnih ce L1/2 v jami SE 312/SE 313 (G299, G301), en kos v jami sondah iz leta 2002 (G256, G270–G272), v radiokarbon-SE 135/SE 136 (G306) in en v jami SE 101/SE 102 (G446). sko datiranih jamah 1 (G274–G281, G285) in SE 135/SE 136 Pri A. Pleterskemu so malo izvihana ustja loncev umešče- na v skupino S1, PO2A1 (Pleterski 2010, 63, t. 1: 18–20). Enako oblikovane lonce srečamo na primer v naslednjih 53 Posoda je bila odkrita v sondi 1, morda v zgodnjesrednjeveški kulturni plasti (glej opombo 43). 76 Malečnik, AAS 89, 2021 (G308, G309, G311–G319), v jamah SE 127/SE 128 (G332, V nadaljevanju omenjam le nekaj primerjav iz jam, iz katerih G333) in SE 133/SE 134 (G338, G339), v visokosrednjeveški imamo na voljo tudi 14C datacije, ki kažejo, da se pojavlja-jami 2 (G353, G354) ter v vrhnjih premešanih plasteh v rav- jo lonci s preprosto oblikovanimi obvretenimi ustji med 7. ninskem delu najdišča, ki je bil raziskan leta 2005 (G419, in 9. stoletjem n. št. Malečniku najbližja 14C datirana jama s G420, G443–G445, G466, G477). Od teh kontekstov sta ra-takšnimi lonci je jama 1 (SE 13) v Spodnjih Hočah (Ciglene- diokarbonsko datirani jama 1 in jama SE 135/SE 136 (sl. 53, čki, Strmčnik Gulič 2002, 71, 73, sl. 8: 1–4). V Prekmurju je 54, 59: vzorca LTL18296A in LTL18298A). treba omeniti predvsem jamo na najdišču Grofovsko 2 (Ker- Lonce tipa L2 lahko primerjamo z lonci z ustji tipa S2 po A. man 2011e, 157–159, G66, G69–G71; glej tudi Kerman 2005, Pleterskemu (Pleterski 2010, 64–67, sl. 3.11, npr. t. 3: 1, t. 4: 122–132, t. 1: 1, 3), jamo SE 123 na najdišču Grofovsko 1 (No-18) in z lonci tipa 6 in 7 na Novi tabli (Pavlovič 2013, 182– však 2002, najdbi št. 2 in 9), jamo SE 55/SE 54 na najdišču 184). Tovrstni lonci naj bi bili nekoliko mlajši od loncev tipa Popava pri Lipovcih 2 (Šavel, Knific 2013, 123, G102, G103, L1. Glede na 14C datacije iz naselbinskih kontekstov so se G109, G110 – prim. npr. z G256 in G259 v tej publikaciji), pojavili v sredini 7. stoletja, nato pa so bili v uporabi ves čas mlajše zgodnjesrednjeveške naselbinske jame na najdišču zgodnjega srednjega veka (Pleterski 2010, 129–130, 177). Nova tabla (8–9. stoletje; Guštin, Tiefengraber 2002, 54–58, 60–62, sl. 9, 10), jamo SE 058/SE 059 na najdišču Nedelica pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, 250, KIA328952, G670, Lonci L1/1 L1/2 L1/3 G301 G306 L1/4 G347 G300 G257 G299 G446 L2 G259 G256 G419 G268 G308 G292 G309 G444 G311 G312 L3/1 G334 L3/2 G291 L3/3 G266 L3/4 G269 G261 G310 L4 G305 Pekači Steklena posodica P1 G263 G298 G283 48 Tipološka tabela najdb iz zgodnjega srednjega veka. Merilo 1 : 8. Malečnik, AAS 89, 2021 77 G671, G674–676) in jame iz mlajše faze poselitve na najdi-Odlomka z izvihanim ustjem (G261 in G310) lahko primer- šču Kotare–Baza (Kerman 2011b, G1361–1365, G1456–1460, jamo z ustji loncev tipa S3, PO2C9 na Blejski Pristavi (Ple-G1467, G1508–1515; glej tudi Kerman 2002). terski 2010, 68, sl. 3: 14: PO2C9, t. 6: 5–8), odlomek G291 z Več loncev tega tipa je bilo odkritih tudi v Močni pri Lenartu, žlebom pa z ustji loncev tipa S5 (Pleterski 2010, 74). kjer je bila zgodnjesrednjeveška poselitev datirana okvirno Primerjave za takšne lonce z izvihanim ustjem (G261, G310) v razpon med začetkom 7. in 9. stoletja n. št. (Tica 2013, so tudi v 14C datirani jami 1 (SE 13) v Spodnjih Hočah iz 7. ali 47, 106–109). Prisotni so tako v okviru starejših objektov in 8. stoletja n. št. (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, sl. 8: 5; za v jamah, ki kažejo na razpon poselitve med sredino 6. in vse datacije glej Pleterski 2010, 130, 131, sl. 4.69). Prisotni sredino 7. stoletja n. št. (npr. jama 1, SE 7/SE 8: Tica 2013, 106, so tudi v 14C datirani jami SE 64 na najdišču Grofovsko 2, G1–5), kot tudi v najmlajših iz konca 8. – 9. stoletja n. št. (npr. ki je iz 7. ali 8. stoletja n. št. (Kerman 2011e, 52, G68), in v SE 167: Tica 2013, 107, G122–123). Podoben časovni razpon približno sočasnih 14C datiranih jamah SO 39 in SO 46 na kažeta tudi 14C dataciji iz jame 1 in jame SE 135/SE 136 v najdišču Nova tabla (Guštin, Tiefegraber 2002, sl. 9: 1, 5, Malečniku (sl. 53, 54, 59: vzorec LTL18298A, 676–768 n. št.; sl. 10: 5, sl. 12: 2). V vseh navedenih jamah, razen v jami SO vzorec LTL18296A, 615–760 n. št. z 68,2% verjetnostjo). 46 na Novi tabli, iz katere je poznana le ena najdba, so bili L3 lonci tipa L3/2 odkriti skupaj z lonci, ki jih lahko primerjamo z našimi lonci tipa L2. Med lonce tipa L3 uvrščamo posode z ustji, dodelanimi na vretenu, ki so umetelno oblikovana (G334, G291, G261, V 14C datiranih jamah SE 568 na najdišču Gornje njive pri Dol-G310, G266). Odlomki takih loncev so bili odkriti v jami gi vasi 2 in SE 88/SE 87 na Goricah pri Turnišču se pojavljajo SE 135/SE 136 (G310), v jami 54/1 (G291), v jami SE 127/ lonci tipa L3/2 skupaj z lonci, ki imajo na ustju napušče (Ker- SE 128 (G334) in verjetno v zgodnjesrednjeveški kulturni man 2013b, G411; Plestenjak 2010, G141). Ti jami sta bili dati-plasti (G261). rani v 10. oz. 11. stoletje n. št. in podpirata, da sega izdelava posod z umetelno oblikovanimi ustji vse do konca zgodnjega Primerjamo jih lahko z ustji loncev skupine S3 po A. Ple- srednjega veka (Kerman 2013b, 408; Plestenjak 2010, 139). terskemu (Pleterski 2010, 72–73). Pojavili so se proti koncu 7. stoletja n. št., nato pa so bili lonci v uporabi skozi celotni L3/3 (sl. 48: L3/3) zgodnji srednji vek (Pleterski 2010, 130, 131). Lonec različice L3/3 ima izvihano in ravno odrezano ustje, Lonce tipa L3 iz Malečnika smo razdelili na tri različice brez žleba ter usločen vrat (G266). Odkrit je bil v plasti iz (sl. 48: L3/1–L3/3). mlajše železne dobe (SE 02-005) v sondi 2N. 54 Posebnost lonca je tudi njegov okras. Na notranji strani ustja in na rav- L3/1 (sl. 48: L3/1) no odrezanem robu je bil namreč okrašen z nizoma globo- Ustje tega lonca je zaobljeno, tik pod ustjem se nahaja žleb, kih vtisnjenih poševnih jamic. v notranjosti proti vratu je ustje zaobljeno (G291). Na povsem enak način okrašene lonce ne poznamo, obli- Najbližjo primerjavo za lonce z rahlo usločenim ustjem na kovno pa lahko tip lonca L3/3 primerjamo z lonci skupine notranji strani (G291) najdemo v jami SE 553 na najdišču S 3, oblikovnega tipa PO2C4 po A. Pleterskemu (Pleterski Kotare–Baza (Kerman 2011b, G1492). Tam se tako ustje lonca 2010, 68, sl. 3: 14: PO2C4, t. 7: 16, t. 8: 5–7, 13, 14, 16), ki pojavlja skupaj z značilno lončenino mlajše faze zgodnje-so bili v uporabi od konca 7. stoletja do konca zgodnjega srednjeveške poselitve na najdišču, ki je glede na rezultate srednjega veka (Pleterski 2010, 130, 131). 14C datiranja okvirno iz 8. stoletja n. št. (Kerman 2011b, 54, L3/4 (sl. 48: L3/4) G1493–1504; glej tudi Kerman 2002). Lonec z enako oblikovanim ustjem je bil odkrit tudi v moškem zgodnjesrednjeve- Pri loncu G269 je ohranjen le prehod iz ustja v vrat posode, škem grobu v Rojah pri Moravčah (Knific 2002, 121, najdba ustje je močno izvihano, tik pod ustjem pa se je nahajalo št. 13), ki je bil okrašen z dvema večkratnima valovnicama in plastično rebro pravokotnega preseka, okrašeno z globo-je bil v grobu najden skupaj z železnim nožem. kimi poševnimi vtisnjenimi jamicami (sl. 48: L3/4). V ohra- njenem delu je vrat posode primerljiv z vratom lonca tipa L3/2 (sl. 48: L3/2) L3/3, zato ga opredeljujemo kot posebno različico znotraj Ustje tega lonca je ravno odrezano, z žlebom in izvihano loncev tipa L3. (G291) ali ravno (G261, G310). 54 Glej opombo 44. 78 Malečnik, AAS 89, 2021 Tudi ta odlomek je bil verjetno odkrit v plasti iz mlajše žele- (Guštin, Tiefengraber 2002, 48–49, sl. 4). Tudi na najdišču zne dobe (glej sprotno opombo 44). Kotare–Baza pri Murski Soboti sodijo med značilne tipe sta- L4 (sl. 48: L4) rejšega dela zgodnjesrednjeveškega naselja iz konca 6. in iz 7. stoletja n. št., saj se pojavljajo skupaj s prostoročno izde- Lonec G305 iz jame SE 135/SE 136 v Malečniku ima cilin- lanimi lonci (Kerman 2011b, 54, G1315, G1359, G1439, G1406, dričen vrat in zaobljeno, izvihano ustje, ki je bilo dodelano G1360, G1468). Na enak časovni okvir kaže tudi datacija iz na vretenu. Posoda je bila na prehodu v rame okrašena z jame SE 312/SE 313 v Malečniku (G297–G304) (sl. 53, 54, 59: vodoravnim vrezom. LTL18303A, 612–667 n. št. z 68,2% verjetnostjo). Lonci s cilindričnim vratom in zaobljenim, izvihanim ustjem so po A. Pleterskemu združeni v tip V1, ki ga zaradi preskromnih Povzetek podatkov, podrobneje časovno ne zamejuje (Pleterski 2010, Keramično gradivo in 14C AMS datiranje kažejo, da sodi je-80–82, 135, sl. 3.39: zlasti PO2A5, sl. 3: 37: 2, t. 5: 1–3, 5). dro zgodnjesrednjeveške poselitve v Malečniku v 7. in 8. Najbližja najdišča z radiokarbonsko datiranimi jamami, v stoletja n. št. katerih so bile odkrite take posode, sta objekt 22 (SE 144) Na osnovi tipokronološke analize najdb in 14C AMS datacije s Popave 1 pri Lipovcih (Šavel, Sankovič 2012, G1177; Ša-datiramo najstarejšo poselitev okvirno v prvo polovico 7. vel, Sankovič 2012, 462, KIA32883: 691–772 n. št. z 68,3% stoletja n. št. Značilni predstavniki lončenine iz tega časa so verjetnostjo), jama SO 47 na najdišču Nova tabla (Guštin, dva pekača in prostoročno izdelani, praviloma neokrašeni Tiefegraber 2002, sl. 11: 4; Pleterski 2010, 130, 131, sl. 4.69: lonci tipa L1. Takšne najdbe izhajajo iz t. i. kulturne plasti 566–653 n. št.) in jama SE 58/SE 59 na najdišču Nedelica v delu najdišča, ki je bil raziskan leta 2002 (G263, G257), pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, G669; Šavel, Sankovič večinoma pa iz dveh jam v sektorju 2, SE 312/SE 313 (G297– 2013, 250, KIA328952: 775–868 n. št. z 68,3% verjetnostjo). G304) in SE 237/SE 238 (G347, G349), na ravninskem delu 14C AMS datacija iz jame SE 135/SE 136 v Malečniku kaže na najdišča, ki je bil raziskan leta 2005. Omenjeni jami sta se razpon med konec 7. in drugo tretjino 8. stoletja n. št. (sl. 53, nahajali v skupini skupaj z dvema drugima zgodnjesrednje-54, 59: vzorec LTL18298A, 676–768 n. št.) in se dobro prekri- veškima jamama (SE 345/SE 346 in SE 314/SE 315), zato se va z datacijo iz objekta 22 (SE 144) na najdišču Popava 1 pri zdi, da bi lahko predstavljale te jame skupaj naselbinsko Lipovcih. Datacija iz jame SO 47 na Novi tabli je starejša in celoto. kaže na možnost pojavljanja tovrstnih loncev že v razponu med drugo polovico 6. in prvo polovico 7. stoletja n. št., da- Druga skupina zgodnjesrednjeveškega gradiva iz Maleč- tacija iz jame SE 58/SE 59 z Nedelice pri Turnišču pa kaže na nika je nekoliko mlajša od prve. Glede na 14C datacije gre možnost, da so se pojavljali lonci s takšnimi ustji vse do tretje deloma še vedno za 7., deloma pa verjetno vsaj še za tretjine 8. oz. do druge tretjine 9. stoletja n. št. 8. stoletje n. št. V tej skupini gradiva močno prevladujejo lon- ci, ki imajo ustja dodelana na vretenu. Najštevilčneji so lonci s Pekači preprosto oblikovanimi izvihanimi ustji, praviloma okrašeni z Pekači so nizke posode z navzven nagnjeno steno in pre- vodoravnimi pasovi vrezanih črt in z večkratnimi valovnicami, merom ustja vsaj petkrat večjim od višine posode, ki so narejenimi z glavnikom (tip L2). Prisotni so tudi lonci z ume-se uporabljale za peko kruha (Guštin, Tiefengraber 2002, telno oblikovanimi ustji na vretenu (tip L3) in lonec s cilindrič- 48). V Malečniku sta ohranjena dva odlomka. Prvi odlomek nim vratom in izvihanim ustjem, dodelanim na vretenu (tip pekača je bil odkrit v radiokarbonsko datirani jami SE 312/ L4). Takšna lončenina je prevladovala v zgodnjesrednjeveški SE 313 (sl. 48: G298), drugi pa izhaja, kot kaže, iz zgodnje- kulturni plasti, v zgodnjesrednjeveških jamah skupine 1, v se- srednjeveške kulturne plasti v sondi 2 (G263). Obe posodi verozahodnem delu sektorja 1 (najpomembnejše med njimi sta prostoročne izdelave in imata izrazito luknjičavo, nerav-so jame SE 127/SE 128, SE 135/SE 136, SE 101/SE 102, SE 133/ no in lisasto površino, na kateri so vidni beli delci (P1). Pre- SE 134) in v jami 1 v preseku P1. mer ustja prve posode je ocenjen na 24 cm (G263), druga Najstarejšo fazo zgodnjesrednjeveške poselitve v Malečni-posoda je bila, kot kaže, manjša, s premerom ustja ocenje- ku vzporejamo s koncem 1. faze poselitve na Novi Tabli pri nim na dobrih 14 cm (G298). Murski Soboti, ki kaže na časovni razpon od sredine 6. do Na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti so bili pekači naj- prve polovice 7. stoletje n. št. (Pavlovič 2017, 352–354, sl. 1), deni izključno v inventarjih z neokrašeno lončenino I. sku- z zemljanko SE 95/SE 96 na najdišču Pod Kotom – jug (Šavel pine loncev, ki je bila na podlagi radiokarbonskih datacij in 2002; Šavel 2009, 157–159; glej tudi Pavlovič 2017, 368) in tipoloških primerjav pripisana koncu 6. in 7. stoletja pr. n. št. s starejšo fazo poselitve na najdišču Kotare–Baza iz konca Malečnik, AAS 89, 2021 79 6. in 7. stoletja n. št. (Kerman 2011b, 52–54). Gre za sledove zgodnjesrednjeveške poselitve, ki jih raziskovalci povezujejo s prvim valom poselitve zgodnjih Slovanov jugovzhodnega predalpskega prostora (npr. Pleterski 2010, 177; Guštin 2014, 408; Pavlovič 2017). Drugo skupino zgodnjesrednjeveških naselbinskih ostankov bi lahko na osnovi keramičnega gradiva in 14C AMS datacij v kronološkem smislu enačili z drugo fazo poselitve na naj- dišču Kotare–Baza (Kerman 2011, 53, 54) in z drugo fazo poselitve na Novi Tabli, ki sega do konca 9. stoletja n. št. 49 Malečnik, izkopavanja leta 2002; pogled s severnega Sočasno najdišče na Dravskem polju s podobnim gradivom preseka sonde 5 na traso novoveške ceste. je npr. Spodnje Hoče (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 71, novim vekom. V njej bi se naj pojavljale keramične najdbe, sl. 8; Pleterski 2010, 98, sl. 4.21). Primerljivo gradivo je bilo kar je zabeleženo v terenskem dnevniku in na risbi sever-odkrito tudi na najdišču Slivnica (Ciglenečki, Strmčnik Gu- nega preseka sonde 2. Morda ji pripada odlomek G359 iz lič 2002, 67–70, sl. 5) in v eni od jam na Pobrežju, torej le sonde 4 in odlomka G357, G358 iz sonde 2. 56 streljaj od Malečnika, na drugi strani reke Drave (Cigleneč- V novi vek ali v pozni srednji vek datiramo tudi jamo 2 v ki, Strmčnik Gulič 2002, 71, sl. 11), če omenim le Malečniku sondi 1, ki je bila vkopana v kulturno plast iz zgodnjega najbližja zgodnjesrednjeveška naselja. srednjega veka (SE 02-004). V njej je bila namreč odkrita značilna skleda tega časa (G355) skupaj z odlomki lonče- 5.3 Poznejši srednji vek nine iz mlajše železne dobe (G350–G352) in iz zgodnjega in novi vek srednjega veka (G353–G354). Iz poznejšega srednjega veka ali zgodnjega novega veka je glede na odlomek ustja lonca Ceste, plasti in jami tudi jama 15A (G356) v sondi 2N. V ta čas spadata še odlo- mek posode iz sonde 4 (G360)57 in železna sekira (G362), 58 Najpomembnejša ostalina iz novega veka, odkrita med iz- ki je bila odkrita leta 2002 v bližini najdišča. kopavanji v Malečniku, je novoveška prodnata cesta s ko- Drugi del keramičnih odlomkov iz poznega srednjega veka lesnicami. Cesta je bila ohranjena v treh nivojih (cesta 1–3), ali iz novega veka je bil v Malečniku odkrit leta 2006 v son-vkopana v kulturno plast iz mlajše železne dobe (SE 02- di na pobočju Meljskega hriba. Tam so se najdbe nahaja- 005), zgodnjega srednjega veka (SE 02-004) in tudi v lapor- le v koritu ugreznjene poti, ki je vodila po grebenu proti nato plast SE 02–203 ter temno rjavo ilovico (SE 02–202), ki najvišjem zahodnem vrhu hriba. Pot je bila zapolnjena z jo razlagamo kot najvišjo kulturno plast (sl. 47, 49, 50). Cesta več plastmi, v katerih so se mešale najdbe iz poznega sre-je dobro vidna na habsburških vojaških kartah in jo lahko po dnjega veka oz. zgodnjega novega veka (G364–G371) in vsej verjetnosti koreliramo s cesto, ki jo je dal leta 1840 pod prazgodovine. Pomembno je tudi, da sta bili tik nad sterilno Meljskim hribom v Mlečniku zgraditi Jakob Felber, kar smo že omenili (glej tudi sl. 6). Na severni strani je imela cesta obcestni jarek. V njeni bližini je bilo najdenih več novoveških 56 Lokacija odlomka pokrova G357 je na identifikacijskem listku ozna- čena kot »sonda 2, v ruševinski plasti med profilom 31 in 32 na sever- železnih konjskih podkev (npr. G372). 55 ni strani ceste, 3. 4. 2002.« Tega dne so odstranjevali različne plasti, ki Temno rjava ilovica SE 02–202, ki jo je presekala novoveška so vidne v severnem preseku sonde, zato bi torej lahko šlo za najvišja cesta in jo razlagamo kot najmlajšo kulturno plast, je bila pokopana tla. O odlomku lonca z oznako G358 imamo naslednje podatke: „v na- odkrita pod vrhnjim (verjetno nehomogenim) slojem, SE 02- sipu nad sondo 2, 23. 4. 2002“. Z nasipom so bile označene vse 000 in nad rjavorumeno lapornato plastjo, SE 02–203. Glede plasti nad zgodnjesrednjeveškimi tlemi, med katerimi se pojavlja tudi na stratigrafsko zaporedje je mlajša od plasti iz zgodnje-temnejša plast, označena kot SE 02–202. ga srednjega veka in starejša od novoveške ceste (glej tudi Lonec G359 je bil odkrit v „prvi kulturni plasti v sondi 4, 19. 4. 2002.“ sl. 10, 11, 13–15; prim. s sl. 50), zato jo okvirno datiramo v S tem je morda mišljena plast SE 02–202, ki jo interpretiramo kot naj- časovni razpon med visokim srednjim vekom in zgodnjim višja pokopana tla. Naslednja pokopana tla v sondi 4 imajo namreč zgodnjesrednjeveške najdbe (SE 02-004). 57 O odlomku posode G360 imamo naslednje podatke: „sonda 4, naj- 55 Lokacija te podkve je označena kot »vzhodno od južnega izko-starejše do najmlajše, 25. 4. 2002“. pa ob cesti«. Tudi ostale so večinoma brez podrobnejših lokacijskih 58 Podatek na identifikacijskem listku: „na zahodnem delu ceste, 300 m podatkov. od najdišča“. 80 Malečnik, AAS 89, 2021 2007), Starega gradu nad Podbočjem (Predovnik 2003) ter Ptujskega gradu, odkritega v stratificiranih plasteh ob izko- pavanjih leta 2015 (Lazar, Arh v pripravi). Lonci L1 (sl. 51: L1) Edini lonec s celotnim profilom je kroglaste oblike, ima izvi- hano, ravno odrezano ustje ter usločen vrat (G359). Lonec je bil odkrit v sondi 4, morda v kulturni plasti SE 02–202. Oblika ustja lonca ustreza tipu loncev T3 iz Malega gradu v Kamniku, ki je datiran med drugo polovico 10. in začet- kom 13. stoletja n. št. (Štular 2005, 443–446, t. 1: T3, sl. 3). Precej podobno ustje poznamo iz gradu Žamerk nad Loko pri Žusmu, ki je datiran na osnovi pisnih virov med drugo polovico 12 in prvo polovico 15. stoletja n. št. (Guštin et al. 1997, 65–68, 74, najdba št. 15) in tudi iz visokosrednjeveške vasi Ivankovci pri Lendavi, datirani od druge polovice 11. do druge polovice 14. stoletja n. št. (Šavel, Sankovič 2011, 62, 66, 362–369, sl. 47: 3, npr. G443, G483, G637). Do enakega spoznanja glede datacije loncev z izvihanim in ravno odre- zanim ustjem ter močno ukrivljenim vratom je prišla tudi M. Arh pri obravnavi gradiva s Ptujskega gradu (Lazar, Arh, v 50 Malečnik, izkopavanja leta 2002; pogled na vzhodni profil pripravi, sl. 76: L1b). sonde 4 z vkopom ceste. L2/1 in L2/2 (sl. 51: L2/1 in L2/2) geološko osnovo, na dnu ugreznjene poti, odkriti ena cela in ena fragmentirana železna konjska podkev. Drugo skupino loncev predstavljajo lonci, ki imajo zunanji rob ustja jasno oddeljen od vratu, na notranji strani pa izra- V delu najdišča na območju dravske terase (izkopavanja leta zit žleb, najverjetneje za prileganje pokrova. Različica L2/2 2005) spadajo v srednji vek in/ali novi vek posamični kera- (G423) se od različice L2/1 (G375, G424) razlikuje le po dol- mični odlomki in drobne najdbe. Deloma izhajajo te najdbe žini žleba. Obe različici imata zunanji rob gladek. iz vrhnjih plasti SE 123 (G423, G424), SE 124 (G375) in SE 145 (G373, glej tudi sl. 51) in deloma iz jam. Novoveška je za- Precej podobnih loncev je bilo odkritih na najdišču Slovenj nesljivo jama SE 2048/SE 2049, v kateri je bil odkrit uhan iz Gradec – glasbena šola, večinoma na območju t. i. objek-bronaste žice s stekleno jagodo (G374). Okvirno v novi vek ta 2, datiranega od konca 15. do 16. stoletja n. št. (Djura ali srednji vek pa datiramo še jamo SE 245/SE 246 v sektorju Jelenko 2017, 109, najdbe št. 395–401). Podobna ustja so 2, kvadrantu 77 in jamo za apno SE 316/SE 317 v sektorju 3, prisotna na primer na visokosrednjeveški vasi Ivankovci (Ša-kvadrantu 89. Obe jami sta presekali zgodnjesrednjeveške vel, Sankovič 2011, G489, G491, G498, G608, G623, G625, jame. G649, G700, G761, G865), med gradivom iz kovačnice in talilnice na Gradu na Goričkem iz 15. in prve polovice 16. Najdbe stoletja n. št. (Kerman 1997, 145–153, najdba št. 9) ter med Pri opredelitvi natančnejše starosti najdb iz srednjega in gradivom iz poznega srednjega veka oz. začetka novega novega veka smo se naslonili na bližnja arheološka najdi-veka na Ptuju (Lamut 1993, t. 1: 5–8; Lamut 1997, 103, sl. 2: šča, kot so Pohorski dvor (Mihelič 2016), Pri Muri pri Len- 2) in v Ormožu (Tomanič Jevremov 1997, najdba št. 17). davi (Šavel, Sankovič 2011), Maribor – Piramida (Strmčnik Na koncu je treba posebej omeniti še našim ustjem precej Gulič 1997), Ormož (Tomanič Jevremov 1997), Ptuj (Lamut podobno posodo – tako po obliki kot tudi po fakturi – s 1993; Lamut 1997), Grad nad Goričkem (Kerman 1997), Slo-planine Podvežak iz 13. do 15. stoletja n. št. (Predovnik 2006, venj Gradec – glasbena šola (Djura Jelenko 2017) in Loka 185, sl. 1: 3, najdba št. 4) in podobna ustja loncev z gradu pri Žusmu (Guštin et al. 1997) in na študije srednjeveške- Šalek, ki so datirana v širši razpon, od 12. do 17. stoletja n. št. ga gradiva z Malega gradu v Kamniku (Štular 2005; Štular Malečnik, AAS 89, 2021 81 (Brišnik, Ravnikar 1999, 52, t. 24: 173, t. 25: 184, t. 32: 275, t. Lonci s takšnimi ustji so bili, kot kaže, v uporabi dolgo ča-17: 98, 102). sovno obdobje, od visokega srednjega veka do zgodnjega L3 (sl. 51: L3) novega veka. Omenjam le našemu najbližja najdišča: Ormož (Tomanič Jevremov 1997, sl. 10: 66), Ptuj (Lamut 1997, sl. 3: Dva kosa loncev z izvihanim ustjem z izrazito odebeljenim 2), Piramida nad Mariborom (Strmčnik Gulič 1997, sl. 6: 6), robom in majhno odebelitvijo pod ustjem predstavljata tip Pohorski dvor (Mihelič 2016, t. 6: 27–28, t. 8: 36) in srednje-L3 (G358, G367). veška vas Ivankovci (Šavel, Sankovič 2011, npr. G642, G876). Lonce z enakim ustjem poznamo z Gradu na Goričkem iz L7 (sl. 51: L7) 15. in prve polovice 16. stol. št. (Kerman 1997, 145–153, najdba št. 8), z gradu Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 22: Tip lonca L7 predstavlja posoda z izvihanim in tako na no-154, 155) in z bližnjega Pohorskega dvora (Mihelič 2016, t. tranji kot tudi na zunanji strani izrazito odebeljenim ustjem 7: 31, t. 12: 53, t. 17: 70–73, t. 23: 105, t. 24: 113, t. 66: 356). (G364). Odkrit je bil v zasutju poti na vrhu Meljskega hriba, Precej podobna so tudi ustja posod z najdišča Slovenj Grana globini 120 cm, verjetno v plasti SE 06-005a. dec – glasbena šola (Djura Jelenko 2017, 107–108, najdbe Več tovrstnih ustij loncev poznamo z najdišča Slovenj Gra- št. 367–369). dec – glasbena šola, kjer so datirani v 14. in 15. stoletje n. št. M. Arh lonce s tako oblikovanimi ustji na osnovi širšega pre- (Djura Jelenko 2017, 110, npr. najdbe št. 412 in najdbe št. gleda datira v 15.–17. stoletje n. št. (Lazar, Arh v pripravi, 414–418). Rame nekaterih takšnih posod s Slovenj Gradca sl. 76: L9). Kot značilno novoveško gradivo pa jih pri obrav-so lahko okrašene z vodoravnimi žlebi ali koleščkom, po- navi najdb s Podvežaka, Raven, Velike planine – pod Kocjano- dobno kot posoda iz Malečnika (Djura Jelenko 2017, najdba vo bajto, Kriške planine in Starih skal obravnava K. Predovnik št. 414). Primerljive kose poznamo še z bližnjega Pohorske- (Predovnik 2006, 188, prim. predvsem z najdbo št. 22). ga dvora (Mihelič 2016, t. 24: 111) in iz Ptujskega gradu, kjer so datirani v 14. in 15. stoletje n. št. (Lazar, Arh, v pripravi, L4 (sl. 51: L4) sl. 76: L3d). Lonec tipa L4 (G361) ima izvihano ustje z žlebom na vrhu, Skleda majhno odebelitev na zunanji strani in na notranji strani iz- razit žleb (G361). Edina skleda iz poznega srednjega ali zgodnjega novega veka iz Malečnika ima profilirano ustje, na zunanji strani Več podobno oblikovanih ustij loncev je bilo odkritih na Po- konkavno oblikovano, proti vrhu zaobljeno in na vrhu ravno horskem dvoru (Mihelič 2016, t. 24: 112, t. 45: 243) in na odrezano (sl. 51: E1; G355). najdišču Slovenj Gradec – glasbena šola, kjer so datirana že v 16. stoletje n. št. (Djura Jelenko 2017, 107, najdbe št. 359, 360, T. Cevc za takšne sklede na osnovi primerkov z Velike Planine 365). K. Predovnik pa jih datira med 15. in 17. stoletje n. št. oz. iz 16. do 18. stoletja n. št. ugotavlja, da so se uporabljale za v 18. stoletje n. št. (Predovnik 2006, 188, najdbi št. 24 in 25). kisanje mleka (Cevc 2000, 113, najdbe št. 64–66; Cevc 2006, 251, sl. 14: 1). Z najdišč v bližini Maribora je podobna skleda L5 (sl. 51: L5) poznana s Pohorskega dvora (Mihelič 2016, t. 58: 309). Lonec, ki ima zunanji rob ustja profiliran in jasno oddeljen Pokrov od vratu, iz jame 15A v sondi 2, predstavlja tip L5 (G356). Poleg loncev in sklede je med najdbami prisoten tudi ke- Ker vrh ustja pri naši posodi ni ohranjen, je lonec težko na- ramični pokrov, ki ima gumbast, na robu profiliran držaj tančneje opredeliti. Podobna profilirana ustja srečamo na (sl. 51: Po1; G357). primer na Starem gradu nad Podbočjem (Predovnik 2003, t. 46: 144–149, t. 47), v kompleksu kovačnice in talilnice na Pokrovi z gumbastimi držaji so na srednjeveških najdiščih v Gradu na Goričkem iz 15. in prve polovice 16. stoletja n. št. Sloveniji pogosti. Večinoma so datirani med 15. in 16. stole- (Kerman 1997, 145–153, najdba št. 14) in na Piramidi v Ma- tjem n. št., pojavljajo pa se tudi kasneje v novem veku (Bri- riboru (Strmčnik Gulič 1997, sl. 6: 3). šnik, Ravnikar 1999, 53; prim. tudi G357 z Brišnik, Ravnikar 1999, t. 30: 239). L6 (sl. 51: L6) Železna sekira Za lonce tipa L6 je značilno močno usločeno, izvihano ustje. Prisotna sta dva kosa posode tega tipa, oba sta bila odkrita Železna sekira iz Malečnika je skoraj v celoti ohranjena v koritu poti (G366, G369). (G362). Za njo je značilen železni tulec za držaj. V višino 82 Malečnik, AAS 89, 2021 Lonci L1 G359 L2/1 G424 G375 L3 G358 L4 G361 L2/2 G423 L5 G356 G367 L6 G366 L7 G364 G369 Skleda Pipa Železna podkev E1 G355 G373 G372 Pokrov Po1 G357 51 Tipološka tabela najdb iz visokega srednjega veka in novega veka. Merilo 1 : 8. je merila dobrih 16 cm, rezilo je ohranjeno v dolžino 8 cm, nato pa so bile verjetno tako oblikovane podkve v upora-tulec za lesen držaj pa je bil dolg slabih 12 cm. bi vse do danes. Železno podkev, ki je bila odkrita v okolici Gre za kos, okvirno iz srednjega ali zgodnjega novega veka. novoveške ceste pod Meljskim hribom, lahko torej okvirno datiramo v čas po koncu 12. stoletja naprej. Železna konjska podkev Keramična pipa za kajenje tobaka Poleg železne sekire je bilo na najdišču odkrito tudi večjo število železnih konjskih podkev. Dve podkvi sta bili, kot že Keramična pipa za kajenje tobaka je bila odkrita v plasti rečeno, odkriti na dnu poti nad Malečnikom (SE 06-005g), SE 145, v sektorju 1, kvadrantu 25. Ta plast se je nahaja-sedem pa se jih omenja v povezavo s traso novoveške ceste la pod novodobnim nasutjem (SE 002) in rjavico (SE 001), ob vznožju Meljskega hriba. Med njimi je bila restavrirana na območju poznonovoveškega lesenega objekta, v vzho-le ena, odkrita med izkopavanji ob vznožju Meljskega hriba dnem delu sektorja 1 in v severovzhodnem delu sektorja 2 leta 2002 (sl. 51: G372). Njeno okvirno datacijo predstavlja- (sl. 51: G373). Pipa je bila izdelana iz zelo finozrnate lon- mo na osnovi študije A. Pleterskega (Pleterski 2015), ki se je čarske gline in kvalitetno žgana, oksidacijsko, redukcijsko v uprl na deli W. Dracka (Drack 1990) in J. Clarka (Clark 2004). končni fazi. Kronološke značilnosti pipe sta oblikovanost v obliki palmete in žig proizvajalca S. Seiler. A. Pleterski je pri kronološki opredelitvi srednjeveških in novo- veških podkev upošteval naslednje lastnosti: obliko roba (gla- Žig S. Seiler kaže, da je keramična pipa izdelek avstroogr- dek – valovit), prisotnost ali odsotnost ozobcev ter prisotnost skega proizvajalca keramičnih pip Schemnitz Seiler iz mesta ali odsotnost žleba za žeblje (Pleterski 2015, 150–152). Podkev Banská Štiavnica na Slovaškem (nemško Schemnitz). Šlo je iz Malečnika ima ozobca, gladki rob in skupaj šest lukenj za za zelo priljubljenega proizvajalca pip v 18. in 19. stoletjem v žeblje v žlebu. Luknje v žlebu so pravokotne in imajo pra-srednji Evropi, pipe so bile zaradi njihove kvalitetne izdelave vokotna ležišča za glavo žebljev (G372). Podkve z gladkim celo tako priljubljene, da so v Italiji proizvajali cenene kopije robom in z ozobci so bile, kot kaže, v srednji Evropi v uporabi (Bekić 2017, 273–275, najdba št. 382). skozi ves srednji vek in so se obdržale vse do danes, med- V obliki palmete je Schemnitz Seiler proizvajal pipe v prvi po- tem ko so pričeli podkve z žlebom za žeblje v srednji Evropi, lovici 19. stoletja. Številne podobne so bile objavljene z najdi-natančneje v Švici, izdelovati najkasneje na koncu 12. stoletja, šča Rožňava na Slovaškem (Čurný, Šimščik 2016, 157–159, t. Malečnik, AAS 89, 2021 83 1: 2, t. 3: 4, t. 4: 1, 4, t. 5: 1, 6, t. 6: 2, 4) in iz različnih izkopa-posebej omeniti srebrnik, 20 krajcarjev iz leta 1780, iz rjavice vanj v centru Prage (Vyšohlíd 2009, 989, 999, sl. 24: a, c, e, f). (SE 301) v kvadrantu 93 (sl. 52: 1). V plasti SE 123, kvadranta 56, sta bila odkrita bronast novec, 1 heller iz leta 1893 (sl. 52: Drobne najdbe 1: 2) in bronast novoveški prstan (sl. 52: 4). Iz plasti SE 003, v V površinskih plasteh tik pod ornico je bilo na ravninskem kvadrantu 110 izvira bronast gumb z avstroogrskim grbom delu najdišča najdenih tudi nekaj drobnih kovinskih pred- (sl. 52: 3). Najmlajše drobna kovinska novca iz vrhnjih pla- metov iz 18., 19. in prve polovice 20. stoletja. Med njimi velja sti pa sta 1 anhap dinar kraljevine SHS iz leta 1925 iz plasti SE 001 ali SE 002, v kvadrantu 94 (sl. 52: 5) in bronast novec, 10 pfenigov nemškega tretjega rajha iz leta 1938, iz plasti SE 003, v kvadrantu 89 (sl. 52: 6). Novoveške kovinske najdbe na sl. 52 predstavljajo po vsej verjetnosti izgubljene predmete. Povzetek Vlogo raziskanega prostora v Malečniku v času od pozne- ga srednjega veka do poznega novega veka gre razumeti predvsem v povezavi s prometno prehodnostjo območja, medtem ko so naselbinski sledovi iz tega časa skromni (Curk 1990, 116). Z manjšim srednjeveškim zaselkom je verjetno povezana najvišja kulturna plast, odkrita ob izkopavanjih leta 2002. Ta- krat je bila sodeč po najdbah že v uporabi pot, ki je vodila proti vrhu Meljskega hriba. Pot so verjetno porabljali tudi še v poznejšem novem veku, saj je vidna na karti tretje vojaške izmere Habsburške monarhije iz zadnje tretjine 19. stoletja (sl. 6: 1). Fragmenti prazgodovinske lončenine so lahko prišli v korito poti slučajno, morda iz še neodkritih ali uničenih naselbinskih jam v bližini ali z erozijo z vrha hriba, čeprav, kot že rečeno, dopuščamo tudi možnost, da je bila pot v uporabi že od prazgodovine. V Malečniku je bila odkrita tudi tlakovana cesta, ohranjena v treh nivojih. Novoveška cesta med Malečnikom in Maribo- rom, pod Meljskim hribom, naj bi bila glede na zgodovinske podatke prenovljena v vozno pot po letu 1840 (Curk 1990, 116). Pred tem je bila na tem mestu pot. Ta podatek se ujema s stratigrafsko lego novoveške ceste, saj je bilo ugotovljeno, da je le-ta presekala tako kulturno plast iz mlajše železne dobe kot tudi tisto iz zgodnjega srednjega veka in najvišjo kulturno plast (prim. sl. 6 s sl. 11–16 in sl. 50). Cesta je ver- jetno v celoti mlajša od leta 1840, saj so tudi že na najstarejši trasi ceste (cesta 3) ohranjene kolesnice (glej sl. 11). Na konec 18. stoletja je datiran srebrnik 10 krajcarjev, v 19. stoletje pa so datirani keramična pipa, bronast gumb in bro- 52 Poznonovoveški bronasti predmeti iz vrhnjih plasti: 1 nast novec, 1 heller. Te najdbe so bile odkrite v vrhnjih pla- − srebrnik, 20 krajcarjev iz leta 1780; 2 − bronast novec, 1 steh na dravski terasi, med izkopavanji leta 2010 in jih gre heller iz leta 1893; 3 − bronast gumb z avstroogrskim grbom; morda razumeti v povezavi z novoveško hišo, ki je vidna tik 4 − bronast prstan; 5 − novec, 1 anhap dinar kraljevine SHS ob raziskani površini na karti tretje vojaške izmere Habsbur- iz leta 1925; 6 − novec, 10 pfenigov nemškega tretjega rajha ške monarhije (sl. 6). (10 Reichspfennig, Deutsches Reich 1938). 84 Malečnik, AAS 89, 2021 6Analize ogljika 14C po postopku AMS v »CEntro di Fisica applica- 6.1 Radiokarbonske analize ta DAtazione e Diagnostica v Lecceju (CEDAD)« poslanih Z najdišča Malečnik je bila že pred pripravo te publikaci- nadaljnjih osem vzorcev. Pri izboru vzorcev za datira- je na voljo radiokarbonska datacija. V laboratoriju »Leib- nje smo dali prednost kratkoživim organskim snovem, niz Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung kot so živalske kosti, kalcinirana kost, zogleneli rastlinski Christian–Albrechts–Universität« v Kielu v Nemčiji je bil ostanki in zoglenelo seme, deloma pa je bilo datirano datiran vzorec oglja iz zgodnjeeneolitske jame, dataci- tudi oglje, pri katerem je možen efekt starega lesa. Vzor- jo pa je objavil v publikaciji »Prvi poljedelci« M. Guštin ci se nanašajo na različne kontekste iz različnih poseli- (Guštin 2005, 16, sl. 3: vzorec KIA22920, 5503±38 BP). tvenih horizontov. Leta 2018 je bilo na datiranje z metodo radioaktivnega Vzorec Kontekst BP δ13C (‰) cal BC/BP (68,2%) cal BC/BP (95,4%) Referenca Številka Material KIA22920 oglje jama 21 5503±38 ? 4442−4328 BC 4450−4266 BC Guštin 2005, 16, sl. 3 LTL18302A kalcinirana kost jama 52 5475±45 -19,5 ± 0,1 4361−4263 BC 4446−4240 BC / LTL18297A zogleneli rastlinski jama 42 3297±45 -30,7 ± 0,2 1622−1520 BC 1686−1459 BC / ostanki LTL18299A oglje SE 192 2609±45 -21,2 ± 0,5 824−770 BC 894−555 BC / LTL18301A oglje SE 294 2352±45 -16,2 ± 0,3 506−382 BC 735−256 BC / LTL18303A zoglenelo seme SE 312 1390±45 -15,1 ± 0,2 612−667 AD 565−763 AD / LTL18296A živalska kost jama 1 1364±50 -27,1 ± 0,1 615−760 AD 587−769 AD / LTL18298A živalska kost SE 135 1278±40 -16,4 ± 0,1 676−768 AD 658−865 AD / 53 Radiokarbonske datacije. 54 Grafični prikaz vseh radiokarbonskih datacij. Malečnik, AAS 89, 2021 85 55 Radiokarbonski dataciji lasinjske kulture. Predobdelava vzorcev v »Centro di Fisica applicata DA- Zgodnja bakrena doba tazione e Diagnostica« v Lecceju je potekala po standar- dnem laboratorijskem postopku: najprej z mehaničnim Za absolutno starost poselitve iz zgodnje bakrene dobe v odstranjevanjem makro kontaminantov pod optičnim mi-Malečniku sta merodajni dve 14C dataciji. Že objavljena da- kroskopom in nato še s kemičnim čiščenjem. Očiščen del tacija iz laboratorija v Kielu se nanaša na vzorec oglja iz vzorca je bil najprej z izgorevanjem v zaprti kremenovi jame 21, ki jo razlagamo kot v požaru uničen lesen objekt s cevi spremenjen v CO , le-ta pa je bil nato pri temperaturi poglobljenimi tlemi. Le–ta kaže na zadnjo tretjino 5. tisoč- 2 550 °C pretvorjen v grafit z uporabo vodika ultravisoke čie- letja pr. n. št. oziroma natančneje na razpon 4450–4266 pr. stosti kot redukcijskega medija in 2 mg železovega prahu kot n. št. s 95,4% verjetnostjo, oziroma 4442–4328 pr. n. št. z katalizatorja. Sedem od osmih vzorcev je vsebovalo dovolj 68,2% verjetnostjo (sl. 55: KIA22920; Guštin 2005, 16, sl. 3: grafita, ki je omogočal natančno določanje starosti, eden od vzorec KIA22920, 5503±38 BP; Strmčnik Gulič 2006, 196). vzorcev pa v nadaljevanju ni bil datiran (Calcagnile 2018a; Druga datacija je iz »Centro di Fisica applicata DAtazione e Calcagnile 2018b; Calcagnile 2018c; Calcagnile 2018d). Diagnostica« v Lecceju (CEDAD) in jo predstavljamo prvič Koncentracije izotopa ogljika 14C so bile izmerjene z ma- na tem mestu. Tokrat je bil datiran vzorec kalcinirane kosti snim spektrometrometričnim pospeševalnikom, na podlagi iz jame 52 v sondi 7 (sl. 55: vzorec LTL18302A, 5475±45 primerjave tokov izotopov ogljika 12C, 13C in 14C, dobljenih BP). Datacija se dobro prekriva z datacijo vzorca oglja iz iz vzorcev, s tistimi, ki so bili pridobljeni iz standardnih ma-jame 21 in podpira starost naselja lasinjske kulture: 4446 in terialov, ki jih zagotavljata IAEA (Mednarodna agencija za 4240 pr. n. št. s 95,4% verjetnostjo, oziroma 4361 in 4263 pr. atomsko energijo) in NIST (Narodni urad za standarde in n. št. z 68,2% verjetnostjo. V odnosu do drugih najdišč lahko tehnologijo). Konvencionalna starost je bila izračunana z ugotovimo, da se dataciji iz Malečnika prekrivata z najzgo- δ13C korekcijo na podlagi razmerja med 13C in 12C, izmer- dnejšimi datacijami v okviru lasinjske kulture v Sloveniji in jenega neposredno s pospeševalnikom. Pri oceni merilne sosednjih pokrajinah (Kramberger 2014a, 259, 260, sl. 36). negotovosti (standardni odklon) sta bili upoštevani statistika Srednja bronasta doba v štetju radioizotopov in razpršenost podatkov, pri čemer je bila višja od obeh spremenljivk podana kot končna napaka. Na poselitev v srednji bronasti dobi v Malečniku se nanaša Na sl. 53 in sl. 54 predstavljamo vse datacije iz Malečnika. vzorec zoglenelih rastlinskih ostankov iz lonca G87 v jami 42 Vrednosti končne napake za posamezne meritve vzorcev (sl. 56: LTL18297A). Gre za jamo z izredno bogatim keramič- iz laboratorija CEDAD se gibljejo med –15.1 ± 0.2 ‰ in nim repertoarjem, ki je bila zapolnjena deloma z ilovnatimi –30.7 ± 0.2. Končna napaka za datacijo iz Leibniz Labor ni plastmi in deloma z lapornatimi nasutji. Nekaj deset cm od objavljena (sl. 53: rubrika δ13C (‰)). Datacije smo kalibrirali vrha te jame je bila v najvišji ilovnati plasti odkrita večja zgo-z verzijo programa OxCal, v4.3.2 (Bronk Ramsey 2017) in stitev najdb in kamnitih orodij. Na tem nivoju je bil najden uporabo kalibracijske krivulje, IntCal13 atmospheric curve tudi lonec, iz katerega je bilo pri flotaciji pridobljenega nekaj (Reimer et al. 2013). oglja, ki smo ga poslali na datiranje. Možno je, da gre za zo- glenele rastlinske ostanke, ki so povezani s prvotno vsebino v posodi, čeprav ne gre za izključiti možnosti, da se je znašlo oglje v posodi slučajno. Datiranje zoglenelih rastlinskih ostankov iz lonca G87 je po- kazalo, da gre za čas med 1622 in 1520 pr. n. št. (68,2% ver- jetnost) oz. 1686–1459 pr. n. št. (95,4% verjetnost). Podobne 86 Malečnik, AAS 89, 2021 56 Radiokarbonska datacija vzorca iz srednjebronastodobne 57 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jarka iz starejše posode. železne dobe. datacije so bile v Sloveniji pridobljene iz srednjebronasto- pa so najmlajši datumi iz poznobronastodobnih najdišč v dobne jame SE 345 na najdišču Pod Kotom-sever, v kate- Podravju, na primer na sosednjem Pobrežju (Črešnar, Bon- ri je bila odkrita obravnavani posodi, iz katere imamo 14C sall, Thomas 2014, 215–219, sl. 11.8; glej tudi Črešnar, Teržan datacijo, primerljiva posoda (Kerman 2011d, 262–263, sl. 38 2014, 696–698, sl. 33). in 39), in iz srednjebronastodobne gomile v Brezju pod Bri- njevo goro (Črešnar, Koprivnik 2014, 299–303, sl. 16.1.4 in Mlajša železna doba sl. 16.1.5). Obe najdišči sta iz Bd B1 stopnje in glede na spre-Na radiokarbonsko datiranje je bil poslan tudi vzorec oglja mljajoče gradivo domnevamo, da za stopnjo starejši. Neko- iz jame za stojko SE 294/SE 295 v objektu 5 iz mlajše žele- liko starejša je tudi ena od dveh 14C datacij iz jame SE 345 na zne dobe (sl. 58: LTL18301A). Jama za stojko se je nahajala najdišču Pod Kotom-sever (Kerman 2011d, 262, sl. 38). na dnu vogala pravokotne jame SE 268/SE 269. S srednjebronastodobnega naselja Mezőlak na zahodnem Radiokarbonska datacija vzorca iz jame za stojko SE 294 Madžarskem iz časovnega okvirja Bd B2/C, z lončenino, ki je kaže na razpon 506–382 pr. n. št. (z 68,2% verjetnostjo), sorodna malečniški (Horváth, Ilon 2017, sl. 15), je poznanih oziroma 735–256 BC (s 95,4% verjetnostjo). V jami SE 268/ skupaj pet 14C datacij, med njimi pa so v celoti primerljive SE 269 so bile odkrite izključno najdbe lončenine iz mlajše tri (dve sta starejši). Tako rekoč enaka je tudi 14C datacija iz železne dobe (G219–G227), ki jih datiramo na osnovi lon-jame s primerljivo lončenino na najdišču Medvode – Svetje ca L1/4 (G222) okvirno v Lt C obdobje, kar pomeni, da je (SE 387/SE 388) (Leghissa 2014, 342, sl. 19.10.). datacija za te najdbe nekoliko prestara. Morda gre za efekt Starejša železna doba starega lesa. Starost poselitve iz prve polovice 1. tisočletja pr. n. št. v Malečniku ugotavljamo na podlagi datacije vzorca oglja z oznako LTL18299A (sl. 57): 2609 +/–45 BP, 824–770 BC (z 68,2% verjetnostjo), 894–555 BC (s 95,4% verjetnostjo). Vzorec je bil pridobljen ob železnodobnih najdbah (G210, G214, G216, G217), v drugem zasutju jarka SE 193 (SE 192), ki ga razlagamo kot predprostor peči. Datacija kaže, da spada peč v sektorju 1 verjetno na sam začetek starejše železne dobe oziroma v zadnjo tretjino 9. ali v prvo tretjino 8. stoletja pr. n. št. (68,2% verjetnost). Ob upoštevanju 95,4% verjetnosti se interval raztegne na širok razpon med začetkom 9. in sredino 6. stoletja pr. n. št. To je 58 Radiokarbonska datacija iz jame za stojko objekta iz posledica kalibracijske krivulje oz. t. i. halštatskega platoja, mlajše železne dobe. ki je rezultat nihanja količine 14C v atmosferi v starejši žele- zni dobi zaradi klimatskih sprememb. Podobni datumi so poznani iz najzgodnejših železnodobnih najdišč na Sloven- skem (Črešnar, Teržan 2014, 706–713). Le nekoliko starejši Malečnik, AAS 89, 2021 87 Zgodnji srednji vek 114, sl. 63; glej tudi Kerman 2002). Približno sočasna je, kot kaže, tudi najstarejša poselitev v Močni pri Lenartu, datirana Za ugotavljanje starosti zgodnjesrednjeveške poselitve v okvirno med sredino 6. in sredino 7. stoletja n. št., čeprav Malečniku so bili v »Centro di Fisica applicata DAtazione e so datacije deloma starejše in se prekrivajo tudi z datacijo Diagnostica (CEDAD)« datirani skupaj trije kratkoživi vzor-iz jame SE 312/SE 313 v Malečniku (Tica 2013, 47, 106–109, ci. Datirano je bilo zoglenelo seme iz jame SE 312/SE 313 sl. 138–148). Kot kaže, je bilo tam datirano izključno oglje, iz zgodnje slovanske poselitve in živalski kosti iz jame 1 in zato ni mogoče izključiti efekta starega lesa. jame SE 135/SE 136, ki sta značilna predstavnika mlajše sku- pine zgodnjesrednjeveških jam na najdišču (sl. 59). Datiranje je pokazalo, da spada jama SE 312/SE 313 z 68,2% 6.2 Preiskave kamnin verjetnost v prvo polovico 7. stoletja n. št. V približno isti Igor Rižnar čas je datiran del jam najstarejšega zgodnjesrednjeveškega horizonta na Novi tabli, na primer jame SZ 1, SZ 9, SO 47, V preiskavo smo prejeli osem vzorcev kamnin, ki smo jih SZ 3, SZ 4 (Pavlovič 2017, 353, sl. 1), in del jam starejše faze preiskali in na kratko komentirali njihovo prisotnost v bližnji zgodnjesrednjeveške poselitve na najdišču Kotare–Baza okolici najdišča (sl. 60–68; glej tudi fotografije artefaktov (npr. Kerman 2011b, 114, sl. 59; glej tudi Kerman 2002). G8, G125–G128, G130, G131 in G454 v katalogu). Jama 1 in jama SE 135/SE 136 sta v okviru zgodnjesrednje- 01–Ma602 (G130) veške poselitve verjetno nekoliko mlajši, okvirno iz razpona Vzorec 01–Ma602 pripada blestniku z granati (sl. 61). Gre med 7. in začetkom druge polovice 8. stoletja n. št. Primer-za kamnino, ki je nastala z retrogradno metamorfozo gnaj- ljive datacije so poznane na primer iz jame 1 (SE 13) v Spo- sa. Vzorec je na večji, rahlo konkavni ploskvi antropogeno dnjih Hočah (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 71, 73; Pleter- oglajen. Glede na podatke Osnovne geološke karte SFRJ ski 2010, 122, sl. 4.6.3), iz staroslovanske jame na najdišču 1 : 100.000, List Maribor – Leibnitz (Mioć, Žnidarčič 1989) Grofovsko 2 (Kerman 2011e, 52, 157–159; glej tudi Kerman blestniki z granati najbližje najdišču izdanjajo na južnem 2005, 122–132), različnih zgodnjesrednjeveških jam na naj-pobočju Pohorja, severno in severozahodno od Slovenske dišču Popava pri Lipovcih 2 (Šavel, Knific 2013, 122–123, Bistrice. sl. 44–47), iz jam mlajše zgodnjesrednjeveške naselbinske 02–Ma605 (G125) faze na najdišču Nova tabla (8–9. stoletje; Guštin, Tiefen- Žrmlje G125 so izdelane iz očesnega gnajsa s porfiroblasti graber 2002, 54–58, 60–62, sl. 9, sl. 10; Pavlovič 2017, sl. 1), glinencev. Zaobljen spodnji del artefakta predstavlja naravno iz jame SE 058/SE 059 na najdišču Nedelica pri Turnišču površino velikega prodnika. Delovna ploskev prodnika je od- (Šavel, Sankovič 2013, 250, KIA328952) in iz jame iz mlaj- lomljena po foliaciji in nato antropogeno oglajena (sl. 62, 63). še faze poselitve na najdišču Kotare–Baza (Kerman 2011b, 59 Radiokarbonske datacije zgodnjesrednjeveške poselitve. 88 Malečnik, AAS 89, 2021 Zap. št. Kat. št. Tip Kontekst Vrsta kamnine Najbližje nahajališče Datacija vzorca najdbe orodja 01-Ma602 G130 žrmlje Jama 42 Blestnik z granati Južno pobočje Pohorja, severno Srednja bronasta doba in severozahodno od Slovenske Bistrice 02-Ma605 G125 žrmlje Jama 42 Očesni gnajs s Južni del vzhodnega Pohorja, južno Srednja bronasta doba porfiroblasti glinencev in vzhodno od Frajhajma 03-Ma606 G131 del žrmelj? Jama 42 Pohorski granodiorit z Pohorje Srednja bronasta doba gnajsno teksturo 04-Ma607 G128 žrmlje Jama 42 Očesni gnajs s Območje vzhodnega Pohorja Srednja bronasta doba porfiroblasti granata 05-Ma609 G126 tolkač Jama 42 Dacitni tuf V Slovenskih goricah, najbližje na Srednja bronasta doba hribu Kalvarija in Piramida 06-Ma610 G127 tolkač Jama 42 Dacitni tuf V Slovenskih goricah, najbližje na Srednja bronasta doba hribu Kalvarija in Piramida 07-Ma176 G8 odbitek Jama 20 Prodnik jaspisa pliokvartarni prod, Drava Zgodnja bakrena doba 08-PN15 G454 kamnita SE 351 Rjavočrni laminirani Približno 5 km zahodno od Žič Bakrena doba sekira skrilavi muljevec 60 Seznam analiziranih kamnitih orodij. Kamnina izdanja v lečah na južnem delu vzhodnega Pohor- Kamnina izdanja na levem bregu Drave v Slovenskih gori- ja južno in vzhodno od Frajhajma. Ker gre za razmeroma cah, najbližje na hribu Kalvarija in Piramida nad Mariborom. velik, naravno zaobljen fragment kamnine, menimo, da gre 07–Ma176 (G8) za večji prodnik iz ene od hudourniških grap, precej manj Vzorec predstavlja odbitek prodnika jaspisa. Gre za nepro-pa je verjetno, da gre za dravski prodnik. sojno silikatno kamnino, v kateri so pod lupo vidna večja, 03–Ma606 (G131) temnejša zrna, ki merijo približno 0,1 mm, ostala zrna pa Kamnina, iz katere je izdelan artefakt, je pohorski grano- so vsaj dva do trikrat manjša. Kamnina je homogena, brez diorit z gnajsno teksturo. Gre za deloma metamorfozira- sedimentnih tekstur (sl. 67). no kamnino v t. i. pohorski strižni coni. Artefakt je na obeh Prodniki jaspisa niso prav posebna redkost. V Sloveniji so straneh antropogeno oglajen. Ker gre za kamnino, spreme-prisotni v karnijskem konglomeratu, sicer pa so prisotni v njeno v tektonski coni (dinamometamorfoza), ploščatost ar- t. i. pliokvartarnem produ v vzhodni Sloveniji, posamezni tefakta ne preseneča. Bela, oglajena ploskev je del trakaste prodniki pa so lahko prisotni tudi v Dravi. teksture, kjer so v trakovih nakopičeni minerali kremena in glinencev (sl. 64). Kamnina izdanja na večjem delu Pohorja. 07–PN 15 (G454) Vzorec predstavlja orodje, ki je izdelano iz rjavočrnega (5 04–Ma607 (G128) YR 2/1) laminiranega skrilavega muljevca. Artefakt je po vsej Vzorec kamnine je očesni gnajs s porfiroblasti granata originalni površini obrušen, raze brušenja pa so pod lupo (sl. 65). Delovna površina, ki je ohranjena na artefaktu, je zelo dobro vidne (sl. 68). rahlo konkavna in ohranjena le na posameznih mestih. Ka- mnina izdanja najbližje najdišču na območju vzhodnega Lamine so debele povprečno 0,1 mm in tudi redka ve-Pohorja. čja zrna, opazna na prelomljenih površinah, ne presežejo 0,1 mm. Poleg temnih sta v artefaktu opazni dve svetlejši 05–Ma609 (G126) lamini. Na eni strani je opaziti, da ena od lamin tvori dve Vzorec je podolgovat prodnik dacitnega tufa, ki ima na prevrnjeni polegli mikrogubi, iz česar sklepamo, da gre za obeh koncih jasne znake uporabe. Poškodbe oziroma sledi skrilav muljevec. Opisani mikrogubi namreč dokazujeta, da uporabe so nekaj mm velike radialne vdolbine, ki kažejo, da so se vzdolž laminacije v kamnini dogajale mikrodeforma-je bilo orodje uporabljano kot tolkač. Kamnina načeloma iz- cije, zaradi česar kamnina ni zgolj laminirana, pač pa tudi danja na levem bregu Drave v Slovenskih goricah, najbližje nekoliko skrilava vzdolž iste ravnine. na hribu Kalvarija in Piramida nad Mariborom. Kamnina, iz kakršne je izdelan artefakt, je zelo pogosta med 06–Ma610 (G127) klastiti zgornjega karbona, ki izdanjajo v osrednji Sloveni- Vzorec je prodnik dacitnega tufa, ki ima na obeh koncih ji in Karavankah, kot prodniki pa so precej pogosti v Savi. jasne znake uporabe. Na ožjih konceh prodnika so poškod- Karbonski klastiti izdanjajo na manjših površinah tudi na Pa- be, ki kažejo, da je bil prodnik uporabljan kot tolkač (sl. 66). škem Kozjaku in približno 5 km zahodno od Žič. Malečnik, AAS 89, 2021 89 65 Žrmlje iz gnajsa s porfiroblasti granata. 61 Žrmlje iz blestnika z granati. 66 Tolkač iz prodnika dacitnega tufa. 62 Naravno zaobljen spodnji del žrmelj iz očesnega gnajsa s porfiroblasti glinencev. 67 Odbitek iz prodnika jaspisa. 63 Očesa glinencev v očesnem gnajsu. 64 Ploščat artefakt iz granodiorita z gnajsno teksturo (del 68 Ploščata sekira iz skrilavega muljevca. žrmelj?). 90 Malečnik, AAS 89, 2021 6.3 Rastlinski makroostanki Za štiri zoglenela zrna, domnevno ovsa (cf. Avena sativa), iz prazgodovinskega konteksta nismo prepričani, ali gre za Tjaša Tolar gojeno obliko, saj so njegova semena podobna nekaterim V pregled in obdelavo smo prejeli 12 vzorcev z izločenimi vrstam trav. Da je šlo za poljedelsko dejavnost naseljencev, semeni/plodovi iz prazgodovinskih (okvirno latenskih) in kažejo tudi ostanki vsaj petih različnih plevelnih vrst iz treh zgodnjesrednjeveških kontekstov. Večina semen/plodov je prazgodovinskih in dveh zgodnjesrednjeveških jam (sl. 69). dobro ohranjenih, v zoglenelem stanju, kar je omogočilo Med prehranskimi rastlinami smo ugotovili še zoglenele natančnejšo identifikacijo (sl. 69). ostanke lešnikov ( Corylus avellana) v treh zgodnjesrednjeve- ških vzorcih. Pri identifikaciji smo uporabljali stereomikroskop Leica MZ75, slikovne ključe (npr. Cappers, Bekker, Jans 2006) ter lastno Zaključek referenčno zbirko semen in plodov. Strokovna nomenklatu-Prazgodovinski vzorci datirajo okvirno v latensko obdobje, ra (tj. poimenovanje rastlinskih vrst) sledi Mali flori Slovenije v katerem so bili vsi identificirani kultivarji (pšenica, ječmen, (Martinčič et al. 1999). proso, leča, pa tudi oves) na območju današnje Slovenije Rezultati že dobro poznani in uveljavljeni (npr. z najdišča Tribuna v Ljubljani, Arhiv IZA ZRC SAZU; Tolar 2013, neobjavljeno). Skoraj vsi vzorci, tako prazgodovinski kot tudi zgodnjesre- Vzorec št. 73 (SE 237) izstopa po številčnosti ohranjenih se- dnjeveški, vsebujejo zoglenele ostanke kulturnih rastlin. V men/plodov. V njem je bilo največ prosenih in ječmenovih obeh obdobjih lahko smo ugotovili gojenje ječmena ( Hor-zrn, tako s priraslimi kot tudi z nepriraslimi plevami. Gre za deum vulgare) s priraslimi (»hulled«) plevami, pšenice ( Triti-jamo iz najstarejše skupine zgodnjesrednjeveških jam na cum sp.), prosa ( Panicum miliaceum) in leče ( Lens culinaris). najdišču, to je čas prvega vala poselitve zgodnjih Slovanov. Zoglenela zrna ječmena z nepriraslimi plevami, t. i. »naked Vendar so v jami poleg semen in zgodnjesrednjeveške ke-barley«, so bila odkrita v enem vzorcu iz zgodnjesrednjeve- ramike ležali tudi odlomki prazgodovinske keramike, zato ške jame (vz. št. 73, SE 237). so analizirani rastlinski ostanki lahko tudi prazgodovinske starosti (glej str. 74). Vzorec 10 58 47 86 9 59 5 1 7 43 100 73 SE 312 1002 198 1013 135 1006 101 127 133 371 290 237 Obdobje S P P P S P S S S P P S proso Panicum miliaceum 3 1 1 2 4 1 1 7 leča Lens culinaris 1 1 1 1 ječmen Hordeum vulgare 2 1 frg. 5 1 12 ječmen − goli naked Hordeum vulg. 48 + 60 frg. dvozrna Triticum diccocum 1 pšenica ne rastline ? oves cf. Avena sativa 4 Kultur žita Cerealia 7 frg. 4 frg. 2 frg. 1 1 frg. 2 1 leska Corylus avellana 1 frg. 1 frg. 4 frg. sončni mleček Euphorbia helioscopia 1 1 sivozeleni Setaria pumila 1 NC muhvič bršljanovolistni Veronica hederifolia 1NC jetičnik nissolejev Lathyrus nissolia 1 grahor Plevelne, ruderalne rastline navadni kokalj Agrostemma githago 1 69 Rezultati arheobotanične analize. Malečnik, AAS 89, 2021 91 6.4 Raziskava živalskih ostankov mlajšeželeznodobne in zgodnjesrednjeveške skupnosti. V tem smislu se torej slika z Malečnika ujema z ugotovitvami Borut Toškan iz večine drugih sočasnih najdišč v regiji (glej npr. Toškan, Nabor živalskih ostankov z Malečnika vključuje 86 odlomkov Dirjec 2010; Toškan 2013a; lastni neobjavljeni podatki). kosti in zob, ki vsi pripadajo sesalcem. Skoraj polovico (N = 40) jih je bilo mogoče ožje taksonomsko opredeliti, pri Metrični podatki čemer so bili pripisani petim različnim vrstam iz štirih družin. Težave, povezane z natančno časovno opredelitvijo zbra-Slaba četrtina najdb sodi v zgodnjesrednjeveški čas, nekaj nega arheozoološkega gradiva, so močno omejile potencial posameznih primerkov je bilo pobranih iz mlajšeželezno-analize velikosti živali v posameznih naselitvenih fazah. Izmed dobnih oziroma visokosrednjeveških kontekstov, sicer pa mlajšeželeznodobnih najdb je bilo namreč mogoče ustrezno prevladujejo kosti in zobje iz kulturne plasti iz mlajše žele-izmeriti zgolj primerek v celoti ohranjene goveje skočnice, zne dobe in zgodnjega srednjega veka, pri čemer velikokrat med zgodnjesrednjeveškim gradivom pa odlomek spodnje ni bilo mogoče ugotoviti, za katero od teh plasti gre (sl. 70, čeljustnice domačega prašiča ter po en primerek skočnice, 73). petnice in spodnje čeljustnice domačega goveda (sl. 71). Takson Mlajša Zgodnji Visoki Premešano Na podlagi zbranih meritev je mogoče razmišljati o tem, železna srednji srednji doba vek vek da je v tedanjih čredah prevladovalo razmeroma nizkoraslo Bos taurus (domače govedo) 3 6 12 govedo, ki je pri posameznih izmed merjenih dimenzij za Sus domesticus (domači prašič) 1 2 11 povprečjem naprednih rimskodobnih pasem zaostajalo za Equus caballus (konj) 1 10 do 25 % (prim. Bökönyi 1984). Podobno velja tudi za Cervus elaphus ( jelen) 1 1 pretežni del najdb, ki so bile pobrane iz plasti/jam s pre- Sus scrofa (divji prašič) 1 mešanim gradivom, čeprav se tu izjemoma pojavljajo tudi Vulpes vulpes (lisica) 1 nekateri nekoliko večji primerki. Taksonomsko neopredeljeno 3 7 34 Zastopanost posameznih skeletnih 70 Zastopanost živalskih taksonov v gradivu po kronoloških fazah. elementov Iz podatkov o zastopanosti posameznih skeletnih elemen- Paleogospodarstvo tov je v mnogih primerih mogoče sklepati na naravo ana- liziranega arheozoološkega skupka (npr. klavniški odpadki, Vrstna pestrost zbranega gradiva je solidna. Ugotovitev je kuhinjski odpadki, ostanki obrednih dejavnosti ipd.), kakor treba pripisati prisotnosti ostankov kar treh lovnih vrst, ki pa tudi na eventualno socialno razslojenost in funkcionalno ra-so zastopane zgolj s po eno (divji prašič, lisica) oziroma dve- znolikost znotraj proučevane človeške skupnosti. V primeru ma ( jelen) najdbama. Enako velja za konja, kar pomeni, da tukaj obravnavanega gradiva je to sicer nekoliko težje, saj je skoraj 90 % vseh taksonomsko opredeljenih odlomkov kosti najdb malo (sl. 72). in zob pripada zgolj dvema vrstama, tj. domačemu govedu in domačemu prašiču. Drobnica, ki v postneolitskih konte- Takson Skeletni Dimenzija Izmerki (v mm) kstih na Slovenskem praviloma izstopa kot drugi ali kvečje- element Mlajša žel. Zgodnji mu tretji najbolje zastopan živalski takson, je v gradivu z doba srednji vek Malečnika odsotna. Enako velja za psa. Bos taurus Mandibula Dolžina M 36,5 3 S tem v zvezi je seveda treba poudariti, da kaže ugotovlje- Širina M 15 3 ne deleže zastopanosti navedenih taksonov razumeti zgolj Calcaneus GL 121 kot zelo približen kazalec dejanskega pomena posameznih Astragalus GLl 61,5 62 živalskih vrst v gospodarstvu tedanjih skupnosti. Razpolo- GLm 56 56,5 žljiv nabor arheozooloških ostankov je namreč skromen, Dl 34 34,5 zaradi česar je njegova reprezentativnost seveda okrnje- Dm 34 33 na. Kljub temu očitna prevlada najdb goveda in domače- Bd 41 40,5 ga prašiča ob le pičli zastopanosti konja in divjadi ter celo Sus domesticus Mandibula Dolžina M 36,5 3 popolni odsotnosti ovce in koze nedvoumno dokazuje v 71 Metrični podatki za razmeroma dobro ohranjene govedorejo in prašičerejo usmerjeno živinorejo tamkajšnjih kronološko opredeljive odlomke živalskih kosti. Dimenzije so povzete po von den Driesch (1976). 92 Malečnik, AAS 89, 2021 Ugotoviti je mogoče znatno zastopanost izoliranih zob in Skeletni Mlajša žel. Zgodnji Visoki Premešano kosti spodnjega dela okončin (tj. dlančnic, stopalnica, nar- element doba srednji vek srednji vek tnih kosti in prstnic), ki izvirajo iz najmanj mesnatih delov živalskega telesa. V nasprotju s tem vključuje obravnavano us us allus us gradivo izmed skeletnih elementov iz domnevno najbolj ce- aur aur aur B. t S. domesticus B. t S. domesticus E. cab C. elaphus V. vulpes B. t S. domesticus njenih anatomskih regij le odlomka dveh različnih vretenc, ene lopatice, dveh medenic in ene stegnenice. Z izjemo Cornua cervi 1 obeh medenic, ki sta bili pripisani prašiču, vse navedene Cranium 2 najdbe pripadajo govedu. Mandibula 1 1 2 Dentes 2 1 1 1 5 Sklep Vertebrae 1 1 Scapula 1 Količinsko skromno arheozoološko gradivo z Malečnika Radius, Ulna 1 2 podpira že večkrat poudarjeno tradicionalno pomembno Metacarpus 1 vlogo govedoreje in prašičereje na območju severovzho- Pelvis 2 dne Slovenije, kar gre v določeni meri zagotovo pripisati Femur 1 naravnim danostim lokalne krajine. Pri tem je bilo ugoto- Tibia 1 vljeno, da goveji ostanki pripadajo nizkoraslim formam, ki Calcaneus 1 1 so bile v tem prostoru prevladujoče pred nastopom romani- Astragalus 1 2 zacije ter spet v obdobju po propadu rimske države (Toškan Tarsalia (drugo) 1 2013b). Odsotnost govejih kosti s še nezraščenima epi- in Metatarsus 1 2 diafizo priča o pričakovano velikem pomenu drugotnih pro- Phalanx 1 1 izvodov reje tega domestikata, tj. predvsem moči ter even- tualno mleka. Lov ni predstavljal količinsko pomembnega 72 Zastopanost posameznih skeletnih elementov v gradivu vira mesa in maščob, je pa utegnil zagotavljati drugovrstne po taksonih in kronoloških fazah. Za najdbe iz premešanih surovine. To dokazuje prisotnost obdelanega odlomka je- kontekstov so podani zgolj podatki za domače govedo in domačega prašiča. lenjega rogovja, bržčas pa tudi odkritje kostnega odlomka lisice, ki je utegnila biti zanimiva zaradi kožuha. Podatki o zastopanosti posameznih skeletnih elementov kažejo na prevlado najdb iz najmanj mesnatih delov tele- sa, zato je zbrano gradivo najverjetneje treba razumeti kot odpadek pri razkosavanju trupel oziroma pripravi jedi in ne kot ostanek prehranskih zalog. To še posebej velja za skupke kosti iz posameznih naselbinskih jam. Malečnik, AAS 89, 2021 93 Zaporedna Datum odkritja Sektor/sonda Originalni opis/oznaka konteksta Sedanja identifikacija/ Datacija Takson Skeletni element Število Opomba št. vzorca oznaka konteksta odl. kosti 1 3/25/2002 / kulturna plast (siva), nasutje za cesto 60 cm SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. ulna 1 fragm. / 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. mandibula 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. dens inf. 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. ulna 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. os coxae 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Bos taurus calcaneus 1 v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 3 3/29/2002 sonda 2? (ali 1) južno od ceste ? ? indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. 4 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S Bos taurus astragalus 1 / 5 4/2/2002 sonda 2 južno od ceste, gl. 140–160 cm SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus dens sup. 1 fragm. / 6 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S indet. spec. costa 1 fragm. / 7 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S Equus caballus tibia 1 fragm. / 8 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S Bos taurus astragalus 1 / 9 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S indet. spec. costa 1 fragm. / 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S Sus sp. os tarsale 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S Bos taurus calcaneus 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S Bos taurus phalanx 1 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S indet. spec. indet. fragm. 5 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 11 4/2/2005 sektor 1 SE 127/128 SE 127/128 – jama S Bos taurus mandibula 1 fragm. / 12 4/3/2002 sonda 6 nad cesto 1 SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus astragalus 1 fragm. / 13 4/3/2002 sonda 6 nad cesto 1 SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus astragalus 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus cranium 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus metatarsus 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Cervus elaphus vertebra cerv. 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus scrofa metapodium 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. costa 1 fragm. / 15 4/4/2002 sonda 2 kamnita cesta (S od ceste) SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus cranium 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus scapula 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus metacarpus 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus femur 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus metatarsus 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. vertebra cerv. 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. costae 2 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 7 fragm. / 17 4/4/2002 sonda 2 kamnita cesta (S od ceste) SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 2 fragm. / 18 4/5/2005 sektor 1 SE 135/136 SE 135/136 – jama S Bos taurus dens sup. 1 fragm. v jami tudi 26 odl. prazgodovinske keramike in 2 odl. iz mlajše železne dobe 18 4/5/2005 sektor 1 SE 135/136 SE 135/136 – jama S Bos taurus metatarsus 1 fragm. v jami tudi 26 odl. prazgodovinske keramike in 2 odl. iz mlajše železne dobe 19 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja črna) SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus dens inf. 1 / 19 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja črna) SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus vertebra lumb. 1 fragm. / 19 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja črna) SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. indet. fragm. 10 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus vertebra lumb. 1 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus dens inf. 1 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. costa 1 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 21 4/6/2002 sonda 2 jama 15 SE 02-216/217 – jama 15 S Sus sp. mandibula 1 fragm. / 22 4/16/2002 sonda 4 ravnanje profila; kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 22 4/16/2002 sonda 4 ravnanje profila; kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. costa 1 fragm. / 22 4/16/2002 sonda 4 ravnanje profila; kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 23 4/16/2002 sonda 2N prvo snemanje po strojnem izkopu SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 24 4/16/2002 sonda 2N prvo snemanje po strojnem izkopu SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 94 Malečnik, AAS 89, 2021 Zaporedna Datum odkritja Sektor/sonda Originalni opis/oznaka konteksta Sedanja identifikacija/ Datacija Takson Skeletni element Število Opomba št. vzorca oznaka konteksta odl. kosti 1 3/25/2002 / kulturna plast (siva), nasutje za cesto 60 cm SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. ulna 1 fragm. / 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. mandibula 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. dens inf. 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. ulna 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Sus sp. os coxae 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 2 3/27/2002 sonda 1 jama 2 SE 02-112/113 – jama 2 Sp Bos taurus calcaneus 1 v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe in 8 iz zg. srednjega veka 3 3/29/2002 sonda 2? (ali 1) južno od ceste ? ? indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. 4 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S Bos taurus astragalus 1 / 5 4/2/2002 sonda 2 južno od ceste, gl. 140–160 cm SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus dens sup. 1 fragm. / 6 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S indet. spec. costa 1 fragm. / 7 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S Equus caballus tibia 1 fragm. / 8 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S Bos taurus astragalus 1 / 9 4/2/2002 sonda 1 jama 1 SE 02-110/111 – jama 1 S indet. spec. costa 1 fragm. / 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S Sus sp. os tarsale 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S Bos taurus calcaneus 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S Bos taurus phalanx 1 1 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 10 4/2/2005 sektor 1 SE 101/102 SE 101/102 – jama S indet. spec. indet. fragm. 5 fragm. v jami tudi 3 odl. lončenine iz mlajše železne dobe 11 4/2/2005 sektor 1 SE 127/128 SE 127/128 – jama S Bos taurus mandibula 1 fragm. / 12 4/3/2002 sonda 6 nad cesto 1 SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus astragalus 1 fragm. / 13 4/3/2002 sonda 6 nad cesto 1 SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus astragalus 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus cranium 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus metatarsus 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Cervus elaphus vertebra cerv. 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus scrofa metapodium 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 14 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. costa 1 fragm. / 15 4/4/2002 sonda 2 kamnita cesta (S od ceste) SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus cranium 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus scapula 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus metacarpus 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus femur 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Bos taurus metatarsus 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. vertebra cerv. 1 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. costae 2 fragm. / 16 4/4/2002 sonda 2 kulturna plast; nad kamnito cesto SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 7 fragm. / 17 4/4/2002 sonda 2 kamnita cesta (S od ceste) SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 2 fragm. / 18 4/5/2005 sektor 1 SE 135/136 SE 135/136 – jama S Bos taurus dens sup. 1 fragm. v jami tudi 26 odl. prazgodovinske keramike in 2 odl. iz mlajše železne dobe 18 4/5/2005 sektor 1 SE 135/136 SE 135/136 – jama S Bos taurus metatarsus 1 fragm. v jami tudi 26 odl. prazgodovinske keramike in 2 odl. iz mlajše železne dobe 19 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja črna) SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus dens inf. 1 / 19 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja črna) SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus vertebra lumb. 1 fragm. / 19 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja črna) SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. indet. fragm. 10 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus vertebra lumb. 1 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L Bos taurus dens inf. 1 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. costa 1 fragm. / 20 4/6/2002 sonda 2 kulturna plast (spodnja, črna); S od tlakovane ceste SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 21 4/6/2002 sonda 2 jama 15 SE 02-216/217 – jama 15 S Sus sp. mandibula 1 fragm. / 22 4/16/2002 sonda 4 ravnanje profila; kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 22 4/16/2002 sonda 4 ravnanje profila; kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. costa 1 fragm. / 22 4/16/2002 sonda 4 ravnanje profila; kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 23 4/16/2002 sonda 2N prvo snemanje po strojnem izkopu SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 24 4/16/2002 sonda 2N prvo snemanje po strojnem izkopu SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / Malečnik, AAS 89, 2021 95 Zaporedna Datum odkritja Sektor/sonda Originalni opis/oznaka konteksta Sedanja identifikacija/ Datacija Takson Skeletni element Število Opomba št. vzorca oznaka konteksta odl. kosti 25 4/16/2002 sonda 2N kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. os coxae 1 fragm. / 25 4/16/2002 sonda 2N kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 25 4/16/2002 sonda 2N kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 6 fragm. / 26 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S Vulpes vulpes radius 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 26 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S indet. spec. costa 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 26 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 27 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S Cervus elaphus cornua cervi 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 28 4/22/2002 sonda 4 kulturna plast (keltska) SE 02-005 – pokopana tla L Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 29 5/4/2002 sonda 6 keltska plast nad cesto SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 30 6/6/2002 ? Z od zadnje kampade, SE 4 ali SE 5 SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. mandibula 1 fragm. / 73 Seznam analiziranih vzorcev kosti. Poudarjeni so vzorci, ki izhajajo iz zanesljivih kontekstov, v katerih se najdbe ne mešajo. L – mlajša železna doba, S – zgodnji srednji vek, Sp – pozni srednji vek ali novi vek. 96 Malečnik, AAS 89, 2021 Zaporedna Datum odkritja Sektor/sonda Originalni opis/oznaka konteksta Sedanja identifikacija/ Datacija Takson Skeletni element Število Opomba št. vzorca oznaka konteksta odl. kosti 25 4/16/2002 sonda 2N kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. os coxae 1 fragm. / 25 4/16/2002 sonda 2N kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 25 4/16/2002 sonda 2N kulturna plast SE 02-005 ali SE 02-004 L/S indet. spec. indet. fragm. 6 fragm. / 26 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S Vulpes vulpes radius 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 26 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S indet. spec. costa 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 26 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 27 4/22/2005 sektor 2 SE 237/238 SE 237/238 – jama S Cervus elaphus cornua cervi 1 fragm. v jami tudi 12 odl. prazgodovinske keramike, 2 odl. iz mlajše železne dobe; pod oznako SE 237/238 so hranjeni tudi novoveški odl. keramike in opeka, ki verjetno izvirajo iz jame SE 245/246 28 4/22/2002 sonda 4 kulturna plast (keltska) SE 02-005 – pokopana tla L Sus sp. dens inf. 1 fragm. / 29 5/4/2002 sonda 6 keltska plast nad cesto SE 02-005 – pokopana tla L indet. spec. indet. fragm. 1 fragm. / 30 6/6/2002 ? Z od zadnje kampade, SE 4 ali SE 5 SE 02-005 ali SE 02-004 L/S Sus sp. mandibula 1 fragm. / Malečnik, AAS 89, 2021 97 7Zaključek Arheološko najdišče Malečnik sodi z 2384 m2 raziskane da so bile arheološke ostaline iz srednjega eneolitika strati-površine med manjša najdišča na trasi avtocestnega od- grafsko nad ostalinami iz zgodnjega eneolitika ter da sta se seka Slivnica–Pesnica pri Mariboru, a gotovo med zanimi- vmes nahajali dve popolnoma drugačni arheološko sterilni vejša. Izkopavanja so potekala na treh različnih območjih. plasti (SE 02–019 in SE 02–020), kar pomeni, da je bila med poselitvijo iz zgodnjega eneolitika in poselitvijo iz srednjega Najpomembnejši del najdišča je bil raziskan leta 2002 ob re- eneolitika v Malečniku daljša prekinitev. konstrukciji lokalne ceste, tik ob vznožju Meljskega hriba. Na tem območju je bilo izkopanih osem sond (ok. 184 m2 povr- Keramična gradivo iz jame 19 ima primerjave na bližnjih sre- šine), z do 7,44 m debelimi stratigrafskimi sloji, sestavljenim dnjeeneolitskih najdiščih. Ta najdišča so na Slovenskem opre-iz kulturnih plasti iz različnih obdobij s pripadajočimi nasel- deljena v enoten kronološki horizont keramike z brazdastim binskimi jamami in vmesnimi plastmi erozijskega nastanka. vrezom (glej npr. Velušček 2004, 260, sl. 5.3.1), na sosednjem Drugi, največji del najdišča (ok. 2000 m2) je bil izkopan na Madžarskem in v Avstriji pa v dve stopnji: t. i. horizont kerami-trasi avtoceste leta 2005 in se nahaja na že izravnanem tere- ke z brazdastim vrezom in t. i. fazo ali skupino Protoboleraz. nu dravske terase, kjer je stratigrafija plitka. Tretji del najdišča Ugotovljeno je bilo, da je gradivo iz jame 19 primerljivo z pa je bil odkrit leta 2006 ob nadzoru ob gradnji avtoceste, lončenino faze Protoboleraz, ki naj bi v kronološkem smislu na vrhu vzhodnega grebena Meljskega hriba. sledila horizontu keramike z brazdastim vrezom. Osnovna ugotovitev je, da so v Malečniku zastopane najdbe Tretji del najdb iz bakrene dobe je še nekoliko mlajši. Gre iz enajstih poselitvenih horizontov: treh iz bakrene dobe, po za redke odlomke lončenine iz vrhnjih plasti na ravninskem dva sta iz bronaste in železne dobe; z značilnimi kosi lonče-delu najdišča na dravski terasi, ki verjetno pripadajo kultu- nine je zastopano tudi rimsko obdobje, najmlajše dejavno- ri Vučedol ali kulturni skupini Somogyvár – Vinkovci, ki je sti pa so iz zgodnjega srednjega veka, poznega srednjega opredeljena v začetno fazo zgodnje bronaste dobe ali v veka in iz novega veka. prehodno obdobje med bakreno in bronasto dobo (Čre- šnar, Teržan 2014, 661), tj. v prvo polovico ali sredino 3. ti- V bakreno dobo sodi dvoje kulturnih plasti in več jam v sočletja pr. n. št. skrajnem zahodnem delu arheološkega najdišča, v sondah 5, 3 in 7. Med njimi so najstarejše jame in jame za stojke la- Območje je bilo znova poseljeno v srednji bronasti dobi. sinjske kulture zgodnje bakrene dobe. Jame za stojke pred- Jame iz srednje bronaste dobe so bile odkrite tako na ob- stavljajo sledove dveh lesenih objektov, ki sta bila verjetno močju tik pod Meljskim hribom (v sondah 5 in 1) kot tudi na uničena v požaru, kar kažeta intenzivni plasti ožgane ilovice dravski terasi južno od tod, v sektorju 1. Med njimi je daleč z ogljem. Objekt 1 je bil morda delno poglobljen ( jami 20 najpomembnejša jama 42, z razmeroma bogatim reperto-in 21), objekt 2 je bil brez poglobitve. Zanimivost v okviru arjem lončenine in kamnitih orodij, ki so bila petrografsko najzgodnejše poselitve v Malečniku predstavlja hrambena analizirana (žrmlje, tolkača, terilni kamni). Jama je bila vko-jama, hruškastega preseka ( jama 53), odkrita tik ob jamah pana v plast SE 02-007, v kulturno plast iz srednjega eneo-za stojke objekta 2. Radiokarbonski dataciji kažeta na pose- litika (SE 02–018) in v kulturno plast iz zgodnjega eneolitika litev iz zgodnje bakrene dobe na samem začetku lasinjske (SE 02–021), pa tudi v obe vmesni arheološko sterilni plasti kulture, natančneje v 44. oziroma prvi polovici 43. stoletja med kulturnima plastema iz srednjega in zgodnjega eneo-pr. n. št. (68,2% verjetnost). litika (SE 02–019, SE 02–020). Na podlagi primerjav lončeni- ne in tudi ob podpori 14C datacije (1686–1459 BC s 95,4% Po koncu lasinjske kulture je bilo raziskano območje ponov- verjetnostjo) jo datiramo v čas Bd B2–Bd C1 po Reineckeju. no obljudeno v srednjem eneolitiku, kar dokazujejo najdbe Omenimo naj posebnost, kot je krožni jarek, morda ostanek v sondah 5, 3 in 7. V ta čas spada jama 19 z izredno bogatim bronastodobne gomile. keramičnim gradivom ter po vsej verjetnosti tudi kulturna plast z oznako SE 02–018, z nivoja katere je bila vkopana V Malečniku se sledovi poselitve ponovno pokažejo v prvi srednjeeneolitska jama v nižje ležeče plasti. Pomembno je, polovici 1. tisočletja pr. n. št. Ostaline iz tega časa so bile 98 Malečnik, AAS 89, 2021 odkrite na območju dravske terase, v sektorju 1 in v sek-analizo zoglenelega semena datiramo prvo fazo zgodnje- torju 2, ena od posod pa je bila odkrita v jami S1 v sondi srednjeveške poselitve okvirno v prvo polovico 7. stoletja 1. Najpomembnejše sledove iz tega časa predstavljajo tri n. št. (z 68,2% verjetnostjo). pravokotne stavbe, grajene v stojkasti gradnji (objekti 7–9), Naslednja večja skupina zgodnjesrednjeveških jam se je in kompleks peči (SE 192 in SE 199). Glede na najdbe je bilo nahajala severno od od tiste v kv. 75–77 in 88–89 in je le območje obljudeno tako v pozni bronasti dobi kot tudi v nekoliko mlajša (jame 1, jame SE 135/SE 136, SE 101/SE 102, starejši železni dobi (Ha C–D1). Med značilne predmete iz SE 133/SE 134, SE 127/SE 128). Lončenina ima vzporednice pozne bronaste dobe sodita bronast kolesast obesek (G153) na bližnjih zgodnjesrednjeveških naselbinah na Dravskem in odlomek hrambene posode iz jame za stojko objekta 9 polju (predvsem na najdiščih Spodnje Hoče in Slivnica 1). (G165), iz starejše železne dobe pa je skupek lončenine iz Med gradivom močno prevladujejo lonci, dodelani na vre-peči v sektorju 1, kar potrjuje tudi 14C datacija (LTL18299A: tenu in praviloma okrašeni z večkratnimi valovnicami ter 894–555 BC, s 95,4% verjetnostjo). vodoravnimi pasovi. 14C AMS dataciji kosti iz jame 1 in jame Poselitev v Malečniku se ponovno vzpostavi v mlajši železni SE 135/SE 136 kažeta, da gre okvirno za časovni razpon od dobi. Ostaline iz tega poselitvenega horizonta so bile odkrite druge polovice 7. stoletja in za 8. stoletje n. št. (z 68,2% ver-tako rekoč po celotni raziskani površini, največji delež le-teh jetnostjo). Verjetno spada v ta čas tudi večina najdb iz zgo-pa je bil ugotovljen ob vznožju Meljskega hriba in na dravski dnjesrednjeveške kulturne plasti. terasi. V tem času je bilo območje verjetno strnjeno poseljeno. Po koncu zgodnjega srednjega veka raziskano območje v V sondah iz leta 2002 spadajo v mlajšo železno dobo kul-Malečniku ni bilo nikoli več poseljeno. V visokem srednjem turna plast (SE 02-005), jama 38 ter številne jame za stojke, veku, poznem srednjem veku in v zgodnjem novem veku ki so bile vkopane v plast SE 02-006. Slednje predstavljajo je moral biti v bližini najdišča manjši zaselek, kar lahko skle-verjetno sledove več objektov, grajenih na način gradnje s pamo na podlagi pisnih virov. Z njim povezujemo najmlajše stojkami, čeprav je vidna le tlorisna zasnova enega od njih najdbe v sondah 2, 2N in 6 in najvišjo kulturno plast (SE 02– (objekt 3). Dva objekta, grajena s stojkami iz mlajše železne 202). Ta plast je bila v poznem novem veku presekana s dobe, sta bila odkrita tudi v sektorjih 1 (objekt 4) in 2 (objekt prodnato cesto, ki jo je dal leta 1840 v Malečniku zgraditi 5), pri čemer je posebej zanimiv objekt 5, ki je imel v voga-Jakob Felber. Cesta je bila raziskana na območju sonde 2, lu pravokotno poglobitev, v kateri je bilo precej lončenine 2N, 6, 4, 5, 3 (v njej le v preseku) in sonde 7. ( jama SE 268/SE 269). Iz ene od jam za stojke tega objekta Posebej zanimiva v okviru najmlajšega dela najdišča je tudi smo dali datirati oglje, vendar se je datacija izkazala za ne-pot, ki je bila odkrita ob arheološkem nadzoru pri gradnji koliko prestaro, saj pade na konec starejše železne dobe avtoceste nad Malečnikom. Ker so najstarejše najdbe iz za- (vzorec LTL18301A: 506–382 pr. n. št. z 68,25 verjetnostjo). sutja poti iz prazgodovine (prevladujejo latenske najdbe), je Ob redkih najdbah iz rimskega obdobja, ki nakazujejo, da sicer možno, da so jo uporabljali že v latenskem obdobju. je morala biti okolica najdišča obiskana ali poseljena tudi v Tako domnevo dopušča tudi usmerjenost poti, saj je le-ta, kot prvih stoletjih našega štetja, ugotavljamo, da je bilo obmo-kaže, vodila proti najvišjem, zahodnem vrhu Meljskega hriba, čje ob vznožju Meljskega hriba kot tudi območje dravske kjer bi se naj nahajala prazgodovinska naselbina. Glede na terase ponovno poseljeno v obdobju zgodnjega srednjega najdbo železnih podkev na dnu korita poti in poznosrednje-veka. Odkritih je bilo več zgodnjesrednjeveških naselbinskih veške ter zgodnjenovoveške keramike pa je bila pot v upora-jam, ob vznožju Meljskega hriba pa tudi kulturna plast iz bi v poznem srednjem veku in v novem veku, verjetno vse do zgodnjega srednjega veka (SE 02-004). 19. stoletja, saj je še označena na karti tretje vojaške izmere Tipokronološka analiza gradiva in 14C AMS datacije so po- Habsburške monarhije iz zadnje tretjine 19. stoletja (sl. 6). kazale, da spada zgodnjesrednjeveška poselitev v časovni Večkratno poselitev v Malečniku je treba razumeti v kontekstu okvir od začetka 7. do druge polovice 8. stoletja n. št. Naj-dveh najbližjih večobdobnih arheoloških najdišč, ki se nahaja- starejše sledove v okviru zgodnjega srednjega veka lahko ta le streljaj proč in sta bili deloma obljudeni v istih poselitve-povežemo z najzgodnejšim valom zgodnjeslovanske pose- nih obdobjih. To sta Pobrežje na desnem bregu reke Drave in litve, ki je na Dravski ravnini tukaj prvič ugotovljen. Na ta Meljski hrib nad Malečnikom. Razloge za večkratno poselitev horizont kaže predvsem lončenina iz skupine naselbinskih področja gre iskati predvsem v prehodnosti območja (prehod jam v kvadrantih 75–77 in 88–90 (t. i. 2. skupina jam). Gre v Pesniško dolino), v strateški legi Meljskega hriba in morda v za tipične prostoročno izdelane lonce t. i. praškega tipa, ki ugodnih razmerah za prečkanje reke Drave (lapornata geo-so bili praviloma neokrašeni, in pekače. Glede na 14C AMS loška podlaga in posledično plitvejša reka). Malečnik, AAS 89, 2021 99 8Malečnik The archaeological site of Malečnik with its 2,384 m2 of by finds in trenches 5, 3, and 7. Pit 19 with extremely rich researched area belongs among smaller sites on the pottery material and most probably also the cultural layer course of the Slivnica-Pesnica pri Mariboru highway sec-marked as SU 02-018 belong to this time, from the level of tion; it is, however, certainly one of the more interesting. which a Middle Eneolithic pit was dug into the layers be-Excavations were carried out in three different areas. low. What is important is the fact that archaeological re- The most important part of the site was excavated in 2002, mains from the Middle Eneolithic were stratigraphically upon the reconstruction of the local road, immediately at located above the remains from Early Eneolithic and that the foot of Meljski hrib. Eight trenches were dug out in this two completely different archaeologically sterile layers were area (approx. 184 m2 in total), with up to 7.44 m thick strati-located in between (SU 02-019 and SU 02-020), meaning graphic layers composed of cultural layers from various pe- that in Malečnik there was a longer break between the set- riods with corresponding settlement pits and intermediate tlement from the Early Eneolithic and that from the Middle layers of erosional formation. The second, largest part of the Eneolithic. site (approx. 2,000 m2) was excavated on the course of the Pottery from pit 19 has comparisons at the nearby Middle highway in 2005 and is located on the previously levelled Eneolithic sites. In Slovenia, these sites are classified into terrain of the Drava terrace where stratigraphy is shallow. a unified chronological horizon of pottery with furrowed The third part of the site was discovered in 2006 upon the incisions (see e.g. Velušček 2004, 260, Fig. 5.3.1), while in supervision during the highway construction, at the top of neighbouring Hungary and Austria they are divided into the eastern ridge of Meljski hrib. two stages: the so-called horizon of pottery with furrowed The fundamental finding is that finds from eleven settlement incisions and the so-called Protoboleraz phase or group. It horizons are represented in Malečnik: three from the Cop-was determined that the material from pit 19 is comparable per Age, two from the Bronze and Iron Ages respectively; to the pottery of the Protoboleraz phase, which, in a chron-the Roman period is represented by typical pottery frag- ological sense, is supposed to follow the horizon of pottery ments, while the youngest activities originate from the Early with furrowed incisions. Middle Ages, the Late Middle Ages, and the Modern Age. The third part of the finds from the Copper Age is some- Two cultural layers and several pits at the utmost western what younger still. These are rare fragments of pottery from part of the archaeological site, in trenches 5, 3, and 7, be-the top layers on the flat part of the site on the Drava ter- long to the Copper Age. The oldest among them are pits race, which probably belong to the Vučedol culture or to and postholes of the Lasinja culture from the Early Copper the Somogyvár – Vinkovci cultural group, which is dated to Age. Postholes represent traces of two wooden structures the beginning phase of the Early Bronze Age or to the tran-which were probably destroyed in a fire, which is indicated sitional period from the Copper to the Bronze Age (Črešnar, by two intensive layers of charred clay with charcoal. StrucTeržan 2014, 661), i.e. to the first half or mid-3rd millennium ture 1 could have been partly deepened (pits 20 and 21), BC. while structure 2 had no deepening. A peculiarity within The area was again settled in the Middle Bronze Age. Pits the earliest settlement in Malečnik is a storage pit of pear-from this time were discovered both in the area right at shaped cross-section (pit 53), discovered immediately by the edge of Meljski hrib (in trenches 5 and 1) and on the the postholes of structure 2. Two radiocarbon dates indicate Drava terrace south from here, in sector 1. By far the most population in the Early Copper Age, at the very beginning important among them is pit 42, including a relatively rich of the Lasinja culture, precisely to the 44th or the first half of repertoire of pottery and stone tools that were the subject the 43rd century BC (68.2% probability). of a petrographic analysis (querns, two hammers, ground After the end of the Lasinja culture, the researched area stones). The pit was dug into layer SU 02-007, into the cul-was repopulated in the Middle Eneolithic, which is proven tural layer from the Middle Eneolithic (SU 02-018), and into 100 Malečnik, AAS 89, 2021 the cultural layer from Early Eneolithic (SU 02-021), and into Middle Ages. Several early medieval settlement pits were both intermediate archaeologically sterile layers between discovered at the foot of Meljski hrib, as was a cultural layer the cultural layers from the Middle and Early Eneolithic (SU from the Early Middle Ages (SU 02-004). 02-019, SU 02-020). Based on comparisons of pottery and The typo-chronological analysis of the material and the 14C with the support of 14C dating (1686–1459 BC with 95.4% AMS dates have shown that the early medieval settlement probability), it is dated to the time Bd B2–Bd C1 after Rei-belongs to the time frame from the beginning of the 7th necke. Worth mentioning is a peculiarity of a circular ditch to the second half of the 8th century AD. The oldest traces that could be the remains of a Bronze Age mound. within the framework of the Early Middle Ages can be con- In Malečnik, traces of population are once again revealed in nected to the earliest wave of Early Slavic settlement, which the first half of the 1st millennium BC. Remains from this time was determined here for the first time on the Drava Plain. were discovered in the area of the Drava terrace, in sectors 1 Pottery from the group of settlement pits in squares 75–77 and 2, while one of the vessels was found in pit S1 in trench and 88–90 is what primarily indicates this horizon. These are 1. The most important traces of this time are represented typical freehand pots of the so-called Prague type, which by three rectangular structures built in the earthfast post were generally undecorated, and baking trays. Considering construction technique (structures 7–9) and the complex the 14C AMS analysis of charred seeds, we can date the first of a kiln (SU 1192 and SU 199). Judging from the finds, the phase of the early medieval settlement roughly in the first area was populated both in the Late Bronze Age and the half of the 7th century AD (with 68.2% probability). Early Iron Age (Ha C-D1). A bronze wheel-shaped pendant The second bigger group of early medieval pits was located (G153) and a fragment of a storage vessel from the post-north of the first one and is only slightly younger (pit 1, pits hole of structure 9 (G165) belong to the typical artefacts SU 135/136, SU 101/102, SU 133/134, and SU 127/128). The from the Late Bronze Age, while the cluster of pottery from pottery from here has parallels at the nearby early medieval the kiln in sector 1 originates from the Early Iron Age, which settlements at Dravsko polje (especially at sites of Spodnje is also confirmed by 14C dating (LTL18299A: 894–555 BC, Hoče and Slivnica 1). Among all the material, pots finished with 95.4% probability). on the potter’s wheel and generally decorated with multiple Another population wave occurs in Malečnik in the Late Iron wavy lines and horizontal straps prevail. 14C AMS dates of Age. Remains from this settlement horizon were discovered bones from pit 1 and pit SU 135/136 indicate that we are practically along the entire researched area, the highest per-dealing with a time span from roughly the second half of the centage at the foot of Meljski hrib and on the Drava terrace. 7th century and the 8th century AD (with 68.2% probability). In that time, the area was probably densely populated. The majority of finds from the early medieval cultural layer In trenches from 2002, the cultural layer (SU 02-005), pit 38, probably also belong to this time. and numerous postholes that were dug into layer SU 02-006 After the end of the Early Middle Ages, the researched area belong to the Late Iron Age. The latter are probably traces in Malečnik was never populated again. In the High Mid-of several structures built in the earthfast post construction dle Ages, Late Middle Ages, and Early Modern Age, there technique, even though only the ground-plan scheme of had to be a smaller settlement near the site, which can be one of them is visible (structure 3). Two structures built in this inferred based on written sources. The youngest finds in technique from the Late Iron Age were also discovered in trenches 2, 2N, and 6 and the highest cultural layer (SU 02-sectors 1 (structure 4) and 2 (structure 5); especially interest- 202) are connected to this settlement. In the Late Modern ing is structure 5 which had a rectangular deepening in the Age, SU 02-202 was cut through by a gravel road which corner, which included a significant amount of pottery (pit was built in Malečnik by Jakob Felber in 1840. The road was SU 268/269). The charcoal from one of the postholes from researched in the area of trenches 2, 2N, 6, 4, 5, 3 (in this this structure was sent for dating; however, the date turned one only in cross-section), and 7. out to be somewhat too old since it falls into the end of the Within the youngest part of the site, the path that was dis-Early Iron Age (sample LTL18301A: 506–382 BC with 68.25% covered upon the archaeological inspection during the probability). construction of the highway above Malečnik is especial- Rare finds from the Roman period indicate that the sur- ly interesting. Since the oldest finds from the path filling roundings of the site were also visited or populated in the originate from prehistory (prevalent are La Tène finds), it is first centuries AD. The area at the foot of Meljski hrib and the possible that it was used as early as in the La Tène period. territory of the Drava terrace was again settled in the Early This assumption is also allowed by the direction of the path Malečnik, AAS 89, 2021 101 which, as it appears, led towards the highest, western top of Meljski hrib, where a prehistoric settlement was supposed to be located. Considering the find of iron horseshoes at the bottom of the path bed and late medieval as well as Early Modern Age pottery, the path was used in the Late Middle Ages and Modern Age, probably until the 19th century, since it is still marked on the map of the third military survey of the Habsburg Monarchy from the last third of the 19th cen- tury (see Fig. 4). The multiple settlement of Malečnik should be understood in the context of the two nearest multiple-period archae- ological sites which are located only a stone’s throw away and were partly populated in the same settlement periods. These are Pobrežje on the right bank of the Drava and Mel- jski hrib above Malečnik. Reasons for the multiple settle- ment of the area should be sought primarily in the territory’s passability (the passage to Pesniška dolina), in the strategic position of Meljski hrib, and possibly also in the favourable conditions for the crossing of the River Drava (marl geolog- ical base and the consequently shallower river). 102 Malečnik, AAS 89, 2021 9Literatura ANSL 1975, Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. CALCAGNILE, L. 2018b, Results of Radiocarbon Dating (Rif. BALEN, J. 1997–1998, Nalazište Lasinjske kulture u Dubrancu. − CEDAD: 2018_0192). – Centro di Datazione e Diagnostica Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3, Ser. 30–31 , 13–32. dell’Università del Salento (neobjavljeno poročilo). BEKIĆ, L. 2017, Novovjekovne lule i boce iz podmorja Istre. – V: CALCAGNILE, L. 2018c, Results of Radiocarbon Dating (Rif. CEDAD: T. Bradara (ur.), Istra u novom vijeku/Istria in the Modern Period, 2018_0197). – Centro di Datazione e Diagnostica dell’Università Monografije i katalozi/Monographs and Catalogues 30, Pula, del Salento (neobjavljeno poročilo). 271–298. CALCAGNILE, L. 2018d, Results of Radiocarbon Dating (Rif. BERNHARD, A. 2007, Ausgewählte bronzezeitliche Funde aus CEDAD: 2018_0226). – Centro di Datazione e Diagnostica Hörbing bei Deutschlandsberg und Freidorf im Sulmtal, We-dell’Università del Salento (neobjavljeno poročilo). ststmk. – V: G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spät- CEVC, T. 2000, Lončene posode pastirjev. Sklede in latvice iz po- bronzezeit am Rande der Südostalpen. Universitätsforschungen znega srednjega veka in novega veka iz planin v Kamniških Al-für prähistorische Archäologie 148, Bonn, 205–230. pah. – Ljubljana. BOBNJARIĆ, V. 1989, O pojavi pekve u koprivničkom kraju. – Mu- CEVC, T. 2006, Kdaj so začeli v planinah sirariti? Po sledeh ar- zejski vjesnik 12, 74–76. heoloških najdb in zgodovinskih virov do spoznanj o začetkih BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác- sirarjenja v planinah na Slovenskem. – V: T. Cevc (ur.), Človek v -Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. Alpah. Desetletje (1996 –2006) raziskav o navzočnosti človeka v – Budapest. Slovenskih Alpah. / Der Mensch in den Alpen. Zehn Jahren (1996– 2006) Forschungen über die Anwesenheit des Menschen in den BOŽIČ, D. 2008, Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Slowenischen Alpen, Ljubljana, 242–258. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. Študije o fibulah in o re-lativni kronologiji pozne latenske dobe / Late La Tène-Roman ce- CICHOCKI, O. 2003, Der Pfahlbau im Keutschacher See. – V: B. metery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo. Samonig, Studien zur Pfahlbauforschung in Österreich, Materi-Studies on fibulae and on the relative chronology of the Late La alen II. Die Pfahlbaustation des Keutschacher Sees, Mitteilungen Tène period. – Katalogi in monografije 39, Ljubljana. der Prähistorischen Kommission der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 51, Dunaj, 30−34. BREGANT, T. 1974a, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raz- iskovanja leta 1970 / Der Pfahlbau am Maharski-Kanal bei Ig – CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ 2002, Sledovi zgodnje Untersuchungen aus dem Jahre 1970. – Poročilo o raziskovanju slovanske poselitve južno od Maribora. − V: M. Guštin (ur.), Zgo-paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 3, 7–36. dnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. Frühmittelalterliche Keramik am Rand BREGANT, T. 1974b, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – der Ostalpen, Ljubljana, 67–75. raziskovanja leta 1972 / Der Pfahlbau am Maharski-Kanal bei Ig – Untersuchungen aus dem Jahre 1972. – Poročilo o raziskovanju CLARK, J. 2004, Horseshoes. – V: J. Clark (ur.), The Medieval Horse paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 3, 39–68. and its Equipment c.1150–c.1450, Medieval Finds from Excavati- ons in London 5 (19951), 75–123, London. BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. – Velenje. CURK, J. 1990, Gradbeni oris Malečnika in njegove okolice. – Ča- BRONK RAMSEY, C. 2017, Methods for Summarizing Radiocar- sopis za zgodovino in narodopisje 61 (26/1), Maribor, 115–123. bon Datasets. – Radiocarbon 59 (2), 1809–1833. ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih v ruški žarnogrobiščni skupini / Die neuen Urnengr ä ber aus Ruše kontekstih. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita und das Bestattungsritual in der Ru še − Gruppe der Urnenfelder-v Sloveniji 20, 95–109. kultur. – Arheološki vestnik 57, 97–162. CAPPERS, R. T. J., R. M. BEKKER in J. E. A. JANS 2006, Digitale ČREŠNAR, M., C. BONSALL in J.-L. THOMAS 2014, Pobrežje pri Zadenatlas van Nederland. − Groningen. Mariboru. / Pobrežje near Maribor. – V: B. Teržan in M. Črešnar CALCAGNILE, L. 2018a, Results of Radiocarbon Dating (Rif. (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem CEDAD: 2018_0154). – Centro di Datazione e Diagnostica / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalo-dell’Università del Salento (neobjavljeno poročilo). gi in monografije 40, Ljubljana, 215–220. Malečnik, AAS 89, 2021 103 ČREŠNAR, M. in V. KOPRIVNIK 2014, Brezje pod Brinjevo goro. GERBEC, T. 2015, Hotinja vas pri Mariboru. – Arheologija na avto- / Brezje below Brinjeva gora. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), cestah Slovenije 45, Ljubljana. http://www.zvkds.si/files/uploads/ Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / files/publication/45_hotinja_vas_pri_mariboru.pdf.pdf. Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 299–303. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov `Mokronoške skupine´. – V: M. Guštin (ur.), Keltske študije, Posavski muzej Bre- ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje brona- žice 4 , Brežice, 67–104. ste dobe na Slovenskem. / Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. Übersicht über das bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Archäologische Fundgut. – Jahrbuch des Römisch-Germani-schen Zentralmuseums Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 31, Mainz, 305–369. Ljubljana, 661–702. GUŠTIN, M., V. TOMADIN, V. VIDRIH PERKO in M. SAKARA 1997, ČURNÝ, M. in P. ŠIMČIK 2016, Fajky z Rožňavy. – Zborník História Izkopavanje na gradu Žamerk (Loka pri Žusmu) / Lo scavo nel výroby fajok a archeologické nálezy fajok na Slovensku II, Teko-castello di Žamerk (Loka nei pressi di Žusem). – M. Guštin in K. vské muzeúm v Leviciach, Levice, 155–172. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana / Bruchstücke eines All- tags, Archaeologica Historica Slovenica 2, Ljubljana, 58–76. DE ANGELIS, S. in M. Gori 2017, The wheel and the sun: ‘Glocal’ symbologies of wheel-pendants across Europe. – V: S. Berger- GUŠTIN, M. 2005, Savska skupina lengyelske kulture. – V: M. Gu- brant in A. Wessman (ur.), New Perspectives on the Bronze Age, štin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske kulture / First Farmers, Proceedings of the 13th Nordic Bronze Age Symposium held in The Sava Group of the Lengyel Culture, Koper, 7–22. Gothenburg 9th to 13th June 2015, 2017, Oxford, 355–366. GUŠTIN, M. 2007, Rani srednji vijek od alpskih obronaka do Pa- DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Retz-Gajary kultura. – V: A. Benac (ur.), nonije. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 24, 289–300. Praistorija jugoslavenskih zemalja 3, Eneolitsko doba, Sarajevo, GUŠTIN, M. 2014, Konstrukcija brez sledu. Staroslovanske ze-343–365. mljanke iz Prekmurja in pastirski stan z obrežja Skadarskega je- DJURA JELENKO, S. 2017, Lončeno posodje v meščanski kuhinji. zera. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular – V: S. Djura Jelenko (ur.), Točka v času: arheološko najdišče Slo- , Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljublja- venj Gradec – glasbena šola 2009/2010. Mednarodni arheološki na, 405–414. simpozij, Slovenj Gradec, 15.9.2017, Slovenj Gradec, 101–114. GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija DRACK, W. 1990, Hufeisen – entdeckt in, auf und über der römi- zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – schen Straße in Oberwinterthur (Vitudurum). – Bayerische Vor- V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. Frühmittelalterliche geschichtsblätter 55, 191–239. Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 46–62. DRIESCH, A. von den 1976, A guide to the measurement of ani- mal bones from archaeological sites. – Peabody Museum Bulletin GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005, Drulovka pri Kranju. 1, 1–136. / Drulovka near Kranj. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske kulture / First Farmers, The Sava Group of the DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrje-Lengyel Culture, Koper, 37–62. na prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. – Arhe- ološki vestnik 42, 65–198. GUŠTIN, M. in D. PAVLOVIČ 2009, Karakteristike najstarije Slaven- ske keramike, Primjer lonca iz objekta SO 11 s nalazišta Murska DULAR, J. 2001, Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji Sobota – Nova Tabla. – Arheologia Adriatica III, 293–303. Sloveniji. – Arheološki vestnik 52, 89–106. GUŠTIN, M. in M. ZORKO 2013, Bronastodobne in druge povr- DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / šinske najdbe z Bratoncev v Prekmurju (Bronze Age and other Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti ar-surface finds from Bratonci in the Prekmurje region, Slovenia). – chaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. Arheološki vestnik 64, 27–63. DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017, naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Opera Instituti Archaeologici Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija na av-Sloveniae 5, Ljubljana. tocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2009, Sledovi poznola- zvkds.si/files/uploads/files/publication/nova_tabla_-_prazgodo- tenske poselitve v Ormožu (Spuren spätlatènezeitlicher Besie- vina_web.pdf. dlung in Ormož). – Arheološki vestnik 60, 159–193. GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtocestah Slo-DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2013, Ormož. Utrjeno na- venije 46, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/ selje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Befestigte Sie-uploads/files/publication/046_orehova_vas.pdf.pdf dlung aus der späten Bronze- und der ä lteren Eisenzeit. – Opera GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika / Instituti archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana. Iron Age Settlement Pottery. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 32, Ljubljana. 104 Malečnik, AAS 89, 2021 HAREJ, Z. 1974, Poročilo o površinskih najdbah na kolišču ob Par-HORVÁTH, T. in G. ILON 2017, Mezőlak–Szélmező-Tőzegtelep: tovskem kanalu I pri Igu / Bericht über die Oberflächenfunde egy nem hétköznapi őskori lelőhely / Mezőlak–Szélmező-Tőze-beim Pfahlbau am Parte-Kanal I bei Ig. – Poročilo o raziskovanju gtelep: an unusual prehistoric site. – Archeometriai Műhely XIV/3, paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 3, 76–90. 143–184. HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah / Der Pfahlbau in HÜLS, M. 2009, Results of radiocarbon dating of samples KIA Notranje Gorice. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in 21324 and KIA 21325. − V: I. Šavel, Pod Kotom–jug pri Krogu, eneolita v Sloveniji 5, 85–118. Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 137–138. HAREJ, Z. 1978, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju / ILON, G. 2011, Szombathely – Oladi plató, Torony-Nagyrét / Der Pfahlbau bei Ig auf dem Moor von Ljubljana. – Poročilo o Szombathely – Oladi plató, Torony-Nagyrét. – V: C. Farkas (ur.), raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 6, 61–94. Idocsiga, Újabb Eredmények Vas Megye Őskorának Kutatásában HAREJ, Z. 1980–1981, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem bar- / Zeitschnecke, Neue Forschungsergebnisse zur Vorgeschihte ju – Raziskovanja 1978. in 1979. leta / Der Pfahlbau bei Ig auf dem vom Komitat Vas, Szombathely, 79–83. Moor von Ljubljana – Forschungen in den Jahren 1978 und 1979). ILON, G. 2012, A halomsíros kultúra rituális „edénydepója” Ve- – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji szprém határából/The ritual “vessel hoard” of the Tumulus cul-9–10, 31–99. ture in the vicinity of Veszprém. – Régészeti kutatások Magya- HAREJ, Z. 1987, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju – rországon 2010 / Archaeological Investigations in Hungary 2010, raziskovanja leta 1981 (Der Pfahlbau bei Ig auf dem Moor von Budimpešta, 19–54. Ljubljana. Die Forschungen im Jahr 1981). – Poročilo o raziskova- ILON, G. 2015, Cemetery of the late Tumulus – early Urnfield pe- nju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 15, 141–194. riod at Balatonfűzfő, Hungary. – Dissertationes Archaeologicae ex HOMEN, Z. 1980, Beketinec, Križevac − eneolitsko naselje lasinj-Instituto Archaeologico Universitatis de Rolando Eötvös nomina- ske kulture. – Arheološki pregled 21, 30–34. tae Ser. 3/3, 27-57. HONTI, S. 1993, Angaben zur Geschichte der Urnenfelder-Kultur KALAFATIĆ, H. 2011, Prilog Poznavanju odnosa grupe Barice-in Südwest-Transdanubien. – V: J. Pavúk (ur.), Actes du XII Con- -Gređani, “Bebrinskog tipa Hatvanske kuture ”, “Brodske kulture” gres International des Sciences Prehistorique et Protohistoriques i “Posavske kulture”. – Opuscula archaeologica 35, 41–64. 3, Bratislava, 147–155. KALICZ, N. 1991, Beiträge zur Kenntnis der Kupferzeit im ungari- HORVAT, Ma. 1986, Ajdovska jama pri Nemški vasi − desni ho- schen Transdanubien. – V: J. Lichardus (ur.), Die Kupferzeit als hi-dnik. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Slo-storische Epoche. Saarbrücker Beiträge zur Altertumskunde 55/1, veniji 14, 77–88. 347–387. HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razprave KALICZ, N. in L. HORVÁTH 2010, Die kupferzeitliche Protobo-Filozofske fakultete, Ljubljana. leráz-Phase (Gruppe) im Lichte der neuen Ausgrabungen in Südwest-Transdanubien. − V: J. Šuteková, P. Pávuk, P. Kalábko- HORVAT, M. 2005, Col 1 pri Podgračenem. Tipološka opredelitev vá in B. Kovár (ur.), Panta Rhei. Studies on the Chronology and neolitskega keramičnega zbira SE 002/1/1 (Col 1 near Podgra-Cultural Development od South-Eastern and central Europe in čeno). – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyel-Earlier Prehistory Presented to J. Pávuk on the Occasion of his ske kulture / First Farmers, The Sava Group of the Lengyel Culture, 75th Birthday, Studia Archaeologica et Mediaevalia 11, Bratislava, Koper, 145–153. 407–434. HORVAT, M. 2009, Prvi prebivalci v Posavju. – V: J. Peternel (ur.), KAJZER CAFNIK, M., M. STRMČNIK GULIČ 2006, Malečnik – ar-Ukročena lepotica. Sava in njene zgodbe, 25–35. heološko najdišče pod Meljskim hribom. – Varstvo spomenikov HORVÁTH, L. A. 1990, Eine kupferzeitliche Kultstätte in der Ge- 42, 86. markung von Bak. – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum KAJZER CAFNIK, M. 2007, Malečnik – arheološko najdišče pod Hungaricae 42, 21–44. Meljskim hribom. – Varstvo spomenikov 43, 128–129. HORVÁTH, L. 1994, Adatok Délnyugat-Dunántúl késobronz- KAVUR, B. 2001, Meljski hrib and the late prehistoric regional set- korának történetéhez / Angaben zur Geschichte der Spatbron- tlement pattern. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur und RaabRe-zezeit in SW-Transdanubien. – Zalai múzeum 5, 219–235. gion im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internationalen HORVÁTH, L. A. in H. K. SIMON 2003, Das Neolithikum und die und Interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Kupferzeit in Südwesttransdanubien. Siedlungsgeschichte und Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur prähistorischen Forshungsstand. – Budimpešta. Archäologie 78, Bonn, 355–364. HORVÁTH, L. A. in H. K. SIMON 2004, Kupferzeitliche Siedlungen KAVUR, B. in M. LUBŠINA TUŠEK 2016, Na stičišču svetov / On the auf dem Fundort Dobri-Alsó-mező. – Zalai Mú zeum 13 , 55–118. Crossroad of Worlds. – Koper. KERCHLER, H. 1974, Ur- und frühgeschichtliche Siedlungsfunde auf dem Groβen Buchberg bei Alland, p. B. Baden, NÖ. – Archa- eologia Austriaca 55, 29–90. Malečnik, AAS 89, 2021 105 KERMAN, B. 1997, Srednjeveška kovačnica in talilnica pri Gradu KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko-rimsko grobišče / Keltisch-na Goričkem / Die Mittelalterliche Schmiede und Schmelzhütte -römisches Gräberfeld. – Carniola Archaeologica 2, Novo mesto. von Grad in Goričko. – V: M. Guštin in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana / Bruchstücke eines Alltags, Archaeologica Hi-KNIFIC, T. 2002, Lončenina v zgodnjesrednjeveških grobovih na storica Slovenica 2, Ljubljana, 140–159. Slovenskem / Die Keramik in den frühmittelalterlichen Gräbern in Slowenien. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednje-KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare–Baza pri veška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. Murski Soboti. − V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnjesre-Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, dnjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. 115–128. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 17 – 26. KNIFIC, T. in Ž. ŠMIT 2018, Zgodnjesrednjeveško steklo na Slo- venskem: študij sestave in jagode iz heloftiskega stekla / Early KERMAN, B. 2005, Staroslovanska jama z najdišča Grofovsko 2 medieval glass in Slovenia: Analytical study and beads of plant-pri Murski Soboti / Die altslawische Grube am Fundort Grofovsko -ash glass. – Arheološki vestnik 69, 369–436. 2 bei Murska Sobota. − Zbornik Soboškega muzeja 8, 117–135. KOROŠEC, J. 1953, Kulturne ostaline v Ajdovski jami pri Nemški KERMAN, B. 2011, Celtic settlement in Prekmurje. – V: M. Guštin vasi. – Razprave 1. razreda SAZU 3, 45–107. in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities between the Alps and the Black Sea, Koper, 65–82. KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu (Neolithische und eneolithische Elemente auf dem Ptujski grad KERMAN, B. 2011b, Kotare–Baza pri Murski Soboti. – Arheologija (die Burg von Ptuj)). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ v Sloveniji 2, 5–53. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/kotare1.pdf. KOROŠEC, P. in M. URŠIČ 1965, Neolitske in eneolitske ostaline KERMAN, B. 2011c, Kotare–Krogi pri Murski soboti. – Arheologija iz okolice Krškega. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ eneolita v Sloveniji 2, 55–71. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/20_kotare-krogi_pri_ murski_soboti.pdf. KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o raziskavah v Ajdovski jami 1967. leta / Bericht über die Forschungen in der Ajdovska Höhle im KERMAN, B. 2011d, Pod Kotom-sever pri Krogu. – Arheologija J. 1967. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ 170–187. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/24_pod_kotom-se- ver_pri_krogu.pdf KRAMBERGER, B. 2014a, The Neolithic-Eneolithic sequence and pottery assemlages in the fifth millennium BC in north-eastern KERMAN, B. 2011e, Grofovsko 2 pri Murski soboti. – Arheologija Slovenia. – Documenta Praehistorica 41, 237–282. na avtocestah Slovenije 22, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/22_grofovsko_2_pri_ KRAMBERGER, B. 2014b, Naselbinske strukture in keramični zbiri v petem tisočletju pred našim štetjem v severovzhodni Sloveniji / murski_soboti.pdf Settlement structures and pottery assemblages in the fifth millen-KERMAN, B. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. – Arheologija na av-nium BC in Northeastern Slovenia. – Doktorska disertacija. Od-tocestah Slovenije 33, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. delek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, zvkds.si/files/uploads/files/publication/33_kalinovnjek_pri_turni- Ljubljana. scu.pdf. KRAMBERGER, B. 2015a, Forms, function, and use of Early Ene- KERMAN, B. 2013b, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. – Arheologija olithic pottery and settlement structures from Zgornje Radvanje, na avtocestah Slovenije 36, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ Slovenia . – Documenta Praehistorica 42, 231–250. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/36_gornje_njive_pri_ dolgi_vasi_2.pdf. KRAMBERGER, B. 2015b, Svetilka iz zgodnjeeneolitske naselbine Zgornje Radvanje v Mariboru / Eine Lampe aus der früh-äneoli- KERMAN, B. 2014, Pince pri Lendavi. – V: B. Teržan in M. Črešnar thischen Siedlung von Zgornje Radvanje in Maribor. – Arheološki (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem vestnik 66, 249–273. / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 31–64. KRAMBERGER, B. 2018, Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro / Funde und Besie- KERMAN, B. in B. KAVUR 2011, Srednja bronasta doba. – V: B. dlungsspuren aus der Kupferzeit unter dem Grabhügel in Brezje Kerman, Pod Kotom–sever pri Krogu, Arheologija na avtocestah unterhalb der Brinjeva gora. – Arheološki vestnik 69, Ljubljana, Slovenije 24, Ljubljana, 29–34. 69–133. KERT, B 1998, Slovenske gorice. – V: D. Perko in M. Orožen Ada- KRAMBERGER, B. in M. ČREŠNAR, 2021, Pobrežje v Mariboru - mič (ur.), Slovenija. Pokrajine in ljudje, Ljubljana, 578–591. Naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč / Pobrežje in Maribor KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri Moravčah. – V: M. Guštin - A settlement of the Late Urnfield Period. – V: B. Teržan in M. (ur.), Keltske študije, Posavski muzej Brežice 4, Brežice, 105–125. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje tree Millennia ago. Tradition and innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije 44, 55–107. 106 Malečnik, AAS 89, 2021 KRIŽ, B. 2001, Kelti v Novem mestu / The Celts in Novo mesto. – NEUGEBAUER, J.-W. 1980, Fundmaterialien aus der altesten Stufe Novo mesto. der Hügelgräberbronzezeit aus dem Raume von Mannersdorf KULCSÁR, G. 2009, The Beginnings of the Bronze Age in the Car- am Leithagebirge, NO. – Fundberichte aus Ö sterreich 19 , 157–201. pathian Basin. The Makó-Kosihy-Čaka and the Somogyvá r-Vin-NEUGEBAUER, J.-W. 1998/1999, Zu Metall- und Keramikdepots kovci cultures in Hungary. – Varia Archaeologica Hungarica 23, der Bronzezeit aus dem Zentralraum Niederösterreichs. – Archa-Budimpešta. ologie Österreichs Sonderausgabe 9/10 . Depotfunde der Bronze-LAMUT, B. 1993, Poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške najd- zeit im mittleren Donauraum, 5–45. be s Ptuja. – Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in NOVÁKI, G., G. SÁNDORFI in Z. MIKLÓS 1979, A Börzsöny he-Muzejskega društva, Ptuj, 601–627. gység öskori és középkori várai. – Fontes Archaeologici Hunga-LAMUT, B. 1997, K začetkom visokosrednjeveškega Ptuja / Zu riae, Budimpešta. den Anfängen der Hochmittelalterlichen stadt Ptuj. – V: M. Guštin NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednjeveške najdbe z najdišča Gro-in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana / Bruchstücke eines fovsko pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Alltags. Archaeologica Historica Slovenica 2, Ljubljana, 89–106. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp. / Die LAZAR, E. 2005, Grofovsko pri Murski Soboti: analiza keramične- frühen Slaven. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostal- ga gradiva iz zgodnjesrednjeveških objektov. – Diplomsko delo. pen, Ljubljana, 27 – 32. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, NOVŠAK, M. 2006, Trnava. – Arheologija na avtocestah Sloveni-Ljubljana. je 2, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uplo- LAZAR, E. in M. ARH v pripravi, Grad Ptuj. Arheološke raziskave ads/files/publication/002_trnava.pdf. ob prenovi južnega obzidja v letu 2015. PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah. – Razprave 1. ra-LEGHISSA, E. 2014, Medvode. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), zreda SAZU 4/3, Ljubljana. Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / PAHIČ, S. 1962, Malečnik. – Varstvo spomenikov 8 , 246. Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 333–342. PAHIČ, S. 1962–1963, Bronastodobna gomila pod Brinjevo goro (Das bronzezeitliche Hügelgrab von Brinjeva gora). – Arheološki LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Slo- vestnik 13–14, 349–373. veniji. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 31–158. PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. – Arheološki vestnik 17, 271–336. MALI, P. 2015, Tumulus Period settlement of Hosszúhetény-Or- mánd. – Dissertationes Archaeologicae ex Instituto Archaeologico PAHIČ, S. 1970, Maribor v rimski dobi. – Časopis za zgodovino in narodopisje Universitatis de Rolando Eötvös nominatae Ser. 3/3, 9–26. 41 (6/2), 159–243. MARTINČIČ, A. et al. 1999, Mala flora Slovenije. – Tehniška založ- PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana. ba Slovenije, Ljubljana. PAHIČ, S. 1973, Najdišča starejše železne dobe v Podravju. – Ar- heološki vestnik MIHELIČ, A. 2017, Arheološka izkopavanja na Pohorskem dvoru v 24, 521–543. letu 2007. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih goricah fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. – Andrenci, Spodnji Duplek, Spodnji Porčič, Vumpah / Siedlun- MILANOVIĆ, D. 2012, Banat and the central Balkans since the gsfunde in den westlichen Slovenske gorice – Andrenci, Spodnji end of the sixth until mid-fourth millennium BC: ceramic styles as duplek, Spodnji Porčič, Vumpah. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji an indicator of contacts, interaction and integration of prehistoric 5, 29–83. communities. – V: I. Pantović (ur.), Home of longevity for cultural PAHIČ, S. 1985a, Meljski hrib pri Mariboru. – Varstvo spomenikov treasury of Banat – establishment of regional cultural centre for 27, 214–215. Banat heritage – “Konkordia”, Vršac, 37–48. PAHIČ, S. 1985b, Brinjeva gora 1954. – Doneski k pradavnini Po-MIOĆ, P. in M. ŽNIDARČIČ 1989, Socialistična Federativna Repu- dravja 2, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. blika Jugoslavija. Osnovna geološka karta 1 : 100 000. Tolmač za PAHIČ, S. 1985c, Arheološka dediščina mariborskega kraja. – Do-lista Maribor in Leibnitz. – Beograd. neski k pradavnini Podravja 1, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na av-PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neo-tocestah Slovenije 42, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. lita in eneolita v Sloveniji 11, 85–137. zvkds.si/files/uploads/files/publication/42_podsmreka_pri_vi- snji_gori.pdf. PAHIČ, V. 1985, Meljski hrib pri Mariboru. – Varstvo spomenikov 27, 231–232. NESTOROVIĆ, A. 2005, Malečnik 2005. Poročilo o zaščitnih ar- heoloških izkopavanjih, sektor 2 (polovica) in sektor 3. – Maribor PAHIČ, S. 1991, Moji poslednji pobreški grobovi. − Doneski k pra- (neobjavljeno poročilo). davnini Podravja 6, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. Malečnik, AAS 89, 2021 107 PAHIČ, S. 1995, Arheološka najdišča v Slovenskih goricah. – Done-PLETERSKI, A. 2015, Čar srednjeveški podkev. Razprava o njihovi ski k pradavnini Podravja 4a, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. kronologiji, klasifikaciji, izvoru / The charm of medieval horse- PAHIČ, S. 1998, Topografski zapiski 1961–1965. – Doneski k pra-shoes. A discussion of their chronology, classification and origin. davnini Podravja 11, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. – Arheološki vestnik 66, 147–171. PAHIČ, S. 1999a, Arheološka najdišča v Slovenskih goricah. Po-POPOVIĆ, P. 2009, Scordisci on the Fringes of the Hellenistic mniki pradavnine v Šentiljski občini. – Doneski k pradavnini Po-World. – V: G. Tiefengraber, B. Kavur, A. Gaspari (ur.), Keltske štu-dravja 4a, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. dije II, Studies in Celtic Archaeology. Papers in honour of Mitja Guštin, Protohistoire Européenne 11, Montagnac, 247–258. PAHIČ, S. 1999b, Rimske starine pri Miklavžu. – Doneski k pradavnini Podravja 1, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. PREDAN, P. 2005, Malečnik 2005. Sektorja 1 in 2. – Maribor (neobjavljeno poročilo). PAK, M. 1998, Dravska ravan. – V: D. Perko in M. Orožen Adamič (ur.), Slovenija. Pokrajine in ljudje, Ljubljana, 592–605. PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Pobočjem. – Archaeologica Historica Slovenica 4, Ljubljana. PAVÚK, J. 2000, Das Epilengyel/Lengyel IV als kulturhistorische Einheit. – Slovenská Archeoló gia 48/1, 1–26. PREDOVNIK, K. 2006, Srednjeveška in novoveška lončenina s planin v Kamniško-Savinjskih Alpah. – V: T. Cevc (ur.), Človek v PAVLIN, P. 2006, Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu. – V: A. Tomaž Alpah. Desetletje (1996 –2006) raziskav o navzočnosti človeka v (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in ba-Slovenskih Alpah / Der Mensch in den Alpen. Zehn Jahre (1996– krenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and 2006) Forschungen über die Anwesenheit des Menschen in den Lengyel, contributions to stone age and copper age cultures bet-Slowenischen Alpen, Zbirka Linguistica et philologica 15, Ljublja-ween the Sava and the Danube, Koper, 211–227. na, 182–208. PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v RADU, A. 2002, Cultura Sălcuţa in Banat. – Timisoara. Posavskem hribovju (Prehistoric hilltop settlements in the Posavje hills). – Arheološki vestnik 58, 65–120. REPE, B. (prev.) 2019, Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal 2014 (naslov izvirnika: »World reference base for PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki arheoloških terenskih raziskav soil resources 2014: International soil classification system for na-na Novi tabli pri Murski Soboti / Neue Ergebnisse der archäolo- ming soils and creating legends for soil maps Update, 2015«). gischen Feldforschungen in Nova tabla bei Murska Sobota. – V: – Ljubljana. M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter. Archäologische Forsc-REIMER, P. J. et al. 2013, IntCal13 and Marine13 radiocarbon age hungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene, calibration curves, 0–50,000 years cal BP. – Radiocarbon 55(4), Ljubljana, 49–52. 1869–1887. PAVLOVIČ, D. 2011, La Tène farmsteads near Murska Sobota. – V: RIŽNAR, I. 2018, Poročilo o preiskavi kamnin z arheološkega najM. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities dišča Malečnik. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). between the Alps and the Black Sea, Koper, 83–89. SAMONIG, B. 2003, Studien zur Pfahlbauforschung in Österreich. PAVLOVIČ, D. 2013, Zgodnjesrednjeveška poselitev severovzho- Materialen II. Die Pfahlbaustation des Keutschacher Sees. – Mit-dne Slovenije: primer najdišča Nova tabla pri Murski Soboti. – teilungen der Prähistorischen Kommission der Österreichischen Doktorska disertacija. Fakulteta za humanistične študije, Univer-Akademie der Wissenschaften 51, Dunaj. za na Primorskem, Koper. SANKOVIČ, S. 2010, Začetki bronaste dobe v Prekmurju / Be- PAVLOVIČ, D. 2017, Začetki zgodnjeslovanske poselitve Prekmur- ginning of the Bronze Age in Prekmurje. – Zbornik soboškega ja / Beginnings of the Early Slavic settlement in the Prekmurje muzeja 15, 91–105. region, Slovenia. – Arheološki vestnik 68, 349–386. STADLER, P. in E. RUTTKAY 2007, Absolute chronology of the PIETSCH, D. in P. KÜHN 2014, Buried soils in the context of geoar- Moravian-Eastern-Austrian Group (MOG) of the painted potte- chaeological research – two examples from Germany and Ethio- ry (Lengyel-culture) based on new radiocarbon dates from Au- pia. – Archaeological and Anthropological Sciences 9, 1571–1583. stria. – V: J. K. Kozłovski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, Polgár and related cultures in the Middle/Late Neolithic in Central Europe, PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču. – Arheologija na av-Kraków, 117–146. tocestah Slovenije 23, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. zvkds.si/files/uploads/files/publication/012_gorice_pri_turniscu_. STRAUB, P. 2006a, Kozepső rezkori telepules Sormas hataraban/ pdf. Middle Copper Age settlement at Sormas. – V: J. Kisfaludi (ur.), Regeszeti kutatasok Magyarorszagon 2005 / Archaeological inve-PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pri- stigations in Hungary 2005, Magyar Nemzeti Muzeum, Budapest, stavi. Tafonomija, predmeti in čas/Frühmittelalterlische siedlung 33–60. Pristava in Bled. Taphonomie, fundgegenstande und zeitliche ei- nordnung. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, Ljubljana. STRAUB, P. 2006, Eszteregnye-Bozók-földje: Eine Siedlung aus dem Ende der mittleren Kupferzeit. – Zalai Muzeum 15, 79–92. 108 Malečnik, AAS 89, 2021 STRMČNIK GULIČ, M. 1988/89, Bronastodobni naselitveni kom- ŠAVEL, I. 1980, Rezultati sondiranj v Šafarskem. / Resultate der pleks v Rabelčji vasi na Ptuju (Der bronzezeitliche Siedlun-Sondierungen in Šafarsko. – Poročilo o raziskovanju paleolita, gskomplex in Rabelja vas auf Ptuj). – Arheološki vestnik 39/40, neolita in eneolita v Sloveniji 8, 51–77. 147–170. ŠAVEL, I. 1984, Poročilo o raziskovanju od leta 1981–1983 v Šafar- STRMČNIK GULIČ, M. 1990, Podoba antične poselitve med skem / Bericht über die Forschungen in Šafarsko in den Jahren vzhodnim Pohorjem in Dravo. – Arheološki vestnik 41, 135–146. 1981–1983. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita STRMČNIK GULIČ, M. 1997, Maribor: doprinos materialnih virov v Sloveniji 12, 39–71. k historični interpretaciji / Maribor: Beitrag materieller Quellen ŠAVEL, I. 1992, Bukovnica – rezultati terenskih raziskav v letih zur historischen Interpretation. – V: M. Guštin in K. Predovnik (ur.), 1987–1988. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita Drobci nekega vsakdana / Bruchstücke eines Alltags. Archaeolo-v Sloveniji 20, 57–85. gica Historica Slovenica 2, Ljubljana, 77–88. ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Murska STRMČNIK GULIČ, M. 2001a, The First Millenium BC between Sobota. Drava and Pohorje. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur und Ra- ab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internati- ŠAVEL, I. 1995, Glinasta figurica iz Bukovnice. – Zbornik soboške-ga muzeja onalen und Interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 4, 7–19. 2000 in Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur prähisto- ŠAVEL, I. 2002, Zgodnjesrednjeveški objekt z najdišča Pod Ko- rischen Archäologie 78, Bonn, 103–120. tom–jug pri Krogu. − M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slaven. STRMČNIK GULIČ, M. 2001b, Nova podoba prazgodovinske po- Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen selitve na zahodnem obrobju Dravskega polja / Das neue Bild , Ljubljana, der prähistorischen Besiedlung am östlichen Rand der Draufel- 11–16. des. − Arheološki vestnik 52, 117–130. ŠAVEL, I. 2004, Neskončen dih, Razstava o bakrenodobnem žar- nem grobišču pri Krogu / The endless breath, Exhibition of the STRMČNIK GULIČ, M. 2002, Poročilo o Arheoloških raziska- Copper Age cremation cementery at Krog vah v Malečniku (zveza: Odločba MK št. 617−141/2002-1 z dne . – Murska Sobota. 25.7.2002). – Maribor (neobjavljeno poročilo). ŠAVEL, I. 2005, Najdišče Za Raščico pri Krogu – naselbina kulture STRMČNIK GULIČ, M. in PREDAN, P. 2003, Malečnik. Deviacija Somogyvár-Vinkovci. – Zbornik soboškega muzeja 8, 39-84 malečniške ceste 10−3, 1–23. – Maribor (neobjavljeno poročilo). ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. – Arheologija na av- STRMČNIK GULIČ, M. 2003a, Malečnik – Arheološko najdišče tocestah Slovenije 7, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. pod Meljskim hribom. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi zvkds.si/files/uploads/files/publication/007_pod_kotom-jug_pri_ nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, krogu.pdf. Ljubljana, 187–188. ŠAVEL, I. in M. GUŠTIN 2006, Kultura keramike z brazdastim STRMČNIK GULIČ, M. 2003b, Slivnica pri Mariboru 1. − V: D. Pre- vrezom v Pomurju. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo) / Between Sopot and Lengyel, contributions to stone Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 237−238. age and copper age cultures between the Sava and the Danube, STRMČNIK GULIČ, M. 2003c, Pobrežje pri Mariboru. − V: D. Pre- Koper, 203–210. šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 206–207. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2010, Za Raščico pri Krogu I/II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana. http:// STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – arheološko najdišče. − V: www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/ A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela (prispevki o kamenodob- publikacije/105-za-rascico-pri-krogu/. nih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo) / Between Sopot and Lengyel (contributions to stone age and copper age ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. – Arheologija cultures between the Sava and the Danube, Koper, 195–202. na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/23-pri_muri_pri_len- STRMČNIK GULIČ, M., M. KAJZER in B. KRAMBERGER 2021, Veli- davi.pdf. ka gomila nad Razvanjem / Large tumulus above Razvanje – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočle- ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – Arheologija tji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi na avtocestah Slovenije 30, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ / Pohorsko Podravje three Millennia ago. Tradition and innovati- www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/30_popava_pri_li- on in the Late Bronze and Early Iron Ages. Katalogi in monografije povcih_1.pdf. 44, 347–399. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Arhe- SÜSS, L. 1976, Zur Münchshöfener Gruppe in Bayern. – V: H. ologija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. http://www.zvkds. Schwabedissen (ur.), Die Anfänge des Neolithikums vom Orient si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/39_nedeli-bis Nordeuropa/5b. Fundamenta/A 3, Köln, 1–121. ca_pri_turniscu.pdf. Malečnik, AAS 89, 2021 109 ŠAVEL, I. in T. KNIFIC 2013, Popava pri Lipovcih 2. – Arheologija TIEFENGRABER, G. 2007, Zum Stand der Erforschung der Mittel-na avtocestah Slovenije 41, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ und Spätbronzezeit in der Steiermark, Weststmk. – V: G. Tiefen- www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/41_popava_pri_li- graber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande povcih_2.pdf. der Südostalpen. Universitätsforschungen für prähistorische Ar- ŠIMIĆ, J. in S. FILIPOVIĆ, Kelti i Rimljani na području Osijeka. chäologie 148, Bonn, 67–113. – Osijek. TIEFENGRABER, G. 2009, Befestigte mittel- und spätlatènezeitliche ŠINKOVEC, I. 1996, Katalog posameznih kovinskih najdb bakre- Flachlandsiedlungen im Südostalpenraum. – V: G. Tiefengraber, ne in bronaste dobe / Catalogue of Individual Metal Finds from B. Kavur in A. Gaspari (ur.), Keltske študije II, Studies in Celtic Ar-the Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in chaeology. Papers in honour of Mitja Guštin, Protohistoire Euro-posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Sloven- péenne 11, Montagnac, 259–282. skem 1 / Hoards and Individual metal Finds from the Eneolithic TIEFENGRABER, G. 2011, ˝The oppidum Celeia˝. – V: M. Guštin and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi in monografije 30, Lju-in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities between the bljana, 29–128. Alps and the Black Sea, Koper, 91–98. ŠTULAR, B. 2005, Lončenina s kamniškega Malega gradu. Izko- TIEFENGRABER, G. 2018, Der Wildoner Schlossberg. Die Ausgra- pavanja leta 1992 / The pottery from Mali grad in Kamnik. Exca- bungen des Landesmuseums Joanneum 1985–1988. – Forschun- vations 1992. – Arheološki vestnik 56, 435–452. gen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiemark 80, Schild ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi visokosrednjeveške kuhinje s von Steier 7, Graz. kamniškega Malega gradu / High medieval kitchen pottery, The TOLAR, T. 2013, Pojav pomembnejših kulturnih rastlin na Sloven-Kamnik Mali grad case study. – Arheološki vestnik 58, 375–404. skem: pregled arheobotaničnih raziskav. – Predavanje na posve- ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku tovanju „Dolgoročne spremembe okolja 2013“, Prešernova dvo- / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik. – Opera Instituti rana SAZU, 7. 5. 2013, Ljubljana (neobjavljeno). Archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1973, Eneolitska naselbina na Pavlo- TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer- vskem vrhu pri Ormožu. – Ormož skozi stoletja, Ormož, 20–31. skem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in mo-TOMANIČ JEVREMOV, M. 1997, Ormož. – M. Guštin in K. Pre- nografije 25, Ljubljana. dovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana / Bruchstücke eines Alltags. TERŽAN, B. 1995–1996 (ur.), Depojske in posamezne kovinske Archaeologica Historica Slovenica 2, Ljubljana, 107–139. najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and TOMANIČ JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Keltska lončarska individual metal finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slo-peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju (A Celtic pottery kiln from venia I−II. – Katalogi in monografije 30, Ljubljana. Spodnja Hajdina near Ptuj). – Arheološki vestnik 47 , 267–278. TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period in TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ, Šiman pri Gotovljah. – Arheologija na Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. – avtocestah Slovenije 9, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. Arheološki vestnik 50, 97–143. zvkds.si/files/uploads/files/publication/009_siman_pri_gotovljah. TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2012, Oris preteklosti vzhodnih pdf. obronkov Pohorja od prazgodovine do zgodnjega srednjega TOMAŽ, A. 1999, Č asovna in prostorska strukturiranost neolit-veka / History of the eastern edges of the Pohorje mountain ran- skega lončarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. – ge from Prehistory to the Early Middle Ages. – V: A. Gulič in M. Magistrska naloga. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Črešnar (ur.), Arheološka pot po Mariboru z okolico / Archaeo-Univerza v Ljubljani, Ljubljana. logical Trail of Maribor and its Surroundings, Ljubljana, Maribor. TOMAŽ, A. 2012, Turnišče. – Arheologija na avtocestah Slovenije TICA, G. 2007, Šmatevž. – Arheologija na avtocestah Slovenije 4, 28, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uplo-Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/ ads/files/publication/28_turnisce.pdf. files/publication/004_smatevz.pdf. TOŠKAN, B. 2013a, Živalski ostanki iz zgodnjesrednjeveške Moč- TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah ne. – V: G. Tica, Močna pri Lenartu, Arheologija na avtocestah Slovenije 35, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ Slovenije 35, Ljubljana, 102–105. files/uploads/files/publication/35_mocna_pri_lenartu.pdf. TOŠKAN, B. 2013b, Domače govedo v romaniziranem jugo- TIEFENGRABER, G. 2006, Jungneolitische Funde aus Čatež − vzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. – Keria 15(1), Sredno polje. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, pri-35–72. spevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel, contributions to stone age TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2010, Economic Specialization and Social and copper age cultures between the Sava and the Danube, Ko-Differentiation of the Late Bronze and Early Iron Age Ormož. – V: per, 229–234. J. Dular in M. Tomanič Jevremov, Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana, 99–121, 203–212. 110 Malečnik, AAS 89, 2021 TRAMPUŽ OREL, N. in D. J. HEATH 2001, Depo Kanalski Vrh − VENCLOVÁ, N. 2016, Nĕmčice and Staré Hradisko. Iron Age glass študija o metalurškem znanju in kovinah na začetku 1. tisočletja and glass-working in Central Europe. – Praga. pr. n. š. – Arheološki vestnik 52, 143–171. VYŠOHLÍD, M. 2009, Keramické dýmky v archeologických nále- TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev. – V: B. zech a jejich vypovídací možnosti. – Archeologie ve středních ČeTeržan, (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in chách 13, 965–1000. bronaste dobe na Slovenskem II / Hoards and individual metal finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II, Katalogi ŽBONA-TRKMAN, B. in A. BAVDEK 1996, Depojski najdbi s Ka-in monografije 30, Ljubljana, 89–124. nalskega Vrha. – V: B. Teržan, (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II / Hoards TURK, P. 2001, The weight of objects in Late Bronze Age hoards and individual metal finds from the Eneolithic and Bronze Ages in in Slovenia and possibilities for determining weight standards / Slovenia II, Katalogi in monografije 30, Ljubljana, 31–71. Teže predmetov v depojih bozne bronaste dobe iz Slovenije in možnosti ugotavljanja utežnih standardov. – Arheološki Vestnik ŽIBERNA, I. 2011, Naravnogeografske determinante razvoja Ma-52, 249–279. ribora s posebnim ozirom na reko Dravo / Natural Geographical Determinants of Development Maribor with particular Referen- TURK, J. 2009, Petrološka sestava in izvor kamnitih najdb z naj- ce to the Drava River. – Ekonomska i ekohistorija/Economic- and dišč Stare gmajne in Blatna Brezovica. – V: A. Velušček (ur.), Ecohistory 7, Zagreb, Samobor, 116–128. Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era, Opera Instituti Archaeologici ŽIŽEK, I. 2006. Eneolitska naselbina Hardek. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih Sloveniae 16, 281–286. in bakreno- dobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Len- URBAN, T. 1993, Studien zur mittleren Bronzezeit in Norditali-gyel, contributions to stone age and copper age cultures between en. – Universitätsforschungen zur prähistorichen Archäologie 14, the Sava and the Danube, Koper, 129–140. Bonn. URBAN, O. H. 1996, Zur Chronologie der jüngeren Latènezeit in Ostösterreich. – Arheološki vestnik 47, 197–207. VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Kri- mom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvar-Vin- kovci / Založnica near Kamnik pod Krimom on the Ljubljansko barje (Ljubljana moor) - a settlement of Somogyvár-Vinkovci Culture. – Arheološki vestnik 54, 123–158. VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica in horizont keramike z brazda- stim vrezom (HKBV) v osrednji Sloveniji in sosednjih pokrajinah / Hočevarica and the pottery with furrowed incisions horizon (HKBV) in central Slovenia and neighboring regions. – V: A. Ve- lušček (ur.), Hočevarica – eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana, 231–262. VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2008, Novoopredeljeni kolišči kerami- ke z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju / Newly determi- ned sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljan- sko barje. – Arheološki vestnik 59, 31–48. VELUŠČEK, A. 2011, Spaha in kronologija osrednje- in južnoslo- venskega neolitika ter zgodnejšega eneolitika / Spaha and chro- nology of central and south Slovenian Neolithic and Early Eneo- lithic. – V: A. Velušček (ur.), Spaha, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana, 201–243. VELUŠČEK, A. 2017, Kronološki odnos med lasinjsko kulturo in kulturo keramike z brazdastim vrezom v severovzhodni Sloveniji / The chronological relationship between Lasinja Culture and the Furchenstich pottery culture in north-eastern Slovenia. – Arheo- loški vestnik 68, 9–84. VELUŠČEK, A., B. PODPEČAN, T. TOLAR, B. TOŠKAN, J. TURK, M. MERELA in K. ČUFAR 2018, Črnelnik in Devce, novoodkriti kolišči iz bakrene dobe na Ljubljanskem barju / Črnelnik and Devce, Newly discovered Copper Age sites at Ljubljansko barje. – Arhe- ološki vestnik 69, 9–67. Malečnik, AAS 89, 2021 111 112 Malečnik, AAS 89, 2021 10Katalog stratigrafskih enot Bine Kramberger, Miha Murko SE 02-504 – nanos usada keramika Plast z laporjem, pod plastjo SE 503 in nad kulturno plastjo ožgana glina iz zgodnjega srednjega veka (SE 02-004), v severnem kamen preseku sonde 5. Odstranjena je bila strojno. oglje SE 02-407 – nanos usada lapor Sivo rumena lapornata plast med kulturno plastjo iz zgo- dnjega srednjega veka (SE 02-004) in kulturno plastjo iz 10.1 Osnovno stratigrafsko mlajše železne dobe (SE 02-005) v sondi 4. zaporedje in sterilne plasti SE 02-607 – sterilna plast Sivo olivno zelena glinena plast je bila odkrita pod plastjo SE 02-002 – sterilna plast SE 02-006, v sondah 6, 4, 5, 3 in 7. V njo je bila vkopana Z laporjem mešana rumenorjava ilovnata plast se je na- jama 42, ki je iz srednje bronaste dobe. hajala pod nasutjem recentne ceste (SE 02-001) in nad plastjo SE 02-003 v sondi 1. Bila je brez najdb in debeli- SE 02-019 – sterilna plast ne do 60 cm. Morda je nastala kot posledica usada. Rumenorjava glinena plast z vložki laporja je bila doku- mentirana tik pod kulturno plastjo iz srednjega eneolitika SE 02-003 – sterilna plast (SE 02-018) in nad lapornato plastjo SE 02-019, v sondah Bila je sivorjave barve, debeline do 45 cm. Prekrivala je 3, 5 in 7. Bila je brez najdb. V njo je bila vkopana jama 19 kulturno plast iz zgodnjega srednjega veka (SE 02-004). iz srednjega eneolitika. Presekale so jo novodobne jame (SE 02-008 in SE 02-009). SE 02-020 – nanos usada SE 02-000 – vrhnji nanosi usadov Plast sivorjave plasti z lapornatim gruščem je bila pod ste- Vrhnji nehomogen sloj v neočiščenem delu severnega rilno plastjo SE 02-019 in nad kulturno plastjo iz zgodnjega preseka sond 2, 2N, 6, 4 in 5. Nahajal se je nad plastmi eneolitika (SE 02-021), v sondah 3, 5 in 7. z arheološkimi ostalinami (tudi nad kulturno plastjo iz poznega srednjega/novega veka, SE 02-202). Odstranjen SE 02-022 – sterilna plast je bil strojno. Sivo olivno zelena glinena plast brez vključkov je bila naj- nižja plast v sondi 3. V njo so bile vkopane jame 20 (SE 02- SE 02-203 – nanos usada 314/315), 21 (SE 02-324/325) in 22 (SE 02-328/329), ki so Rumenorjava ilovnata plast z laporjem se je nahajala pod iz zgodnjega eneolitika, in deloma tudi jama 19, ki je iz kulturno plastjo iz srednjega/zgodnjega novega veka v son- srednjega eneolitika (SE 02-312/SE 02-313). dah 2, 2N, 4 in 6. Bila je brez najdb in odstranjena strojno. SE 001 – ruša SE 02-601 – nanos usada Vrhnji sloj rjavkaste zemlje, debeline do 0,1 m, v sektorjih Sivorjava plast z laporjem v severnem preseku sonde 6. 1, 2 in 3. V njem so se nahajale najdbe iz različnih arheolo- Nahajala se je pod vrhnjim slojem SE 02-000 in nad kultur- ških obdobij (G470–G474, G476, G477). no plastjo iz poznega srednjega/novega veka, SE 02-202. Odstranjena je bila strojno. SE 002 – recentno nasutje Plast zbitega proda, najvišja plast v delu sektorja 3, ki so ji SE 02-502 – nanos usada pripisani naslednji keramični odlomki (G467–G469). Rumenorjava lapornata plast, pod neočiščenim vrhnjim delom severnega preseka sonde 5. Odstranjena je bila SE 301 – rjavica 1 strojno. Temno rjava zemljena plast, odkrita tik pod rušo ali re- centnim nasutjem (SE 002) v sektorjih 1, 2 in 3. V njej je SE 02-503 – nanos usada bilo odkritih precej drobnih najdb iz različnih arheoloških Podobna plast z laporjem, pod plastjo SE 502 in nad SE 02- obdobij (G427–G444). 504, v severnem preseku sonde 5. Odstranjena je bila strojno. Malečnik, AAS 89, 2021 113 SE 123 – rjavica 2 SE 300 – prodnata geološka osnova Nekoliko svetlejša rjava plast glinenega melja z drobci Plast dravskega proda v sektorju 3/2005, v katero so bile ožgane ilovice in oglja, pod rjavico 1 (SE 301) v sektorjih vkopane jame iz različnih obdobij. Nahajala se je pod 1 in 2. V njej so bili številni keramični odlomki iz različnih glineno plastjo SE 003 in nad lapornato geološko osnovo arheoloških obdobij (G377–G424). Pod njo so bile različne SE 392. V vrhnjem delu plasti sta bila odkrita keramična jame; najmlajše iz zgodnjega srednjega veka. odlomka posod iz latenskega obdobja (G425, G426). SE 124 – plast SE 392 – laporna geološka osnova Zelo temno siva plast glinastega melja, odkrita pod paleo- Plast laporja pod plastjo proda SE 300. Gre za najnižjo ornico (SE 123) in nad plastjo meljaste gline (SE 100). Bila ugotovljeno geološko osnovo v delu najdišča, ki je bil je globine do 20 cm. V njej so bili odkriti 20 prazgodo- raziskan leta 2005; na njo so naleteli le v nekaterih sondah vinskih keramičnih odlomkov (med njimi tudi G376), štirje v sektorju 3. kosi keramike iz mlajše železne dobe, štirje iz zgodnjega SE 06-001 – humus srednjega veka in en iz poznega srednjega veka ali zgo- Najvišja stratigrafska enota v sondi na Meljskem hribu. dnjega novega veka (G375). SE 06-002 – vrhnja prerigolana plast SE 003 – plast Pod humusom se je nahajala premešana plast od rigolanja Temno rumenkasto rjava zemljena plast, pod ornico vinograda. Obe plasti skupaj sta bili debeline okoli 50 cm, (SE 301) ali novodobnim prodnatim nasutjem (SE 002), v odstranjeni sta bili strojno. sektorjih 2 in 3. V sektorju 1 je bila s SE 003 označena »or- nica«, kar smo korigirali (v tej publikaciji je rjavica 1 vedno SE 06-003 – sterilna plast SE 301). Najdbe: 12 odlomkov prazgodovinske lončenine Svetlejša plast, v kateri je bila ugotovljena pot v sondi na (npr. G464, G465), od tega en iz srednje bronaste dobe Meljskem hribu. Bila je brez najdb, rumenkasto rjave barve. (G462) in en iz mlajše železne dobe (G463); 4 odlomki zgodnjesrednjeveških keramičnih posod (med njimi: G466), štirje neopredeljeni kosi keramike. 10.2 Zgodnja bakrena doba SE 351 – plast SE 02-021 – kulturna plast iz zgodnjega eneolitika Rumenorjava plast glinenega peska pod plastjo SE 301, v Temno sivo rjava kulturna plast z redko keramiko, drobci sektorju 3. Vanjo so bile vkopane jame. Najdbe: miniaturna oglja in ožgano ilovico se je nahajala v sondah 3 in 7, pod sekira (G454) in odlomki prazgodovinskih posod (G455– plastjo SE 02-020 in nad plastjo SE 02-022. Tik pod njo so G461), med katerimi so bili odlomki iz poznega eneolitika bile odkrite jame iz zgodnjega eneolitka ( jame 20–22, 49A ali zgodnje bronaste dobe (G459, G460) in kos posode in 50–52), v njo je bila vkopana jama 19, ki je iz srednjega iz mlajše železne dobe (G461). Debelina plasti je znašala eneolitka. Iz te plasti morda izvirajo nekateri keramični med 5 in 100 cm. Imela je enako stratigrafsko lego kot odlomki (G13–16; morda tudi del posode G1). SE 003. Objekt 1 SE 2018 – plast Svetlo olivno rjava plast peščenega melja pod rjavico 1 SE 02-314/315 – jama 20 (SE 301) v sektorju 2, mestoma je prešla v plast SE 003. V Jama ovalne oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, njo so bili vkopani jame, jame za stojke in jarki. Najdbe: velikosti 240 × 72 cm, globine 20 cm je bila odkrita v sondi 50 kosov ožgane ilovice, 61 odlomkov prazgodovinske 3, pod SE 02-021, vkopana v sterilno glineno plast (SE 02- lončenine, med katerimi je eden iz mlajše železne dobe, 022). V jami je bila ilovica z drobci oglja, laporja, ožgane nekaj jih je iz srednje bronaste dobe (G448–G452), tri so iz gline in 25 odlomki zgodnjeeneolitske lončenine (med nji- starejše železne dobe (G162–G164). Keramika iz starejše mi tudi G1–G10). Oglje in ožgana ilovica sta bila zgoščena železne dobe je bila odkrita v kvadrantu 56, torej na pro- storu med objekti 7, 8 in 9. SE 100 = SE 200 – sterilna plast Temno rumenkasto rjava (10 YR 4/4) zbita plast meljaste gline v sektorju 1/2005 (oznaka SE 100), v sektorju 2/2005 (oznaka SE 200) in v sektorju 3/2005. Nahajala se je pod plastmi 123, SE 301, SE 351 in nad prodnato geološko osnovo SE 300. V njo so bile vkopane jame iz različnih arheoloških obdobij. V sektorju 3 so bili v vrhnjem delu posamezni odlomki keramike (G462–466). v zgornjem delu jame. Na B jugovzhodnem robu jame A 20 so bile odkrite štiri jame 20D za stojke, v neposredni 20C bližini jame 20 pa jami 21 in 22. V eni od teh jam je bil odkrit odlomek keramične 20B posode G10. 20A M 1 : 20 A B SE 02-316/317 – jama 20A (za stojko) SE 02-322/323 – jama 20D (za stojko) Jama ovalnega tlorisa in raztegnjene U-oblike v preseku, Velikost jame je bila 7 × 6 cm, globina 7 cm. Stratigrafska velikosti 20 × 14 cm, globine 16 cm, je sekala rob jame 20 lega in zasutje jame sta bila enaka kot pri jamah 20A–20C. (SE 02-315), pod njenim polnilom (SE 02-314). V jami je bila Najverjetneje je tudi ta jama služila za stojko. temno rjava ilovica, ob zahodnem robu jame veliki prodni- ki. Jama je po vsej verjetnosti služila za stojko. SE 02-320/321 – jama 20C (za stojko) Jama ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v pre- seku, velikosti 9 × 7 cm globine 7 cm, je bila na robu jame SE 02-318/319 – jama 20B (za stojko) 20 (SE 02-315). V njej je bila podobna zemlja kot v jamah Jama ovalnega tlorisa in raztegnjene U-oblike v preseku, 20A in 20C. Brez najdb. velikosti 12 × 8 cm, globine 12 cm je sekala rob jame 20 SE 02-324/325 – jama 21 (SE 02-315), pod njenim polnilom (SE 02-314). V temno Jama 21 je bila odkrita tik ob jami 20. Bila je nepravilne rjavi ilovici v jami ni bilo odkritih najdb. oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti 178 × 72 cm, globine 55 cm. Jama naj bi bila presekana z vkopom jame SE 02-315, kar pa iz fotografije ni razvidno. V zgornjem delu jame je bila črna plast žganine z zaplatami rdeče oranžno žgane zemlje. Ta plast je, sodeč po fotogra- fiji, segala tudi v jamo 20. Pod njo je bila sivo zeleno rjava ilovnata plast z drobci oglja in ožgane zemlje; brez najdb. Iz te jame izhaja po metodi 14C AMS datiran vzorec (Guštin 2005, 16, sl. 3: KIA22920: 4450–4266 pr. n. št. s 95,4% verjetnostjo oz. 4442–4328 pr. n. št. z 68,2% verjetnostjo; Strmčnik Gulič 2006, 196). Malečnik, AAS 89, 2021 115 SE 02-326/327 – jama 21A (za stojko) SE 02-330/331 – Jama 49A (za stojko) Na robu jame 21 je bila jama SE 21A. Bila je ovalne oblike Odkrita je bila na meji med sondo 3 in sondo 5, pod kul- v tlorisu in raztegnjenega U-preseka, velikosti 27 × 20 cm, turno plastjo iz zgodnjega eneolitika, SE 02-021. globine 12 cm. Jama je sekala vkop jame 21 (SE 02-327), pod njenim polnilom (SE 02-326). Temno rjava ilovnata zemlja v jami za stojko je bila brez najdb. M 1 : 20 A B 21A A B Objekt 2 SE 02-712/713 – jama 51 (za stojko) M 1 : 20 Odkrita je bila 1,88 m vzho- dno od jame 50, v enaki stra- tigrafski legi. Bila je ovalne A oblike v tlorisu in nepravilne oblike v preseku, velikosti 68 × 47 cm, globine 78 cm. B V zgornjem delu jame se je nahajala zgostitev ožgane A B ilovice z ogljem, v spodnjem delu pa rjavkasta ilovica z drobci oglja, ožgane gline in posameznimi večjimi kosi ož- gane ilovice. V njej je bilo 9 SE 02-328/329 – jama 22 odlomkov zgodnje eneolitske Odkrita je bila v severnem preseku sonde 3, pod plastjo lončenine (med njimi tudi: SE 02-020. Jama je sekala zgodnjeenolitsko kulturno plast G21, G22). Jama je verjetno (SE 02-021) in zgornjo črno plast žganine z zaplatami ož- služila za stojko. gane ilovice, enako kot v jamah 21 in 20. Presek jame je bil banjaste oblike, širine 150 cm, globine 62 cm. V temno rjavi ilovici z laporjem, drobci oglja in ožgane gline (13 večjih kosov) sta bila odkrita odlomek lončenine in kamen. 116 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 02-714/715 – jama 52 (naselbinska jama) SE 02-710/711 – jama 50 (za stojko) M 1 : 20 Odkrita je bila v skrajnem zahodnem delu jarka za plino- Dobro vidna jama ovalne oblike vod, pod plastjo SE 02-020. Vkopana je bila v zgodnjeene- v tlorisu in nepravilne oblike v olitsko kulturno plast SE 02-021 in v sterilno plast SE 02-022. preseku, velikosti 58 × 50 cm, Bila je nepravilne oblike v tlorisu in nepravilne banjaste globine 56 cm je bila odkrita A B oblike v preseku, velikosti 124 × 100 cm, globine 61 cm. V v sondi 7. Nahajala se je pod sivo peščeni meljasti ilovici v jami so bili drobci oglja, ožga- nivojem ilovice z lapornim ne ilovice, drobci kalciniranih kosti, 2 kamna in 9 odlomkov gruščem SE 02-020, vkopana eneolitske lončenine. pa je bila v zgodnje eneolitsko A B Ena kalcinirana kost je bila datirana po metodi 14C (vzorec kulturno plast SE 02-021 in v LTL18302: 4361–4263 pr. n. št. z 68,2 % verjetnostjo). geološko osnovo SE 02-022. V zgornjem delu jame se je M 1 : 20 nahajala intenzivna zgostitev ožgane ilovice z ogljem, pod njo siva peščena ilovica brez najdb. Jama je služila za stojko. A B SE 02-722/723 – jama 54 V neposredni bližini jame 53 se je nahajala jama 54. Bila je le delno raziskana, saj se je nadaljevala v severni presek sonde. Bila je ovalnega tlorisa in M 1 : 20 banjaste oblike v preseku, veli- A B kosti 44 × 14 cm, globine 22 cm. A B Vkopana je bila v zgodnje ene- olitsko kulturno plast SE 02-021 A B in v geološko osnovo SE 02-021. V temno rjavi ilovici v jami so bili le drobci oglja. SE 02-716/717 – jama 53 (hrambena jama) Naslednja v skupini eneolitskih jam v sondi 7 je jama 53. Bila je ovalnega tlorisa, zvončaste oblike v preseku, velikosti 140 × 86 cm in globine 97 cm. Vkopana je bila v zgodnje eneolitsko kulturno plast SE 02-706 ter v geološko osnovo SE 02-705. Siva meljasta peščena ilovica, ki je v spodnjem delu jame prešla v droben gramoz, je vsebovala številne kose ožgane ilovice. Jama je glede na obliko verjetno služila za hrambo. Malečnik, AAS 89, 2021 117 SE 02-718/719 – jama 53A (za stojko) 10.3 Srednja bakrena doba Jama 53A je bila odkrita na robu jame 53 in deloma pod njenim polnilom (SE 02-716). Bila je velikosti 32 × 30 cm SE 02-018 – srednjeeneolitska kulturna plast in globine 25 cm. Na dnu jame je ležal velik prodnik, nad Rdečerjava ilovnata plast z redkimi najdbami keramike, njim siva meljasta pešena ilovica; brez najdb. Jama je drobci ožgane ilovice in drobci oglja je bila odkrita pod služila za stojko. plastjo SE 02-607 v sondah 5, 3 in 7. V sondi 5 jo je poško- dovala jama 42, ki je bila iz srednje bronaste dobe. V sondi SE 02-720/721 – jama 53B (za stojko) 3 pa je bila iz spodnjega nivoja te plasti v nižje ležeče plasti Jama 53A je bila prav tako odkrita na robu jame 53, pod vkopana jama 19, ki je bila iz srednje bakrene dobe. njenim zasutjem (SE 02-716). Bila je velikosti 34 × 28 cm in globine 25 cm. Siva meljasta pešena ilovica v jami je bila SE 02-312/313 – jama 19 brez najdb. Jama je služila za stojko. Odkrita je bila v sondi 3, na spodnji meji plasti SE 02-018, M 1 : 20 vkopana v plasti SE 02-019, SE 02-020, SE 02-021 in SE 02- 022. Bila je ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v preseku, velikosti 100 × 64 cm in globine 75 cm. V jami je 53B bila rdeče rjava ilovica M 1 : 20 z drobci oglja in ožga- A B ne ilovice, v severnem preseku sonde pa je 53A bila ob robu jame vidna tudi intenzivna zgosti- tev ožgane ilovice. V poglobitvi na dnu jame velikosti 74 × 64 cm je A B bil odkrit lončeni servis iz srednje bakrene dobe (G25–G39). 118 Malečnik, AAS 89, 2021 10.4 Srednja bronasta doba SE 02-006 – kulturna plast Rumenorjava plast ilovice z manjšimi vložki laporja je bila odkrita in dokumentirana v sondah 1, 2, 2N, 3, 4 in 6, na terenu označena kot »polkulturna plast«. Nahajala se je pod kulturno plastjo iz mlajše železne dobe (SE 02-005) in zgodnega srednjega veka (SE 02-004), presekala jo je novoveška cesta (SE 02-013–SE 02-015). Iz te plasti izvirajo najdbe iz srednje bronaste dobe (G135–G144). SE 02-522/523 – jama 42 Jama 42 je bila odkrita v sondi 5/2002, kjer je segala v severni in v vzhodni presek sonde. Zaznana je bila na dnu plasti SE 02-006, vkopana v spodaj ležeče plasti SE 02-607– SE 02-018, SE 02-019, SE 02-020 in SE 02-021. Bila je ovalne oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti 555 × 305 cm in globine 45 cm. Zasutje jame ni bilo enotno. Najvišjo plast v jami je predstavljala rjava ilovica z drobci oglja, laporja, ožgane zemlje, žganine in keramike (SE 02- 522a). Tik pod vrhom jame je bila zgostitev srednjebrona- stodobne keramike in kamnitih orodij. Tej plasti je sledila rjavo zelena plast ilovice (SE 02-522b), z ogljem in kerami- ko (osrednji del jame). Na vzhodnem delu jame je bila pod SE 02-522a in nad SE 02-522b sivo rjava ilovica z ogljem in keramiko (SE 02-522c) ter še ena rjava ilovica s keramiko (SE 02-522d). Med temi plastmi pa so se pojavljale različno velike leče laporja z lončenino iz srednje bronaste dobe (SE 02-522e), ob robovih jame rumeno-zelena zemlja (SE 02-522f). V jami 42 je bilo skupaj odkritih 328 od- lomkov srednje bronastodobne lončenine (med njimi tudi G43–G122, G132, G133) in 38 kamnov, med njimi terilna kamna (G123, G124), več žrmelj (G125, G128–G131) in tolkača A B (G126, G127). Iz lonca G87 so bili pridobljeni zogleneli rastlinski ostanki, dati- rani po metodi 14C AMS (vzorec LTL18297A: 1686–1459 pr. n. št. s 95,4% verjetnostjo, oz. 1622–1520 pr. n. št. z 68,2% verjetnostjo). G87 A B M 1 : 50 Malečnik, AAS 89, 2021 119 SE 02-134/135 – jama 13 (polkrožni jarek) SE 129/SE 130, ki je iz prve polovice 1. tisočletja pr. n. št., Odkrit je bil tik ob južnem preseku sonde 1 in se je širil latenskodobne jame za stojke objekta 4 (SE 117/SE 118, izven izkopnega polja v smeri proti jugu. V raziskanem SE 131/SE 132, SE 188/SE 189) in zgodnjesrednjeveške jame delu je bil banjaste oblike v preseku, velikosti 220 × 76 cm (SE 133/SE 134, SE 154/SE 155, SE 135/SE 136). in globine 10 cm, vkopan v rumenorjavo ilovico, SE 02-006. V jarku so bili siva ilovica M 1 : 50 z mnogimi drobci oglja B in laporja, dva odlomka prazgodovinske lončenine in odlomek ožgane ilovice. Na sredini polkrožne površine, A ki jo je obdajal jarek, je bil G134 odkrit večji kos okrašene keramične posode iz srednje A B bronaste dobe (G134). Mor- da gre za ostanke gomile. SE 2067/SE 2068 – jama Odkrita je bila v sektorju 2, kv. 56, vkopana v geološko osnovo SE 200 = SE 100. Bila je ovalnega tlorisa in U- -preseka, velikosti 44 × 36 cm, globine 16 cm. V jami se je nahajala temno olivno siva (5 Y 4/3), zbita, zemlja glinaste- ga melja, z drobci ožgane gline, oglja in odlomki srednje bronastodobne lončenine (skupaj 7 odlomkov, med njimi tudi G148). SE 1000/SE 1001 – jama Odkrita je bil v sektorju 1, kv. 17, 18 in 19, pod plastema SE 123 in SE 124, vkopana v rumenorjavo plast ilovice, SE 100. Bila je nepravilno oglate oblike v tlorisu in preseku, velikosti 727 × 450 cm in globine okoli 30 cm. V olivni (5Y 4/4), zbiti, meljasti glini v jami so bili drobci ožgane ilovice, oglja in 30 odlomkov srednjebronastodobne lončenine, med katerimi sta tudi dve bolje ohranjeni posodi (G150, G151). Deloma so jamo SE 1000/SE 1001 poškodovali jarek 120 Malečnik, AAS 89, 2021 10.5 Pozna bronasta in starejša velikosti od 5 do 20 cm, 2 % drobcev oglja in 2 % drobcev železna doba ožgane gline. V jarku je bilo 18 odlomkov prazgodo- vinske lončenine (med njim G155–G159), 8 odlomkov SE 02-140/141 – jama S1 ožgane ilovice in 5 koščkov brona (G154). Deloma so ( jama za stojko) M 1 : 20 jarek presekale zgodnjesrednjeveške jame SE 154/SE 155, Jama za stojko S1 je bila odkrita SE 133/SE 134, SE 135/SE 136 in latenskodobni jami za stojko v sondi 1, pod kulturno plastjo iz SE 156/SE 157 in SE 158/SE 159 (objekt 4). Morda je pripadal mlajše železne dobe, SE 02-005, tej jami prvotno tudi bronast kolesast obesek (G153), ki je vkopana v rumenorjavo sterilno bil odkrit pri kopanju jame SE 135/SE 136. A B plast SE 02-006. Bila je ovalne- ga tlorisa, nepravilne oblike v preseku, velikosti 44 × 34 cm in globine 32 cm. V jami se je A B nahajala temno siva ilovica z ve- likimi prodniki (venec iz kamnov), drobci oglja in laporja ter odlomki večje hrambene posode (G152). SE 182/SE 183 – jama Približno 55 cm severovzhodno od jame SE 182/SE 183 se je nahajala jama SE 182/SE 183. Jamo je presekala zgodnje- srednjeveška jama, SE 135/SE 136. Bila je nepravilne oglate oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti 104 × 97 cm, globine 5 cm. V jami se je nahajala svetlo rumenka- sto rjava (2,5 Y 6/4) plast glinastega melja s kamni, drobci ožgane ilovice in oglja. Najdbe: 26 kosov prazgodovinske lončenine, med katerimi SE 129/SE 130 – jarek M 1 : 50 je nekaj halštatskih, Odkrit je bil pod plastjo SE 123 in SE 124, v sektorju 1, kv. in košček bronastega 17, 18, 19 in 20, presekal je jamo iz srednje bronaste dobe, predmeta (G202). Jami SE 1000/SE 1001. Bil je nepravilne oblike v tlorisu in razte- bi lahko prvotno pripa- gnjene U-oblike v preseku, velikosti 240 × 110 cm, globine dal tudi bronast kolesast 15 cm. V jarku se je nahajala zelo temno rjava (2,5 Y 3/2), obesek (G153), ki je bil trdo sprijeta plast glinastega melja s 5 % kamnov pešče- odkrit pri kopanju jame njaka, velikosti od 5 do 20 cm, 2 % lomljencev prodnikov, M 1 : 20 SE 135/SE 136. 136 B 134 129 A B A 130 Malečnik, AAS 89, 2021 121 Peč s kanalom SE 198/SE 199 – okrogla jama M 1 : 50 122 128 Jama okroglega tlorisa in raztegnjenega U-preseka je bila odkrita pod kamnito grobljo SE 143 v sektorju. 1. Bila je premera 140 cm 149 in globine 35 cm, vkopana v rumenkasto ilovnato osnovo, SE 100 = SE 200. V njej se je G16 nahajalo več plasti, ki so si od spodaj navzgor sledile v naslednjem vrstnem redu: - SE 1301 – kamnita podlaga, sestavljena iz lomljencev ter prodnikov, velikosti od 5 do 30 cm, in drobcev oglja. 126 - SE 198 – temno rjav (10 YR 3/4), trdno sprijeti glinast melj s 5 % lomljencev velikosti 2 do 15 cm, 15 % prodnikov velikosti od 5 do 20 cm, 5 % ožgane gline in 5 % oglja. Najdbe: 3 odlomki prazgodovinske keramike. A - SE 1032 - Olivno rjavo (2,5 Y 4/3), trdo 147 sprijeta plast glinastega melja s 3 % lapornih kamnov velikosti od 1 do 3 cm, 4 % drobcev 193 ožgane gline in 1 % drobcev oglja. Plast ni B prekrivala celotne jame. G21 - SE 1034 - Svetlo olivno rjavo (2,5 Y 5/3), 136 rahlo sprijeta plast glinastega melja z 2 % lo- mljencev prodnikov velikosti od 4 do 15 cm, 2 % drobcev ožgane gline in 2 % drobcev 138 oglja. Plast ni prekrivala celotne jame, nahajala se je na istem nivoju kot plast SE 1032. - SE 1013 – zgostitev oglja s kamni in drobci ožgane ilovice, 5 odlomkov prazgodovinske keramike in 28 kosov ožgane ilovice. 199 A B - SE 1012 – plast, sestavljena iz lo- mljencev in prodnikov velikosti od 5 143 143 do 30 cm, skrilavca in kremenčevih 193 142 kamnov velikosti od 2 do 5 cm, glina- 1004 1005 stega melja in drobcev oglja. 122 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 1035 – plast v jami SE 199 Svetlo olivno rjava (2,5 Y 5/4) zbita plast glinastega melja z 2 % drobcev železovih oksidov predstavlja eno od plasti v jami SE 199. Plast je dokumentirana le opisno, zato njena stratigrafska lega ni znana. V njej je bil odkrit keramični svitek (G207). SE 1004/SE 1005 – kanal za kurjenje Jarek pravokotnega tlorisa in U-oblike v preseku, velikosti 270 × 77 cm, globine 18 cm, se je nahajal pod jarkom SE 192 in kamnito grobljo SE 143, vkopan pa je bil v ru- menkasto ilovico, SE 106. V jarku se je nahajala svetlo oliv- no zelena (2,5 Y 5/3) plast zbitega glinastega melja s 5 % lomljencev laporja, velikosti od 2 do 3 cm, 2 % odlomkov lepa, 3 % ožgane gline in 2 % drobcev oglja. V skrajnem jugozahodne delu se je jarek navezoval na jamo SE 199, natančneje na plast SE 198. SE 192/SE 193 – jarek Odkrit je bil pod kamnito grobljo SE 143 in nad jarkom SE 1004. Bil je enako usmerjen kot jarek SE 1004/SE 1005, a širši, velikosti 704 × 145 cm, globine 30 cm. Jarek je bil za- polnjen z olivno rjavim (2,5 Y 4/3), trdno sprijetim glinastim meljem s 5 % lomljencev laporja velikosti od 2 do 3 cm, drobci ožgane ilovice in oglja. V severovzhodnem po- globljenem koncu jarka je bila na njegovem dnu kamnita podlaga SE 1010. Najdbe v jarku: 57 keramičnih odlomkov (med njimi tudi G214–G217). Košček oglja iz jarka je bil datiran po metodi 14C AMS (vzorec LTL18299A: 894–555 pr. n. št s 95,4% verjetnostjo oz. 824–770 pr. n. št. z 68,2% verjetnostjo). SE 1010 – kamnita podlaga Kamnita podlaga velikosti 114 × 77 cm, debeline 10 cm, je bila sestavljena iz zloženih prodnikov velikosti od 5 do 25 cm. Glede na terensko fotografijo je delno raziskana, saj se širi temna lisa izven jarka v smeri proti severovzhodu. Jami znotraj tlorisa objekta 6 SE 172/SE 173 – jama M 1 : 50 Jama nepravilno ovalne oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti 102 × 90 cm, globine 55 cm, je bila odkrita tik A B ob jami SE 1020/SE 1021. Vko- pana je bila v osnovo SE 100. V njej se je nahajal glinast melj z A B 2 % lapornih kamnov velikosti od 2 do 10 cm, 2 % lomljencev 173 172 laporja velikosti 2 do 7 cm, 3 % odlomkov ožganega ilovnatega premaza (devet kosov pobranih), 2 % ožgane gline in 1 % drobcev oglja. V jami je bilo 34 odlomkov prazgodovinske lončenine (med njimi G147) in kos zgodnje srednjeveške Malečnik, AAS 89, 2021 123 lončenine. Večina odlomkov je, po fakturi sodeč, iz prve Objekt 7 polovice 1. tisočletja pr. n. št. SE 257/SE 258 – jama (za stojko) Odkrita je bila pod plastjo SE 123, v sektorju 2, kvadrantu 54. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 98 × 65 cm, globine 34 cm, in vkopana v osnovo SE 200. V njej se je nahajala olivno rjava zemlja z drobci ožgane ilovice, lomljenci in fragmentom prazgodovinske keramične posode. Gre za jamo, ki je verjetno služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta. SE 1020/SE 1021 – jama Jama nepravilno ovalne oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti 265 × 110 cm, globine 14 cm, je bila odkrita v sektorju 1, kv. 34. Vkopana je bila v plast SE 100, presekana z jama za stojki SE 1023 in SE 1025. V svetlo olivno rjavi (2,5 Y 5/3), trdo sprijeti zemlji glinastega melja z 20 % lomljencev prodnikov velikosti od 5 do 30 cm, 4 % odlomkov ožganega ilovnatega premaza, 1 % ožgane ilovice in 1 % drobcev oglja, so bile naslednje najdbe: odlo- SE 2058/SE 2059 – jama (za stojko) mek starejše železnodobne lončenine (G160), 9 odlomkov 2,7 m jugozahodno od jame za stojko SE 258 se je nahaja- ožgane ilovice in kamnite žrmlje (G161). la jama za stojko SE 2058/SE 2059. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 118 × 99 cm. V njej se je nahajala temno olivno M 1 : 100 rjava zemlja z drobci ožgane ilovice (8 kosov je hranjenih 1020 v arhivu najdišča), oglja in lomljenci. Najdbe: 10 odlomkov A B prazgodovinskih keramičnih posod. Gre za jamo, ki je ver- jetno služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta. A B 1023 1021 124 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 2062/SE 2063 – jama (za stojko) Objekt 8 Nahajala se je 2,05 m jugovzhodno od jame za stojko SE 255/SE 256 – jama (za stojko) SE 2059, pod plastjo SE 301. Bila je nepravilnega okroglega Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantu 38. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 85 × 85 cm in globine 17 cm. V jami je tlorisa, velikosti 25 × 16 cm in U-preseka. Temno sivo rjavo bila zelo temno siva zemlja s kamni, drobci ožgane ilovice, zasutje jame je bilo brez najdb. Gre za jamo, ki je verjetno oglja in skupaj 7 odlomki prazgodovinske lončenine. Gre služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta. za jamo, ki je verjetno služila za stojko v jugovzhodnem vogalu objekta. SE 233/SE 234 – jama (za stojko) Nahajala se je 0,57 m južno od jame SE 256. Bila je nepra- vilnega tlorisa, velikosti 44 × 45 cm in globine 24 cm. V zelo temno sivi zemlji v jami je bilo okoli 10 % kamnov in SE 221/SE 222 – jama (za stojko) drobce oglja. Nahajala se je 2,61 m severovzhodno od jame za stojko SE 2063 in 2,05 m jugovzhodno od jame SE 258. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 69 × 55 cm in globine 26 cm. V njej se je nahajala temno sivo rjava zemlja s precej kamnov (13 %), drobci ožgane ilovice (tudi s 4 večjimi kosi), oglja in skupaj 5 odlomki prazgodovinske lončenine. Gre za jamo, ki je verjetno služila za stojko v severovzhodnem vogalu objekta. SE 225/SE 226 – jama (za stojko) Nahajala se je 0,9 m jugovzhodno od jame SE 234. Bila je skoraj okroglega tlorisa, velikosti 46 × 43 cm. V olivno rjavi zemlji v jami je bilo okoli 3 % kamnov, drobcev ožgane ilovice in oglja. Najdbe: kos ožgane ilovice in dva prazgo- dovinska keramična odlomka – verjetno iz pozne bronaste ali zgodnje železne dobe. SE 223/SE 224 – jama (za stojko) Tik ob jami za stojko SE 222 je bila odkrita jama za stojko SE 224. Bila je skoraj okroglega tlorisa, velikosti 48 × 45 cm. V njej se je nahajala rjava zemlja z drobci ožgane ilovice in oglja. Najdbe: 2 kosa ožgane ilovice in 2 odlomka praz- godovinskih keramičnih posod. Gre za jamo, ki je verjetno služila za stojko v severovzhodnem vogalu objekta. Malečnik, AAS 89, 2021 125 SE 227/SE 228 – jama (za stojko) SE 2020/SE 2021 – jama (za stojko) Približno 0,45 m jugovzhodno od jame SE 236 je bila odkrita Odkrita je bila 0,7 m severozahodno od jame SE 254. Bila jama za stojko SE 228. Tudi ta jama je bila je skoraj okrogle-je ovalnega tlorisa, velikosti 28 × 24 cm, globine 10 cm. ga tlorisa, velikosti 45 × 42 cm, globine 43 cm. V jami se je V jami se je nahajala zemlja temno sivo rjave barve; brez nahajala zelo temno sivkasto rjava zemlja s precej ožgane najdb. Gre za jamo, ki je verjetno služila za stojko v seve- ilovice (okoli 10 %) in drobci oglja. Gre za jamo, ki je verje- rovzhodnem vogalu objekta. tno služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta. SE 223/SE 224 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,93 m severozahodno od jame SE 2022. Bila je nepravilnega ovalnega tlorisa, velikosti 42 × 37 cm, globine 13 cm. V jami se je nahajala zemlja temno sivo rja- ve barve z drobci ožgane ilovice in oglja. Verjetno je jama služila za stojko v severovzhodnem vogalu objekta. SE 219/SE 220 – jama (za stojko) Približno 1,6 m jugozahodno od jame SE 2024 in 0,32 m severovzhodno od jame SE 255/SE 256, je bila odkrita jama za stojko SE 219/SE 220. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 38 × 29 cm, globine 30 cm. V jami se je nahajal temno sivkasto rjavi, trdno sprijeti, glinast melj s 15 % odlomkov ožgane SE 251/SE 252 – jama (za stojko) ilovice in 10 % oglja. Najdbe: 6 odlomkov prazgodovinske Odkrita je bila 0,89 m jugovzhodno od jame SE 228. Bila je lončenine – iz pozne bronaste dobe ali zgodnje železne nepravilnega ovalnega tlorisa, velikosti 44 × 35 cm, globi- dobe – in fragment ustja rimskega trinožnika (G252). Pripa- ne 12 cm. V jami se je nahajala temno siva zemlja s kamni dnost jame za stojko objektu 8 ni zanesljiva. (okoli 3 %); brez najdb. Verjetno je jama služila za stojko, ki je podpirala slemensko lego objekta. SE 253/SE 254 – jama (za stojko) Objekt 9 Odkrita je bila 0,84 m severovzhodno od jame SE 252. Bila SE 272/SE 273 – jama (za stojko) je ovalnega tlorisa, velikosti 35 × 39 cm, globine 12 cm. V Jama nepravilno ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene jami se je nahajala zemlja olivno sive barve z drobci ožga- U-oblike v preseku, velikosti 47 × 43 cm in globine 6 cm, ne ilovice in nekaj več oglja (okoli 3 %); brez najdb. Verje- je bila odkrita pod plastjo SE 301, v sektorju 2, kv. 71, 74. tno je služila za stojko v jugovzhodnem vogalu objekta. Vkopana je bila v osnovo SE 003. V njej se je nahajala 126 Malečnik, AAS 89, 2021 čvrsta zemlja iz peščenega melja z drobci oglja in odlom- SE 2006/SE 2007 – jama (za stojko) kom prazgodovinske lončenine. Jama je verjetno služila za 3,4 m jugozahodno od jame SE 2047 je bila pod SE 301 stojko v jugovzhodnem vogalu objekta. odkrita jama SE 2046, ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene SE 284/SE 285 – jama (za stojko) U-oblike v preseku, velikosti 34 × 25 cm, globine 10 cm. 3,33 m severovzhodno od jame za stojko SE 272/SE 273 se Vkopana je bila v osnovo SE 100 = SE 200. V jami za stojko je nahajala pod plastjo SE 301 jama za stojko SE 284/SE 285. ni bilo odkritih najdb, je pa le-to vsebovalo okoli 3 % oglja. Bila je ovalne oblike v tlorisu in nepravilne oblike v preseku, Jama je verjetno služila za stojko v jugozahodnem vogalu velikosti 47 × 33 cm, globine 24 cm, vkopana v geološko objekta. osnovo SE 100 = SE 200. V jami je bil odkrit odlomek praz- godovinske lončenine. Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodnem vogalu objekta. SE -272/SE 273 – jama (za stojko) Med jamama za stojki SE 2047 in SE 2007 se je nahajala v isti vrsti še ena manjša, precej podobna okrogla lisa. Bila je geodetsko izmerjena in fotografirana, manjka pa njen opis SE 2046/SE 2047 – jama (za stojko) in številčna oznaka. Ker je iz fotografije razvidno, da je bil v Jama nepravilno ovalne oblike v tlorisu in nepravilne lisi večji kamen, menimo, da je lahko šlo tudi v tem prime- U-oblike v preseku, velikosti 33 × 30 cm, globine 45 cm, ru za jamo za stojko (SE -272/SE 273). Glede na njeno lego je bila odkrita pod SE 301, okoli 2,45 m severozahodno od bi lahko služila za stojko v severozahodni stranici objekta, jame SE 285. ki smo mu dali oznako »objekt 9«. Vkopana je bila v osnovo SE 100 = SE 200. V jami sta bila dva odlomka prazgodovinske lončenine, od katerih je en iz pozne bronaste/zgodnje železne dobe (G165). Jama je verjetno služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta. Malečnik, AAS 89, 2021 127 10.6 Mlajša železna doba SE 02-2024/2025 – jama 28 (za stojko) Jama za stojko, velikosti 13 × 12 cm, globine 7 cm, je bila SE 02-005 – kulturna plast iz mlajše železne dobe odkrita ob jugovzhodnem vogalu objekta 3. V jami se je Svetlo sivorjava plast ilovice z drobci laporja, oglja in nahajala rjavo siva ilovica z drobci laporja. Jama je bila večinoma z odlomki lončenine iz mlajše železne dobe vkopana v plast SE 02-006. (G166–G192, morda tudi G193 in G200), je bila odkrita v sondah 1–6 in v sondi 2N pod Meljskim hribom. Nahajala se je pod zgodnjesrednjeveško kulturno plastjo (SE 02-004) in nad rumenkasto ilovico (SE 02-006), razen v sondi 4, kjer se je med njo in zgodnjesrednjeveško kulturno plastjo nahajala plast SE 02-407. Objekt 3 SE 02-2022/2023 – jama 27 (za stojko) Jama je bila odkrita pod kulturno plastjo iz mlajše železne dobe (SE 02-005) v sondi 2N. Bila je ovalne oblike v tlorisu, velikosti 9 × 7 cm, globine 11 cm. Vkopana je bila v plast SE 02-006. V jami se je nahajala rjavo siva ilovica z drobci laporja. SE 02-2042/2043 – jama 36 (za stojko) Okoli 0,5 m jugovzhodno od jugovzhodne stranice objekta SE 02-2026/2027 – jama 29 (za stojko) 3 je bila odkrita jama 36. Bila je velikosti 15 × 12 cm, glo- 92 cm jugovzhodno od jame 27 se je pod kulturno plastjo bine 10 cm. Tudi ta jama je bila vkopana v plast SE 02-006. iz mlajše železne dobe (SE 02-005) nahajala jama 29. Bila Zasutje enako kot pri jamah 32 in 36. je ovalne oblike v tlorisu in U-oblike v preseku, velikosti 10 × 6 cm, globine 7 cm. Vkopana je bila v plast SE 02-006. Vrsta jam za stojke južno od objekta 3 Zasutje je bilo enako kot pri jami 27. SE 02-2030/2031 – jama 31 (za stojko) SE 02-2038/2039 – jama 35 (za stojko) Odkrita je bila v južnem delu sonde 2N, pod novoveško Jama 35 je bila odkrita 69 cm jugovzhodno od jame 29. cesto, kjer je bila vkopana v plast SE 02-006. Bila je preme- Bila je ovalne oblike v tlorisu in U-preseka, velikosti 7 × 6 ra 13 cm, globine 14 cm. V jami se je nahajala rjavo siva cm, globine 7 cm. Vkopana je bila v plast SE 02-006. Zasu- ilovica z drobci laporja; brez najdb. tje je bilo enako kot pri jamah 27 in 29. SE 02-2028/2029 – jama 30 (za stojko) SE 02-2040/2041 – jama 35A (za stojko) 1,87 m severozahodno od jame 31 je bila pod novoveško Jama 35A velikosti 6 × 4 cm in globine 8 cm, je bila odkrita cesto odkrita jama 30. Bila je velikosti 23 × 15 cm, globine v neposredni bližini jame 35. Tudi ta jama je bila vkopana 9 cm, vkopana v plast SE 02-006. Zasutje je bilo enako kot v plast SE 02-006. Zasutje jame je bilo enako kot pri jamah pri jami 31; brez najdb. 27, 29 in 35. SE 02-614/615 – jama 47 (za stojko) SE 02-2036/2037 – jama 34 (za stojko) Jama 47 je bila odkrita 1,84 m severozahodno od jame Jama 34 velikosti 12 × 11 cm, globine 9 cm, je bila odkrita 48, s katero je bila v isti vrsti. Bila je velikosti 12 × 8 cm, 97 cm severovzhodno od jame 35A. Vkopana je bila v globine 8 cm, in vkopana v plast SE 02-006. V njej se je SE 02-006. Zasutje kot pri ostalih jamah objekta 3. nahajala rjava ilovica z drobci laporja, v kateri je bil viden odtis zoglenelega kola; brez najdb. SE 02-2034/2035 – jama 33 (za stojko) Jama za stojko se je nahajala 19 cm severovzhodno od jame 34. Bila je velikosti 16 × 9 cm, globine 14 cm in vko- pana v plast SE 02-006. Zasutje enako kot pri ostalih jamah objekta 3. Posamezne jame za stojke v bližini objekta 3 SE 02-2032/2033 – jama 32 (za stojko) Odkrita je bila 0,84 m jugozahodno od jugozahodne stranice objekta 3. Bila je velikosti 8 × 7 cm, globine 6 cm. Jama je bila vkopana v plast SE 02-006, v njej pa se je nahajala rjavo siva ilovica z drobci laporja. 128 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 02-616/617 – jama 48 (za stojko) SE 02-512/513 – jama 38 Približno 2,4 m proti severozahodu je bila v sondi 6 odkrita Odkrita je bila v sondi 5, pod kulturno plastjo iz mlajše jama 48, ki je bila v isti vrsti z jamama 30 in 31. Premer železne dobe (SE 02-005), vkopana v plast SE 02-006. Bila jame je znašal 10 cm, globina 10 cm. V jami se je nahajala je nepravilnega tlorisa, U-preseka, velikosti 96 × 54 cm in rjava ilovica z drobci laporja in zoglenelimi ostanki kola; globine 14 cm. V temno rjavi ilovici v jami je so bili drobci brez najdb. Jama je bila vkopana v plast SE 02-006. laporja, oglja in koščki ožgane ilovice. Posamezne jame za stojke v sondah 3, 4, 5 in 6 SE 02-612/613 – jama 46 (za stojko) Približno 2,7 m jugozahodno od jame 47 se je nahajala tik pod SE 02-005 jama za stojko 46. Bila je velikosti 27 × 24 cm, globine 12 cm in vkopana v plast SE 02-006. Jama je bila zapolnjena s temno rjavo ilovice z drobci laporja; brez najdb. SE 02-514/515 – jama 39 (za stojko) Jama ovalne oblike v tlorisu in U-preseka, velikosti 74 × 68 cm, globine 27 cm je bila odkrita okoli 40 cm severno od jame 38. Nahajala se je pod kulturno plastjo iz mlajše železne dobe (SE 02-005), vkopana v plast SE 02-006. V temno rjavi ilovici v jami so bili drobci oglja, laporja in ož- gane ilovice. Med izkopavanjem so jamo 38 in 39 združili v eno jamo. Pod oznako jama 38/39 je hranjenih skupaj 5 odlomkov neznačilne prazgodovinske lončenine. SE 02-414/415 - jama 37 (za stojko) Odkrita je bila v sondi 4, pod SE 02-005, vkopana v plast SE 02-006. Bila je velikosti 35 × 27 cm, globine 8 cm. V njej se je nahajala sivo zelena ilovica; brez najdb. SE 02-516/517 – jama 39A (odtis kola) Na dnu jame 39 je bil odkrit odtis kola, oglatega tlorisa oblike in preseka, velikosti 43 × 38 cm, globine 6 cm. Malečnik, AAS 89, 2021 129 SE 02-518/519 – jama 40 (za stojko) Objekt 4 Odkrita je bila pod SE 02-005, približno 1,4 m severoza- hodno od jame 39 in je segala v severni presek sonde 5. SE 158/SE 159 – jama (za stojko) Bila je ovalne oblike v tlorisu in U-preseka, velikosti 40 × 27 Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 19, pod SE 123, vko-cm, globine 58 cm. Vkopana je bila v plast SE 02-506 in v pana v jamo iz srednje bronaste dobe (SE 1000/SE 1001) in spodaj ležečo jamo 42, ki je bila iz srednje bronaste dobe. jarek SE 129/SE 130. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 36 × Sivo črna ilovica v jami je vsebovala veliko laporja in nekaj 29 cm, globine 10 cm. V jami se je nahajala temno olivno siva zemlja z laporjem (2 %), ožgano ilovico (1 %) in drobci oglja; brez najdb. oglja (1 %). Jama je verjetno služila za stojko v jugovzho- dnem vogalu objekta. V jami je bilo odkritih 5 prazgodo- vinskih odlomkov, od katerih je eden iz latenskega obdobja in kos ožgane ilovice. SE 02-524/525 – jama 43 (za stojko) Odkrita je bila 10 cm vzhodno od jame 40, pod plastjo SE 02-005, sondi 5. Bila je U-preseka, širine 50 cm, globine SE 188/SE 189 – jama (za stojko) 63 cm in vkopana v plast SE 02-006 ter jamo 42. V sivo črni Odkrita je bila 2,2 m severovzhodno od jame SE 158/ ilovici v jami so bili drobci laporja in malo oglja; brez najdb. SE 159, pod plastjo SE 124, vkopana v jamo iz srednje Jama je bila ugotovljena le v preseku sonde. bronaste dobe (SE 1000/SE 1001). Bila je ovalnega tlorisa, SE 02-520/521 – jama 41 (za stojko) velikosti 45 × 40 cm, globine 14 cm. V jami se je nahajala Odkrita je bila pod SE 02-005, 1,5 m južno od jame 43. Bila temno sivkasto rjava zemlja z laporjem (10 %), ožgano je oglatega tlorisa in preseka, velikosti 41 × 45 cm. Jama je ilovico (1 %) in drobci oglja (1 %). Jama je verjetno služila bila vkopana v plast SE 02-006. V njej se je ohranil odtis kola za stojko v jugozahodni stranici objekta. Najdbe: 6 kosov okroglega tlorisa in premera 18 cm. Bila je brez najdb. prazgodovinske lončenine, kos ožgane ilovice. SE 02-331/332 – jama 23 (za stojko) SE 131/SE 132 – jama (za stojko) Odkrita je bila v severnem preseku sonde 3, pod kulturno Odkrita je bila 0,15 m severovzhodno od jame SE 188/ plastjo iz mlajše železne dobe (SE 02-005). Bila je U-prese- SE 189, pod plastjo SE 124, vkopana v jamo iz srednje ka, širine 52 cm, globine 47 cm in vkopana v plasti SE 02- bronaste dobe (SE 1000/SE 1001). Bila je ovalnega tlorisa, 006 in SE 02-007. V zasutju jame za stojko, temno rjave velikosti 52 × 42 cm, globine 25 cm. V jami se je nahajala barve, ni bilo odkritih najdb. zelo temno sivkasto rjava zemlja z laporjem (2 %), ožgano ilovico (1 %) in drobci oglja (1 %). Jama je verjetno služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta. 130 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 117/SE 118 – jama (za stojko) SE 119/SE 120 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,15 m severovzhodno od jame SE 131/ Odkrita je bila okoli 15 cm jugovzhodno od jame SE 159/ SE 132, pod plastjo SE 124, vkopana v jamo iz srednje SE 160, vkopana v arheološko sterilno osnovo, SE 100. Bila bronaste dobe (SE 1000/SE 1001). Bila je ovalnega tlorisa, je ovalnega tlorisa, velikosti 19 × 15 cm, globine 9 cm. velikosti 60 × 40 cm, globine 14 cm. V jami se je naha- V jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava zemlja z jala zelo temno sivkasto rjava zemlja z laporjem (1 %) in laporjem (2 %), ožgano ilovico (2 %) in drobci oglja (1 %). ožgano ilovico (1 %). Jama je verjetno služila za stojko v Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodni stranici severozahodni stranici objekta. objekta. SE 107/SE 108 – jama (za stojko) SE 111/SE 112 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,56 m severovzhodno od jame SE 117/ Odkrita je bila okoli 17 cm jugovzhodno od jame SE 119/ SE 118, vkopana je bila v arheološko sterilno osnovo, SE 120, vkopana v arheološko sterilno osnovo, SE 100. Bila SE 100. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 43 × 30 cm, globi- je ovalnega tlorisa, velikosti 39 × 31 cm, globine 12 cm. V ne 18 cm. V jami se je nahajala rjava zemlja s kamni (6 %) jami se je nahajala temno rjava zemlja z laporjem (2 %), in ožgano ilovico (1 %). Jama je verjetno služila za stojko v ožgano ilovico (2 %) in drobci oglja (1 %). Jama je verjetno severozahodni stranici objekta. služila za stojko v severovzhodni stranici objekta. SE 109/SE 110 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,06 m severovzhodno od jame SE 107/ SE 108, vkopana je bila v arheološko sterilno osno- vo, SE 100. V vrhnjem delu je bila jama širša, velikosti 63 × 78 cm, nato se je nadaljevala v površino okroglega tlorisa, premera 34 cm, globine 10 cm (odtis stojke?). V jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava zemlja s ka- mni (2 %), ožgano ilovico (2 %) in drobci oglja (1 %). Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodnem vogalu objekta. V jami so bili odkriti 3 odlomki prazgodovinske lončenine, med katerimi je eden iz mlajše železne dobe. Malečnik, AAS 89, 2021 131 Nasutje nad pečjo iz starejše železne dobe SE 268/SE 269 – pravokotna jama Jama oglate oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, SE 143 – kamnita groblja velikosti 230 × 120 cm, globine 13 cm, je bila odkrita v sek- Kamnita groblja SE 143, velikosti 750 × 160 cm, torju 2, kvadratnih 37A in 37B. V jami se je nahajala temno globine 12 cm, je prekrivala okroglo jamo SE 199 sivkasto rjava (10 YR 4/2), zbita zemlja glinastega melja z 2 in jarek SE 192/SE 193. Sestavljena je bila % lapornih kamnov velikosti od 2 do 5 cm, 1 % lomljencev iz 60 % razlomljenih prodnikov velikosti 5 do prodnikov velikosti od 5 do 20 cm, 3 % odlomkov ožgane 25 cm, 5 % kamnov peščenjaka velikosti ilovice in 2 % drobcev oglja. Na dnu v vogalih jame so bile od 5 do 10 cm, 5 % prodnikov velikosti odkrite jame za stojke. Najdbe: 41 keramičnih odlomkov iz od 5 do 10 cm, 5 % odlomkov ožgane mlajše železne dobe (med njimi: G219–G227), 3 keramični ilovice (od tega 104 večji kosi), odlomki iz zgodnjega srednjega veka in 13 kosov ožgane 3 % drobcev oglja in 1 % lončenine. ilovice. Med kamni je bilo odkritih skupaj 24 odlomkov prazgodovinske lončenine. Večina jih sodi v zgodnjo železno dobo (G208–G212), en je latenski (G211). M 1 : 100 Objekt 5 SE 292/SE 293 – jama (za stojko) Odkrita je bila v jugovzhodnem vogalu jame SE 269, na njenem dnu. Bila je ovalne oblike v tlorisu in U-oblike v preseku, velikosti 29 × 25 cm, globine 17 cm. Olivna (5 Y 4/3), trdo sprijeta zemlja iz glinastega melja, z 1 % drobcev ožgane ilovice in 1 % drobcev oglja, je bila brez najdb. SE 298/SE 299 – jama (za stojko) Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodni stranici Jama ovalne oblike v tlorisu in nepravilne oblike v preseku, objekta. velikosti 33 × 28 cm, globine 21 cm, je bila odkrita na dnu jame SE 269, v njenem severozahodnem vogalu. V olivno 132 Malečnik, AAS 89, 2021 (5 Y 4/3), trdo sprijetem zasutju glinastega melja so bili SE 2075/SE 2076 – jama (za stojko) drobci ožgane ilovice in oglja; brez najdb. Odkrita je bila 1,57 m severozahodno od jame SE 269. Bila SE 294/SE 295 – jama (za stojko) je premera in globine okoli 15 cm. V jami se je nahajala Odkrita je bila na dnu jame SE 269, v njenem severovzho- olivno rjava zemlja; brez najdb. Jama je verjetno služila za dnem vogalu. Bila je ovalne oblike v tlorisu in nepravilne stojko v severozahodnem vogalu objekta. oblike v preseku, velikosti 35 × 34 cm, globine 12 cm. V olivni (5 Y 4/3), trdo sprijeti zemlji, sestavljeni iz glinastega melja, iz 1 % prodnikov velikosti od 1 do 3 cm, 1 % drobcev ožgane ilovice in 1 % drobcev oglja so bili trije prazgodovinski keramični odlomki in 26 odlomkov ožgane ilovice. Jama je verjetno služila za stojko v seve- rovzhodnem vogalu objekta. Eden od drobcev oglja iz je bil datiran po metodi 14C AMS (vzorec LTL18301A: 506–382 BC z 68,2% verjetnostjo). SE 2073/SE 2074 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,84 m jugozahodno od jame SE 2075. Bila je premera 19 cm, globine 18 cm. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja, v kateri je bil odkrit kos prazgodovin- ske keramične posode. Jama je verjetno služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta. SE 296/SE 297 – jama (za stojko) Odkrita je bila na dnu jugozahodnega vogala jame SE 267. Bila je ovalne oblike v tlorisu in nepravilne oblike v preseku, velikosti 32 × 30 cm. V olivni (5 Y 4/3), trdo sprijeti zemlji iz glinastega melja so bili drobci ožgane ilovice in oglja ter odlomek prazgodovinske keramične posode. Jama je služila za stojko v notranjosti objekta. SE 2071/SE 2072 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,73 m jugovzhodno od jame SE 2074. Bila je premera 24 cm, globine 12 cm. V olivno rjavi zemlji, ki se je nahajala v jami, je bil odkrit kos ožgane ilovice. Jama je verjetno služila za stojko v jugozahodni steni objekta. Malečnik, AAS 89, 2021 133 Posamične jame iz mlajše železne dobe čvrsta zemlja iz peščenega melja. Najdbe: 11 odlomkov v sektorjih 1, 2 in 3 keramičnih posod iz mlajše železne dobe (G233–G237) in trije kosi ožgane ilovice. SE 156/SE 157 – jama (za stojko) Odkrita je bila pod plastjo SE 123, v sektorju 1, kvadrantu 19, ob jugovzhodni steni objekta 4. Bila je okroglega tlorisa, premera 32 cm in vkopana v jamo iz srednje bronaste dobe (SE 1000/SE 1001) za okoli 6 cm. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja z drobci laporja, ožgane ilovice in oglja. Najdba: kos keramične posode iz mlajše železne dobe. SE 373/SE 374 – jama Jama ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v preseku, velikosti 98 × 95 cm, globine 40 cm, je presekala jamo SE 370/SE 371. V njej se je nahajala rjava (10 YR 4/3), čvrsta zemlja iz peščenega melja z 1 % drobcev ožgane gline in 5% drobcev oglja. Oglje je bilo zgoščeno pred- vsem na dnu jame. Najdbe: osem keramičnih odlomkov, med katerimi so tri iz mlajše železne dobe (G238–G240) in dva kosa ožgane ilovice. M 1 : 100 SE 137/SE 138 – jama Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 21, ob groblji SE 143, vkopana v sterilno plast, SE 100 = SE 200. Bila je ovalnega B tlorisa, velikosti 1,15 × 0,93 cm. V jami se je nahajala temno olivno siva zemlja s kamni (5 %), drobci ožgane ilovice in A oglja. Najdbe: pet odlomkov prazgodovinske keramike, med katerimi sta dva iz mlajše železne dobe, sedem kosov žlindre in sedem kosov ožgane ilovice. A B 371 373 SE 371/SE 372 – jama Jama skoraj oglate oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti 150 × 90 cm in globine 10 cm, je bila odkrita v sektorju 3, kvadrantih 125 in 126. Jama je bila vkopana v sterilno plast (SE 100 = SE 200), in je presekala jamo SE 376/SE 377. V njej se je nahajala rjava (10 YR 4/3), 134 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 241/SE 242 – jama odlomkov keramičnih posod, med katerimi je en iz mlajše Odkrita je bila pod plastjo SE 123, v sektorju 2, kvadrantu železne dobe, steklena zapestnica (G232), štirje kosi žlindre 37; vkopana v sterilno plast SE 100 = SE 200. Bila je ovalne- in sedem kosov ožgane ilovice. ga tlorisa in U-preseka, velikosti 75 × 34 cm, globine 6 cm. V jami se je nahajala temno sivkasto rjava zemlja, sesta- vljena iz meljaste gline in ožgane ilovice (3 %). Najdbe: pet odlomkov prazgodovinske keramike, med katerimi je en iz mlajše železne dobe, in kos ožgane ilovice. SE 280/SE 281 – jarek Odkrit je bila 170 cm severovzhodno od jarka SE 2004/ SE 2005 in je bil z njim povsem vzporeden. Bil je U-pre- seka, ohranjene dolžine 219 cm in 282 cm, širine 27 cm in globine 18 cm, vkopan v plast SE 003. V jarku je bilo odkritih 11 odlomkov prazgodovinskih keramičnih posod. Jarek je presekala jama SE 2008/SE 2009. SE 376/SE 377 – jama Jamo ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v pre- seku, velikosti 165 × 94 cm, je presekala jama SE 370/SE 371. Imela je svetlejšo zasutje kot jama SE 370/SE 371. Iz nje se omenjajo drobci latenske keramike (Nestorović 2005, 6). SE 2008/SE 2009 – jama Odkrita je bila v sek. 2, kv. 72 in 55, vkopana v jarek SE 280/ SE 281 in plast SE 003. Bila je oglatega tlorisa in raztegnjene- ga U-preseka, velikosti 145 × 62 cm, globine 47 cm. V jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava (2,5 Y 3/2), čvrsta zemlja peščenega melja z 1 % drobcev oglja in 1 % kamnov. Vzporedna jarka z jamama v sektorju 2 Najdbe: 47 odlomkov keramičnih posod iz mlajše železne SE 282/SE 283 – jama dobe (med njimi: G228–G230) in 35 kosov ožgane ilovice. Odkrita je bila pod plastjo SE 301, v sektorju 2, kvadratnih 71–74. Bila je nepravilnega tlorisa, velikosti 2,31 × 1,86 cm, vkopana v plast SE 003 in verjetno v jarek SE 2004/SE 2005. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja, v kateri je bilo 11 odlomkov lončenine, med katerimi je en iz mlajše železne dobe in kos žlindre. SE 2004/SE 2005 – jarek Odkrit je bil pod plastjo SE 301, v sektorju 2, kvadrantu 72. Bil je U-preseka, ohranjene dolžine 390 cm, širine 44 cm in globine 12 cm. Jarek je bil vkopan v plast SE 003, v njem se je nahajala zelo temno sivo rjava zemlja. Najdbe: 17 Malečnik, AAS 89, 2021 135 10.7 Zgodnji srednji vek je pod zgodnjesrednjeveško kulturno plastjo (SE 02-004), vkopana je bila v tla iz mlajše železne dobe, SE 02-005 in SE 02-004 – kulturna plast rumenkasto glineno plast (SE 02-006) pod njo. V svetlo sivi, Gre za temno sivo rjavo plast ilovice z drobci laporja, oglja, zbiti ilovici z redkimi drobci oglja in laporja ni bilo najdb. drobnim kamenjam in odlomki lončenine, ki so večinoma iz zgodnjega srednjega veka (G254–G256, G260–G264, SE 02-116/117 – jama 4 (za stojko) G270–G273, morda tudi G257 in G266–G269). Odkrita Jama ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v pre- je bila v sondah 1, 2, 2N in 4–6, nad kulturno plastjo iz seku, velikosti 34 × 30 cm, globine 15 cm, je bila odkrita v mlajše železne dobe. V sondi 1 se je nahajala pod plastjo sondi 1, pod SE 02-004. Vkopana je bila v plast SE 02-005 SE 02-003, v sondah 2, 2N, 4 in 6 pod plastjo SE 02-203 in in plast SE 02-006. Svetlo siva, zbita ilovica z drobci oglja in v sondi 5 pod plastjo SE 02-504. laporja je bila brez najdb. SE 02-110/111 – jama 1 (naselbinska jama) Jama 1 je bila odkrita ob in v preseku sonde 1. V raziskanem delu je bila ovalne oblike v tlorisu, U-preseka, velikosti 90 × 45 cm, globine 55 cm. Vkopana je bila iz nivoja plasti SE 02- 004 v pokopana kulturno plast iz mlajše železne dobe in pod njo ležečo ilovico, SE 02-006. V temno sivo črni zemlji v jami so bili oglje, koščki laporja in pri dnu večji kamni. Najdbe: 38 keramičnih odlomkov (G274–G287), dva kosa ožgane ilovice in živalske kosti. M 1 : 50 Ena kost je bila datirana po metodi 14C AMS (vzorec LTL18296A: 587–769 n. št. s 95,4% verjetnostjo oz. 615–760 n. SE 02-118/119 – jama 5 (za stojko) št. z 68,2% verjetnostjo). Približno 15 cm jugozahodno od jame 4 se je nahajala pod plastjo SE 02-004 jama 5. Bila je ovalnega tlorisa in nepravilne oblike v preseku, velikosti 44 × 34 cm, globine 0,11 cm. Vkopana je bila v plast SE 02-005 in v plast SE 02- 006. V jami se je nahajala temno siva ilovica z drobci oglja, laporja in večjimi kamni pri dnu. SE 02-114/115 – jama 3 (naselbinska jama) Jama nepravilne oblike v tlorisu in preseku, velikosti 220 × 50 cm, globine 10 cm, je bila odkrita v sondi 1. Nahajala se 136 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 02-120/121 – jama 6 (za stojko) ilovica z drobci oglja, laporja in dvema odlomkoma praz- Jama 6 je bila odkrita 0,57 m zahodno od jame 5. Bila je godovinske keramike. ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v preseku, SE 02-126/127 – jama 9 (za stojko) velikosti 15 × 12 cm, globine 11 cm. Zgornja meja jame Odkrita je bila pod plastjo SE 02-004 v sondi 1, seka plasti se je ohranila pod zgodnjesrednjeveško kulturno plastjo, SE 02-005 in SE 02-006. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 23 vkopana pa je bila v plasti SE 02-005 in SE 02-006. Bila je × 20 cm in globine 14 cm. V svetlo sivi zbiti ilovici v jami je brez najdb. bil odkrit kos zgodnjesrednjeveške keramike. SE 02-122/123 – jama 7 (za stojko) Jama 7 je bila odkrita v sondi 1. Bila je ovalnega tlorisa, nepravilne oblike v preseku, velikosti 53 × 38 cm in globine SE 02-128/129 – jama 10 (za stojko) 21 cm. V jami se je nahajala temno siva zemlja z drobci oglja Odkrita je bila 24 cm jugozahodno od jame 9, pod plastjo in laporja. V njej je bilo 6 odlomkov prazgodovinske kerami-SE 02-004. Jama je sekala plasti SE 02-005 in SE 02-006. V ke in kos lončenine iz zgodnjega srednjega veka. Jama 7 naj svetlo sivi zbiti ilovici v jami so bili drobci oglja, laporja in bi bila vkopana v kulturno plast SE 02-004, kar bi pomenilo, fragment keramike. da je lahko tudi mlajša od zgodnjega srednjega veka. SE 02-124/125 – jama 8 (za stojko) SE 02-130/131 – jama 11 (za stojko?) Odkrita je bila v sondi 1, pod plastjo SE 02-004, vkopana Jama ovalnega tlorisa in U-preseka, velikosti 26 × 28 cm, v SE 02-005. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 40 × 17 cm, do 20 cm (v preseku), je bila odkrita v sondi 1. Nahajala se globine do 20 cm. V jami se je nahajala svetlo siva zbita je pod plastjo SE 02-004, vkopana v plast iz mlajše železne dobe, SE 02-005. V svetlo sivi glineni ilovici v jami so bili drobci oglja in laporja; brez najdb. Malečnik, AAS 89, 2021 137 SE 02-132/133 – jama 12 SE 138/SE 139 – jama 14 (za stojko?) (za stojko) M 1 : 20 Odkrita je bila pod kulturno plastjo iz zgodnjega srednjega Jama ovalne oblike v tlorisu in razte- veka (SE 02-004), ob južnem preseku sonde 1, vkopana v gnjene U-oblike v preseku, velikosti kulturno plast iz mlajše železne dobe, SE 02-005. V odkri- A B 39 × 28 cm, globine 29 cm, je bila tem delu je bila velikosti 28 × 50 cm, globine do 32 cm. odkrita v sondi 1. Nahajala se je pod V njej se je nahajala svetlo siva ilovica s šestimi odlomki plastjo SE 02-004, vkopana v plast iz A B keramike. mlajše železne dobe, SE 02-005. V temno sivi ilovici v jami so bili drobci oglja, laporja in odlomek zgodnje- srednjeveške posode (G288). SE 02-216/217 – jama 15 (naselbinska jama) Jama 15 je bila odkrita v sondi 2, pod SE 02-004. Bila je ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v preseku, velikosti 127 × 75 cm, globine 45 cm. Vkopana je bila v SE 02-136/137 – jama 13A (za stojko) kulturno plast iz mlajše železne dobe, SE 02-005. V temno Jama 13A je bila odkrita na dnu jarka 13, a skupek kamnov sivi rjavi ilovici v jami so bili drobci oglja in laporja ter dva na vrhu jarka natanko na mestu jame za stojko kaže, da je odlomka zgodnjesrednjeveška keramike. jama po vsej verjetnosti jarek presekala. Bila je ovalnega tlorisa in nepravilne oblike v preseku, velikosti 31 × 30 cm, globine 16 cm. V svetlo sivi, zbiti ilovici v jami so bili drobci oglja, laporja in večji prodnik (morda tudi odlomek zgo- dnjesrednjeveške keramike, hranjen pod oznako jama 13). SE 02-222/223 – jama 17 (za stojko?) Jama 17 je bila odkrita v severnem preseku sonde 2, pod SE 02-004. Bila je ovalnega tlorisa in raztegnjene U-obli- ke v preseku, širine 45 cm in globine 50 cm. Vkopana je bila v kulturno plast iz mlajše železne dobe, SE 02-005. V temno sivorjavi ilovici v jami so bili drobci oglja, laporja in prodniki. 138 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 02-224/225 – jama 18 (za stojko?) SE 02-2020/2021 – jama 26 (za stojko?) Jama 18 je bila tudi odkrita pod SE 02-004, v severnem Odkrita je bila okoli 2 m severovzhodno od jame 25, pod preseku sonde 2, vkopana v SE 02-005. Bila je ovalnega SE 02-004 v sondi 2N, vkopana v SE 02-005. Jama je bila tlorisa, raztegnjene U-oblike v preseku, širine in globine ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v preseku, 40 cm. Zasutje jame je bilo enako; brez najdb. velikosti 54 × 40 cm, globine 12 cm. V jami se je nahajala SE 02-2016/2017 – jama 24 (za stojko?) rjavo črna ilovica z drobci oglja, ožgane gline in kamni. Odkrita je bila pod SE 02-004 v sondi 2N, vkopana v kulturno plast iz mlajše železne dobe, SE 02-005. Bila je ovalnega tlorisa in U-preseka, velikosti 30 × 27 cm, globine 16 cm. V jami se je nahajala temno rjavo črna ilovica z drobci oglja in laporja; brez najdb. SE 708/SE 709 – jama 49 Odkrita je bila pod novoveško cesto (SE 02-013) v sondi 7, vkopana v glineno plast, SE 02-007. Bila je ovalne oblike v tlorisu in nepravilne oblike v preseku, velikosti 320 × 37 cm, globine 40 cm. V jami se je nahajala sivo črna ilovica z SE 02-2018/2019 – jama 25 (za stojko) drobci oglja, drobci laporja in kamni. Najdbe: v jami naj bi Nahajala se je približno 1,8 m jugovzhodno od jame 24, bilo odkritih 49 fragmentov bronastodobne keramike in pod SE 02-004, vkopana v plast SE 02-005. Bila je ovalnega dva zgodnjesrednjeveške. Na južni strani je jamo presekal tlorisa, U-preseka, velikosti 20 × 18 cm in globine 12 cm. V jarek za plinovod. rjavo črni ilovici v jami sta bila odkrita fragment prazgodo- vinske in fragment zgodnjesrednjeveške posode. SE 02-725/726 – jama 54/1 Odkrita je bila pod novoveško cesto (SE 02-013) v sondi 7, približno 3,7 m severovzhodno od jame 49. Jama nepravil- ne oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti 200 × 150 cm, globine 10 cm, je bila vkopana v glineno plast, SE 02-007. V jami se je nahajala sivo črna ilovica z drobci oglja, kosom žlindre, živalskimi kostmi, drobci laporja in nekaj kamni. Jami pripadajo verjetno tudi trije odlom- ki zgodnjesrednjeveške keramike pod oznako jama 54 (G289–G291). Iz terenske fotografije je namreč razvidno, Malečnik, AAS 89, 2021 139 da so jamo 54/1 prvotno fotografirali z oznako jama 54. iz zgodnjega srednjega veka (tudi G332–G335), odlomek Ta jama, pa se je nahajala pod kulturno plastjo iz zgodnje- lončenine iz mlajše železne dobe in 2 neopredeljena kera- ga eneolitika, torej okoli 90 cm globlje, kar je razvidno iz mična odlomka (G331). severnega preseka sonde 7. SE 133/SE 134 – jama Odkrita je bila pod plastjo SE 123, v sektorju 1, kvadrantu 19, vkopana v jarek iz starejše železne dobe, SE 129/SE 130. Bila je nepravilne ovalne oblike v tlorisu in preseku, velikosti 185 × 120 cm, globine 17 cm. V jami se je nahajala rjava, trdo sprijeta zemlja, sestavljena iz M 1 : 50 glinastega melja, s 5 % lomljencev prodnikov velikosti 5 do 15 cm, 5 % kremenčevih kamnov velikosti od 5 do 10 cm, 7 % odlomki ož- gane ilovice, 1 % živalskih kosti, 15 A B % drobcev oglja in 1 % lončenine. Najdbe: 19 odlomkov zgodnje- srednjeveške lončenine (med njimi G336–G339), kos keramike A B 1. skupina jam iz mlajše železne dobe, štiri kosti. 134 SE 127/SE 128 – jama Jama nepravilne, ovalne oblike v tlorisu in U-preseka, velikosti 240 × 120 cm, globine 20 cm, je bila odkrita pod SE 123 v sektorju 1, kvadrantih 3 in 4, vkopana v arheološko sterilno plast, SE 100 = SE 200. V njej se je nahajala temno sivkasto rjava zemlja, sestavljena iz glinastega melja s 5 % razlomljenih prodnikov velikosti 5 do 10 cm, 5 % kremen- čevih kamnov velikosti od 5 do 10 cm, 1 % apnenčastih prodnikov, velikosti od 5 do 10 cm, 20 % drobcev oglja, 1 % prežganih M 1 : 50 živalskih kosti, 1 % ožganega B ilovnatega pre- A maza velikosti do 5 cm in 5 % lončenine. SE 135/SE 136 – jama Najdbe: kos Odkrita je bila pod SE 123, v sektorju 1, kvadrantih 17 in 20, ožgane ilovice, vkopana v jamo SE 182/SE 183. Bila je nepravilne oblike v kost, 20 odlom- A B tlorisu in preseku, velikosti 164 × 57 cm, globine 8 cm. V kov lončenine, jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava, zbita zemlja, med njimi 17 128 sestavljena iz glinastega melja, s 5 % lomljencev prodnikov velikosti 5 do 25 cm, 5 % kremenčevih kamnov veliko- sti od 5 do 15 cm, 5 % odlomkov ožganega ilovnatega premaza, 5 % drobcev ožgane gline, 5 % živalskih kosti, 15 % drobcev oglja in 1 % lončenine. Najdbe: 26 odlomkov prazgodovinske keramike (med njimi: G324, G325), dva odlomka posod iz mlajše železne dobe, 163 odlomkov po- sod iz zgodnjega srednjega veka (med njimi: G305–G323), 36 kosov ožgane ilovice, šest kosti, kos steklene posodice (G326), bronast kolesast obesek (G153 – v sekundarni legi). Tej jami pripadajo po vsej verjetnosti tudi odlomki, hranjeni pod oznako SE 195, odkriti med 5. 4. in 6. 4. 2006 (G340–G342). 140 Malečnik, AAS 89, 2021 Ena kost iz jame SE 135/SE 136 je bila datirana po metodi SE 101/SE 102 – jama M 1 : 50 14C AMS (vzorec LTL18298A: 658–865 n. št. s 95,4% verje- Odkrita je bila pod SE 123, 2,55 m tnostjo oz. 676–768 n. št. z 68,2% verjetnostjo). vzhodno od jame SE 154/SE 155, M 1 : 50 v sektorju 1, kvadrantih 19–20 in 35–36. Jama SE 101/SE 102 je se- kala jamo SE 190/SE 191, vkopana je bila tudi v arheološko sterilno A B plast, SE 100 = SE 200. V njej se 182 je nahajala temno rjava zemlja s kamni (16 %), drobci ožgane ilovice (1 %) in oglja (15 %). Najd- be: en odlomek prazgodovinske lončenine,trije kosi lončenine iz A B mlajše železne dobe (med njimi: 135 G445), 13 kosov keramike iz 102 zgodnjega srednjega veka (med njimi: G446), 16 kosov ožgane ilovice, tri kosti. 2. skupina jam SE 154/SE 155 – jama Odkrita je bila 23 cm jugozahodno od jame SE 133/SE 134, SE 237/SE 238 – jama v sektorju 1, kvadrantu 19. Nahajala se je pod SE 123, Odkrita je bila pod 1. rjavico (SE 301), v sektorju 2, kvadrantih vkopana je bila v jarek iz starejše železne dobe (SE 129/ 76 in 77. Bila je ovalnega tlorisa in raztegnjene U-oblike v SE 130) in jamo iz srednje bronaste dobe (SE 1000/SE 1001). preseku, velikosti 197 × 139 cm in globine 38 cm. V jami se V temno sivkasto rjavi zemlji znotraj jame so bili odkriti le je nahajala temno rumenkasto rjava zemlja iz peščenega koščki zgodnjesrednjeveške keramike. melja, s kamni (10 %), kostmi in precej oglja (10 %). Najdbe: 12 odlomkov M 1 : 50 SE 1002/SE 1003 – jama prazgodovinske keramike Odkrita je bila pod grobljo iz mlajše železne dobe (SE 143), (G344, G346, G348), v sektorju 1, kvadrantih 20 in 21, a je glede na najdbe ali dva odlomka posod iz iz zgodnjega srednjega veka ali mlajša. Bila je ovalnega mlajše železne dobe A tlorisa, velikosti 93 × 65 cm, globine 10 cm. V jami se je na- (G343, G345), 12 kosti, B hajala rjava (10 YR 4/3), trdno sprijeta zemlja, iz glinastega šest kosov ožgane melja s 5% lomljencev peščenjaka velikosti od 2 do 5 cm, ilovice in sedem od- 2 % prodnikov velikosti od 5 do 10 cm, 2 % odlomkov ož- lomkov zgodnjesre- gane ilovice in 2 % drobcev oglja. Najdbe: sedem prazgo- dnjeveških posod (med A B dovinskih keramičnih odlomkov, en odlomek iz zgodnjega njimi: G347, G349). srednjega veka. Jami so bili pripisani 238 tudi odlomki opeke in Malečnik, AAS 89, 2021 141 novoveške keramike, a verjetno izvirajo iz novoveške jame SE 314/SE 315 – jama SE 245/SE 246, ki je jamo SE 237/SE 238 presekala. Odkrita je bila 19 cm vzhodno od jame SE 312/SE 313. Bila je ovalne oblike v tlorisu, velikosti 126 × 125 cm in globine okoli 40 cm. V jami se je nahajala rjava zemlja. Najdba: odlomek zgodnjesrednjeveške posode. SE 312/SE 313 – jama Odkrita je bila 274 cm jugozahodno od jame SE 237/ SE 238. Bila je nepravilno ovalne oblike v tlorisu in banja- SE 345/SE 346 – jama ste oblike v preseku, velikosti 220 × 200 cm in globine Odkrita je bila 18 cm vzhodno od jame SE 314/SE 315. Bila 24 cm. V jami se je nahajala rjava (10 YR 4/3), čvrsta zemlja, je ovalne oblike v tlorisu, velikosti 156 × 122 cm in globine sestavljena iz peščenega melja, z 1 % lomljencev pešče-okoli 40 cm. V jami se je nahajala rjava zemlja; brez najdb. njaka velikosti do 15 cm, 1 M 1 : 50 Jamo je presekala novoveška jama, SE 316/SE 317. % prodnikov velikosti do 15 cm, 1 % lapornih A B kamnov, velikosti do 5 cm in 15 % drobcev oglja. Pri flotaciji zemlje iz jame je bilo odkritih več zoglenelih semen. Eno seme je bilo datira- no po metodi 14C AMS (vzorec LTL18303A: 565– 763 n. št. s 95,4% verje- A B tnostjo oz. 612–667 n. št. 301 z 68,2% verjetnostjo). 312 142 Malečnik, AAS 89, 2021 10.8 Pozni srednji vek in novi vek SE 02-218/219 – jama 15A (jama za stojko) Odkrita je bila na meji med sondo 2 in sondo 2N, vkopana Jame v jamo 15, ki je iz zgodnjega srednjega veka. Jama je bila SE 02-202 – kulturna plast ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v preseku, Temno rjava plast ilovice se je nahajala pod vrhnjim slojem velikost jame je znašala 42 × 34 cm, njena globina 30 cm. SE 02-000 v sondah 2, 2N, 4 in 6 in nad rjavorumeno Zapolnjena je bila s temno sivorjavo ilovico z drobci oglja lapornato plast SE 02-203. V tej plasti bi se naj pojavljale in laporja. Najdba: odlomek srednjeveškega ali zgodnje- najdbe, vendar jih pri poterenski obdelavi gradiva nismo novoveškega lonca (G356). uspeli zanesljivo identificirati (morda G359, G357, G358; glej opombe…). Plast je glede na stratigrafsko zaporedje zmlajša od pokulturne plasti iz zgodnjega srednjega veka, a starejša od novoveške ceste (SE 02-013), ki je plast SE 02- 202 presekala. SE 02-202a – plast To stratigrafsko enoto predstavlja lapornat vključek v spo- dnjem delu plasti SE 02-202 v sondi 4. SE 02-112/113 – jama 2 (naselbinska jama) Odkrita je bila tik ob severnem preseku sonde 1 in je le delno raziskana, saj se je širila izven izkopnega polja v pre- sek sonde. V raziskanem delu je bila U-preseka, širine 110 cm, globine 59 cm. Odkrita je bila pod SE 02-003, vkopana SE 2048/SE 2049 – jama v kulturno plast iz zgodnjega srednjega veka (SE 02-004) in Odkrita je bila pod 1. rjavico (SE 301), v sektorju 2, kva-v kulturno plast iz mlajše železne dobe (SE 02-005). V zelo drantu 55. Bila je oglatega tlorisa, velikosti 69 × 67 cm. temno sivi zemlji v jami so bili odkriti oglje, kamni in skupaj V jami se je nahajala temno olivno rjava, lisasta zemlja, z 14 odlomkov lončenine. Največji kos keramike je iz pozne-drobci ožgane ilovice in oglja. Najdbe: 18 keramičnih od- ga srednjega veka ali zgodnjega novega veka (G355). Trije lomkov, med katerimi je en iz mlajše železne dobe, en cel odlomki posod so iz latenskega obdobja (G350–G352), uhan iz bronaste žice okroglega preseka s stekleno jagodo osem iz zgodnjega srednjega veka (G353, G354). in en fragmentiran, brez jagode (G374). Malečnik, AAS 89, 2021 143 SE 316/SE 317 – jama Pot Odkrita je bila pod plastjo SE 301, v sektorju 3, kvadrantih 88 in 89. Bila je oglatega tlorisa, velikosti 166 × 96 cm. SE 06-005a-005e/004 – pot Jama je bila zapolnjena z apnom in je presekala jamo Pot, ki se je zaradi dolgotrajne uporabe ugreznila, je bila SE 345/SE 346. Brez najdb. odkrita v sondi na Meljskem hribu, pod vrhnjimi plastmi, na globini okoli 50 cm (SE 02-001, SE 02-002). Raziskana je bila v dolžini 17,4 m, na zahodni strani jo je presekala gra- dnja avtoceste, na vzhodni strani se je širila izven odkuplje- nega zemljišča. Bila je raztegnjenega U-preseka, širine na vrhu okoli 6 m in na dnu 3,5 m; globine (do površja) med 160 in 175 cm. V ugreznjeni poti je bilo odkritih več plasti: SE 245/SE 246 – jama Odkrita je bila 2,29 m severovzhodno od jame SE 316/ SE 317, pod 1. rjavico (SE 301), v sektorju 2, kvadrantih 76 in 77. Jama je bila ovalnega tlorisa, velikosti 193 × 164 cm, vkopana v plast SE 003 in v zgodnjesrednjeveško jamo, SE 237/SE 238. V njej se je nahajala rjava zemlja s kamni (5 %) in opeko (2 %). Najdbe: fragmentirana kamnita sekira (G453), kos zgodnjesrednjeveške keramike, trije kosi novo- SE 06-005a – plast veške keramike, košček stekla, deset kosov opeke, tri kosti Zapolnjevala je zgornji del preseka ugreznjene poti; ne- in košček ožgane ilovice. opisana. Najdbe: 13 keramičnih odlomkov, med katerimi prevladuje prazgodovinska lončenina (G250, G251), nekaj kosov je iz poznega srednjega veka ali zgodnjega novega veka (G364, G365, G371). SE 06-005b – plast Sivo-rumena plast, debeline od 20 do 50 cm. Njej pripada- jo verjetno keramični odlomki označeni kot »sivorumena kulturna, gl. 120–145«: odlomek roba pekve, pokrova ali sklede, verjetno iz prve pol 1. tisočletja pr. n. št. (G244), odlomek lončenine iz mlajše železne dobe (G245–G247), odlomki posod iz poznega srednjega veka ali zgodnjega novega veka (G367–G369). SE 06-005c – plast Nekaj centimetrov debela plast; neopisana. SE 06-005d – neopisan lečasti vključek v SE 02-005b. SE 06-005f in SE 06-005g – plast Tanjša plast z ogljem med SE 06-005d in SE 06-005e; neopisana. 144 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 06-005e – plast SE 02-014 – cesta 2 Temno siva plast z veliko oglja in sežganega lesa, mestoma 5 do 10 cm pod cesto 1, se je ohranil v sondah 2, 2N, 6, v rdečkasti ožgani zemlji. Gre za najnižjo plast v ugreznjeni 4 in 5 nivo ceste 2. Tudi ta cesta ni bila nikjer ohranjena poti. V SE 005e, SE 06-005f ali SE 06-005g so bili verjetno v celotni širini. Sestavljena je bila iz manjših prodnikov, v odkriti: odlomki lončenine iz poznega srednjega veka ali glavnem razbitih, v enotni plasti. Najdb ni bilo. zgodnjega novega veka (G369, G370) in odlomki kerami- ke iz mlajše železne dobe (G248; G249?), ena cela in ena fragmentirana podkev. SE 02-015 – cesta 3 Najstarejša faza novoveške ceste. Sestavljali so drobni prodniki, deloma drobno nalomljeni v tanki plasti. V plasti Novoveška cesta sta bila odkrita dva fragmenta železa in odlomek ustja gra- SE 02-013 – cesta 1 fitnega lonca iz mlajše železne dobe (G198). Pod tlakom je Najmlajša faza novoveške ceste, odkrita v sondah 2, 2N, bila zbita sterilna rumena ilovica z drobci laporja (SE 006). 3–7. Sestavljena je bila iz plasti srednje velikih prodnikov, ki V sondi 5 je bila ohranjena cesta v celotni širini, v sondi so ležali na do 10 cm debeli plasti sive mastne zbite ilovice, 2 so bile v njej odkrite kolesnice. Njena širina je znašala brez najdb. Ohranila se je samo deloma, zato njene širine 270 cm, s pripadajočim jarkom na severni strani 300 cm. ne poznamo. Tik nad cesto je bilo odkritih nekaj keramič- nih odlomkov in kar sedem podkev. Na njej so se ohranile kolesnice. SE 02-017 – jarek ob novoveški cesti Ob severnem robu ceste je bil odkrit obcestni jarek, pov- prečne širine okoli 70 cm in globine 40 cm. Zapolnjen je bil z različnimi plastmi. Najvišjo plast predstavlja »rumena mivka« (SE 012). Tik pod njo se je nahajala temnejša plast (SE 02-010) in nato siva ilovica z drobci laporja (SE 02-016). Malečnik, AAS 89, 2021 145 SE 02-301 – nasutje nad cesto 1 10.9 Podrobneje neopredeljene Vrhnji sloj, odkrit v severnem, neočiščenem del U-preseka sonde 3, nad cesto 1. Neopisan, strojno odstranjen. jame SE 02-302 – nasutje nad cesto 1 Posamične jame v sondah 2, 4, 5 in 7 Pod SE 02-301 se je v severnem preseku sonde 3 nad SE 02-220/221 – jama 16 (za stojko) cesto 1 nahajala plast SE 02-302. Neopisana, strojno Jama 16 je bila odkrita pod najstarejšo fazo novoveške odstranjena. ceste (SE 02-015), ob vzhodnem robu sonde 2. Ohranje- SE 02-303 – nasutje nad cesto 1 ne je bilo približno polovica jame, velikosti 23 × 20 cm, Odkrito je bilo tik nad prodnatim nasutjem ceste 1, v globine 24 cm. Jama je bila vkopana v geološko osnovo severnem preseku sonde 3, pod SE 02-302. Plast je bila SE 02-206, a jo je kronološko ožje nemogoče opredeliti, odstranjena strojno in ni opisana. ker ni ohranjenega nivoja, iz katerega je bila vkopana, bila pa je tudi brez najdb. SE 013b – ilovnata podlaga pod cesto 1 Tik pod traso zadnje faze novoveške ceste (SE 02-013) SE 02-526/527 – jama 45 (za stojko?) je bila v sondi 7 na dveh mestih odkrita fina glina, SE 02- Odkrita je bila pod lapornato plastjo SE 02-504 v severnem 013b. Verjetno gre za podlago novoveške ceste ali pa je preseku sonde 5, vkopana v zgodnjesrednjeveško kulturno plast nastala kot posledica zastajanja vode. plast SE 02-004 in v plast SE 02-004a. Bila je U-preseka, širine 50 cm in globine 17 cm; brez najdb. Odstranjena je bila strojno. SE 02-408/409 – jama Odkrita je bila v severnem preseku sonde 4, pod rjavo ru- meno lapornato plastjo SE 02-407, vkopana v tla iz mlajše železne dobe, SE 02-005, zapolnjena z rjavo zemljo. V raziskanem delu je bila širine 245 m in globine 27 cm. Nad SE 02-407 se je nahajala kulturna plast iz zgodnjega sre- dnjega veka, zato lahko jamo okvirno umestimo v časovni razpon med mlajšo železno dobo in zgodnjim srednjim vekom. SE 02-727/728 – jama 55 Jama nepravilne oblike v tlorisu in preseku, velikosti 75 × 35 cm, globine 17 cm. Odkrita je bila v sondi 7, pod traso novoveške ceste (SE 02-013), vkopana v glineno plast SE 02-007. V sivo črni ilovici v jami so bili le drobci oglja, laporja in kamni. SE 02-729/730 – jama 56 Tudi ta jama je bila odkrita pod traso novoveške ceste (SE 02-013) v sondi 7 in vkopana v glineno plast, SE 02- 007. Bila je okrogle oblike v tlorisu in banjaste oblike v pre- seku, premera 32 cm, globine 7 cm. Temno rjava ilovica, ki se je nahajala v jami, je bila brez najdb, v njej so bili le drobci oglja in laporja. Objekt 6 SE 141/SE 142 – jama (za stojko) Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 20, vkopana v plast SE 100. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 32 × 34 cm. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja s kamni (5 %) in ožgano ilovico (5 %); brez najdb. Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodni stranici objekta. 146 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 1018/SE 1019 – jama (za stojko) Posamične jame v sektorjih 1, 2 in 3 Odkrita je bila 2,5 m jugozahodno od jame SE 141/SE 142, v sektorju 1, kvadrantu 35. Bila je ovalnega tlorisa, veli- SE 121/SE 122 – jama (za stojko) kosti 50 × 46 cm, globine 14 cm, vkopana v plast SE 100. Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 3, pod plastjo V jami se je nahajala temno rumenkasto rjava zemlja s SE 123, vkopana v plast SE 100. Bila je ovalnega tlorisa, ve- kamni (5 %) in drobci ožgane ilovice. Najdbe: dva odlomka likosti 20 × 30 cm, raztegnjenega preseka in globine 9 cm. prazgodovinske keramike, 3 kosi ožgane ilovice. Jama je V jami se je nahajala temno sivo rjava zemlja z drobci verjetno služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta. ožgane ilovice in oglja; brez najdb. SE 1016/SE 1017 – jama (za stojko) SE 148/SE 149 – jama (za stojko) Odkrita je bila pod SE 123, 1,19 m jugovzhodno od jame Odkrita je bila 0,53 m južno od jame SE 121/SE 122, pod SE 1018/SE 1019, v sektorju 1, kvadrantu 35. Bila je ovalne- plastjo SE 123, vkopana v plast SE 100. Bila je ovalnega ga tlorisa, velikosti 29 × 19 cm in globine 6 cm, vkopana v tlorisa, velikosti 38 × 36 cm in globine 12 cm. V jami se je plast SE 100. V jami se je nahajala temno sivkasto rjava ze- nahajala temno sivo rjava zemlja z ožgano ilovico (3 %) in mlja z drobci ožgane ilovice; brez najdb. Jama je verjetno drobci oglja; brez najdb. služila za stojko v jugozahodni steni objekta. SE 103/SE 104 – jama (za stojko) SE 1022/SE 1023 – jama (za stojko) Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 18, pod plastjo Odkrita je bila 1,12 m jugovzhodno od jame SE 1016/ SE 124, vkopana v plast SE 100. Bila je premera 32 cm, SE 1017, v sektorju 1, kvadrantu 35. Bila je ovalnega U-preseka in globine 34 cm. V jami se je nahajala rjava tlorisa, velikosti 46 × 35 cm in globine 33 cm, vkopana v zemlja z drobci ožgane ilovice in laporja; brez najdb. plast SE 100 in v jamo iz starejše železne dobe (SE 1020/ SE 105/SE 106 – jama (za stojko) SE 1021). V jami se je nahajala olivno rjava zemlja z drobci Odkrita je bila 1,02 m jugovzhodno od jame SE 103/ ožgane ilovice; brez najdb. Jama je verjetno služila za SE 104, pod plastjo SE 124, vkopana v plast SE 100. Bila je stojko v jugozahodni steni objekta. ovalnega tlorisa, velikosti 44 × 34 cm in globine 17 cm. V SE 1024/SE 1025 – jama (za stojko) jami se je nahajala temno sivkasto rjava zemlja z drobci Odkrita je bila 1,98 m vzhodno od jame SE 1022/SE 1023, ožgane ilovice, oglja in kamni (2 %); brez najdb. v sektorju 1, kvadrantu 34. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti SE 115/SE 116 – jama (za stojko) 39 × 34 cm in globine 25 cm, vkopana v plast SE 100. V Odkrita je bila 0,98 m južno od jame SE 103/SE 104, pod jami se je nahajala olivno rjava zemlja z drobci ožgane plastjo SE 124, vkopana v plast SE 100 in jamo iz srednje ilovice. Najdba: odlomek prazgodovinske keramike. Jama bronaste dobe (SE 1000/SE 1001). Bila je ovalnega tlorisa, je verjetno služila za stojko v jugovzhodni steni objekta. velikosti 44 × 34 cm in globine 17 cm. V jami se je nahajala SE 162/SE 163 – jama (za stojko) temno sivkasto rjava zemlja z drobci ožgane ilovice, oglja Odkrita je bila 1,08 m severovzhodno od jame SE 1024/ in kamni (2 %); brez najdb. SE 1025, v sektorju 1, kvadrantu 34. Bila je ovalnega tlorisa, SE 152/SE 153 – jama (za stojko) velikosti 18 × 16 m in globine 7 cm, vkopana v plast Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 17, pod SE 123, vko- SE 100. V jami se je nahajala rjava zemlja z drobci oglja pana v plast SE 100. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 33 × in ožgane ilovice; brez najdb. Jama je verjetno služila za 27 cm in globine 12 cm. V jami se je nahajala rjava zemlja stojko v severovzhodnem vogalu objekta. s precej kamnov (25 %), z drobci ožgane ilovice in oglja; SE 166/SE 167 – jama (za stojko) brez najdb. Odkrita je bila 0,61 m severozahodno od jame SE 162/ SE 113/SE 114 – jama (za stojko) SE 163, v sektorju 1, kvadrantu 34. Bila je ovalnega tlorisa, Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 17, pod SE 123, vko- velikosti 42 × 38 cm in globine 12 cm, vkopana v plast pana v plast SE 100. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 33 × SE 100. V jami se je nahajala temno sivo rjava zemlja s 27 cm in globine 12 cm. V jami se je nahajala rjava zemlja kamni (2 %), drobci oglja in ožgane ilovice; brez najdb. s precej kamnov (25 %), z drobci ožgane ilovice in oglja; Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodni stranici brez najdb. objekta. SE 194/SE 195 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,18 m jugovzhodno od jame SE 113/ SE 114, v sektorju 1, kvadrantu 17, pod (?) jamo iz starej- še železne dobe, SE 182/SE 183. Bila je premera 20 cm, U-preseka in globine 15 cm. V jami se je nahajala zelo temno sivo rjava zemlja z lomljenci (4 %), ožgano ilovico (2 %) in drobci oglja (5 %); brez najdb. Malečnik, AAS 89, 2021 147 SE 125/SE 126 – jama (za stojko) SE 213/SE 214 – jama (za stojko) Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantih 16 in 17, pod Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantu 38, pod SE 123, vko- SE 123, vkopana v plast SE 100. Bila je premera 36 cm, pana v plast SE 100 = SE 200. Bila je velikosti 43 × 38 cm, nepravilnega preseka in globine 9 cm. V jami se je nahajala globine 14 cm. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja z zelo temno siva zemlja s kamni (17 %), ožgano ilovico drobci ožgane ilovice in oglja; brez najdb. (1 %) in drobci oglja (5 %); brez najdb. SE 209/SE 210 – jama (za stojko) SE 1050/SE 1051 – jama (za stojko) Odkrita je bila 0,57 severovzhodno od jame SE 213/SE 214, Odkritja je bila 1,66 m jugovzhodno od jame SE 125/ pod SE 123, vkopana v plast SE 100 = SE 200. Bila je veliko- SE 126, pod SE 143, vkopana v plast SE 100. Bila je ovalne- sti 23 × 20 cm, globine 14 cm. V jami se je nahajala olivno ga tlorisa, velikosti 15 × 15 cm, globine 20 cm. V jami se je rjava zemlja z drobci ožgane ilovice; brez najdb. nahajala temno sivkasto rjava zemlja s kamni (2 %), drobci SE 201/SE 202 – jama ožgane ilovice in oglja; brez najdb. Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantih 39 in 52, pod SE 184/SE 185 – jama (za stojko) SE 230, presekana z novodobno jamo SE 229/SE 230, vko- Odkrita je bila 1,43 m jugozahodno od jame SE 1050/ pana v plast SE 100. Bila je velikosti 132 × 110 cm, globine SE 1051, pod SE 123, vkopana v SE 143 (?). Bila je premera 7 cm. V jami se je nahajala zelo temno siva zemlja s kamni 30 cm, globine 4 cm. V jami se je nahajala temno sivkasto (13 %), ožgane ilovico (5 %) in drobci oglja. Najdbe: odlo- rjava zemlja z ožgano ilovico (3 %) in ogljem (5 %); brez mek prazgodovinske keramične posode, 11 kosov ožgane najdb. ilovice. SE 146/SE 147 – jama SE 2052/SE 2053 – jama (za stojko) Odkrita je bila 1,8 m zahodno od jame SE 184/SE 185, pod Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantu 55, pod SE 301, SE 123, vkopana v plast SE 100. vkopana v SE 2018. Bila je oglatega tlorisa, velikosti 96 × Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 83 × 73 cm, globine 75 cm, globine do 18 cm. V jami se je nahajala temno siva 11 cm. V jami se je nahajala rjava zemlja s kamni (3 %), zemlja z ožgane ilovico (1 %) in drobci oglja (1 %). Najdbe: ožgano ilovico (20 %) in ogljem (2 %). Najdbe: 98 odlom- šest odlomkov prazgodovinske lončenine. kov ožgane ilovice. SE 2069/SE 2070 – jama (za stojko) SE 190/SE 191 – jama (za stojko) Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantu 56. Bila je ovalnega Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 19, pod jamo tlorisa, velikosti 59 × 49 cm. V jami se je nahajala temno SE 101/SE 102, vkopana v jamo SE 1000/SE 1001. Glede na rdeče rjava zemlja s kamni (2 %), ožgane ilovico (1 %) in stratigrafsko lego je torej jama mlajša od jame iz srednje drobci oglja (1 %). Najdbe: 7 odlomkov prazgodovinske bronaste dobe in starejša od jame iz zgodnjega srednjega keramike, trije kosi ožgane ilovice. veka. Bila je velikosti 70 × 65 cm, globine 37 cm. V jami se SE 2077/SE 2078 – jama (za stojko) je nahajala rjava zemlja s kamni (2 %) in ogljem (3 %); brez Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantu 57, pod SE 301, najdb. vkopana v plast SE 2018. V jami se je nahajala olivno rjava SE 1044/SE 1045 – jama (za stojko) zemlja s keramiko (10 %), z ožgane ilovico (1 %) in drobci Odkrita je bila v sektorju 1, kvadrantu 22, verjetno vkopana oglja (1 %). Najdbe: spodnji del prazgodovinske keramič- v SE 100. Bila je premera okoli 45 cm, globine 15 cm. V ne posode (G452). Lokacija najdbe je na identifikacijskem jami se je nahajala olivno rjava zemlja z opeko (2 %); brez listku napačno označena kot SE 2018. najdb. SE 2010/SE 2011 – jama (za stojko) SE 270/SE 271 – jama (za stojko) Odkrita je bila pod ornico (SE 301), v sektorju 2, kvadrantu Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantu 37B, pod SE 123, 72, vkopana v plast SE 003. Bila je ovalne oblike v tlorisu in vkopana v plast SE 100. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti nepravilne oblike v preseku, velikosti 30 × 28 cm, globine 27 × 26 cm, globine 10 cm. V jami se je nahajala temno 16 cm. Temno sivkasto rjava, čvrsta zemlja iz peščenega sivkasto rjava zemlja z drobci ožgane ilovice in oglja; brez melja, z drobci ožgane ilovice in oglja je vsebovala nasle- najdb. dnje najdbe: osem prazgodovinskih keramičnih odlomkov (med njim: G231) in dva kosa ožgane ilovice. SE 2000/SE 2001 – jama (za stojko) Odkrita je bila 0,65 m južno od jame SE 270/SE 271, pod SE 2012/SE 2013 – jama (za stojko) SE 123, vkopana v plast SE 100. Bila je premera 31 cm, Okoli 2,4 m vzhodno od jame SE 2010/SE 2011 je bila pod globine 9 cm. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja z SE 301 odkrita jama SE 2012/SE 2013, vkopana v SE 2018. ožgano ilovico (2 %) in ogljem (2 %); brez najdb. Bila je velikosti 77 × 56 cm. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja, ki je vsebovala 6 odlomkov prazgodovinskih keramičnih posod. 148 Malečnik, AAS 89, 2021 SE 290/SE 291 – jama (za stojko) SE 357/SE 358 – jama (za stojko) Okoli 1,55 m vzhodno od jame SE 2012/SE 2103 se je Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantih 126 in 109. Bila je nahajala jama SE 290/SE 291. Odkrita je bila pod plastjo ovalnega tlorisa, velikosti 20 × 15 cm, polkrožnega preseka SE 301, vkopana v plast SE 003. Bila je ovalnega tlorisa, in globoka 8 cm. V jami se je nahajal peščen melj z drobci velikosti 71 × 43 cm. V jami se je nahajala temno sivo rjava oglja; brez najdb. zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice. Najdba: odlomek SE 363/SE 364 – jama (za stojko) prazgodovinske keramične posode. Nekaj cm južno od SE 357/SE 358, se je nahajala jama za SE 276/SE 277 – jama (za stojko) stojko SE 363/SE 364. Odkrita je bila pod plastjo SE 301, 71 cm severovzhodno SE 361/SE 362 – jama (za stojko) od jame SE 290/SE 291, vkopana v plast SE 003. Bila je Odkrita je bila 1,48 m zahodno od jame SE 363/SE 364. Bila velikosti 0,51 × 0,48 cm. V jami se je nahajala olivno rjava je velikosti 60 × 42 cm, globoka okoli 15 cm. zemlja s prazgodovinskim keramičnim odlomkom. SE 363/SE 364 – jama (za stojko) SE 278/SE 279 – jama (za stojko) Odkrita je bila tik ob jami SE 361/SE 362. Bila je velikosti Odkrita je bila tik ob jami SE 276/SE 277, pod plastjo 33 × 23 cm, globoka okoli 10 cm. SE 301, vkopana v plast SE 003. Bila je ovalnega tlorisa, ve- likosti 36 × 28 cm. V jami se je nahajala olivno rjava zemlja; SE 378/SE 379 – jama (za stojko) brez najdb. Odkrita je bila 0,93 m južno od jame SE 363/SE 364. Bila je oglatega tlorisa, velikosti 24 × 24 cm, globoka okoli 10 cm. SE 274/SE 275 – jama (za stojko) V njej je viden odtis kola. Odkrita je bila 32 cm jugovzhodno od jame SE 278/SE 279, pod plastjo SE 301, vkopana v plast SE 003. Bila je velikosti SE 365/SE 366 – jama (za stojko) 52 × 41 cm. V jami se je nahajala zelo temno sivkasto rjava Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantu 126. Bila je premera zemlja; brez najdb. 41 cm, globoka 20 cm. V jami se je nahajal peščen melj z drobci oglja in ožgane ilovice. Najdbe: odlomek prazgo- SE 239/SE 240 – jama (za stojko?) dovinske keramike. Odkrita je bila v sektorju 2, kvadrantu 76, pod plastjo SE 301, vkopana v plast SE 003. Bila je premera 48 cm, SE 369/SE 370 – jama (za stojko) globine okoli 18 cm. V jami se je nahajala rjava zemlja s Odkrita je bila 0,53 m jugovzhodno od jame SE 365/ 3 % prodnikov in kosom ožgane ilovice. SE 366. Bila je premera 52 cm, globoka 30 cm. V jami se je nahajal peščen melj z drobci ožgane ilovice. Najdbe: dva SE 337/SE 338 – jama (za stojko) odlomka prazgodovinske keramike, kos ožgane ilovice. Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantu 105. Bila je preme- ra 52 cm. Jama ni opisana, njena stratigrafska pozicija ni SE 367/SE 368 – jama znana. Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantih 125 in 126. Bila je oglate oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku, velikosti SE 348/SE 349 – jama? 240 × 74 cm, globine 9 cm. V jami se je nahajala rjava, Odkrita je bila 1,18 m južno od jame SE 337/SE 338. Bila je čvrsta zemlja, iz peščenega melja, z 2 % prodnikov velikosti velikosti 67 × 33 cm. od 1 do 3 cm in 1 % drobcev ožgane ilovice. Najdbe: 11 SE 328/SE 329 – jama (za stojko) odlomkov prazgodovinske keramike, dva kosa ožgane Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantu 107. Bila je ovalnega ilovice. tlorisa, velikosti 54 × 89 cm. SE 385/SE 386 – jama (za stojko) SE 331/SE 332 – jama (za stojko) Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantu 124. Bila je ovalnega Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantu 109. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 35 × 23 cm. tlorisa, velikosti 104 × 59 cm. SE 380/SE 381 – jama Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantu 111. Bila je ovalne oblike v tlorisu in raztegnjene U-oblike v preseku, velikosti 63 × 60 cm, globine 3 cm. V rjavi (10 YR 4/3), čvrsti zemlji peščenega melja, z 20 % prodnikov velikosti od 1 do 5 cm, je bil odkrit rob keramičnega pokrova (G241). SE 347/SE 348 – jama (za stojko) Odkrita je bila v sektorju 3, kvadrantu 112. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 71 × 61 cm. Malečnik, AAS 89, 2021 149 150 Malečnik, AAS 89, 2021 11Katalog najdb V prvem delu so predstavljeno najdbe iz kulturnih pla- Okrajšave sti in naselbinskih jam, začenši z najdbami iz bakrene dobe (G1–G42), nato so predstavljene najdbe iz srednje SE stratigrafska enota bronaste dobe (G43–G151), pozne bronaste in železne sek. sektor dobe (G152–G251) ter posamične najdbe iz rimskega kv. kvadrant obdobja (G252, G173, G177), nazadnje pa najdbe iz št. risbe številka risbe srednjega in novega veka z vrinjenimi prazgodovinskimi vel. velikost keramičnimi odlomki (G253–G374). V okviru posame- db. debelina znega obdobja je gradivo razvrščeno po stratigrafskih pr. premer enotah, z nekaj izjemami, ki so posledica naknadno u. ustje ugotovljenih napak: na primer najdbe iz jame SE 102/ d. dno SE 103 (G327–G330, G445–G446), iz ugreznjene poti dl. dolžina (G244–G251, G364–G371) in verjetno tudi jame SE 135/ š. širina SE 136 (G305–G326, G340–G342) so v katalogu pred- v. višina stavljene na različnih mestih. ost. ostenje dr. držaj Za najdbami iz naselbinskih jam in kulturnih plasti so pred- roč. ročaj stavljene najdbe iz premešanih vrhnjih plasti na ravninskem najv. ob. največjega oboda delu najdišča. Te najdbe so znotraj plasti razvrščene kro- nološko (G375–G444, G447–G477). Katalog zaključujemo s keramičnima odlomkoma iz sonde 3 in sonde 4 z nejasnimi najdiščnimi okoliščinami (G478, G479). Malečnik, AAS 89, 2021 151 1 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), 1 odl. iz sonde 7 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), št. risbe Ma18 5, št. risbe Ma17 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepo- čarske gline z delci kremena (vel. do 0,3 × 0,2 cm), nepopolno polno oksidacijsko žgane. Površina ravna, gladka in lisasta, oksidacijsko žgana. Površina ravna, gladka in lisasta, svetlo svetlo rjave in sive barve. Vel. 11,3 × 5,9 cm, pr. dna 11 cm, rdeče, svetlo rjave in temno sive barve. Vel. 9,5 × 4,2 cm, db. 0,45–0,5 cm, teža 161 g. pr. u. 32 cm, db. 0,9 cm, teža 7 g. 8 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), 2 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), št. št. risbe Ma176 risbe Ma627 Retuširan kamniti odbitek iz temno rdečega Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz kamna (prodnik jaspisa). Vel. 2,6 × 1,6 cm, finozrnate lončarske gline z delci kremena, db. 0,5 cm, teža 3 g. nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, gladka in lisasta, zelo temno sive in rožnate barve. Vel. 5,1 × 3,9 cm, db. 0,4–0,6 cm, 9 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE teža 18 g. 02-314), št. risbe Ma626 3 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), št. risbe Ma128 Kos brusnega kamna svetlo sive Lonec – odlomek ostenja z največjim obodom, izdelan iz do rdeče barve. Delovna površina drobnozrnate lončarske gline z delci kremena, nepopolno je povsem ravna, izglajena. oksidacijsko žgan. Površina ravna in lisasta, bledo rjave do sive Vel. 7,6 × 4,7 × 3 cm, teža 129 g. barve, večinoma hrapava (poškodovana), na notranji strani na enem mestu ohranjena prvotna gladka površina. Vel. 4,6 × 5,3 cm, db. 0,45–0,7 cm, teža 27 g. 4 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), št. risbe Ma16 Vrč – odlomek okrašenega ostenja z najve- čjim obodom, izdelan iz zelo finozrnate lon- čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, gladka in svetlo rjave barve. 10 Sonda 3, objekt 1, jama 20, 20A, 20B, 20C, 20D, 21, 21A Na ramenih okrašena s snopom navpičnih ali 22, št. risbe Ma611 vrezov. Vel. 4 × 3,1 cm, pr. najv. ob. 11 cm, db. Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate 0,25–0,3 cm, teža 7 g. lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina povsem gladka, ravna in sive barve. 5 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), št. risbe Ma127 Vel. 3,4 × 3 cm, db. 0,3 cm, teža 6,5 g. Prežgan odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drob- nozrnate lončarske gline z delci kremena. Površina ravna in 11 Sonda 3, št. risbe Ma129 hrapava (poškodovana), svetlo rdeče do svetlo sive barve. Vel. Lonec – odlomek ostenja z največjim obodom, izdelan iz 5,9 × 5,2 cm, pr. dna 13,5 cm, db. 0,95 cm, teža 54 g. drobnozrnate lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, gladka in lisasta, rjave, zelo 6 Sonda 3, objekt 1, jama 20 (SE 02-314), št. risbe Ma628 temno sive in rdeče rumene barve, delno poškodovana. Vrč – odlomek ustja z ostenjem in odlomka ostenja z največjim Vel. 6,2 × 5,3 cm, pr. najv. ob. 22 cm, db. 0,7–0,8 cm, teža 40 g. obodom, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopol- no oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Površina ravna, 12 Sonda 3, št. risbe Ma613 povsem gladka in enotne temno sive barve. Na ramenih Zajemalka – odlomek recipienta z delom nastavka za držaj v okrašen s snopi navpičnih vrezov. Vel. 9,8 × 8,3 cm, obliki dulca, izdelana iz finozrnate lončarske gline, nepopolno 5,2 × 4,2 cm in 2,85 × 3cm, db. 0,25–0,3 cm, teža 77 g. oksidacijsko žgana. Površina ravna, gladka in zelo bledo rjave do svetlo sive barve. Vel. 2,8 × 1,8 cm, pr. roba 6 cm, db. 0,6 cm, teža 5 g. 152 Malečnik, AAS 89, 2021 1 2 3 4 5 6 7 9 10 8 12 11 1−9 jama 20, 10 jama 20, 20A, 20B, 20C, 20D, 21 ali 22, 11−12 plast neidentificirana; 8 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 153 13 Sonda 5, SE 02-021?, št. risbe Ma612 20 Sonda 3, št. risbe Ma126 Skodela – odlomek ustja z ostenjem in delom presegajočega Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrna- ročaja, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko te lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina mestoma povsem žgane. Površina ravna, gladka in hrapava (poškodovana), zelo ravna, gladka, temno sive barve. bledo rjave do temno sive barve. Vel. 4,4 × 4,1 cm, pr. dna Na njej skorja železovih oksidov. 13 cm, db. 0,5 cm, teža 21 g. Vel. 6,2 × 3,2 cm, pr. najv. ob. 19 cm, db. 0,65–0,85 cm, š. roč. 1,8 cm, 21 Sonda 7, objekt 2, jama 51 (SE 02-712), št. risbe Ma615 teža 18 g. Zajemalka – odlomek recipienta s prehodom v nastavek za dr- žaj, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi- 14 Sonda 5, SE 02-021?, št. risbe dacijsko žgana. Površina ravna, gladka in svetlo sivorjave barve. Ma116 Vel. 3,4 × 2,3 cm, pr. roba 6 cm, db. 0,45–0,7 cm, teža 7 g. Lonec – odlomek ostenja z največjim obo- dom in prehodom v ročaj, izdelan iz drob- 22 Sonda 7, objekt 2, jama 51 (SE 02-712), št. risbe Ma614 nozrnate lončarske gline z delci kremena, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrna- nepopolno oksidacijsko žgan. Površina rav- te lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko na in gladka, na notranji strani odl. temno žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina ravna, gladka in sive siva, na zunanji zelo bledo rjava. Vel. 4,9 × barve. Vel. 6 × 4 cm in 3,3 × 3,3 cm, pr. dna 11 cm, 4,8 cm, db. ost. 0,45–0,55 cm, teža 25 g. db. 0,6–1 cm, teža 107 g. 15 Sonda 3, verjetno SE 02-021 ali SE 02- 23 Sonda 3, št. risbe Ma629 Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana iz zelo 020, št. risbe Ma632 finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, Skleda – odlomek okrašenega ostenja, izdelana iz drobnozr- v končni fazi redukcijsko. Na notranji strani površina dobro nate lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko ohranjena, ravna, povsem gladka in sive žgana. Površina ravna, gladka in lisasta, sivorjave in zelo barve, na zunanji poškodovana in prete- temno sive barve; luknjičava keramika. Na najširšem obodu žno zelo bledo rjave barve. Na največjem sklede prehod v visečo jezičasto nalepko. Vel. 5,7 × 4,2 cm, obodu je bila skleda okrašena z visečo db. 0,55 cm, teža 29 g. jezičasto nalepko. Vel. 5,1 × 3,8 cm, 16 Sonda 3, verjetno SE 02-021 ali SE 02-020, št. risbe pr. u. 21–22 cm, db. 0,3–0,45 cm, teža 15 g. Ma630 24 Sonda 3, št. risbe Ma633 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Odlomki okrašenega ostenja večje posode, izdelane iz lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepo- drobnozrnate lončarske gline z delci kremena, nepopolno polno oksidacijsko žgane. Površina ravna, gladka in lisasta, oksidacijsko žgane. Na notranji strani posode je površina rjave, temno sive in rožnate barve; luknjičava keramika. ravna, gladka in enotne zelo temno sive barve, na zunanji pa Vel. 9 × 6,2 cm, pr. dna 14 cm, db. 0,65 cm, teža 71 g. neravna, hrapava in lisasta, rjave, temno sive in rdeče rjave 17 Sonda 3, verjetno SE 02-021 ali SE 02-020, št. risbe barve (barbotin). Posoda je bila na zunanji strani okrašena Ma631 z okroglimi plastičnimi nalepkami (ohranjeni dve). Vel. 9,2 × Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate 8,8 cm, 9,4 × 6,2 cm in 4 × 3,4 cm, db. 0,8–0,9 cm, teža 286 g. lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepo- polno oksidacijsko žgane. Površina ravna, gladka in lisasta, rjave in sive barve. Vel. 7,5 × 3,7 cm, pr. dna 12,5 cm, db. 0,55 cm, teža 39 g. 18 Sonda 3, neidentificiran kontekst, št. risbe Ma125 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, gladka in lisasta, zelo bledo rjave do sive barve. Vel. 3,5 × 3,1 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,75 cm, teža 14 g. 19 Sonda 3, št. risbe Ma618 Lonec – odlomek ostenja z največjim obodom, izdelan iz finozrnate lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksi- dacijsko žgan. Površina ravna, gladka in lisasta, bledo rjave do temno sive barve. Vel. 4,65 × 3 cm, pr. najv. ob. 17 cm, db. 0,35–0,6 cm, teža 12 g. 154 Malečnik, AAS 89, 2021 13 14 15 17 16 18 19 20 21 22 24 23 13−14 SE 02-021?, 15−17 verjetno SE 02-021 ali SE 02-020, 18−20 neidentificiran kontekst, 21−22 jama 51, 23−24 neidentificiran kontekst; merilo 1 : 3. 155 25 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma624 pod ustjem dve vodoravni vrezani črti (brazdasti vrez), na za- Odlomek majhne votle noge posode, izdelane iz finozrnate obljenem ostenju in na dnu tri izpraskani krogi gl. do 0,2 cm, lončarske gline, nepopolno oksidacij- obdani z vtisnjenimi jamicami v obliki zvezde (?), na ročaju tik sko žgane. Površina gladka in ravna, na nad ustjem pa vtisnjene jamice v obliki črke V in izpraskana zunanji strani noge lisasta, bledo rjave površina med jamicami in ustjem. Pr. u. 11 cm, v. 4,8 cm, in temno sive barve, na notranji enotne db. 0,3–0,75 cm. temno sive barve. Pr. roba noge 6,5 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. 0,5–0,6 cm, teža 97 g. 26 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma1 Posoda na nogi, izdelana iz finozrnate lončarske gline, re- dukcijsko žgana. Na zunanji strani površina gladka, ravna in zelo temno sive barve, deloma svetlikajoča se (spolirana?), na notranji strani lisasta, zelo temno sive do rdečerjave barve. Pr. u. 19 cm, pr. noge 15 cm, v. 19, 2 cm. 30 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma11 Skodelica s presegajočim ročajem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina povsem gladka, ravna, deloma svetlikajoča se (spolirana) in zelo temno sive do zelo temno sivorjave barve. Okrašena na način navadnega vreza in z vtiskovanjem (motiv zvezde repatice?). Pr. u. 10 cm, v. 3,9 cm, db. 0,3–0,6 cm. 27 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma617 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina ravna, gladka, zelo temno sivo rjave barve. Vel. 3,1 × 2,2 cm, db. 0,55 cm, teža 5 g. 28 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma616 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina ravna, gladka, zelo temno sive barve. Na zunanji strani okrašena s snopi vrezov v cik-caku. Vel. 3,1 × 3,6 cm, db. 0,25–0,55 cm, teža 7 g. 29 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma4 Skodelica s presegajočim ročajem in zaobljenim dnom, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina povsem gladka, ravna, deloma svetlikajoča se (spo- lirana) in zelo temno sivorjave barve. Okrašena z brazdastim vrezom in izpraskanimi motivi (podlaga za inkrustacijo). Tik 156 Malečnik, AAS 89, 2021 26 27 25 28 29 30 Jama 19, merilo 1 : 3. 157 31 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma10 34 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma23 Vrč s presegajočim roča- Vrč – deformiran, s presegajočim ročajem, izdelan iz finozr- jem, izdelan iz finozrnate nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina lončarske gline, redukcijsko neravna, gladka in lisasta, bledo rjave, rjave in temno sivo žgan. Površina gladka, ravna rjave barve. Na vratu okrašen z vodoravnimi vrezi, pod njimi in lisasta, zelo temno sive z nizom vtisnjenih jamic, na trebuhu pa poševna trakova in do temno rjave barve. Na navpični trak, sestavljeni iz nizov vtisnjenih jamic, vrezanih črt notranji strani posode sledi in šrafiranih vrezanih trikotnikov. Pr. u. 14,9 cm, pr. dna 8,5 cm, brisanja. Pr. u. 8,7 cm, v. 15,3 cm, db. 0,5–0,6 cm. v. 8,4 cm, pr. dna 5,7 cm, db. 0,3–0,42 cm. 32 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma621 Lonec (rekonstruiran, ohranjena slaba polovica posode), izde- lan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, povsem gladka in lisasta, zelo temno sive, bledo rjave in svetlo rdeče rjave barve, na notranji strani posode mat, na zunanji mestoma svetlikajoča se (spo- lirana). Pr. u. 10,2 cm, pr. dna 9–9,4 cm, v. 12,4 cm, db. 0,35–0,45 cm, teža 35 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma623 keramike z mavcem Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- 522 g. čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina nerav- 33 Sonda 3, jama 19 na, lisasta, rdeče do rjave barve, na notranji strani posode (SE 02-312), št. risbe Ma620 gladka, na zunanji hrapava (barbotin). Pr. dna 9–9,5 cm, ohr. v. Lonec (rekonstruiran, z dvema ohranjenima držajema), izdelan 10,2 cm, db. 0,45–0,5 cm, teža keramike z mavcem 275 g. iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, hrapava, na zunanji strani posode rdeče rjave do sive barve, na notranji pretežno siva. Držaji so razčlenjeni z vtisnjenimi jami- cami. Keramika je izrazito luknjičava (luknjice vel. do 0,5 × 0,5 cm). Pr. u. 14,5 cm, pr. dna 10–10,5 cm, 36 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma13 db. 0,6–0,7 cm, Vijček, izdelan iz finozrnate lončarske gli- teža keramike z ne, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina mavcem 584 g. gladka, neravna in lisasta, zelo temno sive in bledo rjave barve. Ena stran vijčka okra- šena z vrezanimi črti, ki so pravokotne na luknjo. Pr. 7,5 cm, v. 2,6 cm. 37 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma14 Vijček, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, neravna in rjave barve. Rob vijčka razčlenjen z vtisnjenimi jami- cami. Pr. 7,2 cm, v. 4,05 cm. 158 Malečnik, AAS 89, 2021 31 32 33 34 36 35 37 Jama 19, merilo 1 : 3. 159 38 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma625 42 Sonda 2N, v plasti pod novoveško cesto (SE 02-006) ali 38 Odlomek dna z ostenjem večje hrambene posode, izdelane iz v jarku (SE 02-010 ali SE 02-016), št. risbe Ma201 drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo Površina hrapava, na notranji strani posode zelo temno sive finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, barve, na zunanji lisasta, rdeče do zelo temno sive barve; redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna, luknjičava keramika. Pr. dna 13,8 cm, ohr. v. 19,5 cm, rdeče rumene in sive barve, na zunanji db. 0,65–0,8 cm, teža keramike z mavcem 943 g. strani precej razjedena. Okrašena je s pasom iz poševnih vrezov (dva ohranjena), ki se zaključujejo z nizom globokih vtisnjenih jamic ovalne oblike. Vel. 4,4 × 3,2 cm, db. 0,8–0,85 cm, teža 11 g. 39 39 Sonda 3, jama 19 (SE 02-312), št. risbe Ma6 Odlomek dna z ostenjem večje hrambene posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina hrapava, na zunanji strani rjave barve, na notranji temno sive. Pr. dna 25,2 cm, ohr. v. 28,2 cm, db. 0,9–1,5 cm. 40 Sonda 3, ena od plasti v sondi 3 (SE 02-018?), št. risbe Ma124 Lonec – odlomek ustja z oste- njem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka, ravna in temno sive barve; luknjičava. Vel. 5,7 × 3,8 cm, pr. u. 19 cm, db. 0,75 cm, teža 28 g. 41 Sonda 3, SE 02-018 ali jama 19?, št. risbe Ma131 Odlomek okrašenega ostenja posode, izde- lane iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna in rdeče barve. Okrašena z dvojnim razčle- njenim vodoravnim plastičnim rebrom. Vel. 5,2 × 5,1 cm, db. 0,75 cm, teža 24 g. 41 40 42 160 Malečnik, AAS 89, 2021 38 39 41 40 42 38, 39 jama 19, 40 ena od plasti (SE 02–018?), 41 SE 02-018 ali jama 19?, 42 plasti pod novoveško cesto (SE 02-006) ali jarek SE 02-010 ali SE 02-016; merilo 1 : 3. 161 43 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma87d 49 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma123a Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozr- lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina zelo nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina bledo rjave barve, gladka, na zunanji strani izrazito neravna. gladka, na notranji strani odl. ravna, na zunanji neravna, zelo Vel. 5,9 × 5,4 cm, pr. u. 30 cm, db. ost. 0,95 cm, teža 40 g. bledo rjave do temno sive barve. Vel. 4,7 × 3,2 cm in 2,6 × 1,7 cm, db. ost. 0,7–0,9 cm, teža 18 g. 44 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma22 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Na notranji strani posode je površina poškodova- na, a ravna in zelo bledo rjave barve, na zunanji pa neravna, mestoma gladka in sive barve, mestoma pa hrapava (poško- dovana) in zelo bledo rjave barve. Vel. 4,8 × 5,2 cm, pr. u. 20 cm, ohr. v. 5,3 cm, db. 0,5 cm, teža 27 g. 45 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma86 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelanega iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žganega. Površina gladka, nerav- na in zelo temno sive barve. Vel. 4,5 × 5,4 cm, db. ost. 0,8 cm, teža 21 g. 46 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma55 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina ravna, gladka in sive barve, nekoliko razjedena. Vel. 4,9 × 3,6 cm, pr. u. 22 cm, db. ost. 0,8 cm, teža 16 g. 47 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma88 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žga- ne. Površina gladka in ravna, na notranji strani posode zelo temno sive barve, na zunanji pa zelo bledo rjave barve z zelo temno sivo liso. Vel. 8,2 × 6,5 cm, pr. u. 32 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. 0,8–0,95 cm, teža 70 g. 48 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma1=Ma4=Ma14=Ma28=Ma81 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina gladka in sive do temno sive barve, na notranji strani posode ravna, na zunanji izrazito neravna. Vel. 8,8 × 13,5 cm in 8,3 × 5,5 cm, pr. u. 40 cm, ohr. v. 7,5 cm, db. 0,8 cm, teža 148 g. 162 Malečnik, AAS 89, 2021 43 44 45 46 47 48 49 Jama 42, merilo 1 : 3. Malečnik, AAS 89, 2021 163 50 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma48 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, re- dukcijsko v končni fazi. Površina mestoma gladka, mat in sive barve, mestoma pa hrapava, mat in zelo bledo rjave barve. Pr. u. 34 cm, ohr. v. 12,9 cm, db. 0,6–0,8 cm, db. roč. 1 cm, teža 349 g. 51 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma107 = Ma26 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in odlomek ostenja z delom ročaja, izdelana iz finozrnate lončarske gline, nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina gladka, zelo bledo rjave do zelo temno sive barve, na notranji strani odl. ravna, na zunanji neravna. Vel. 7,7 × 6,2 cm in 5,6 × 6,6 cm, pr. u. pribl. 36 cm, db. ost. 1 cm, teža 130 g. 52 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma62 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,6 × 0,4 cm), ne- popolno oksidacijsko žgana. Površina neravna in lisasta, sive, bledo rjave in rdeče rjave barve, na notranji strani posode gladka, na zunanji hrapava. Vel. 19,7 × 10,2 cm, pr. u. 42 cm, db. 0,7–0,9 cm, teža 255 g. 53 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma23 = Ma56 = Ma57 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in odlomek ostenja z največjim obodom, izdelana iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, na notranji strani posode povsem gladka in temno sive barve, na zunanji pa neravna in lisasta, rjave do temno sive barve. Vel. 15,6 × 10,2 cm, pr. u. 36–38 cm, db. ost. 0,7–0,8 cm, teža 143 g. 164 Malečnik, AAS 89, 2021 50 51 52 53 Jama 42, merilo 1 : 3. Malečnik, AAS 89, 2021 165 54 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma51 60 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma31 = Ma37 = Skleda – odlomek ostenja, izdelana iz zelo finozrnate lončar- Ma113 = Ma104 ske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi reduk- Skleda – odlomek ustja z ostenjem, in odlomek ostenja z ro- cijsko. Površina ravna, večinoma povsem gladka in sive barve, čajem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko mestom poškodovana, hrapava in zelo bledo rjave barve. Vel. žgana. Površina gladka in zelo temno sive barve, na notranji 16 × 8,2 cm, pr. oboda na klekastem prehodu 26 cm, db. ost. strani posode večinoma povsem ravna, le mestoma razjede- 0,7–0,8 cm, teža 90 g. na, na zunanji manj ravna. Na obeh straneh so vidni na povr- 55 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma25 = Ma68 šini sledovi glajenja. Vel. 8,6 × 4,6, 8,4 × 4,5 in 5,2 × 3,6 cm, Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate pr. u. 14 cm, ohr. v. 4,6 cm, db. ost. 0,55 cm, teža 62 g. lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina glad- 61 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma32 ka, na notranji strani posode povsem ravna in zelo temno sive Skleda (rekonstruirana), izdelana iz zelo finozrnate lončarske barve, na zunanji manj ravna in lisasta, zelo temno sive, bledo gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. rjave, sivo rjave in temno sive barve. Vel. 11,2 × 9 cm, pr. u. Površina je mestoma povsem gladka, svetlikajoča se (spoli- 24 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,55 cm, teža 62 g. rana?) in zelo temno sive barve, večinoma pa gladka, mat 56 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma85 in lisasta, sive in zelo bledo rjave barve. Pr. u. 19 cm, pr. dna Skleda – odlomek ustja z ostenjem in jezičastim držajem, 7,2 cm, v. 6,8 cm, db. 0,5–0,6 cm, teža 246 g. izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline z delci keramike, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, ravna in zelo temno sive do svetlo rjave barve, na notranji strani posode mestoma svetlikajoča se (spolirana?). Vel. 5,8 × 6,9 cm, db. ost. 0,8–0,95 cm, teža 51 g. 57 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma59d Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina glad- ka, razmeroma ravna in lisasta, svetlo rjave in sive barve. 62 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma87 Vel. 6,8 × 5,8 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,55–0,9 cm, teža 33 g. Skleda – odlomek ustja z ostenjem in prehodom v nalepko ali 58 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma40 = Ma33 ročaj, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko Skleda (rekonstruirana, z ročajem), izdelana iz zelo finozrnate žgana. Površina gladka, neravna in zelo temno sive barve. lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi Pr. u. 20 cm, ohr. v. 5 cm, db. ost. 0,65–0,75 cm, teža 42 g. verjetno redukcijsko. Površina mestoma povsem gladka in zelo temno sive barve, večinoma pa slabo ohranjena, na otip rahlo hrapava, lisasta, rjave do sivorjave barve. Pr. u. 20,5 cm, ohr. v. 9 cm, db. 0,75–0,9 cm, teža 347 g. 59 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma105 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in odlomek ostenja z okroglo bunčico, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka in ravna, na notranji strani ostenja posode svetlikajoče se, zelo temno sive barve s sledovi poliranja, na zunanji pa mat in svetlo sive barve. Bunčica je bila tik pod najv. obodom posode. Vel. 5,2 × 6 cm in 3,5 × 2,8 cm, ohr. v. 5,8 cm, pr. najv. ob. 15 cm, db. ost. 0,45–0,6 cm, teža 31 g. 166 Malečnik, AAS 89, 2021 54 55 56 58 57 59 60 61 62 Jama 42, merilo 1 : 3. 167 63 63 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma108 67 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma24 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in prehodom v ročaj, izde- Skodela (rekonstruirana), izdelana iz zelo finozrnate lončarske 64 lana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko gline, nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. žgana. Površina gladka in ravna, na notranji strani ostenja Površina večinoma povsem gladka, sive barve, deloma pa posode zelo temno sive barve, na zunanji rjave. Vel. 4,3 × poškodovana in bledo rjave barve. Pr. u. 15 cm, pr. dna 6 cm, 6,5 cm, ohr. v. 6,5 cm, pr. najv. ob. 12,2 cm, db. ost. 0,5–0,7 cm, v. 8,6 cm, db. 0,45–0,65 cm, db. roč. 0,55 cm, teža 264 g. teža 26 g. 64 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma45 Skodelica – odlomek ustja z ostenjem in presegajočim roča- jem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno 65 oksidacijsko žgana. Površina gladka, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 4,65 × 3,4 cm, pr. u. 10 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. 0,65 cm, teža 15 g. 65 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma49 Skodela, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina je večinoma povsem gladka in 68 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma21 lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na prehodu iz ramen v Skodela, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, verjetno vrat je bila posoda okrašena z vodoravnim vrezom, pod njim nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Povr- z okroglo bunčico. Bunčica se nahaja približno na četrtini naj- šina gladka, večinoma povsem ravna in sive barve, na zunanji širšega oboda posode glede na ročaj. Pr. u. 16,5 cm, pr. dna strani posode deloma poškodovana in zelo bledo rjave barve. 6,2 cm, v. 12 cm, db. 0,45 cm, db. roč. 0,65 cm, teža 380 g. Na notranji strani ustja posode so vidni sledovi glajenja. Vel. 11,8 × 9,5 cm, pr. u. 13 cm, ohr. v. 8,2 cm, db. ost. 0,5–0,6 cm, teža 73 g. 69 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma34 67 Odlomek dna z ostenjem in klekastim prehodom v zgornji del 66 sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina sive barve, mestoma povsem gladka, mestoma neravna, razjedena. Pr. najv. ob. 15 cm, pr. dna 4 cm, ohr. v. 6,5 cm, db. 0,5 cm, teža 87 g. 70 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma46 Skodela – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem, iz- delana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacij- sko žgana, redukcijsko v končni fazi. 66 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma100 = Ma101 Površina večinoma povsem gladka Skodela (rekonstruirana – s celotnim presekom in enim in sive barve, deloma pa uničena in ohranjenim ročajem), izdelana iz zelo finozrnate lončarske bledo rjave barve. Na ramenu je bila 68 gline. Površina gladka in ravna, večinoma povsem uničena, posoda okrašena z dvema vodorav- 69 zelo bledo rjave do svetlo rdeče barve, mestoma dobro nima vrezoma, pod njima z dvema ohranjena in sive barve. pr. u. 14,5 cm, pr. dna 4,8 cm, db. ost. navpičnima. Vel. 5,2 × 5,6 cm, 0,45–0,55 cm, db. roč. 0,6 cm, v. 8,3 cm, teža 202 g. db. 0,45–0,65 cm, db. roč. 0,55 cm, teža 28 g. 71 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma73 Odomek dna z ostenjem in največjim obodom posode, ver- jetno sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in sive barve, mestoma poškodovana. Na zunanji strani odl. posode je na površini lisa zelo temno 70 71 sive barve. Vel. 8,2 × 5,1 cm, pr. dna 5,5 cm, ohr. v. 6,1 cm, db. ost. 0,35–0,4 cm, teža 29 g. 168 Malečnik, AAS 89, 2021 63 64 65 67 66 68 69 70 71 Jama 42, merilo 1 : 3. 169 72 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma83 = Ma47 76 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma16 Skleda (rekonstruirana), izdelana iz zelo finozrnate lončar- Odlomek ustja z ostenjem posode, verjetno skodele, izdelane ske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,2 cm), nepopolno iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina pov- oksidacijsko žgana, v končni fazi sem gladka in zelo temno sive barve, večinoma mat, deloma redukcijsko. Površina gladka, svetlikajoča se. Na notranji strani posode so na svetlikajoči se ravna in temno sive barve. površini ohranjeni sledovi poliranja. Pr. u. 12 cm, ohr. v. 7,7 cm, Pr. dna 7,5 cm, v. 10,1 cm, db. 0,4–0,7 cm, teža 54 g. pr. u. 16 cm, db. ost. 0,5–0,55 cm, teža 77 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma95 245 g. Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,3 cm). Prvotna površina lonca je uničena, bledo rjave do sive barve, robovi so zaobljeni. Na notranji strani ustja je bil lonec okrašen 73 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma103 z jamicami, narejenimi z Odlomek ustja z ostenjem in največjim obodom sklede ali nohtom in blazinico prsta, tik skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopol- nad največjim obodom pa z no oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in zelo temno gladkim valovitim plastičnim rebrom. Vel. 8,6 × 9,5 cm, pr. u. sive do rumenorjave 15 cm, db. 0,45–0,7 cm, teža 63 g. barve. Tik pod največjim 78 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma3 obodom je bila posoda Skodelica – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelana iz okrašena z okroglo bun- zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, čico, ki jo obdaja plitva redukcijsko v končni fazi. Površina gladka in sive barve. Vel. kanelura. Ohr. v. 6,3 cm, 2,9 × 2,3 cm, pr. u. 10 cm, ohr. v. 2,3 cm, db. 0,7 cm, db. roč. pr. oboda na prehodu 0,5 cm, teža 9 g. v vrat 12 cm, db. ost. 0,55 cm, teža 38 g. 79 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma72 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem in največjim obo- 74 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma82 dom posode, verjetno skodelice, izdelane iz zelo finozrnate Odlomek dna z ostenjem in odlomek okrašenega ostenja z lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi največjim obodom posode, verjetno sklede ali skodele, izdela- redukcijsko. Površina gladka, ravna in sive barve. Tik nad ne iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žga- najširšim obodom je bila posoda okrašena z dvema vodorav- ne. Površina gladka in ravna, na notranji strani posode zelo nima kanelurama. Vel. 4,7 × 4,5 cm, pr. najv. ob. 10 cm, ohr. v. temno sive, na zunanji pa sive do svetlo sive barve. Okrašena 4,2 cm, db. ost. 0,4–0,5 cm, teža 12 g. z okroglo izboklino. Vel. 5,6 × 3,2 cm in 5,1 × 3,6 cm, pr. dna 5 cm, rek. v. 7,5 cm, db. ost. 0,4–0,6 cm, teža 27 g. 80 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma97 Skleda – odlomek dna z ostenjem in ročajem, izdelana iz zelo 75 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma112 finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Na Odlomek ustja z ostenjem in največjim obodom sklede ali notranji strani posode je površina gladka, ravna in enotne te- skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopol- mno sive barve, na zunanji pa gladka, neravna in lisasta, bledo no oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in lisasta, zelo rjave in sive barve. Pr. dna 4–4,5 cm, db. ost. 0,45 cm, db. roč. temno sive do svetlo rjave barve, na zunanji strani mestoma 0,45 cm, teža 55 g. svetlikajoča se (spolirana?). Vel. 14,4 × 9 cm, pr. u. 21 cm, db. ost. 0,4–0,55 cm, teža 132 g. 170 Malečnik, AAS 89, 2021 72 73 74 75 77 76 78 79 80 Jama 42, merilo 1 : 3. 171 81 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma98 83 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma118 Lonec (delno rekonstruiran z enim ohranjenim ročajem), izde- Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo lan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, žgan. Površina gladka in mat, na zunanji strani posode rdeče redukcijsko v končni fazi. Površina rjave barve, na notranji pa temno sive. Na prehodu iz vratu v je mestoma gladka in temno sive rame je bila posoda okrašena z vodoravnim vrezom. Pr. najv. barve, mestoma poškodovana ob. 28 cm, pr. dna 9,7 cm, ohr. v. 20,8 cm, db. 0,6–0,75 cm, (razjedena) in rjave barve. Na pre- teža 1236 g. hodu iz ramen v vrat je bila posoda okrašena z vodoravnim žlebom, pod njim z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, vodoravnim vrezom in nato s snopi kratkih vrezov v cik-caku. Vel. 6,2 × 7,2 cm, db. 0,5–0,65 cm, teža 51 g. 84 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma12 Odlomek okrašenega ostenja posode, enake fakture in izgle- da kot zgoraj opisani ter z enakim okrasom. Morda gre za isto posodo. Vel. 6 3,8 × 5,8 cm, db. 0,5–0,65 cm, teža 23 g. 85 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma43 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline, verjetno nepo- polno oksidacijsko žgane. Površina gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na trebuhu je bila poso- da okrašena z dvema vodoravnima vrezoma in s kratkimi navpičnimi vrezi med njima. Vel. 6,8 × 4,4 cm, 82 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma9 db. 0,55–0,65 cm, teža 21 g. Lonec – večja kosa okrašenega ostenja s prehodom v vrat, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. 86 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma59 Površina je temno sive barve, večinoma neravna (poškodo- Odlomek ustja z ostenjem in odlomek ostenja z držajem vana), deloma še dobro ohranjena in gladka. Pod prehodom večje hrambene posode (pitosa), izdelane iz zelo finozrnate iz ramena v vrat je bila posoda okrašena s tremi vodoravnimi lončarske gline z delci zdrobljene keramike, nepopolno oksi- vrezi; med vodoravnimi vrezi in dnom pa so snopi navpičnih dacijsko žgane. Površina gladka, a neravna, na zunanji strani vrezov, v kombinaciji z navpičnimi nizi vtisnjenih jamic ter posode bledo rjave do svetlo rdeče rjave barve, na notranji šrafiranih stikajočih se trikotnikov. Vel. 9,3 × 11,3 cm in zelo temno sive barve. Notranjo površino posode prekrivajo 10,7 × 5,9 cm, db. 0,5–0,65 cm, teža 168 g. zogleneli organski ostanki. Vel. 12,4 × 11,2 cm, 8,9 × 9,4 cm in 12,8 × 7 cm, pr. u. 54 cm, db. 1,1 cm, db. dr. 3,4 cm, teža 442 g. 172 Malečnik, AAS 89, 2021 81 83 82 84 85 86 Jama 42; 86 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 173 87 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma042j 90 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma94 Lonec, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno Odlomek ustja z ostenjem posode, verjetno lonca, izdelanega 87 oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina deloma iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko gladka, ravna in sive barve, mestoma pa razjedena, bledo žganega. Površina gladka in ravna, svetlo rjave barve. rjave in svetlo sive barve. Na najširšem obodu lonca ročaja; Vel. 5,8 × 5,7 cm, db. ost. 0,7 cm, teža 25 g. neokrašen. Pr. u. 17,4 cm, pr. dna 8,4 cm, v. 17,4–20,4 cm, 91 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma64 db. 0,6–0,9 cm, db. roč. 0,9 in 1,1 cm. Lonec (rekonstruiran z enim ohranjenim ročajem), izdelan iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,7 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, a ne- ravna in lisasta, svetlo rjave, sive in rožnate barve. Na ramenih je bila posoda okrašena z vodoravnim gladkim plastičnim rebrom. Pr. u. 18 cm, pr. dna 8 cm, rek. v. 16,5 cm, db. ost. 0,7–0,8 cm, db. roč. 0,8 cm, teža 306 g. 88 89 88 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma11 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, na zunanji strani ostenja ravna in bledo rjave barve, na notranji pa neravna in sive barve. Vel. 8,9 × 7,2 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,9–0,55 cm, db. roč. 0,7 cm, teža 70 g. 89 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma59c Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in največjim obodom, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina gladka in lisasta, svetlo rdeče 90 do sive barve, na notranji 91 strani bolj ravna kot na zunanji. Na največjem obodu je bila posoda okrašena z gladkim 92 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma18 plastičnim rebrom. Vel. 6,8 × Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate 5,8 cm, pr. najv. ob. 18 cm, lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, db. 0,65–0,8 cm, teža 71 g. gladka in rjave do sive barve. Vel. 5,2 × 6,3 cm, pr. u. 12 cm, db. ost. 0,6 cm, teža 25 g. 92 174 Malečnik, AAS 89, 2021 87 88 89 90 91 92 Jama 42, merilo 1 : 3. 175 93 93 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma52 98 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma10 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz zelo lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina ravna, finozrnate lončarske gline. Površina rdeče barve in neravna, gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. na notranji strani posode groba (poškodovana), na zunanji Vel. 2,9 × 3,6 cm, pr. u. 18 cm, db. ost. 0,4 cm, teža 7 g. gladka. Na ramenu je bila posoda okrašena z vodoravnim gladkim plastičnim rebrom, pod njim ohranjena prehod 94 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma2 v ročaj in luknja za čep ročaja. Vel. 11 × 9,5 cm, db. ost. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate 0,75–0,95 cm, teža 106 g. lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina nerav- na, a gladka in bledo rjave barve. Vel. 6,2 × 6,8 cm, pr. u. 26 cm, ohr. v. 6,9 cm, db. ost. 0,95 cm, teža 51 g. 94 95 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma78 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka in ravna, delno poškodovana, sive barve. Vel. 5,8 × 3,3 cm, pr. u. 22 cm, db. ost. 0,75 cm, teža 16 g. 96 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma93 Lonec – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v ročaj, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi- dacijsko žgan. Površina gladka, rdečerjave barve, nekoliko neravna (predvsem na notranji strani, na kateri je manjša lisa 95 zelo temno sive barve). Na ramenih je bila posoda okrašena z dvema vodoravnima gladkima plastičnima rebroma. Vel. 12,7 × 6,1 cm, db. ost. 0,55–0,65 cm, teža 70 g. 97 96 97 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma60 Lonec – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v vrat, izdelan iz finozrnate lončarske gline s posameznimi večjimi delci kremena in keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, a neravna (predvsem na zunanji strani), na notranji strani ostenja enotne zelo temno sive barve, na zunanji lisaste bledo rjave, sivorjave in svetlo rdeče barve. Na ramenih je bila okrašena z gladkim plastičnim rebrom. Vel. 7,3 × 8,2 cm, pr. ramena pri plastičnem rebru 18 cm, db. 0,55–0,65 cm, teža 39 g. 98 176 Malečnik, AAS 89, 2021 93 94 95 97 96 98 Jama 42, merilo 1 : 3. 177 99 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma54 107 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma20 101 Odlomek držaja posode, izdelane iz finozrnate lončarske gli- Odlomek okrašenega ostenja večje hrambene posode (pito- 99 ne, nepopolno oksidacijsko žgane. Na notranji strani posode sa), izdelane iz finozrnate lončarske gline z delci zdrobljene je površina ravna, a hrapava (poškodovana) in zelo temno keramike, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je lisasta, sive barve, na zunanji pa ravna, gladka in svetlo rjave barve. sive, rjave in zelo bledo rjave barve, na zunanji strani posode Vel. 4,4 × 3,8 cm, db. dr. 1,5 cm, db. ost. 0,6–0,7 cm, teža 23 g. gladka in ravna, na notranji neravna in hrapava (razjedena). Na ramenu med ročaji je bila posoda okrašena z vodoravnim 100 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma90 gladkim plastičnim rebrom. Vel. 7,4 × 8,1 cm, db. 1 cm, Odlomek ostenja z držajem posode, izdelane iz zelo finozr- db. roč. 0,9 cm, teža 182 g. nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina 100 gladka in ravna, na notranji strani posode zelo temno sive 108 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma59a barve, na zunanji svetlo rdeče rjave. Vel. 4,9 × 3,7 cm, db. ost. Odlomek okrašenega ostenja večje hrambene posode 0,85 cm, teža 34 g. (pitosa), izdelane iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka in ravna, na zunanji strani 101 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma50 posode svetlo rdeče do temno sive barve, na notranji enotna Odlomek okrašenega ostenja večje hrambene posode (pito- temno siva. Na ramenu je bila posoda okrašena z vodoravnim sa), izdelane iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi- gladkim plastičnim rebrom. Vel. 6,9 × 5,1 in 7,8 × 4,5 cm, dacijsko žgane. Površina neravna, a gladka in rjave do temno db. 0,85–1 cm, teža 107 g. sive barve. Na ramenu je bila posoda okrašena z vodoravnim gladkim plastičnim rebrom, ob njem je na desni strani odlom- 109 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma92 103 104 102 ka vidna odebelitev, ki predstavlja verjetno prehod v ročaj, Cedilo – odlomek ustja z ostenjem, izdelano iz finozrnate lon- držaj ali nalepko. Vel. 14,5 × 10 cm, db. 0,9–1 cm, teža 182 g. čarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgano. Površina gladka, poškodovana, svetlo 102 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma61 rjave do sive barve. Vel. 9,6 × 9,7 cm, pr. u. 17 cm, db. 1,5 cm, Odlomek ostenja z držajem večje hrambene posode (pitosa), teža 135 g. izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi- dacijsko žgane. Površina gladka, nekoliko neravna, na zunanji strani posode bledo rjave barve, na notranji pa zelo temno sive. Vel. 6,4 × 4,8 cm, db. 0,8 cm, db. dr. 3,4 cm, teža 442 g. 103 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma59b Skleda – odlomek okrašenega ostenja, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina 105 106 gladka, a neravna in bledo rjave do rdeče rumene barve. Na 107 klekastem prehodu okrašena z gladkim vodoravnim plastičnim rebrom. Vel. 8 × 5,3 cm, db. ost. 0,75–0,9 cm, teža 55 g. 104 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), risbe Ma111 Odlomek ostenja s prehodom v vrat posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve, na notranji strani ostenja deloma razjedena. Vel. 5,5 × 8,3 cm, db. ost. 0,75–0,8 cm, teža 59 g. 105 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma59e Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina gladka in lisasta, rožnate, svetlo rdeče in sive barve, na 108 109 notranji strani posode bolj ravna kot na zunanji. Posoda je bila okrašena z valovitim gladkim plastičnim rebrom. Vel. 9,6 × 5,4 cm, db. 0,45–0,75 cm, teža 28 g. 106 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma29 Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina nerav- na, a gladka in lisasta, temno sive in rdeče barve. Vel. 9,2 × 6,6 cm, db. ost. 0,6–0,7 cm, db. roč. 1,1 cm, teža 122 g. 178 Malečnik, AAS 89, 2021 101 99 100 103 104 102 105 106 107 108 109 Jama 42, merilo 1 : 3. 179 110 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma622 116 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma110 Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan iz grobozrnate lon- Odlomek dna z ostenjem posode, verjetno sklede ali skodele, čarske gline z delci keramike (vel. do 0,7 × 0,8 cm), nepopolno izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida-oksidacijsko žgan. Površina neravna, na notranji strani posode cijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna, gladka in zelo temno sive barve, na zunanji hrapava in lisasta, na notranji strani odlomka posode zelo temno sive, na zunanji rjave do rdeče rjave barve. Pr. dna 8,1–8,3 cm, ohr. v. 10,4 cm, pa sive do rjavo sive barve. Vel. 9,8 × 9,3 cm, pr. dna 6,7 cm, db. 0,65–0,7 cm, teža keramike z mavcem 375 g. db. ost. 0,5–0,6 cm, teža 91 g. 117 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma66 Odlomek dna z ostenjem posode, verjetno lonca, izdelane- ga iz finozrnate lončarske gline z delci keramike, nepopolno oksidacijsko žganega. Površina gladka, neravna in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 6 × 4,1 cm, pr. dna 8 cm, ohr. v. 3 cm, db. ost. 0,8 cm, teža 34 g. 118 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522)?, št. risbe Ma5 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina rožnate barve, mestom neravna in hrapava (poškodovana), 111 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma17 mestoma ravna in gladka. Pr. dna 8,8 cm, ohr. v. 3 cm, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- db. 0,75 cm, teža 117 g. čarske gline s posameznimi večjimi zrni kremena (vel. do 0,4 119 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma80 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka in Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- lisasta, rdeče do temno sive barve, na notranji strani posode čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, povsem ravna, na zunanji neravna. Vel. 9 × 9,8 cm, pr. dna na zunanji strani posode nekoliko neravna in temno sive do 8 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. 0,7 cm, teža 75 g. svetlo rjave barve, mestoma poškodovana. Pr. dna 8,4 cm, 112 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma69 ohr. v. 3,1 cm, db. ost. 0,7–0,8 cm, teža 202 g. Odlomek dna z ostenjem posode, verjetno lonca, izdelanega 120 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma38 iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žganega. Površina gladka, na lončarske gline, verjetno redukcijsko žgane. Površina gladka in notranji strani posode ravna in rožnato sive barve, na zunanji ravna, sive do temno sive barve. Pr. dna 5,5 cm, ohr. v. 2,6 cm, pa neravna in rdeče rumene barve. Vel. 7,2 × 6,8 cm, 5,2 db. 0,6 cm, teža 35 g. × 5,8 cm in 4 × 2,5 cm, pr. dna 8 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,5–0,6 cm, teža 91 g. 121 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma102 Dno z ostenjem posode, verjetno sklede ali skodele, izdelane 113 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma99 iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko Odlomek dna z ostenjem posode, verjetno lonca, izdela- žgane. Površina gladka, na notranji strani ost. posode ravna nega iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko in temno sive, na zunanji neravna in lisasta, svetlo sive in sive žganega. Površina gladka, na notranji strani posode ravna in barve. Pr. dna 6,3 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. ost. 0,5 cm, temno sive, na zunanji neravna in lisasta, sive in rdeče rumene teža 137 g. barve. Vel. 11 × 5,9 cm, pr. dna 11 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,6–0,8 cm, teža 78 g. 122 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma35 Odlomek masivnega dna s prehodom v ostenje posode, 114 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma58 izdelane iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Po- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate vršina je sive do temno sive barve, mestoma gladka in ravna, lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Na notranji mestoma hrapava, poškodovana. Na notranji strani posode je strani posode površina ravna, gladka in temno sive barve, na bilo dno izrazito vbočeno. Pr. dna 5,3 cm, ohr. v. 3,5 cm, zunanji izrazito neravna, hrapava in rdeče rjave do rdeče sive db. ost. 0,5 cm, teža 88 g. barve. Vel. 7,9 × 6,2 cm, pr. dna 10 cm, db. 0,9 cm, teža 55 g. 115 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma109 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina glad- ka in lisasta, temno sive do rumenordeče barve, na notranji strani odlomka posode povsem ravna, na zunanji pri dnu neravna. Pr. dna 8,5 cm, db. ost. 0,85 cm, teža 291 g. 180 Malečnik, AAS 89, 2021 110 111 112 114 113 115 116 117 118 119 121 122 120 Jama 42, merilo 1 : 3. 181 123 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma604 Svetlo sivozelen terilni kamen – prodnik. Obe ploskvi in robovi so gladki, izglajeni. Vel. 16,3 × 10,4 × 2,7 cm, teža 657 g. 124 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma603 Sivozelen terini kamen – prodnik. Obe ploskvi in robovi so gladki, delovna ploskev povsem ravna in izglajena, spodnja ploskev blago zaobljena. Vel. 12 × 11 × 5,3 cm, teža 1047 g. 125 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma605 Žrmlje, izdelane iz sivega kamna (očesni gnajs s porfiroblasti glinenci). Delovna površina ravna, najprej odlomljena in nato umetno izglajena, spodnja površina naravno zaobljena. Vel. 29,3 × 20,3 × 6,7 cm, teža 5030 g. 182 Malečnik, AAS 89, 2021 123 124 125 Jama 42, merilo 1 : 3. 183 126 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), 130 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma602 št. risbe Ma609 Fragmentirane žrmlje (blestnik z granati). Na ohranjenem delu Tolkač iz svetlo zeleno sivega podolgovatega se ploskvi končujeta v grobo oblikovanem robu. Delovna po- kamna (prodnik dacitnega tufa). Na obeh vršina je povsem ravna in gladka (izglajena), spodnja pa blago ožjih robovih ohranjene vdolbine nastale ob zaobljena in grobo oklesana. Vel. 19,6 × 14,1 cm, teža 2256 g. udarjanj. Dl. 13,2 cm, š. 5,6 cm, db. 3,3–4 cm, teža 515 g. 127 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma610 Tolkač iz svetlo zeleno sivega kamna (prodnik dacitnega tufa) z dvema delov- nima površinama na krajših robovih, na katerih so sledovi udarjanja in z izgladi- tvijo na najdebelejšem delu ene ploskve 131 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma606 (tretja delovna površina?). Dl. 12,8 cm, Ploščati artefakt z dvema umetno izglajenima ploskvama, iz š. 6,3–7,3 cm, db. do 4,5 cm, teža 689 g. svetlo sivega do belkastega kamna (pohorski granodiorit z gnajsno teksturo). Ravni ploskvi se končujeta v blago zaoblje- nem, grobo oklesanem robu (del žrmelj?). Vel. 16,3 × 15,5 × 3 cm, teža 1011g. 128 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma607 Fragmentirane žrmlje iz rožnato sivega do rjavega kamna (očesni gnajs s pofiroblasti granati). Delovna površina rahlo konkavna in gladka (izglajena), spodnja površina blago zaob- ljena in manj gladka. V ohranjenem delu se površini zaključujeta v grobo oklesanem robu. Vel. 14,2 × 12 × 4,8 cm, teža 1318 g. 129 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma608 Fragmentirane žrmlje iz sivega do rjavega kamna. Ohranjena le spodnja ploskev z delom grobo izdelanega roba. Vel. 22,8 × 18 × 4,3 cm, teža 2118 g. 184 Malečnik, AAS 89, 2021 127 126 129 128 130 131 Jama 42, merilo 1 : 3. 185 132 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma115 139 Sonda 4, SE 02-006, št. risbe Ma172 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, čarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm), nepopolno neravna in zelo temno sive barve. Vel. 6 × 4,9 cm, db. ost. oksidacijsko žgan. Površina gladka, neravna in rožnate barve. 0,45 cm, teža 21 g. Vel. 4,7 × 6,5 cm, db. 1 cm, teža 42 g. 133 Sonda 5, jama 42 (SE 02-522), št. risbe Ma114 140 Sonda 4, SE 02-006, št. risbe Ma163 Odlomek ostenja z največjim obodom in dnom sklede ali Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopol- čarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm), nepopolno no oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in zelo temno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, sive do sivorjave barve. Tik pod največjim obodom okrašena na notranji strani posode ravna in enotne sive barve, na zuna- z okroglo bunčico. Ohr. v. 6,4 cm, pr. oboda na prehodu v vrat nji pa neravna in sive do zelo temno sive barve. 13 cm, db. ost. 0,55 cm, teža 50 g. Vel. 12,4 × 9,5 cm, pr. u. 30 cm, db. 0,8 cm, teža 116 g. 134 Sonda 1, nad SE 02-006 ob jami 13 (polkrožni jarek), št. risbe Ma224 Skodela – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm), nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina gladka, neravna in lisasta, sive in rdeče rumene barve. Tik pod največjim obodom okraše- na z razčlenjenim valovitim plastičnim rebrom. Vel. 14 × 13,1 cm, pr. u. 24 cm, db. ost. 0,65–0,8 cm, teža 233 g. 135 Sonda 5, SE 02-006, št. risbe Ma120 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz drobnozr- nate lončarske gline z delci keramike in kremena, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka in neravna, na notranji strani posode zelo temno sive, na zunanji rdeče rjave. Posoda je bila okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 4,65 × 3,7 cm, db. ost. 0,85 cm, teža 21 g. 136 Sonda 5, SE 02-006, št. risbe Ma119 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,5 cm). Površi- na precej poškodovana, groba in neravna, rdeče rumene do sive barve. Vel. 8,2 × 7,9 cm, pr. u. 30 cm, db. ost. 0,9 cm, teža 55 g. 137 Sonda 5, SE 02-006, št. risbe Ma121 Odlomek ostenja z držajem posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline z delci keramike, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka in ravna, sive do rdeče rumene barve, deloma razjedena. Vel. 7,4 × 3,1 cm, db. ost. 0,65 cm, teža 44 g. 138 Sonda 5, SE 02-006, št. risbe Ma122 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka in ravna, zelo temno sivo rjave do zelo temno sive barve. Vel. 6,3 × 3,8 cm, pr. u. 19 cm, db. ost. 0,9 cm, teža 24 g. 186 Malečnik, AAS 89, 2021 133 132 134 136 135 137 138 139 140 132−133 jama 42, 134 nad SE 02-006 ob jami 13, 135−138 SE 02-006, 139, 140 SE 02-006; merilo 1 : 3. 187 141 Sonda 4, SE 02-006, št. risbe Ma160 146 Sek. 3, jama SE 376/SE 377, št. risbe Ma361 Skodela – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelana iz Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,5 × finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Povr- 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina neravna, raz- šina razjedena, groba in sive do bledo rjave barve. meroma gladka, na notranji strani posode enotne zelo temno Vel. 5,7 × 3,9 cm in 2,9 × 1,8 cm, pr. u. 13,5 cm, db. 0,35–0,4 cm, sive barve, na zunanji lisasta, rjave do sive barve; nekoliko teža 18 g. poškodovana. Vel. 11,1 × 9,9 cm, pr. u. 22 cm, db. 0,55 cm, db. roč. 1 cm, teža 105 g. 147 Sek. 1, kv. 34, jama SE 172/SE 173, št. risbe Ma154 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina hrapava, neravna in zelo bledo rjave barve. Vel. 3,6 × 3 cm, db. 0,55 cm, teža 8 g. 148 Sek. 2, kv. 56, jama SE 2067/SE 2068, št. risbe Ma2006 Odlomek okrašenega ostenja večje hrambene posode, izdela- ne prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,2 cm), redukcijsko žgane. Površina gladka, temno sive barve. Na zunanji strani posode je okrašena z nizom poševnih vrezov, nad njim z vodoravnim vre- zom in s snopoma kratkih navpičnih 142 Sonda 4, SE 02-006, št. risbe Ma161 vrezov. Vel. 5,7 × 3,4 cm, db. 0,9 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate teža 22 g. lončarske gline z delci keramike (vel. 0,3 × 0,3 cm), nepopolno 149 Sek. 1, kv. 35, nad SE 100, št. risbe Ma149 oksidacijsko žgane. Površina ravna, gladka in zelo bledo rjave Lonec – odlomek ostenja z držajem, izdelan prostoročno barve. Vel. 8,1 × 6 cm, pr. u. 28 cm, db. 0,75 cm, teža 41 g. iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 143 Sonda 4, SE 02-006, št. risbe Ma159 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, nerav- Odlomek ustja z okrašenim ostenjem večje hrambene posode, na in lisasta, rdečerjave do zelo temno sive barve. izdelane iz drobnozrnate lončarske Vel. 6,2 × 4 cm, db. 0,8 cm, teža 39 g. gline z delci keramike (vel. 0,6 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina neravna, na notranji strani posode gladka, zelo temno siva, na zunanji hrapava, svetlo rjave do rdeče barve. Na vratu je bila posoda okrašena z vodoravnim gladkim plastičnim rebrom.Vel. 5,7 × 6,4 cm, db. 0,75–0,9 cm, teža 63 g. 144 Sonda 4, SE 02-006, št. risbe Ma165 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina rav- na, gladka, sive in rdeče rumene barve. Vel. 9,8 × 5,1 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,65–0,75 cm, teža 53 g. 145 Sonda 6, ena od plasti nad novoveško cesto (v sekundarni legi), št. risbe Ma144 Odlomek okrašenega ostenja z držajem večje hrambene po- sode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline s posamičnimi delci keramike (vel. do 0,5 × 0,7 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna in rumeno rdeče barve, na zunanji strani odlomka uničena, na notranji še dobo ohra- njena. Posoda je bila okrašena z razčlenjenim vodoravnim plastičnim rebrom, en odtis je tudi na držaju. Vel. 5,4 × 9 cm, db. 0,95–1,1 cm, db. dr. 1,7 cm, teža 81 g. 188 Malečnik, AAS 89, 2021 141 142 143 144 145 146 147 149 148 141−144 SE 02-006, 145 SE nad novoveško cesto (v sekundarni legi), 146 SE 376, 147 SE 172, 148 SE 2067, 149 nad SE 100; merilo 1 : 3. 189 150 150 Sek. 1, kv. 19, jama SE 1000/SE 1001, št. risbe PN11 Lonec – odlomek ostenja z največjim obodom in dnom, izde- lan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina neravna in lisasta, rdeče, rjave in temno sive barve. Na trebuhu je bil lonec okrašen s snopi sekajočih se poševnih vrezov, deloma dopolnjenih s poševnimi nizi globo- kih vtisnjenih jamic v motivu ženske figure (?). Pr. dna 8,2 cm, ohr. v. 11,4 cm, db. 0,6–0,75 cm, teža 391 g. 151 151 Sek. 1, kv. 19, jama SE 1000/SE 1001, št. risbe PN8 Lonec z držaji – rekonstruiran (ohranjen celotni presek z enim držajem), izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, pretežno zelo temno sive barve, na zunanji strani so lise rdeče rjave barve. Pr. dna 10,7 cm, pr. u. 19,8 cm, v. 24 cm, db. ost. 0,6–0,7 cm, teža 589 g. 152 152 Sonda 1, jama S1 (SE 02-140), št. risbe Ma140 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, neravna in lisasta, temno sive in rjave barve. Na notranji strani posode so vidni sledovi brisanja. Pr. u. 23 cm, ohr. v. 18,8 cm, db. ost. 0,5–0,7 cm, teža 144 g. 190 Malečnik, AAS 89, 2021 150 151 152 150, 151 SE 1000, 152 jama S1; merilo 1 : 3. 191 153 Sek. 1, kv. 20, jama SE 135/SE 136 (v 161 Sek. 1, kv. 34 in 35, jama SE 1020/SE 1021, št. risbe sekundarni legi), št. risbe PN12 Ma1020 Bronast obesek v obliki sončnega kolesa, Kamen z umetno izglajeno konkavno površino iz sivo rjavega rombičnega preseka. Po celotno površini kamna. Spodnja ploskev neobdelana, robovi na grobo okle- obeska so pasovi vzporednih prečnih črt. sani. Kamen je močno preperel in drobljiv (žrmlje?). Vel. 35 × Vel. 2,8 × 2,15 cm, db. 0,2 cm, teža 4 g. 18,6 × 4,4 cm, teža 3581 g. 154 Sek. 1, kv. 19, jarek SE 129/SE 130, št. risbe PN16 Pet koščkov brona. Vel. 0,3 × 0,3 cm, 0,3 × 0,35 cm, 0,25 × 0,25 cm, 0,4 × 0,35 cm in 0,45 × 0,4 cm, teža >1 g. 155 Sek. 1, kv. 19, jarek SE 129/SE 130, št. risbe Ma169 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,1 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina hrapava in neravna, na notranji strani posode sive barve, na zunanji svetlo rdeče. Vel. 2,6 × 2,5 cm, db. 0,55 cm, teža 5 g. 162 Sek. 2, kv. 56, SE 218 (SE 2018?), št. risbe Ma2004 156 Sek. 1, kv. 19, jarek SE 129/SE 130, št. risbe Ma3005 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz drobnozr- finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × nate lončarske mase z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,2 cm), 0,1 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina groba, razje- nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, na dena in lisasta, bledo rjave in sive barve. Vel. 8,2 × 4 cm, zunanji strani rožnate barve, na notranji temno sive. Okrašena db. ost. 0,5–0,6 cm, teža 32 g. je z gladkim plastičnim rebrom. Vel. 4,7 × 3,1 cm, db. 0,85 cm, 163 Sek. 2, kv. 56, SE 218 (SE 2018?), št. risbe Ma2013 teža 15 cm. Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode (skodela z 157 Sek. 1, kv. 19, jarek SE 129/SE 130, št. risbe Ma129-1 ročajem?), izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,4 × Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve. Na najširšem 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, rjave obodu okrašena z vtisnjenimi jamicami, na vratu z vodoravni- do sive barve, na zunanji strani posode ravna, na notranji mi kanelurami. Vel. 4 × 3,4 cm, db. 0,65 cm, teža 21 g. neravna. Vel. 4,9 × 4,4 cm, pr. u. 20,5 cm, db. 0,45–0,7 cm, teža 25 g. 158 Sek. 1, kv. 19, jarek SE 129/SE 130, št. risbe Ma3003 Odlomek ostenja z največjim obodom večje hrambene poso- de (pitosa), izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 6,7 × 6 cm, db. 0,8 cm, pr. najv. ob. 42 cm, teža 59 g. 159 Sek. 1, kv. 19, jarek SE 129/SE 130, št. risbe Ma3004 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz drobnozr- nate lončarske mase z delci keramike, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, na zunanji strani ostenja rde- če barve, na notranji rožnate. Okrašena je z gladkim plastič- nim rebrom. Vel. 3,7 × 4,2 cm, db. 1 cm, teža 22 cm. 160 Sek. 1, kv. 34 in 35, jama SE 1020/SE 1021, št. risbe Ma170 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izde- lan prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,45 × 0,35 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in lisasta, rjave, sive in temno sive barve. Vel. 4,2 × 5,5 cm, ocenjen pr. u. 15 cm, db. 0,65 cm, teža 22 g. 192 Malečnik, AAS 89, 2021 153 154 155 157 156 158 160 159 161 163 162 153 SE 135 (v sekundarni legi), 154−159 SE 129, 160, 161 SE 1020, 162, 163 SE 218 (SE 2018?); 153, 154 merilo 1 : 2, 161 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 193 164 Sek. 2, kv. 56, SE 218 (SE 2018?), št. risbe Ma2005 171 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma251 Svitek (približno četrtino stojne ploskve), izdelan prostoročno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz 164 iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane, v končni 165 žgan. Površina gladka, neravna in lisasta, rjave, svetlo rdeče in fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in temno sive barve; sive barve. Vel. 10,7 × 5,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, teža 139 g. mestoma poškodovana. Vel. 6,4 × 2,35 cm, db. 0,45 cm, 165 Sek. 2, kv. 55, jama SE 2046/SE 2047 (objekt 9), št. teža 13 g. risbe Ma249 172 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma199 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz finozrnate Odlomek ostenja z največjim obodom posode, izdelane iz lončarske gline z delci kera- zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina mike (vel. do 0,3 × 0,3 cm) in gladka, ravna in sive barve; delno poškodovana. Vel. 6,7 × kremena (vel do. 0,2 × 0,1 cm), 3,5 cm, pr. najv. ob. 16 cm, db. 0,4 cm, teža 26 g. nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in lisa- 173 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma236 sta, bele, svetlo sive in rožnate Odlomek ostenja posode, izdelane na vretenu iz zelo fino- barve. Okrašena z vrezanim zrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane. Površina gladka, okrasom v motivu zastavice. poškodovana in rdeče rumene barve. Vel. 3,4 × 1,25 cm, pr. u. 10 cm, db. 0,25 cm, teža 4 g. 166 167 Vel. 7,8 × 7,2 cm, db. 0,9 cm. 166 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma227 174 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma235 Odlomek ustja z ostenjem posode, morda sklede, izdelane na Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo fino- vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi- zrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina neravna, dacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. poškodovana, na notranji strani posode svetlo sive barve, na Površina gladka, ravna, temno sive barve. zunanji temno sive. Glavničast okras. Vel. 2,6 × 2,7 cm, db. Na prehodu iz ramena v vrat okrašena z 0,6 cm, teža 6 g. 169 vodoravnim žlebom. Vel. 5,2 × 3,75 cm, 175 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma243 168 pr. ost. na mestu žleba 20 cm, db. 0,65 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate teža 16 g. lončarske gline z delci rdeče barve, redukcijsko žgan. Površina 167 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma228 gladka, ravna in zelo temno sive barve. Glavničast okras. Vel. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo 4,5 × 3,3 cm, db. 0,5 cm, teža 13 g. finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v 176 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in sive barve, Ma229 delno poškodovana. Okrašena je s pasovi navpičnih žlebov. Lonec – odlomek okrašenega 170 171 Vel. 4,5 × 3,3 cm, db. 0,5 cm, teža 13 g. ostenja, izdelan iz zelo finozrnate 168 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma226 grafitne lončarske gline, oksidacijsko Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo žgan. Površina gladka, ravna in sive finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v barve. Glavničast okras. končni fazi redukcijsko. Površina odlomka je gladka, ravna in Vel. 6,6 × 4,85 cm, db. 0,4–0,55 cm, temno sive barve. Vel. 3,6 × 3 cm, db. 0,65 cm, teža 11 g. teža 24 g. 169 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma277 172 174 Lonec – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v dno, 173 177 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe izdelan iz finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Ma248 Površina delno poškodovana, gladka in sive barve. Na ostenju Trinožnik – odlomek dna z nogo, okrašena s poševnimi pasovi vrezov v cik-caku, narejenimi z izdelan na vretenu iz finozrnate glavnikom. Vel. 7,3 × 4,9 cm, db. 0,8–1,3 cm, teža 44 g. lončarske gline, redukcijsko žgan. 170 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma242 Površina gladka, ravna in zelo temno Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- sive barve. Vel. 6,6 × 4,3 cm, 176 zrnate grafitne lončarske gline z delci rdeče barve, oksidacij- pr. dna 9 cm, db. 0,5 cm, teža 49 g. 175 177 sko žgan. Površina gladka, ravna in svetlikajoče se sive barve. Vel. 6,5 × 2,8 cm, pr. u. 24 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,5 cm, teža 30 g. 194 Malečnik, AAS 89, 2021 164 165 166 167 169 168 170 171 172 174 173 176 175 177 164 SE 218 (SE 2018?), 165 SE 2046 (objekt 1), 166−177 SE 02-005; merilo 1 : 3. 195 178 178 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma284 184 Sonda 2, verjetno SE 02-005, št. risbe Ma204 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina je končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in zelo temno poškodovana, gladka in sive barve. Vel. 4,2 × sive barve. Vel. 5,6 × 1,9 cm, pr. u. 22 cm, db. 0,25 cm, teža 7 g. 3,1 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,6 cm, teža 11 g. 179 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma283 185 Sonda 2N, v plasti pod novoveško cesto (SE 02-006) ali Odlomek okrašenega ostenja v jarku (SE 02-010 ali SE 02-016), št. risbe Ma202 179 180 posode, izdelane iz zelo Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate finozrnate lončarske gline, lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, nepopolno oksidacijsko žga- ravna, rdeče rumene in sive barve. Vel. 3,2 × 2,1 cm, pr. u. ne. Površina gladka, ravna in 12 cm, db. 0,4 cm, teža 6 g. lisasta, bledo rjave do temno sive barve. Na prehodu v 186 Sonda 2N, SE 02-005, št. risbe Ma192 vrat je bila posoda okrašena Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane z gladkima plastičnima rebro- na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline. 181 ma. Vel. 8,6 × 7,7 cm, pr. dna Površina ravna, povsem gladka in temno sive 16 cm, db. 0,6 cm, teža 62 g. barve. Vel. 3,3 × 2 cm, pr. u. 22 cm, db. 0,3 cm, teža 5 g. 180 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma284b Odlomek ostenja z največjim obodom posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- cijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna 182 in zelo temno sive barve. Vel. 6,1 × 3,6 cm, pr. najv. ob. 21 cm, db. 0,4 cm, teža 18 g. 181 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma280 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, ravna in lisasta, zelo bledo rjave do temno sive barve; luknjičava keramika. Vel. 4,5 × 3 cm, pr. u. 28 cm, db. 0,75 cm, teža 14 g. 182 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma237 183 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate grafitne lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina je enotne sive barve, gladka in ravna, mestoma razjedena. Na vrhu ustja je utor za pokrov. Pr. u. 32 cm, ohr. v. 8,2 cm, db. ost. 0,95 cm, teža 232 g. 183 Sonda 2, verjetno SE 02-005, št. risbe Ma182 Skleda (rekonstruirana), izdelana na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in enotne zelo temno sive barve, mestoma poškodovana. Na prehodu iz ramen v vrat je bila posoda okrašena s plitvo vodoravno kaneluro. Dno je bilo 184 185 na zunanji strani naknadno ravno izbrušeno. Pr. dna 7 cm, pr. u. 22,5 cm, db. ost. 0,45 cm, teža 199 g. 186 196 Malečnik, AAS 89, 2021 178 179 180 181 182 183 184 185 186 178−182 SE 02-005, 183, 184 verjetno SE 02-005, 185 plast pod novoveško cesto (SE 02-006) ali jarek ob cesti (SE 02-010 oz. SE 02-016), 186 SE 02-005; merilo 1 : 3. 197 187 187 Sonda 4, SE 02-005, št. risbe Ma177 195 Sonda 1, neznan kontekst, št. risbe Ma258 Odlomek okrašenega vratu z okrašenim največjim obodom Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,6 × 0,5 cm), nepo-nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka in zelo bledo polno oksidacijsko žgana. Površina gladka, ravna in lisasta, rjave barve, precej poškodovana. V spodnjem delu vratu in na svetlo sive, temno sive in zelo bledo rjave barve. največjem obodu je bila posoda okrašena z vtisnjenimi krožci. Vel. 4,6 × 3,4 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 30 cm, teža 16 g. Vel. 6,9 × 5,8 cm, 9,1 × 5,9 cm in 4,2 × 6,1 cm, pr. najv. ob. 28 cm, db. 0,65 cm, teža 87 g. 196 Sonda 1, neznan kontekst, št. risbe Ma260 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate 188 Sonda 6, verjetno SE 02-005, št. risbe Ma156 grafitne lončarske gline, oksidacijsko žgane. Površina gladka, Odlomek ustja z ostenjem in največjim obodom sklede, izde- ravna in sive barve. Vel. 4,1 × 4,3 cm, db. 0,6 cm, lane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko pr. dna 13 cm, teža 18 g. žgane. Površina gladka in sivo rjave barve. Nad največjim 188 obodom je bila skleda okrašena s plitvo vodoravno kaneluro. 197 Sonda 1, neznan kontekst, št. risbe Ma176 Vel. 6,7 × 4,5 cm, ohr. v. 4,7 cm, db. 0,35–0,5 cm, teža 27 g. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline, redukcijsko žgan. Površina ravna in gladka, zelo 189 Sonda 6, verjetno SE 02-005, št. risbe Ma152 temno sive barve, na zunanji strani deloma svetlikajoča (grafi- Lonec – odlomek ostenja s prehodom v vrat, izdelan na vre- tirana). Vel. 3,1 × 2,1 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,25 cm, teža 9 g. tenu iz finozrnate grafitne lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina gladka in enotne sive barve. Na prehodu v vrat je bil lonec okrašen z vodoravnim gladkim plastičnim 189 rebrom, v spodnjem delu posode se nahajajo navpični žlebovi, na njih pa so po celotni površini ohranjeni zogle- neli organski ostanki. Vel. 5,7 × 6,1 cm, pr. ob. ob rebru 21 cm, db. 0,5–0,65 cm, teža 31 g. 190 Sonda 6, verjetno SE 02-005, št. risbe Ma155 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in temno sive barve. 193 Vel. 2,3 × 2,2 cm, db. ost. 0,75 cm, teža 4 g. 192 190 191 Sonda 6, verjetno SE 02-005, št. risbe Ma154 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in sive barve. Vel. 5,25 × 2,3 cm, db. ost. 0,5 cm, teža 11 g. 194 192 Sonda 6, verjetno SE 02-005, št. risbe Ma151 191 Odlomek svitka, izdelanega iz finozrnate lončarske gline s posamičnimi delci keramike (vel. do 0,5 × 0,7 cm), nepopolno oksidacijsko žganega. Površina gladka, ravna in rumeno rdeče barve. Vel. 5,3 × 3,6 cm, pr. 11 cm, db. 3 cm, teža 55 g. 193 Sonda 6, nad cesto 1 (SE 02-005?), št. risbe Ma145 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina 195 gladka in rdeče rumene barve, na zunanji strani nekoliko poškodovana. Vel. 3,8 × 2,8 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,35–0,4 cm, teža 13 g. 194 Sonda 1, neznan kontekst, št. risbe Ma255 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, 196 197 oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in sive barve. Glavničast okras. Vel. 5,7 × 5,1 cm, db. 0,55 cm, teža 19 g. 198 Malečnik, AAS 89, 2021 187 188 189 193 192 190 194 191 195 196 197 187 verjetno SE 02-005, 188−192 verjetno SE 02-005, 193 nad cesto 1 (SE 02-005?), 194−197 neznan kontekst; merilo 1 : 3. 199 198 Sonda 2, cesta 3 (SE 02-013), št. risbe Ma174 205 Sek. 1, kv. 35, jama SE 1014/SE 1015, št. risbe Ma156 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate Odlomek ostenja posode z držajem, izdelane prostoročno grafitne lončarske gline, oksidacijsko iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,3 × žgan. Površina je mestoma gladka, 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina hrapava, ravna in zelo temno sive barve, neravna in rdeče rumene barve. Vel. 7,2 × 4 cm, db. 1,1 cm, večinoma pa neravna, razjedena, teža 38 g. siva. Vel. 6 × 3,5 cm, pr. u. 26 cm, db. 0,65 cm, teža 44 g. 206 Sek. 1, kv. 35, jama SE 1014/SE 1015, št. risbe Ma3002 Fragmentirane žrmlje iz sivo rjavega kamna. Delovna površina 199 Sonda 2, neznan kontekst, št. risbe Ma206 gladka, konkavna in umetno izglajena. Spodnja površina Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate izglajena in ravna, iz nje ohranjen prehod v izglajen rob. lončarske gline, nepopolno oksidacijsko Vel. 16,4 × 19,4 × 11 cm, teža 3700 g. žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina ravna, gladka in sive barve. Vel. 4,6 × 2,2 cm, pr. roba 6,5 cm, db. 0,55 cm, teža 10 g. 200 Sonda 4, SE 02-006?, št. risbe Ma164 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina je poškodovana, ravna, nekoliko hrapava, zelo bledo rjave do zelo temno sive barve. Na vratu je bila okrašena z dvema vodoravnima žlebovoma. Vel. 5,4 × 2,8 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,4–0,45 cm, teža 12 g. 201 Neznana jama v eni od sond iz leta 2002, št. risbe Ma139 Skleda – odlomek ustja in odlomek ostenja z največjim obo- dom, izdelana na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Po- vršina gladka, ravna in temno sive barve, delno poškodovana. Vel. 4,6 × 1,5 cm in 3,1 × 2,5 cm, pr. u. 25 cm, db. ost. 0,45 cm, teža 14 g. 202 Sek. 1, kv. 17, jama SE 182/SE 183, št. risbe PN14 Fragment bronaste igle zaobljenega pravokotnega preseka. Vel. 2,9 × 2,4 × 0,12 × 0,12 cm, teža 2 g. 203 Sek. 1, kv. 35, jama SE 1014/SE 1015, št. risbe Ma3002 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgane. Površi- na gladka, neravne in sive barve. Vel. 2,1 × 2,3 cm, db. 0,6 cm, teža 3 g. 204 Sek. 1, kv. 35, jama SE 1014/SE 1015, št. risbe Ma155 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,8 × 0,5 cm) in keramike (vel. do 0,5 × 0,4 cm), nepopolno oksida- cijsko žgane. Površina gladka, neravna in lisasta, temno rjave, rjave in sive barve. Vel. 5,5 × 6,3 cm, ohr. v. 5,9 cm, db. 0,6–0,8 cm, teža 58 g. 200 Malečnik, AAS 89, 2021 198 200 199 201 202 203 204 206 205 198 SE 02-213, 199 neznan kontekst, 200 SE 02-006?, 201 neznana jama v eni od sond iz leta 2002, 202 SE 182, 203−206 SE 1014; merilo 1 : 3. 201 207 Sek. 1, kv. 20, jama SE 199 (polnilo SE 1035), št. risbe 214 Sek. 1, kv. 20, jarek 1 (SE 192), št. risbe Ma152 208 Ma167 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz 207 Odlomek keramičnega svitka, izdelanega iz zelo finozrnate finozrnate lončarske gline z delci kre- lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žganega. Površina mena (vel. do 0,4 × 0,3 cm), nepopolno gladka, neravna in svetlo rdeče barve. Vel. 9,2 × 3,4 cm, oksidacijsko žgan. Površina gladka, rjave db. 3,5 cm, teža 110 g. do sive barve, na notranji strani posode neravna, na zunanji razmeroma ravna s 208 Sek. 1, jarek 1 (SE 143), št. risbe Ma165 sledovi brisanja. Vel. 4,6 × 4,9 cm, Odlomek ustja z ostenjem sklede ali pekve, izdelane prosto- db. 0,65 cm, teža 26 g. ročno iz grobozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 209 0,4 × 0,2 cm) in keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm), nepopolno 215 Sek. 1, kv. 16, jarek 1 (SE 192), št. risbe PN17 oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna in lisasta, zelo Fragmentirane kamnite žrmlje iz sivo rdečega kamna. Delovna temno sive, sive in temno sivorjave barve. Vel. 6,5 × 5,2 cm, površina gladka, konkavna in umetno izglajena, spodnja 4,4 × 6,5 cm, pr. u. 23,5 cm, db. 1–1,1 cm, teža 96 g. površina in robovi na grobo oklesani. Vel. 14,5 × 17 × 5,5 cm, teža 1895 g. 209 Sek. 1, kv. 20 in 26, jarek 1 (SE 143), št. risbe Ma138 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina je povsem gladka in enotne zelo temno sive barve, na zunanji strani ostenja mat, na notranji pa deloma tudi svetlikajoča se (sledovi grafi- 210 211 tne prevleke?). Vel. 5,2 × 5,9 cm, pr. u. 21 cm, db. 0,7 cm, teža 35 g. 210 Sek. 1, jarek 1 (SE 143), št. risbe Ma163 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,25 × 0,25 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna, na notranji strani posode sive barve, na zunanji zelo 212 213 bledo rjave. Vel. 3,7 × 2,4 cm, db. 1,35 cm, teža 16 g. 211 Sek. 1, kv. 17, jarek 1 (SE 143), št. risbe PN18 Okrašen vijček, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je povsem gladka in lisasta, sive, svetlo 216 Sek. 1, jarek 1 (SE 192), št. risbe Ma192-1 rdeče in svetlo rjave barve. Okrašen je Odlomek okrašenega dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo s poševnimi žlebovi. Vel. pr. 3,9 cm, v. finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina zelo 215 2,5 cm, pr. luknje 0,6–1 cm, teža 38 g. temno sive barve, povsem gladka in ravna. Na notranji strani dna okrašena s poševnimi kanelurami. Vel. 3,2 × 2,1 cm, 212 Sek. 1, jarek 1 (SE 143), št. risbe Ma164 214 pr. dna 4,4 cm, ohr. v. 0,9 cm, db. 0,4 cm, teža 4 g. Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz zelo finozr- nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, reduk- 217 Sek. 1, jarek 1 (SE 192), št. risbe Ma192-2 cijsko v končni fazi. Površina gladka, povsem ravna in zelo Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoročno temno sive barve. Vel. 3,7 × 1,8 cm, db. roč. 0,5–0,8 cm, iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina teža 7 g. gladka, ravna, svetlikajoča se (spolirana) in zelo temno sive barve. Vel. 2,8 × 1,6 cm, ohr. v. 1,6 cm, db. 0,25–0,45 cm, 213 Sek. 1, kv. 20 in 26, jarek 1 (SE 143), št. risbe Ma137 teža 2 g. Lonec – odlomek ostenja, izdelan na vretenu iz zelo finozr- nate grafitne lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina je enotne sive barve. Okras 216 navpično glavničenje po obodu posode. 217 Vel. 4,6 × 3,3 cm, db. ost. 0,6–0,75 cm, teža 19 g. 202 Malečnik, AAS 89, 2021 208 207 209 210 211 212 213 215 214 216 217 207 SE 199, 208−213 SE 143, 214−217 SE 192; merilo 1 : 3. 203 218 Sek. 1, kv. 21, jama SE 139/SE 140, št. risbe Ma153 223 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), 218 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno št. risbe Ma1000 iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,5 × Lonec – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v vrat, iz- 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni delan na vretenu iz finozrnate grafitne lončarske gline, reduk- fazi. Površina gladka, ravna in temno sive barve. Vel. 4,8 × cijsko žgan. Površina gladka, ravna in sive barve. Na trebuhu 3,5 cm, db. 0,95 cm, teža 18 g. okrašena z navpičnim glavničastim okrasom, na prehodu v 219 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), vrat z dvema vodoravnima kanelurama. Vel. 8,1 × 11,9 in 8,9 št. risbe Ma2009 × 7,1 cm, db. 0,45–0,75 cm, teža 112 g. 219 220 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, temno sive barve. Vel. 6 × 2,3 cm, pr. u. 21 cm, db. 0,4 cm, teža 13 g. 220 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), št. risbe Ma222 221 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, re- dukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in temno sive barve, vidni sledovi izdelave na vretenu. Vel. 3,7 × 2,7 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,7 cm, ohr. v. 2,65 cm, teža 10 g. 221 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), 224 Sek. 2, kv. 37A, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), št. risbe št. risbe Ma2008 Ma1004 222 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana na vretenu iz zelo Lonec – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v vrat, iz-finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina je pov- delan na vretenu iz finozrnate grafitne lončarske gline, reduk- sem gladka in enotne cijsko žgan. Površina gladka, ravna in sive barve. V spodnjem temno sive barve. delu posode okrašena z navpičnim glavničastim okrasom, na Okras vodoravno vratu z dvema vodoravnima žleboma. Vel. 3,3 × 4,2 cm, rebro na prehodu db. 0,5 cm, teža 11 g. iz ramen v vrat. Vel. 225 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), 10,1 × 6,3 cm, pr. u. št. risbe Ma1001 22 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz ohr. v. 6,25 cm, finozrnate grafitne lončar- db. ost. 0,4–0,6 cm, ske gline, redukcijsko žgan. teža 65 g. 224 Površina gladka, ravna in sive 223 222 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), barve. Okrašena z glavničastim št. risbe Ma2010 okrasom v cik-caku. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo Vel. 7,3 × 3,9 cm, finozrnate grafitne lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina db. 0,8–0,9 cm, teža 24 g. gladka in enotne sive 226 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), barve. Okras navpično št. risbe Ma2012 225 glavničenje po obodu Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz posode in dva vodorav- zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, na žlebova na prehodu redukcijsko v končni fazi. Površina gladka in sive barve. iz ramen v vrat posode. Vel. 10 × 6,7 cm, pr. dna 11 cm, db. 0,4 cm, teža 48 g. Vel. 9,7 × 8,3 cm, pr. u. 34 cm, ohr. v. 8,3 m, 227 Sek. 2, kv. 37A in 37B, objekt 5 ( jama SE 268/SE 269), db. ost. 0,45–0,1 cm, št. risbe Ma2011 227 teža 118 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja z dvema luknjicama (sledovi popravljanja posode), izdelan na vretenu iz finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka in 226 sive barve. Glavničast okras. Vel. 4,5 × 7,1 cm, db. 0,5–0,6 cm, pr. luknjic 0,35 in 0,55 cm, teža 15 g. 204 Malečnik, AAS 89, 2021 218 219 220 221 222 224 223 225 227 226 218 SE 139, 219−227 SE 268 (objekt 5); merilo 1 : 3. 205 228 Sek. 2, kv. 72, jama SE 2008/SE 2009, št. risbe Ma275 236 Sek. 3, kv. 125, jama SE 371/SE 372, št. risbe Ma336 228 229 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane iz finozrnate čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko neravna, na notranji strani posode zelo temno sive barve, na žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, neravna, zunanji lisasta, svetlo sive do sive barve. Vel. 3,8 × 2,8 cm, na notranji strani posode zelo bledo rjave barve, na zunanji db. 0,45–0,5 cm, teža 10 g. temno sive. Vel. 3,8 × 7,5 cm, db. 0,3–0,55 cm, pr. roč. 1,1 cm, 229 Sek. 2, kv. 72, jama SE 2008/SE 2009, št. risbe Ma278 teža 46 g. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo 237 Sek. 3, kv. 125, jama 230 finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, SE 371/SE 372, št. risbe Ma357 231 232 redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in temno sive Lonec – odlomek okrašene- barve. Vel. 3,9 × 2,9 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,6 cm, teža 13 g. ga ostenja, redukcijsko žgan. 230 Sek. 2, kv. 72, jama SE 2008/SE 2009, št. risbe Ma277 Površina gladka in sive barve. Na Lonec – odlomek dna z okrašenim ostenjem, izdelan na vre- ostenju okrašena z navpičnim tenu iz finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. glavničastim okrasom. Grafitna Površina gladka in sive barve. Na ostenju okrašena z navpični- keramika. Vel. 6,2 × 4,6 cm, mi žlebovi, narejenimi z glavnikom. Vel. 2,4 × 3,4 cm, db. 1 cm, db. 0,7 cm, teža 21g. 233 teža 13 g. 231 Sek. 2, kv. 72, jama za stojko SE 2010/SE 2011, št. risbe Ma276 238 Sek. 3, kv. 125, jama SE 373/SE 374, št. risbe Ma1002 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoročno Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- žgane. Površina gladka, neravna in rjave do svetlo sive barve. šina gladka, na notranji strani posode sive barve, na zunanji Okrašena z globokimi vrezi. Vel. 4,1 × 2,2 cm, db. 0,75–0,8 cm, 234 235 lisasta, rjava, rumenorjava do siva. Okrašena z navpičnim teža 9 g. glavničastim okrasom. Luknjičava keramika. Vel. 8 × 5,9 cm, 232 Sek. 2, kv. 72, jarek SE 2004/SE 2005, št. risbe PN23 db. 0,7–0,8 cm, teža 42 g. Okrašena steklena zapestnica 239 Sek. 3, kv. 125, jama SE 373/SE 374, št. risbe Ma360 z rebri iz modrega stekla. Na Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo najvišjem delu zapestnice je na finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, zunanji površini okras iz rumen- redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, na zunanji strani kaste stekla v obliki majhnih, posode pretežno zelo temno sive barve, na notranji strani in 236 med seboj povezanih krožcev, 237 238 na stojni ploskvi dna pa svetlo sive barve. Vel. 5,9 × 5,9 cm, izmenjujočih se v nizu in strešice. pr. dna 9,5 cm, db. 0,35–0,5 cm, teža 32 g. Vel. 1,75 × 1,75 cm, š. 1,65 cm, db. 0,8 cm, teža 3 g. 240 Sek. 3, kv. 125, jama SE 373/SE 374, št. risbe Ma1003 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno 233 Sek. 3, kv. 125, jama SE 371/SE 372, št. risbe Ma351 iz finozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,1 × Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo 0,1 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, na finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, zunanji strani zelo temno sive barve, na notranji svetlo rjava. redukcijsko v končni fazi. Površina Luknjičava keramika. Vel. 3,9 × 3,4 cm, db. 0,75 cm, teža 13 g. gladka, ravna in temno sive barve. Vel. 6,6 × 2,9 cm, pr. u. 27 cm, 241 Sek. 3, kv. 111, jama SE 380/SE 381, št. risbe Ma345 db. 0,5 cm, teža 18 g. Pokrov – odlomek roba z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- 240 zrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm), 234 Sek. 3, kv. 125, jama SE 371/SE 372, št. risbe Ma352 239 nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površi- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo na gladka, ravna in sive barve. Vel. 5,6 × 2,7 cm, finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, pr. roba 32 cm, db. 0,45 cm, teža 21 g. redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in temno sive barve. Vel. 9,3 × 2,7 cm, pr. u. 26 cm, db. 0,55 cm, teža 26 g. 235 Sek. 3, kv. 125, jama SE 371/SE 372, št. risbe Ma356 Odlomek vbočenega dna z ostenjem posode, izdelane na vre- 241 tenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, temno sive barve. Vel. 6,3 × 4,4 cm, pr. dna 11 cm, db. 0,55 cm, teža 34 g. 206 Malečnik, AAS 89, 2021 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 240 239 241 228−230 SE 2008, 231 SE 2010, 232 SE 2004, 233−237 SE 371, 238−240 SE 373, 241 SE 380; 232 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 207 242 Sek. 1, kv. 17, 18, 19, čiščenje severnega preseka, 249 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005e, SE 06-005f 242 št. risbe Ma101b ali SE 06-005g, št. risbe Ma2006-16b Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo Odlomek okrašenega ostenja posode, finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lon- šina gladka, ravna in lisasta, sive in rdečerjave barve. čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Vel. 5,1 × 2,4 cm, ohr. v. 1,4 cm, db. 0,4 cm, teža 19 g. Površina gladka, ravna in lisasta, svetlo sive, temno sive in zelo bledo rjave barve; precej 243 243 Sek. 1, kv. 17, 18, 19, čiščenje severnega preseka, poškodovana. Na prehodu iz ramena v vrat št. risbe Ma101 okrašena z dvema vodoravnima žlebovoma. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate Vel. 3,9 × 7 cm, pr. najv. ob. 10,5 cm, grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina sive barve, db. 0,25–0,3 cm, teža 9 g. večinoma neravna (razjedena). Vel. 4 × 2,2 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. 0,55 cm, teža 9 g. 250 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005a, št. risbe 244 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, št. risbe Ma2006-3 244 Odlomek roba pekve ali ustja z ostenjem sklede, izdelane Ma2006-8 prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike, Odlomek roba pekve ali ustja z ostenjem sklede, izdelane nepopolno oksidacijsko žgane. Površina enotne rdečerjave prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike, barve, gladka in ravna. Vel. 3 × 2,8 cm, db. 0,7 cm, teža 6 g. nepopolno oksidacijsko žgane. Površina enotne rdečerjave barve, na notranji strani 251 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005a, št. risbe gladka in ravna, na zunanji večinoma ne- Ma2006-4 ravna (barbotin?). Vel. 4 × 3,1 cm, ocenjen Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate 245 pr. roba 25,5 cm, db. 0,75 cm, teža 12 g. lončarske gline z delci kremena. Površina gladka, ravna in 245 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, št. risbe lisasta, temno sive do rjave barve; delno poškodovana. Vel. 2,1 × 2,4 cm, db. roč. 1 cm, teža 7 g. Ma2006-15 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate grafi- tne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina temno sive barve, neravna in hrapava (razjedena). Vel. 4,5 × 2,5 cm, 246 ocenjen pr. u. 18,5 cm, db. 1 cm, teža 17 g. 246 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, št. risbe Ma2006-10 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate grafi- tne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina sive barve, na notranji strani gladka in ravna, na zunanji razjedena. Vel. 4 × 247 248 2,35 cm, ocenjen pr. u. 22,5 cm, db. 1 cm, teža 12 g. 247 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, št. risbe Ma2006-9 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate grafitne lončarske gli- ne, redukcijsko žgan. Površina sive barve, na notranji strani razjedena, na zunanji gladka in ravna. Okrašena z navpičnim glavničastim okrasom. Vel. 3,8 × 6 cm, 249 db. 1 cm, teža 21 g. 250 251 248 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005e, SE 06-005f ali SE 06-005g, št. risbe Ma2006-16 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate grafitne lončar- ske gline, redukcijsko žgan. Na notranji strani površina gladka in ravna, sive barve, na zunanji razjedena, temno sive barve. Vel. 3,7 × 4 cm, db. 0,85 cm, teža 15 g. 208 Malečnik, AAS 89, 2021 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 242, 243 pri čiščenju severnega preseka, 244−247 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, 248, 249 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005e, SE 06-005f ali SE 06-005g, 250, 251 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005a; merilo 1 : 3. 209 252 Sek. 2, kv. 39, jama SE 219/SE 220, št. risbe Ma244 258 Sonda 1, SE 02-005, št. risbe Ma231 252 Trinožnik – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- vretenu iz drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, 0,1 × 0,1 cm), redukcijsko žgan. Površina ravna, gladka in zelo ravna, temno sive in svetlo rjave barve; luknjičava keramika. temno sive barve. Okrašena z vodoravnima kanelurama. Vel. Vel. 7,1 × 6,6 cm, db. 0,95 cm, teža 59 g. 3,7 × 2,3 cm, ocenjen pr. u. 15,5 cm, ohr. v. 2,3 cm, db. 0,5 cm, teža 7 g. 259 Sonda 1?, št. risbe Ma286 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz drob- 253 Sonda 1, SE 02-004, št. risbe Ma264 nozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno 253 254 255 Lonec – odlomek ostenja z držajem, izdelan iz finozrnate oksidacijsko žgan. Površina gladka, na zunanji strani posode lončarske gline s posameznimi delci kremena (vel. do 0,5 × ravna in enotne zelo temno sive barve, na notranji pa nerav- 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, na na in lisasta, zelo temno sive do bledo rjave barve; luknjičava zunanji strani posode ravna in rdeče barve, na notranji pa ne- keramika. Lonec je bil na ramenu okrašen z dvema vodorav- ravna, lisasta, rdeče rumene in zelo temno sive barve. Vel. 3,7 × nima pasovoma, sestavljenima iz treh plitvih 2,7 cm, db. 0,5 cm, teža 12 g. žlebov, med njima z dvema pasovoma 254 Sonda 1, SE 02-004, št. risbe Ma266 trojnih valovnic. Okras je bil narejen z glavnikom, ustje dodelano na Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz finozr- 256 vretenu. Vel. 10 × 7,3 cm, pr. u. 257 nate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksi- 14 cm, ohr. v. 7,3 cm, db. 0,6 cm, dacijsko žgan. Površina gladka, bledo rjave do temno sive barve; teža 81 g. luknjičava keramika. Vel. 3,4 × 3,5 cm, db. 0,7 cm, teža 13 g. 255 Sonda 1, SE 02-004, št. risbe Ma263 260 Sonda 2, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma195 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozr- Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lon- nate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno čarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksidacijsko oksidacijsko žgan. Površina gladka, na notranji strani posode žgan. Površina gladka, na zunanji strani posode ravna in temno neravna in zelo temno sive barve, na zu-sive do rožnato sive barve, na notranji pa neravna in temno nanji ravna in svetlo rjave barve; luknjičava sive barve; luknjičava keramika. Lonec je bil na ramenu okrašen keramika. Okrašena s pasom vodoravnih z vodoravnima vrezanima žlebovoma in valovnico. žlebov, pod njim z dvema vodoravnima Vel. 2,9 × 4,35 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,45–0,7 cm, teža 7 g. 259 pasovoma valovnic. Okras je bil narejen z 256 Sonda 1, SE 02-004, št. risbe Ma278 glavnikom. Vel. 5,7 × 5,5 cm, db. 0,6–1 cm, Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz teža 32 g. 258 grobozrnate lončarske gline z delci bele barve (reakcija na HCl 261 Sonda 2, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma196 je pokazala, da gre za kalcijev karbonat), oksidacijsko žgan. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- Površina gladka in zelo temno sive barve, na notranji strani zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina posode ravna, na zunanji neravna. V zgornjem delu ramen je gladka, ravna in lisasta, sive in svetlo rjave barve. Na ustju bila posoda okrašena z dvema snopoma vodoravnih žlebov in lonca je utor za pokrov. Vel. 2,9 × 2 cm, db. 0,8 cm, teža 8 g. šestkratno valovnico med njima. Okras je bil narejen z glavniku podob- 262 Sonda 2, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma197 nim orodjem. Sledovi izdelave Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- na vretenu (vzporedne zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina 260 vodoravne črte) so vidni na gladka, ravna in lisasta, rjave in temno sive barve; luknjičava 261 262 zunanji strani vratu posode. keramika. Vel. 3,9 × 2,95 cm, db. 0,5 cm, teža 8 g. Pr. u. 14 cm, ohr. v. 7,4 cm, db. ost. 0,5 cm, teža 91 g. 263 Sonda 2, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma253 Pladenj (rekonstruiran), izdelan prostoročno iz drobnozrnate 257 v preseku P1, SE 02-004, št. risbe Ma285 lončarske gline z belimi delci (apnenec). Površina je nekoliko Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz hrapava, neravna in lisasta, bledo rjave do sive barve; luknji- zelo finozrnate lončarske gline z majhnimi belimi delci (vel. do čava keramika. Vel. 0,1 cm; ni kalcijev karbonat), redukcijsko žgan. Površina gladka, 10,4 × 5,1 cm, pr. u. a izrazito neravna in enotne zelo temno sive barve. V zgor- 24 cm, pr. dna 23 cm, 264 njem delu ramen je bila posoda okrašena z vrezanim okrasom: db. 0,9–1,3 cm, 263 izmenjujoče se skupine dolgih teža 71 g. skoraj navpičnih odtisov in kratkih poševnih odtisov v 264 Sonda 2, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma198 vodoravnem pasu. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz Pr. u. 11,5 cm, ohr. v. 5,2 cm, drobnozrnate lončarske gline z belimi delci, nepopolno db. ost. 0,4–0,5 cm, teža 59 g. oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve; luknjičava keramika. Vel. 8,5 × 4,8 cm, pr. dna 10,5 cm, db. 0,65 cm, teža 60 g. 210 Malečnik, AAS 89, 2021 252 253 254 255 256 257 259 258 260 261 262 264 263 252 SE 219, 253−256 SE 02-004, 257 presek P1, SE 02-004, 258 SE 02-005, 259 Sonda 1?, 260−264 verjetno SE 02-004; merilo 1 : 3. 211 265 Sonda 2, jarek ob novoveški cesti (SE 02-016), št. risbe 270 Sonda 6, SE 02-004, št. risbe Ma150 Ma205 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in odlomek okrašenega Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo drobnozr- ostenja, izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline nate lončarske gline z belimi delci (apnenec?). Površina ravna, z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksidacijsko žgan, ustje gladka in temno sive do črne barve; luknjičava keramika. dodelano na vretenu. Površina gladka, neravna in lisasta, rjave Vel. 3,5 × 2,7 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,6 cm, teža 9 g. do temno sive barve; luknjičava keramika. Na ramenu je bila posoda okrašena z večkratno nažlebljeno valovnico. Na no- 266 Sonda 2N, SE 02-005, št. risbe Ma180 tranji strani odlomka so na površini zogleneli organski ostanki. Lonec – odlomek okrašenega ustja z ostenjem, izdelan na Vel. 7 × 8,2 cm, pr. u. 22 cm, db. ost. 0,4–0,55 cm, teža 48 g. vretenu iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (apne- nec), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna, 271 Sonda 6, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma148 pretežno rjave in mestoma sive barve; luknjičava keramika. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, Na notranji strani ustja in na robu ustja je bil lonec okrašen z izdelan iz drobnozrnate lončarske gline nizoma globokih vtisnjenih poševnih jamic. Vel. 8,3 × 3,9 cm in z belimi delci (apnenec?), oksidacijsko 6,7 × 4,4 cm, pr. u. žgan. Površina gladka, neravna in rdeče 18 cm, ohr. v. 3 cm, rjave barve; luknjičava keramika. Na db. 0,55–0,65 cm, ramenu je bila posoda okrašena z dve- teža 67 g. ma vodoravnima nizoma iz večkratne nažlebljene valovnice. Vel. 4,2 × 3,6 cm in 2,1 × 5,1 cm, db. 1–0,75 cm, teža 33 g. 267 Sonda 2N, SE 02-005, št. risbe Ma184 272 Sonda 6, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma149 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz grobozrna- Lonec – odlomek okrašenega ostenja z delom vratu, izdelan te lončarske gline z belimi delci (apnenec). Površina gladka, iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina glad- a neravna in zelo temno sive barve; luknjičava keramika. Na ka in zelo temno sive barve, na zunanji strani vratu povsem ramenih je bil lonec okrašen s pasom vodoravnih vzporednih ravna, drugod neravna; luknjičava keramika. Vel. 5,2 × 3,1 cm, vrezanih žlebov, pod njim s pasom navpičnih žlebov. Okras je db. 0,55–0,6 cm, pr. vratu 13 cm, teža 13 g. bil narejen z glavnikom. Vel. 3,2 × 3,9 cm, db. 0,6 cm, teža 10 g. 268 Sonda 2N, SE 02-005, št. risbe Ma181 273 Sonda 6, verjetno SE 02-004, št. risbe Ma147 Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksida- vretenu iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (reakcija cijsko žgan. Površina gladka, neravna in sivorjave barve; luknji-na HCl je pokazala, da gre za kalcijev karbonat), nepopolno čava keramika. Vel. 5,2 × 4,1 cm, db. 0,7–0,85 cm, teža 31 g. oksidacijsko žgan. Površina gladka, na notranji strani posode neravna in zelo temno sive barve, na zunanji pa ravna in lisasta, svetlo rjave in zelo temno sive barve; luknjičava kera- mika. Na ramenih je bil lonec okrašen s pasom vodoravnih vzporednih tankih vrezov, narejenim z glavnikom. Vel. 9,1 × 3,65 cm, pr. u. 11 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. 0,55 cm, teža 32 g. 269 Sonda 2N, SE 02-005, št. risbe Ma188 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na vre- tenu iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (reakcija na HCl je pokazala, da gre za kalcijev karbonat). Površina ravna, na notranji strani posode nekoliko hrapava in sive do svetlo rjave barve; luknjičava ke- ramika. Tik pod ustjem je bil lonec okrašen z oglatim plastičnim rebrom, razčlenjenim s poševnimi vrezi. Vel. 4,1 × 4,2 cm, db. 0,65 cm, teža 20 g. 212 Malečnik, AAS 89, 2021 265 266 269 268 267 270 271 272 273 265 SE 02-016, 266−269 SE 02-005, 270 SE 02-004, 271−273 verjetno SE 02-004; merilo 1 : 3. 213 274 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma240 vrezov, pod njim z vodoravno večkrat nažlebljeno valovnico. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate Okras je bil narejen z glavnikom. Vel. 4,5 × 4,5 cm, lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksi- db. 0,65–0,7 cm, teža 17 g. dacijsko žgan. Površina odlomka gladka, ravna, rjave do sive barve; luknjičava keramika. Ustje je bilo dodelano na vretenu. 281 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma238 Vel. 5,3 × 3 cm, db. 0,6 cm, teža 18 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksi- 275 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma216 dacijsko žgan. Površina odlomka gladka, ravna, sive do zelo Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz temno sive barve. Na ramenu je bil lonec okrašen s vzpore- finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- dnimi vodoravnimi žlebovi. Okras je bil narejen z glavnikom. šina gladka in ravna, na notranji strani posode sive barve, na Vel. 7 × 5,3 cm, db. 0,4–0,55 cm, teža 23 g. zunanji svetlo rjave; luknjičava keramika. Vel. 6,1 × 3,4 cm, pr. u. 20 cm, ohr. v. 2,9 cm, db. 0,55 cm, teža 17 g. 282 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma218 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozr- 276 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma214 nate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- oksidacijsko žgane. Površina hrapava, neravna (poškodovana) zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina in lisasta, bledo rjave, sive in temno sive barve; luknjičava gladka in ravna, na notranji strani posode zelo temno sive keramika. Na ramenu je bil lonec okrašen s pasovi vodorav- barve, na zunanji rdečerumene; luknjičava keramika. nih in poševnih vrezov, narejenih z glavnikom. Okras je slabo Vel. 3,2 × 3,6 cm, db. 0,55 cm, teža 9 g. ohranjen. Vel. 3,2 × 5,1 cm, db. 0,55–0,6 cm, teža 13 g. 277 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma212 283 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate Ma223 lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksida- Odlomek ustja z vratom steklene posodice, izdela- cijsko žgan. Površina gladka, ravna in svetlo ne iz olivno zelenega stekla. Vel. 3 × 1,8 cm, pr. u. rjave barve; luknjičava keramika. Na ramenu 1,85 cm, ohr. v. 3 cm, db. 0,1–0,25 cm, teža 7 g. je bil lonec okrašen s pasom osmih vodorav- nih žlebov, pod njim s trojno valovnico. Okras 284 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma221 je bil narejen z glavnikom. Vel. 4,4 × 4,5 cm, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrnate db. 0,45–0,7 cm, teža 13 g. lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksida- cijsko žgane. Površina gladka in ravna, temno sive do rjave 278 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma239 barve; luknjičava keramika. Vel. 5,7 × 4,4 cm, pr. dna 9 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate ohr. v. 2,1 cm, db. 0,5 cm, teža 28 g. lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksida- cijsko žgan. Površina odl. je gladka, ravna, zelo temno sive 285 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma211 do rjave barve; luknjičava keramika. Na Lonec – odlomek okrašenega ostenja z največjim obo- ramenu je bil lonec okrašen s vzporednimi dom, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci vodoravnimi žlebovi, pod njimi z vodorav- (apnenec?), redukcijsko žgan. Površina gladka in temno sive no nažlebljeno štirikratno valovnico. Okras barve, na zunanji strani odlomka ravna, na notranji neravna; je bil narejen z glavnikom. Vel. luknjičava keramika. Na ramenu je bil lonec okrašen z dvema 5,4 × 3,8 cm, db. 0,5–0,6 cm, teža 13 g. vodoravnima nažlebljenima trikratnima valovnicama, pod njima s pasom treh vodoravnih žlebov. Okras je bil narejen z 279 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma213 glavnikom. Vel. 6,7 × 8,9 cm, db. 0,45–0,7 cm, teža 53 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrna- te lončarske gline z belimi delci (apnenec?), redukcijsko žgan. 286 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma217 Površina gladka in temno sive barve, na notranji strani posode Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrnate neravna, na zunanji ravna; luknjičava keramika. Na ramenu je lončarske gline z belimi delci, nepopolno oksidacijsko žgan. bil lonec okrašen z dvema večkratno nažlebljenima valovnica- Površina gladka in neravna, rjave do zelo temno sive barve; ma, med njima s snopom plitvih vodoravnih žlebov. Okras je luknjičava keramika. Vel. 7,2 × 4,5 cm, pr. dna 16 cm, bil narejen z glavnikom. Vel. 4,3 × 4,4 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. 0,75 cm, teža 36 g. db. 0,45–0,5 cm, teža 10 g. 287 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma219 280 Presek P1, jama 1 (SE 02-110/111), št. risbe Ma222 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrnate Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksi-lončarske gline z belimi delci (apnenec?), dacijsko žgane. Površina gladka in ravna, bledo rjave do sive nepopolno oksidacijsko žgan. Površina barve; luknjičava keramika. Vel. 6,1 × 4,4 cm, pr. dna 9,5 cm, gladka, na notranji strani posode nerav- ohr. v. 3,2 cm, db. 0,5 cm, teža 28 g. na in zelo temno sive barve, na zunanji ravna in sivo rjave barve; luknjičava keramika. Na ramenu tik pod vratom je bil lonec okrašen s pasom vodoravnih 214 Malečnik, AAS 89, 2021 274 275 276 278 277 279 281 280 282 283 285 284 287 286 289 290 288 274−287 jama 1; 283 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 215 288 Sonda 1, jama 12 (SE 02-132/133), št. risbe Ma234 294 Sonda 1, št. risbe Ma254 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrnate čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina odlomka lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksida- je gladka, neravna, rjave do zelo temno sive barve; luknjičava cijsko žgane. Površina gladka in neravna, sive do zelo bledo keramika. Vel. 3 × 2,2 cm, db. 0,7 cm, teža 7 g. rjave barve; luknjičava keramika. Vel. 5,8 × 3,4 cm, pr. dna 289 Sonda 7, jama 54/1? (SE 02-725/726), št. risbe Ma137 8,5 cm, ohr. v. 2 cm, db. 0,5 cm, teža 22 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate 295 Sonda 4, plast pod novoveško cesto (SE 02-006?), št. lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksida- risbe Ma171 cijsko žgan. Površina neravna in lisasta, a gladka, temno sive Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu do sivorjave barve. Na ramenih je bila posoda okrašena z iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), večkratno nažlebljeno valovnico, pod njo z dvema vodoravni- redukcijsko žgan. Površina gladka, zelo temno sive barve, na ma nizoma plitvih vtisnjenih jamic. Vel. 7,3 × 3,9 cm in notranji strani posode neravna, na zunanji ravna. Posoda je 4,6 × 3,3 cm, db. ost. 0,45–0,55 cm, teža 35 g. bila na ramenih okrašena s tremi vodoravnimi žlebovi in z 290 Sonda 7, jama 54/1? (SE 02-725/726), št. risbe Ma135 vodoravno vrezano valovnico. Na zunanji površini so na vratu Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate in v zgornjem delu ramen vidni sledovi izdelave na vretenu. lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno oksi- Vel. 6,7 × 5 cm, db. 0,65 cm, teža 30 g. dacijsko žgan. Površina neravna, a gladka, na notranji strani 296 Sonda 4, plast pod novoveško cesto (SE 02-006?), št. odlomka rjave, na zunanji temno sive barve. Vel. 5 × 4,1 cm, risbe Ma169 db. ost. 0,9 cm, teža 19 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate 291 Sonda 7, jama 54/1? (SE 02-725/726), št. risbe Ma136 lončarske gline z belimi delci. Površina gladka, neravna in sve- Lonec – odlomek ustja z utorom za pokrov in ostenjem, izde- tlo rjave barve. Posoda je bila na ramenih okrašena z dvema lan iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), pasovoma vodoravnih plitvih žlebov, med njima z vodoravno redukcijsko žgan. Površina gladka, zelo temno sive barve; nažlebljeno valovnico. Vel. 3,8 × 4,4 cm, db. 0,65–0,7 cm, luknjičava keramika. Vel. 2,75 × 2,4 cm, pr. u. 18 cm, db. ost. teža 15 g. 0,5 cm, teža 5 g. 297 Sek. 3, kv. 89 in 90, jama SE 312/SE 313, št. risbe 292 Presek P1 (morda Sonda 1), št. risbe Ma143 Ma304 Lonec – odlomek ustja z okraše- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz nim ostenjem, izdelan prostoročno drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,2 × iz drobnozrnate lončarske gline z 0,1 cm), redukcijsko žgane. Površina gladka, temno sive barve. belimi delci (apnenec?), nepopol- Luknjičava keramika. Vel. 6,3 × 6,5 cm, pr. dna 11,4 cm, no oksidacijsko žgan, ustje dode- db. 0,7 cm, teža 45g. lano na vretenu. Površina gladka, 298 Sek. 3, kv. 89 in 90, jama SE 312/SE 313, št. risbe neravna in lisasta, rjave do temno Ma346 sive barve; luknjičava keramika. Na Pladenj – odlomek ustja z ostenjem in dnom, ramenu je bila posoda okrašena s izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z belimi pasom plitvih vodoravnih kanelur, delci (apnenec?). Površina neravna in lisasta, narejenih z glavniku podobnim orodjem, pod njim z večkrat zelo bledo rjave in svetlo sive barve; luknjičava nažlebljeno valovnico. Vel. 6,3 × 7,4 cm, pr. u. 22 cm, db. ost. keramika. Pr. u. 14,2 cm, pr. dna 11,8 cm, v. 2,2 cm, 0,7–1 cm, teža 59 g. db. dna: 1,45 cm, teža 39 g. 293 Sonda 1, št. risbe Ma256 299 Sek. 3, kv. 89 in 90, jama SE 312/SE 313, št. risbe Lonec – odlomek okrašenega ostenja z ramenom in preho- Ma306 dom v vrat, izdelan iz grobozrnate lončarske gline z belimi Lonec – odlomek ustja z delci (apnenec?), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina glad- okrašenim ostenjem, izdelan ka, na zunanji strani posode ravna in iz grobozrnate lončarske gli- rjave do temno sive barve, na notranji ne z belimi delci (reakcija na pa neravna in bledo rjave do temno HCl je pokazala, da gre za sive barve; luknjičava keramika. Na kalcijev karbonat). Površina ramenih je bil lonec okrašen z dvema neravna, groba in lisasta, sive sedemkrat nažlebljenima vodoravnima do sivo rjave barve. Na ra- valovnicama. Vel. 6 × 6,1 cm, menih in na vratu na zunanji db. 0,8 cm, teža 39 g. strani ost. posode so sledovi brisanja s čopičem. Luknjičava keramika. Pr. u. 14,9 cm, ohr. v. 6,9 cm, db. ost. 0,7 cm, teža 66 g. 216 Malečnik, AAS 89, 2021 274 275 276 278 277 279 281 280 282 283 285 284 287 286 289 290 288 291 292 293 295 294 296 297 298 299 288 jama 12, 289–291 jama 54/1?, 292 presek P1 (morda Sonda 1), 293, 294 Sonda 1, 295, 296 SE 02-006?, 297−299 SE 312; merilo 1 : 3. 217 300 Sek. 3, kv. 89 in 90, jama SE 312/SE 313, 306 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma347 št. risbe Ma184 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz drob- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno (brez nozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?), nepopolno pomoči počasnega vretena) iz drobnozrnate lončarske gline z oksidacijsko žgan. Površina neravna, a delci apnenca, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, gladka in zelo bledo rjave do svetlo neravna in lisasta, sive, svetlo rjave do svetlo rdeče rjave sive barve. Na trebuhu je bil lonec barve. Luknjičava keramika. Vel. 5 × 5,2 cm, pr. u. 9 cm, ohr. v. okrašen z navpičnimi oz. rahlo po- 4,2 cm, db. 0,55–0,85 cm, teža 33 g. ševnimi vrezi; luknjičava keramika. Vel. 6,3 × 7,4 cm, pr. u. 14,2 cm, 307 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, ohr. v. 7,7 cm, db. ost. 0,55–1 cm, št. risbe Ma187 teža 36 g. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. 0,1 × 0,1 cm), nepopolno 301 Sek. 3, kv. 90, jama SE 312/SE 313, št. risbe Ma363 oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna, sive do sivorjave Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz barve. Vel. 2,5 × 3 cm, ocenjen pr. u. 18 cm, db. 0,6 cm, drobnozrnate lončarske gline z velikimi delci (vel. do 0,1 × teža 6 g. 0,1 cm; reakcija na HCl je pokazala, da gre za kalcijev karbo- nat), nepopolno oksidacijsko žgan. 308 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, Površina gladka, na zunanji strani zelo št. risbe Ma116 temno sive barve s sledovi brisanja, Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz na notranji rjave barve in brez sledov grobozrnate lončarske gline z belimi delci (reakcija na HCl je brisanja. Vel. 5,5 × 4,4 cm, pr. u. 14 cm, pokazala, da gre za kalcijev karbonat). Površina neravna, a db. 0,9–1,2 cm, teža 32 g. gladka in zelo bledo rjave barve. V zgornjem delu ramen je bila posoda okrašena z vodoravno vrezano valovnico (žleblje- 302 Sek. 3, kv. 89 in 90, jama SE 312/SE 313, nje), na vratu s kratkimi poševnimi vrezi; luknjičava keramika, št. risbe Ma305 ustje je bilo dodelano na vretenu. Pr. u. 20 cm, ohr. v. 5,9 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate db. ost. 0,85 cm, teža 53 g. lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina neravna, a gladka in zelo bledo rjave barve. Na ramenih je bil 309 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma148 lonec okrašen s tremi vodoravnimi vrezi, pod Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in odlomek okra- njimi pa s snopom navpičnih vrezov in trojno šenega ostenja, izdelan prostoročno, ustje dodelano na vretenu, vrezano valovnico; luknjičava keramika. Vel. iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (vel. 0,1 × 0,1 cm; 3,8 × 3,4 cm, db. ost. 0,6 cm, teža 8 g. reakcija na HCl je pokazala, da gre za kalcijev karbonat), ne- popolno oksidacijsko žgan. Površina neravna, gladka in svetlo 303 Sek. 3, kv. 89 in 90, jama SE 312/SE 313, rumeno rjave barve. Okrašena s snopi kratkih št. risbe Ma348 vrezov v cik-caku in osem krat nažlebljeno Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate valovnico med njimi. Okras je narejen z glavni- lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka kom. Vel. 3,9 × 3,1 cm in 3,4 × 5,7 cm, ocenjen in bledo rjave barve. Na prehodu v vrat okrašena s tremi vo- pr. u. 15 cm, ohr. v. 5,5 cm, doravnimi žlebovi, na ramenih s tremi poševnimi. Luknjičava db. 0,75 cm, teža 26 g. keramika. Vel. 2,5 × 3,1 cm, db. ost. 0,55 cm, teža 3 g. 310 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma186 304 Sek. 3, kv. 90, jama SE 312/SE 313, št. risbe Ma362 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno lončarske gline z delci apnenca (vel. 0,1 × 0,1 cm), nepopolno iz grobozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,1 × oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in lisasta, sive do ro- 0,1 cm), redukcijsko žgan. Površina gladka, zelo temno sive žnato sive barve. Na ustju utor za pokrov; luknjičava keramika. barve, na zunanji strani gladka, na notranji groba. Okrašena s Vel. 2,9 × 2,3 cm, db. 0,6 cm, teža 4 g. poševnimi in valovitimi žlebovi (večkratna nažlebljena valov- nica?). Luknjičava keramika. Vel. 2,1 × 3,3 cm, db. 0,5–0,55 cm, 311 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma115 teža 3 g. Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?). 305 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, Površina neravna in lisasta, a gladka, na zunanji strani ostenja št. risbe Ma183 posode rjave do temno sive barve, na notranji pa temno sive Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz do bledo rjave barve s sledovi razpokane črne svetlikajoče drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,3 prevleke (zogleneli organski ostanki?). Na prehodu iz ramen × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, v vrat je posoda okrašena z vodoravnim vrezom; luknjičava neravna, rjave do temno sivo rjave barve. Na prehodu v vrat keramika, ustje je bilo dodelano na vretenu. Pr. u. 14,3 cm, ohr. okrašena z vodoravnim žlebom; luknjičava keramika. Ustje v. 3,95 cm, db. ost. 0,75 cm, teža 28 g. dodelano na vretenu. Vel. 14 × 4,8 cm, ohr. v. 4,8 cm, pr. u. 22 cm, db. 0,5 cm, teža 64 g. 218 Malečnik, AAS 89, 2021 300 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 311 300−304 SE 312, 305−311 SE 135; merilo 1 : 3. 219 312 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma117 317 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma193 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz drob- Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz grobozrnate no zrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec; reakcija na lončarske gline z delci apnenca (vel. 0,4 × 0,35 cm). Površina HCl je pokazala, da gre za kalcijev karbonat). Površina nerav- gladka, temno sive barve, na zunanji strani ravna, na notranji na, a gladka, na zunanji strani ostenja posode svetlo rjave do neravna. Na ramenu okrašena z dvema vzporednima žlebo- sive barve, na notranji pa enotne ma, nad njima s širi krat nažlebljeno valovnico. temno sive barve. V zgornjem Vel. 3,9 × 2,9 cm, db. 0,45–0,7 cm, teža 8 g. delu ramen je bila posoda okra- šena s tremi nizi vtisnjenih jamic; 318 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma147 luknjičava keramika, ustje je bilo Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate dodelano na vreten. Pr. u. 10 cm, lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,15 × 0,2 cm), nepo- ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,4–0,55 cm, polno oksidacijsko žgan. Površina gladka, neravna, na notranji teža 25 g. strani posode zelo temno sive barve, na zunanji lisasta, sivo rjave do bledo rjave barve. Okrašena z nažlebljeno valovnico. 313 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma192 Vel. 3,1 × 2,5 cm, db. 0,6–0,7 cm, teža 6 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. 0,1 × 0,1 cm), nepopolno 319 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma190 oksidacijsko žgan. Površina gladka, na zunanji strani ravna, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate sive barve, s smolo zelo temno sive barve, na notranji strani lončarske gline z delci apnenca (vel. 0,1 × 0,1 cm), redukcijsko neravna in rjave do sive barve. Na ramenu okrašena z dvema žgan. Površina gladka, temno sive barve, na zunanji strani rav- trikrat nažlebljenima valovnicama in z dvema pasovoma na, na notranji neravna. Na ramenu okrašena z vzporednima vodoravnih žlebov; luknjičava keramika. Vel. 3,4 × 4,4 cm, db. žlebovoma, s štirikrat nažlebljeno valovnico in s posameznim 0,45–0,6 cm, teža 13 g. žlebom v obliki valovnice (del večkrat nažlebljene valovnice?); luknjičava keramika. Vel. 5 × 3,6 cm, db. 0,5–0,6 cm, teža 14 g. 314 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma188 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate 320 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma114 lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,25 × 0,3 cm), ne- Lonec – odlomek dna z ostenjem in največjim obodom, popolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, slabo ohranjena, izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske gline z delci neravna, na zunanji strani apnenca (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. posode sive do bledo rjave Površina gladka in neravna, na notranji strani posode zelo barve, na notranji bledo temno sive barve, na zunanji bledo rjave barve. Luknjičava rjava. Na ramenu okrašena keramika. Vel. 12,1 × 11,5 cm, pr. dna 9,5 cm, ohr. v. 11,1 cm, z dvema trikrat nažlebljeni- db. 0,6–1 cm, teža 151 g. ma valovnicama; luknjičava 321 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma113 keramika. Vel. 9,1 × 7 cm, Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz db. 0,65 cm, teža 45 g. drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,2 315 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma194 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka in = Ma189 lisasta, sive, zelo bledo rjave in svetlo rdeče barve. Luknjičava Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate keramika. Vel. 9,9 × 6 cm, pr. dna 9,5 cm, ohr. v. 2,5 cm, lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,3 × 0,3 cm, povpreč- db. 0,9 cm, teža 92 g. ne 0,1 × 0,1 cm) in keramike (vel. do 0,5 × 0,4 cm), nepopolno 322 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma177 oksidacijsko žgan. Površina gladka, slabo ohranjena, neravna, Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz na zunanji strani posode sive barve, na notranji rožnate. Na drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,15 ramenu okrašena z dvema trikrat nažlebljenima valovnicama; × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka in luknjičava keramika. Vel. 6,2 × 4,4 cm in 5,5 × 5,2 cm, ohr. v. neravna, na notranji strani posode rožnate barve, na zunanji 5,3 cm, db. 0,8 cm, teža 51 g. lisasta, zelo bledo rjave, bledo rjave in temno barve. Luknjiča- 316 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma195 va keramika. Vel. 10,3 × 9 cm, pr. dna 15 cm, ohr. v. 7,5 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobno- db. 1 cm, teža 149 g. zrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. 0,1 × 0,2 cm), 323 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, temno sive do Ma112 = Ma146 sivorjave barve, na zunanji strani ravna, na notranji neravna. Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz Na ramenu okrašena s snopom štirih vzporednih vrezov, nad drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,1 njimi z večkrat nažlebljeno valovnico (ohranjeni trije vzporedni × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka in žlebovi). Na notranji strani ost. na površini zogleneli organski neravna, na notranji strani posode rdeče rumene barve, na ostanki. Vel. 3,3 × 3,2 cm, db. 0,7–0,8 cm, teža 11 g. zunanji lisasta, zelo bledo rjave, sive in svetlo sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 12,1 × 11,5 cm, pr. dna 9,5 cm, ohr. v. 11,1 cm, db. 0,6–1 cm, teža 76 g. 220 Malečnik, AAS 89, 2021 312 313 314 315 316 317 320 318 319 322 321 323 SE 135, merilo 1 : 3. 221 324 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe Ma182 331 Sek. 1, kv. 3 in 4, jama SE 127/SE 128, št. risbe Ma108 Motek – ohranjena konična razširitev z valjastim osrednjim Odlomek roba keramičnega predmeta, morda valjastega na- delom, izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline stavka za meh, izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,1 cm). Površina gline z delci keramike (vel. do 0,55 × gladka, neravna in lisasta, bledo rjave in sive bar- 0,6), nepopolno oksidacijsko žgan. Po- ve. Vel. 3,5 × 3,2 cm, pr. konične razširitve 3,4 cm, vršina groba, neravna in rdeče rjave do š. valjastega osrednjega dela 1,7–2,1 cm, teža 25 g. temno sive barve. Vel. 5,6 × 4,7 cm, pr. 325 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. roba 9 cm, db. 1–1,2 cm, teža 53 g. risbe Ma185 332 Sek. 1, kv. 3 in 4, jama SE 127/SE 128, št. risbe Ma105 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,35 × lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, 0,3 cm), ohranjena konična razširitev z valjastim osrednjim ravna in temno sivorjave barve. Okrašena s pasom vodo- delom, izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline ravnih žlebov, narejenih z glavnikom, po njim z nažlebljeno z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,1 cm). Površina gladka, ne- valovnico. Luknjičava keramika. Vel. 3,2 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, ravna in lisasta, rdečerjave do sive barve. Vel. 3,8 × 3 cm, db. teža 4 g. 0,85 cm, teža 11 g. 333 Sek. 1, kv. 3 in 4, jama SE 127/SE 128, št. risbe Ma107 326 Sek. 1, kv. 20 in 17, jama SE 135/SE 136, št. risbe PN13 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan Odlomek ostenja steklene posodice iz svetlo zelenega stekla. prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepo- Vel. 1,8 × 1,7 cm, db. 0,45 cm, teža 2 g. polno oksidacijsko žgan. Površina gladka, sive barve. Okrašena s poševnimi sekajočimi se vrezi, 327 Sek. 1, kv. 19 in 20, jama SE 101/SE 102, št. risbe Ma174 narejenimi z glavnikom. Vel. 3,6 × 2,4 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate db. 0,55–0,7 cm, teža 9 g. lončarske gline z delci apnenca, nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina gladka, na 334 Sek. 1, kv. 3 in 4, jama zunanji strani posode ravna, na notranji SE 127/SE 128, št. risbe Ma106 neravna in svetlo rjave barve. Okraše- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, na z glavnikom, s štirimi vodoravnimi izdelan prostoročno iz finozrnate vrezi, pod njimi z girlandami. Luknjičava lončarske gline, nepopolno oksi- keramika. Vel. 5,6 × 5,8 cm, db. 0,8 cm, dacijsko žgan. Ustje in vrat lonca teža 32 g. dodelana na počasnem vreten. 328 Sek. 1, kv. 19 in 20, jama SE 101/SE 102, št. risbe Ma172 Površina gladka in lisasta, temno sive, sivorjave do rjave barve, na Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate notranji strani posode neravna, na lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, zunanji ravna. Luknjičava kerami-ravna in lisasta, sive do bledo rjave barve. Na ramenih z glav- ka. Vel. 7,3 × 10,7 cm, nikom okrašena s trikratno nažlebljeno valovnico, nad njo s pr. u. 14,5 cm, ohr. v. 10,6 cm, tremi vodoravnimi žlebovi. Rahlo luknjičava keramika. Vel. 6,7 db. 0,45–0,65 cm, teža 67 g. × 5 cm, db. 0,55–0,75 cm, teža 30 g. 329 Sek. 1, kv. 19 in 20, jama SE 101/SE 102, št. risbe 335 Sek. 1, kv. 3 in 4, jama SE 127/SE 128, št. risbe Ma109 Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan na vrtenu iz finozr- Ma171 = Ma173 nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina Lonec – odlomek okrašenega gladka in lisasta, zelo temno sive, sivorjave do svetlo rjave ostenja, izdelan iz finozrnate barve. Na sredini dna posode odtis od podlage (počasnega lončarske gline, nepopolno vretena?). Luknjičava keramika. Vel. 3,6 × 2,4 cm, oksidacijsko žgan. Površina db. 0,55–0,7 cm, teža 9 g. gladka, ravna in lisasta, temno sive, svetlo sive in rjave barve. 336 Sek. 1, kv. 19, jama SE 133/SE 134, št. risbe Ma159 Na ramenih okrašena s trikratno Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz nažlebljeno valovnico. Rahlo grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × luknjičava keramika. Vel. 10,3 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko 6,7 cm, db. 0,65–0,75 cm, teža 53 g. žgan. Površina gladka, neravna in lisasta, temno sive, temno 330 Sek. 1, kv. 19 in 20, jama SE 101/SE 102, št. risbe Ma1000 sivo rjave in rjave barve. Fragmentirane kamnite žrmlje iz sivo rjavega kamna. Delovna Luknjičava keramika. površina ravna in umetno izglajena, drugod površina zaoblje- Vel. 8,1 × 5,9 cm, na, na grobo oklesana. Vel. 30 × 17 × 5,8 cm, teža 4252 g. pr. dna 7,7 cm, db. 0,55 cm, teža 54 g. 222 Malečnik, AAS 89, 2021 324 325 327 326 328 329 331 330 332 333 334 335 336 324–326 SE 135, 327−330 SE 101, 331−335 SE 127, 336 SE 133; 326 merilo 1 : 2, 330 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 223 337 Sek. 1, kv. 19, jama SE 133/SE 134, št. risbe Ma160 344 Sek. 2, kv. 77, jama SE 237/SE 238, št. risbe Ma280 Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz fino- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate zrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,2 cm), lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, neravna in lisa- v končni fazi. Površina gladka, ravna in enotne temno sive sta, rjave in sive barve. Luknjičava keramika. Vel. 6,7 × 4,9 cm, barve. Vel. 4,2 × 4 cm, ohr. v. 4 cm, db. 0,4 cm, teža 10 g. pr. dna 10,5 cm, db. 0,5 cm, teža 44 g. 345 Sek. 2, kv. 77, jama SE 237/SE 238, št. risbe Ma264 338 Sek. 1, kv. 19, jama SE 133/SE 134, št. risbe Ma161 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane. Površina finozrnate lončarske gline z delci apnenca, nepopolno oksi- gladka, ravna in rožnate barve; poškodovana. Morda del iste dacijsko žgan. Površina gladka, neravna, sive do rjave barve. posode kot G417. Vel. 4 × 1,9 cm, pr. u. 15 cm, ohr. v. 2,1 cm, Luknjičava keramika. Vel. 5,2 × 2,1 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,4 cm, db. 0,4 cm, teža 17 g. teža 8 g. 346 Sek. 2, kv. 77, jama SE 237/SE 238, št. risbe Ma269 339 Sek. 1, kv. 19, jama SE 133/SE 134, št. risbe Ma162 Odlomek noge posode, izdelane prostoročno iz finozrnate Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz lončarske gline. Površina neravna, gladka in zelo temno sive finozrnate lončarske gline z delci apnenca, nepopolno oksida- barve; precej razjedena. Vel. 4,3 × 1,8 cm, pr. noge 5,7 cm, cijsko žgan. Površina gladka, neravna in db. 0,35 cm, teža 5 g. lisasta, sive, temno sive, zelo bledo rjave 347 Sek. 2, kv. 77, jama SE 237/ in svetlo rdeče barve. Luknjičava kerami- SE 238, št. risbe Ma261=265 ka. Vel. 5 × 3,3 cm, pr. u. 13 cm, Lonec – rekonstruiran (ohranjena okoli db. 0,5 cm, teža 10 g. tretjina celotnega ustja z ost. posode 340 Sek. 1, kv. 20 in 17, verjetno jama SE 135/SE 136 in večji del dna) – izdelan prostoroč- (prvotna oznaka SE 195/SE 196), št. risbe Ma175 no iz drobnozrnate lončarske gline z Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm) in drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,2 × apnenca (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepo- 0,2 cm) in keramike (vel. do 0,4 × 0,5 cm), nepopolno oksi- polno oksidacijsko žgan. Površina glad- dacijsko žgan. Površina gladka in lisasta, sive, bledo rjave in ka, neravna in lisasta, svetlo rjave do rožnate barve. Luknjičava keramika. Vel. 14 × 8,1 cm, pr. dna sive barve. Pr. u. 7,5 cm, pr. dna 5,5 cm, 10,5 cm, ohr. v. 9,5 cm, db. 0,55–0,7 cm, teža 137 g. v. 11,5 cm, db. 0,55–0,7cm, teža 122 g. 341 Sek. 1, kv. 20 in 17, verjetno jama SE 135/SE 136 348 Sek. 2, kv. 77, jama SE 237/SE 238, št. risbe Ma263 (prvotna oznaka SE 195/SE 196), št. risbe Ma176 Odlomek roba keramičnega predmeta, morda zajemalke, Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan na vretenu iz izdelane iz finozrnate lončarske gline z delci kremena, nepo- drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,2 polno oksidacijsko žgane. Površina hrapava, ravna in sive do × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, rožnate barve; poškodovana. Vel. 4 × 2,9 cm, db. 0,5 cm, pretežno ravna in lisasta, zelo temno sive do bledo rjave teža 9 g. barve. Na dnu ohranjen odtis podlage ob izdelavi na vretenu. 349 Sek. 2, kv. 77, jama SE 237/SE 238, št. risbe Ma279 Luknjičava keramika. Vel. 6,3 × 5,7 cm, pr. dna 11 cm, ohr. v. Odlomek dna z ostenjem posode, verjetno lonca, izdelane 2,5 cm, db. 0,55–0,6 cm, teža 23 g. prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. 342 Sek. 1, kv. 20 in 17, verjetno jama SE 135/SE 136 do 0,2 × 0,2 cm), redukcijsko žgane. Površina neravna, gladka (prvotna oznaka SE 195/SE 196), št. risbe Ma178=179 in zelo temno sive barve; vidni sledovi brisanja. Vel. 8,1 × Dva odlomka dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz 3,9 cm, pr. dna 10,5 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. 0,7 cm, teža 54 g. drobnozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. do 0,15 × 350 Sonda 1, jama 2 (SE 02-112/113), št. risbe Ma270 0,15 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. En odl. je svetlo rjave Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz zelo barve s sivo liso (prežgan), drugi temno sive barve. Površina je finozrnate lončarske gline. Površina odl. je gladka, ravna in gladka in ravna. Luknjičava keramika. Vel. 10,9 × 5 cm, pr. dna enotne zelo bledo rjave barve. Prvotna površina ni ohra- 11 cm, ohr. v. 4 cm, db. 0,6–0,8 cm, teža 85 g. njena. Na prehodu v vrat je bil lonec okrašen z vodoravnim 343 Sek. 2, kv. 77, jama SE 237/SE 238, št. risbe Ma266 gladkim plastičnim rebrom. Vijček, izdelan iz ostenja posode, Pr. u.12 cm, db. 0,55–0,7 cm, narejene na vretenu iz zelo finozrnate teža 98 g. lončarske gline. Površina vijčka je gladka, ravna in rdeče rumene barve, robovi grobo obdelani. Na eni ploskvi vijčka so dobro vidne sledi ob izdelavi posode na hitrem vretenu. Pr. 5,5 cm, db. 0,5 cm, teža 23 g. 224 Malečnik, AAS 89, 2021 337 338 340 339 341 342 343 344 345 347 346 348 349 350 337−339 SE 133, 340−342 verjetno SE 135, 343−349 SE 237, 350 jama 2; merilo 1 : 3. 225 351 Sonda 1, jama 2 (SE 02-112/113), št. risbe Ma271 358 Sonda 2, v nasipu nad sondo Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- (SE 02-202?), št. risbe Ma210 te lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan gladka in ravna, na notranji strani posode rožnate barve, na vretenu iz zelo finozrnate lončarske na zunanji zelo temno sive barve. Vel. 7,6 × 5,3 cm, pr. dna gline, oksidacijsko žgan. Površina gladka, 14 cm, db. 0,75 cm, teža 40 g. ravna in svetlo rdeče barve. Na ustju ima 352 Sonda 1, jama 2 (SE 02-112/113), št. risbe Ma273 posoda utor za pokrov. Vel. 6,4 × 4,9 cm, Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozr- pr. u. 18 cm, db. 0,25 cm, teža 19 g. nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Prvotna 359 Sonda 4, prva kulturna plast (SE 02-202?), površina ni ohranjena. Površina odlomka je gladka, neravna, št. risbe Ma157 svetlo sive do zelo bledo rjave barve. Okrašena je bila s snopi Lonec (rekonstruiran), izdelan na vretenu iz finozrnate lon- navpičnih vrezov. Vel. 4,1 × 4,9 cm, db. 0,4 cm, teža 12 g. čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka 353 Sonda 1, jama 2 (SE 02-112/113), št. risbe Ma276 in ravna, na notranji strani posode lisasta, rdeče rumene in Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na vre- črne barve, na zunanji pa enotne rdeče rumene barve. Pr. u. tenu iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec). 12,3 cm, pr. dna 10 cm, v. 15,7 cm, db. 0,35 cm, teža 283 g. Površina odlomka je gladka, ravna in lisasta, svetlo rjave in temno sive barve. Na prehodu v vrat je bil lonec okrašen z vodoravnim žlebom. Vel. 5,3 × 3,3 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,4–0,5 cm, teža 14 g. 354 Sonda 1, jama 2 (SE 02-112/113), št. risbe Ma269 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena, oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in enotne zelo bledo rjave barve. Na ramenu je bil lonec okrašen z dvema pasovoma globokih vodoravnih žlebov in z vodo- ravnim pasom nažlebljene štirikratne valovnice. Okras je bil narejen z glavni- kom. Vel. 5,3 × 3,7 cm, db. 0,55–0,7 cm, teža 19 g. 355 Sonda 1, jama 2 (SE 02-112/113), št. risbe Ma272 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcij- sko. Prvotna površina 360 Sonda 4, neznan kontekst, št. risbe Ma167 ni ohranjena. Površina Odlomek ostenja posode, izdelane na vretenu iz zelo finozr- gladka, ravna in enotne nate lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko zelo temno sive barve. žgane. Površina ravna, na notranji strani posode gladka in Vel. 10,1 × 7,6 cm, pr. u. enotne zelo temno sive barve, na zunanji pa hrapava in lisa- 34 cm, db. 0,5 cm, teža sta, sive do svetlo rdeče barve. Vel. 5,2 × 4,1 cm, pr. najv. ob. 89 g. 20 cm, db. 0,3–0,55 cm, teža 18 g. 361 Sek. 3, kv. 89 in 90, jama SE 312/SE 313 (v sekundarni legi), št. risbe Ma305 356 Sonda 2, jama 15A (SE 02-218/219), št. risbe Ma208 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino- Lonec – odl. vratu, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka gladka in lisasta, temno sive do rjave barve. Na ustju utor za in ravna, na notranji strani posode enotne zelo temno sive pokrov. Vel. 3,9 × 2,3 cm, pr. u. 23 cm, db. 0,4 cm, teža 10 g. barve, na zunanji pa lisasta, zelo temno sive in rjave barve. Vel. 3 × 2,7 cm, db. 0,3 cm, teža 9 g. 357 Sonda 2, v ruševinski plasti (SE 02-202?), št. risbe Ma178 Pokrov – odlomek ostenja z držajem, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- šina gladka, ravna in sive do zelo bledo rjave barve. Vel. 10,8 × 6,9 cm, db. 0,55 cm, teža 83 g. 226 Malečnik, AAS 89, 2021 352 351 354 353 355 357 356 358 359 360 361 351–355 jama 2, 356 jama 15a; 357 ruševinska plast (SE 02-202?), 358 nasip nad sondo 2 (SE 02-202?), 359 prva kulturna plast (SE 02-202?), 360 neznan kontekst, 361 SE 312; merilo 1 : 3. 227 362 V bližini najdišča (izkopavanja 2002), št. risbe Ma600 367 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, št. risbe Železna uhata sekira z dolgim tulom. V. 16,1 cm, š. 8–11,7 cm, Ma2006_12 db. 2,7 cm, teža 529 g. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu, iz finozrnate lon- čarske gline z delci kremena (do 0,2 × 0,2 cm). Površina povsem gladka in ravna, sive in svetlo rjave barve. Vel. 5,9 × 3,6 cm, pr. u. okoli 23 cm, db. 0,6 cm, teža 24 g. 368 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, št. risbe Ma2006_13 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu, iz finozrnate lončarske gline z delci kremena. Površina povsem gladka, nekoliko razjedena in lisasta, svetlo sive, svetlo rjave in svetlo rdeče barve. Vel. 9,5 × 7,8 cm, pr. dna okoli 12,5 cm, db. 0,5 cm, teža 92 g. 369 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005e, SE 06-005f ali SE 06-005g, št. risbe Ma2006_5 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu, iz finozrnate lončarske gline. Površina gladka, ravna in temno sive barve, deloma razjedena in svetlo rdeče rjave barve. Vel. 4,5 × 2,1 cm, pr. u. okoli 18 cm, db. 0,35 cm, teža 9 g. 363 Sek. 1, kv. 15, SE 174/SE 175 (neopisana in neoznačena), 370 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005e, SE 06-005f št. risbe PN10 ali SE 06-005g, št. risbe Ma2006_6 Fragment podolgovatega pravokotnega železnega predmeta, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu, iz zelo pravokotnega preseka. Vel. 5,5 × 1,4 cm, db. 0,49 cm, teža 8 g. finozrnate lončarske gline. Površina gladka, ravna, na notranji strani posode zelo temno sive barve, na zunanji svetlo rdeče 364 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005a, št. risbe barve. Vel. 10,6 × 5,8 cm, pr. dna okoli 9,5 cm, db. 0,35 cm, Ma2006_2 teža 70 g. Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na vretenu, iz drobno- 371 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005a, št. risbe zrnate lončarske gline z delci kremena. Ma2006_7 Površina gladka, neravna in lisasta, zelo Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu, iz fi- bledo rjave in zelo temno sive barve. nozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane. Površina povsem Na ramenu okrašena s poševnimi vrezi. gladka, ravna in enotne rožnate barve. Vel. 9,4 × 5,4 cm, Vel. 5 × 4,1 cm, pr. u. okoli 23 cm, db. 0,75 cm, teža 23 g. pr. dna okoli 10 cm, db. 0,45–0,5 cm, teža 73 g. 365 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005a, št. risbe Ma2006_1 Fragmentiran spodnji del posode z dnom, izdelane na vretenu, iz finozrnate lončarske gline z belimi (apnenec?) in črnimi (nezgorele organske primesi?) delci, redukcijsko žgane. Površina gladka, ravna in enotne zelo temno sive barve. Vel. pr. dna 14,5 cm, db. 0,8 cm, teža 214 g. 366 Meljski hrib, ugreznjena pot, SE 06-005b, št. risbe Ma2006_11 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu, iz finozrnate lončarske gline z delci kremena. Površina gladka, ravna in temno sive barve, deloma razjedena in svetlo rdeče rjave barve. Vel. 3 × 2,3 cm, pr. u. okoli 18 cm, db. 0,3–0,35 cm, teža 7 g. 228 Malečnik, AAS 89, 2021 362 363 365 364 366 367 368 369 370 371 362 bližina najdišča, 363 SE 174, 364, 365 SE 06-005a, 366−368 SE 06-005b, 369, 370 SE 06-005e, SE 06-005f ali SE 06-005g, 371 SE 06-005a; 362, 363 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 229 372 izkopavanja 2002, št. risbe Ma601 378 Sek. 2, kv. 37A, SE 123, Železna podkev z gladkim robom, z ozobcema in žlebom za št. risbe Ma230 glavice šestih žebljev. Luknje in ležišča za glave žebljev v žlebu Skodelica (ohranjene približno polovica so pravokotne. Vel. 14 × 12 cm, teža 325 g. posode), izdelana prostoročno iz finozr- nate lončarske gline, nepopolno oksida- cijsko žgana. Površina neravna, gladka in lisasta, zelo temno sive in rdečerjave barve. Pr. u. 10 cm, pr. dna 4,5 cm, v. 7,2 cm, db. 0,45–0,6 cm, teža 130 g. 379 Sek. 1, SE 123, št. risbe Ma121 Odlomek noge z dnom in ostenjem posode, verjetno sklede ali skodele, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina neravna, gladka in lisasta, zelo temno sive do svetlo rdeče rjave barve; precej razjedena. Vel. 5,6 × 3,5 cm, pr. noge 7,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. 0,7 cm, teža 33 g. 380 Sek. 2, kv. 37A, SE 123, št. risbe Ma231 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci 373 Sek. 1, kv. 25, plast SE 145, št. risbe PN6 keramike (vel. do 045–0,5 cm), Keramična pipa v obliki palmete, izdelana v kalupu iz zelo nepopolno oksidacijsko žgana. finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgana, redukcijsko v Površina neravna, gladka in lisasta, končni fazi. Površina povsem gladka, ravna in zelo temno sive zelo temno sive, svetlo rdeče rjave barve. Na njej napis proizvajalca: S. Seiler. Vel. 4,4 × 2,4 × in temno rdečerjave barve; delno 3,1 cm, teža 21 g. razjedena. Vel. 6,5 × 10,5 cm, pr. u. cca 22 cm, ohr. v. 9,3 cm, db. 0,65–0,8 cm, teža 223 g. 381 Sek. 2, kv. 54, SE 123, št. risbe Ma239 Odlomek okrašenega ostenja posode z držajem, izdelane 374 Sek. 2, kv. 55, jama SE 2048/SE 2049, št. risbe PN25 prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. Par uhanov iz bronaste žice okroglega preseka s stekleno jago- do 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina do ( jagoda enega od uhanov manjka). Vel. žice 1,1 × 0,5 cm, ravna, rožnate do rdeče rumene barve; deloma razjedena. vel. jagode 0,6 × 0,6 cm, pr. žice 0,03 in 0,08 cm, teža 2 g. Nad držajem okrašena z navpičnima gladkima plastičnima rebroma. Vel. 5,8 × 4,9 cm, db. 0,8–0,9 cm, teža 37 g. 375 Sek. 1, SE 124, št. risbe Ma141 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina hrapava, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 4,3 × 2,2 cm, pr. u. 17 cm, ohr. v. 2 cm, db. 0,4 cm, teža 7 g. 376 Sek. 1, kv. 15, SE 124, št. risbe Ma157 Odlomek držaja pokrova, izdelanega prostoročno iz finozr- nate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,3 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žganega. Površina gladka, neravna in rdeče barve. Vel. 3,7 × 3,5 cm, db. 0, 5–0,8 cm, teža 36 g. 377 Sek. 2, kv. 37B, SE 123, št. risbe Ma2001 Odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline (redukcijsko žgana?). Površina neravna, temno sive barve; močno poškodovana. Vel. 3,5 × 3,6 cm, db. 0,4–0,6 cm, teža 12 g. 230 Malečnik, AAS 89, 2021 372 373 374 376 375 378 377 379 380 381 372 neznan kontekst, 373 SE 145, 374 SE 2048, 375, 376 SE 124, 377−381 SE 123; 372−374 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 231 382 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma219 389 Sek. 1, SE 123, št. risbe Ma158 Odlomek okrašenega ostenja posode, Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoročno izdelane prostoročno iz finozrnate lon- iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. čarske gline z delci keramike (vel. do 0,5 Površina gladka, neravna in rdeče barve. Okrašena z vodorav- × 0,5 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. nim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 5 × 5,2 cm, Na zunanji strani posode površina gladka, db. 0,55–0,8 cm, teža 29 g. ravna in rdeče do sive barve, na notranji poškodovana, neravna, hrapava in svetlo 390 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma229 sive barve. Okrašena s tremi vzporednimi Odlomek okrašenega ostenja posode, vrezi. Vel. 5,5 × 6,2 cm, db. 0,6–0,7 cm, teža 30 g. izdelane iz finozrnate lončarske gline, re- dukcijsko žgane. Površina gladka, ravna 383 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma221 in zelo temno sive barve. Okrašena z Odlomek ustja z ostenjem posode, izde- okroglo nalepko z odtisom prsta. lane prostoročno iz finozrnate lončarske Vel. 5,7 × 4,9 cm, db. 0,55–0,6 cm, gline z delci keramike (vel. do 0,1 × teža 32 g. 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in lisasta, temno sive do bledo rjave barve; na zunanji strani posode nekoliko razjedena. Vel. 4,8 × 7,2 cm, ocenjen pr. u. 29 cm, ohr. v. 5,8 cm, db. 1,1 cm, teža 53 g. 384 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma226 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,3 cm) in keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, neravna, rdeče rumene barve; razjedena. Vel. 7,3 × 5,1 cm, pr. u. 29 cm, ohr. v. 6 cm, db. 1 cm, teža 55 g. 385 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma205 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in rjave barve. Tik pod ustjem okrašena z vodoravnim nizom vtisnjenih podolgovatih jamic. Vel. 4,7 × 3,4 cm, ocenjen pr. u. 25 cm, db. 0,85 cm, teža 20 g. 386 Sek. 2, kv. 37B, SE 123, št. risbe Ma2000 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, neravna in rjave barve. Vel. 8,3 × 7,1 cm, pr. u. 31 cm, db. 0,8 cm, teža 63 g. 387 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma124 Pekva – odlomek vrha z ostenjem, izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,6 × 0,5 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina hrapava, neravna in rdeče rumene do rumeno rdeče bare. Na vrhu pe- kve ohranjen prehod v ročaj ali držaj. Vel. 6 × 6,5 cm, pr. vrha 16 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. 0,9-1,1 cm, teža 71 g. 388 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma125 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in držajem, izdelan prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,3 × 0,3 cm) in keramike (vel. do 0,5 × 0,4 cm), redukcijsko žgan. Površina neravna, gladka in zelo temno sive barve. Vel. 2,8 × 3,3 cm, db. 0,7 cm, teža 12 g. 232 Malečnik, AAS 89, 2021 382 383 384 385 386 387 388 389 390 SE 123, merilo 1 : 3. 233 391 Sek. 1, kv. 36, SE 123, št. risbe Ma122 398 Sek. 1, kv. 3 in 16, SE 123, št. risbe Ma131 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz Odlomek manjšega keramičnega predmeta z robom, morda zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina zajemalke s polnim držajem, izdelane iz zelo finozrnate gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 3,2 × 2,6 cm, lončarske gline. Površina neravna, groba in lisasta, svetlo db. 0,45 cm, teža 7 g. rdeče do temno rdeče sive barve. Vel. 6,1 × 4,45 cm, db. ost. 392 Sek. 1, kv. 19, SE 123, št. risbe Ma133 0,75 cm, db. ost. na mestu domnevnega dr. 1, 2 cm, teža 38 g. Prenosna pečka ali ognjišče – odlomek ustja z ostenjem in 399 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma208 prehodom v nogo, izdelana prostoročno iz finozrnate lončar- Odlomek prežganega keramičnega svitka, izdelanega prosto- ske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm), redukcijsko ročno iz zelo finozrnate lončarske gline. V obe ploskvi svitka žgana. Površina gladka, neravna so bile pred žganjem navrtane globoke jamice (tri so ohranje- in zelo temno sive barve. Na ne na eni ploskvi, posamezna pa na drugi). Vel. 6,4 × 4,7 cm, notranji strani posode zogleneli ocenjen pr. 11 cm, ocenjen pr. luknje 3,5 cm, db. 4,2 cm, organski ostanki. Vel. 7,2 × 4 cm, teža 133 g. pr. u. 32 cm, db. 0,8 cm, teža 40 g. 400 Sek. 1, kv. 3 in 16, SE 123, št. risbe Ma128 393 Sek. 1, SE 123, št. risbe Ma111 Odlomek keramičnega svitka, izdelanega iz finozrnate lon- Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane iz zelo čarske gline s posamičnimi večjimi kosi kremena (vel. do 0,5 finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina sive × 0,5 cm). Površina neravna in lisasta, rdeče do svetlo rdeče barve, gladka in ravna, deloma svetlikajoča se barve. Vel. 8,8 × 4,1cm, pr. 14,5 cm, pr. luknje 6 cm, db. 4,9 cm, (ostanki grafitnega premaza?). Na vratu okraše- teža 144 g. na s plitvimi vodoravnimi kanelurami. Vel. 2,3 × 2,25 cm, pr. u. 17,5 cm, db. 0,4–0,5 cm, teža 3 g. 401 Sek. 2, kv. 35, SE 123, št. risbe Ma204 394 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma200 Odlomek keramičnega svitka, iz- Odlomek okrašenega ostenja posodice, izdelane prostoročno delanega iz zelo finozrnate lon- iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina čarske gline s posameznimi delci povsem gladka, ravna in enotne zelo temno sive barve. Na keramike. Površina je večinoma ramenih okrašena s plitvimi rahlo poševnimi kanelurami, na neravna, hrapava in svetlo rdeče prehodu v vrat z modeliranim rebrom, razčlenjenim s plitvimi do rdeče barve. Na eni ploskvi ovalnimi jamicami. Vel. 2,9 × 2,7 cm, pr. u. 13,5 cm, svitka sta jamici globine do 0,6 ohr. v. 4,3 cm, db. 0,2–0,35 cm, teža 4 g. cm. Jamice sta bili narejeni pred 395 Sek. 2, kv. 54, SE 123, št. risbe Ma238 žganjem. Vel. odl. 7,9 × 3,8 cm, Odlomek ognjiščne koze, izdelane prostoročno iz drobnozr- pr. 13 cm, pr. sredinske odprtine nate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,15 × 0,4 cm), svitka 5,5 cm, db. 3,7 cm, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina teža 126 g. gladka, ravna in lisasta, rdeče rjave do sive barve. Na spodnjem robu sta ohra- njeni dve globoki jamici. Prednja ploskev je okrašena z vodoravnim in navpičnim razčlenjenimi plastičnimi rebrom, eno navpično razčlenjeno plastično rebro je tudi na sredini stranskega roba koze. Vel. 5,5 × 4,7 cm, ohr. v. 5 cm, db. 2,1–3,8 cm, teža 98 g. 396 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma201 Odlomek pravokotnega držaja, verjetno pekve, izdelane iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in rjave barve. Vel. 3,8 × 4,1 cm, db. dr. 0,85 cm, teža 26 g. 397 Sek. 1, kv. 53, SE 123, št. risbe PN22 Vijček, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je slabo ohranjena, lisasta, sive in svetlo rdeče barve. Pr. 4,5 cm, v. 2,7 cm, pr. luknje 0,7–0,8 cm, teža 38 g. 234 Malečnik, AAS 89, 2021 391 392 393 395 394 396 397 398 399 400 401 SE 123, merilo 1 : 3. 235 402 Sek. 1, kv. 19, SE 123, št. risbe Ma136 409 Sek. 1, kv. 52, SE 123, št. risbe Ma207 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina je povsem gladka in finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površi- enotne sive barve. na gladka, ravna, temno sive barve. Vel. 4,5 × 4,4 cm, pr. u. Sledovi izdelave 13,5 cm, ohr. v. 4,3 cm, db. 0,65 cm, teža 24 g. na vretenu so vidni na zunanji in na 410 Sek. 1, kv. 33, SE 123, št. risbe Ma110 notranji strani od- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lomka. Pr. u. 21 cm, grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina sive barve, ohr. v. 6,75 cm, db. razjedena. Vel. 6,8 × 3,8 cm, db. 0,6 cm, teža 41 g. ost. 0,45 cm, teža 411 Sek. 1, kv. 36, SE 123, št. risbe Ma142 67 g. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz 403 Sek. 1, SE 123, št. risbe Ma120 zelo finozrnate grafitne lončarske gline, oksidacijsko žgan. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo Površina gladka in enotne sive finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, barve. Vel. 8,2 × 3,5 cm, pr. u. redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in temno sive 33,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. barve; na notranji strani posode nekoliko razjedena. Vel. 7,5 × 0,55 cm, teža 51 g. 2,9 cm, ocenjen pr. u. 21 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,5 cm, 412 Sek. 1, kv. 34 in 35, SE 123, št. risbe Ma241 teža 18 g. Lonec – odlomek dna z okrašenim ostenjem, izdelan iz finozr- 404 Sek. 1, kv. 17, SE 123, št. risbe Ma166 nate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka, ravna, Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo zelo temno sive barve. Na zunanji strani tik nad dnom navpič- finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka, ni glavničast okras, na notranji zogleneli organski ostanki. Vel. ravna in zelo temno sive barve. Luknjičava 2,2 × 3,4 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,5 cm, teža 8 g. keramika. Vel. 4,3 × 1,8 cm, pr. u. 12,5 cm, ohr. 413 Sek. 1, kv. 36, SE 123, št. risbe Ma119 v. 1,8 cm, db. 0,35 cm, teža 10 g. Lonec – odlomek dna z okrašenim ostenjem, izdelan iz finozr- 405 Sek. 1, SE 123, št. risbe Ma118 nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo v končni fazi. Površina gladka, ravna, na zunanji strani posode finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, enotne temno sive barve, na notranji redukcijsko v končni fazi. Površina povsem gladka, ravna in lisasta, temno sive in rdeče sive barve. temno sive barve. Vel. 4,3 × 3 cm, ocenjen pr. u. 23,5 cm, Vel. 5,1 × 2,9 cm, pr. dna 8,7 cm, ohr. v. ohr. v. 2,9 cm, db. 0,6 cm, teža 10 g. 2,2 cm, db. 0,8 cm, teža 19 g. 406 Sek. 2, kv. 55, SE 123, risbe Ma236 414 Sek. 2, kv. 37B, SE 123, št. risbe Ma2003 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina nate grafitne lončarske gline, oksidacijsko žgan, redukcijsko v deloma dobro ohranjena, gladka, ravna in končni fazi. Površina gladka, ravna in sive barve. Okrašena z temno sive barve, mestoma poškodovana in navpičnim glavničastim okrasom. Vel. 3,8 × 3,8 cm, db. 1 cm, sive barve. Vel. 3,7 × 2,1 cm, pr. u. 13,5 cm, ohr. teža 16 g. v. 2,2 cm, db. 0,45 cm, teža 8 g. 407 Sek. 1, kv. 38, SE 123, št. risbe Ma139 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna, na notranji strani posode sveto sive barve, na zunanji zelo temno sive. Ostenje pod ustjem nagubano. Vel. 4,5 × 4,4 cm, pr. u. 13,5 cm, ohr. v. 4,3 cm, db. 0,65 cm, teža 17 g. 408 Sek. 1, SE 123, št. risbe Ma140 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepo- polno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in temno sive. Vel. 3,3 × 3 cm, pr. u. 13,5 cm, ohr. v. 3,8 cm, db. 0,65 cm, teža 10 g. 236 Malečnik, AAS 89, 2021 402 403 404 405 406 407 408 409 410 411 414 412 413 SE 123, merilo 1 : 3. 237 415 Sek. 2, kv. 55, SE 123, št. risbe Ma232 422 Sek. 1, kv. 20, SE 123, št. risbe Ma123 415 416 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan prostoročno iz fino- finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgane. Površi- zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina na gladka, ravna, temno sive barve. Na zunanji strani tik nad gladka, neravna in lisasta, sive do sivo rjave barve. Luknjičava dnom izboklina (prehod v gladko plastično rebro ali držaj?). keramika. Vel. 6 × 4,8 cm, pr. dna 11 cm, db. 0,95 cm, Vel. 7,3 × 6,7 cm, ohr. v. 1,7 cm, db. 0,65 cm, db. izbokline teža 38 g. 0,8 cm, teža 56 g. 423 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma211 417 416 Sek. 2, kv. 37B, SE 123, št. risbe Ma2002 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz Odlomek nagubanega ostenja posode, izdelane na vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane, redukcijsko Površina gladka, ravna in temno sive barve. Lu-v končni fazi. Površina pretežno gladka, ravna in sive barve, knjičava keramika. Vel. 3 × 2,3 cm, ohr. v. 2,2 cm, mestoma poškodovana in rdeče rjave barve. Vel. 3,5 × 3,9 cm, db. 0,45 cm, teža 6 g. db. 0,35–0,9 cm, teža 9 g. 424 Sek. 2, SE 123, št. risbe Ma144 418 417 Sek. 2, kv. 55, SE 123, št. risbe Ma237 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane na drobnozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. ravna, hrapava in zelo temno sive barve. Vel. 2,7 × 2,2 cm, do 0,2 × 0,2 cm), oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna ohr. v. 2,1 cm, db. 0,35 cm, teža 7 g. in rožnate barve. Tik pod ustjem okrašena z dvema plitvima kanelurama. Vel. 5 × 2,2 cm, pr. u. 15 cm, ohr. v. 2,3 cm, 425 Sek. 3, kv. 124, SE 300, št. risbe Ma320 db. 0,4 cm, teža 22 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz finozrnate grafitne 419 420 418 Sek. 1, kv. 19, SE 123, št. risbe Ma132 lončarske gline, oksidacijsko žgan. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno Površina je enotne sive barve, deloma iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. gladka, deloma pa razjedena in groba. Površina gladka, neravna in lisasta, sive do sivorjave barve. Okras navpično grobo glavničenje po Luknjičava keramika. Vel. 5,1 × 2,2 cm, pr. u. 29,5 cm, obodu posode. Vel. 5,8 × 4,7 cm, db. 0,55 cm, teža 7 g. db. ost. 0,8 cm, teža 22 g. 419 Sek. 1, kv. 19, SE 123, št. risbe Ma135 426 Sek. 3, kv. 124, SE 300, št. risbe Ma332 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz drob- Odlomek okrašenega ostenja pokalaste posode, izdelane iz nozrnate lončarske gline z belimi delci (apnenec?). Površina zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, 421 422 neravna, a gladka in zelo bledo redukcijsko v končni fazi. Površina gladka in temno sive barve. rjave barve. V zgornjem delu ramen Okrašena z vodoravnimi kanelurami. Vel. 4,9 × 6,4 cm, pr. ost. je bila posoda okrašena s trojno pod najširšem ob. okoli 28 cm, db. 0,65–1 cm, teža 37 g. vodoravno vrezano valovnico (pravi vrez), pod njo s poševno valovnico; luknjičava keramika. Vel. 6 × 6,1 cm, pr. u. 16 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,45 cm, teža 34 g. 425 420 Sek. 1, SE 123, št. risbe Ma104 423 424 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno, ustje dodelano na vretenu, iz finozrnate lončarske gline z delci apnenca, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina neravna, gladka in lisasta, temno sive do bledo rjave barve. Vel. 6,2 × 5,7 cm, pr. u. 426 15,5 cm, ohr. v. 5,8 cm, db. 0,65 cm, teža 31 g. 421 Sek. 1, kv. 22, SE 123, št. risbe Ma143 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in sive do sivo rjave barve. Luknjičava keramika. Vel. 3,9 × 2,9 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. 0,6 cm, teža 9 g. 238 Malečnik, AAS 89, 2021 415 416 417 418 419 420 421 422 425 423 424 426 415−424 SE 123, 425, 426 SE 300; merilo 1 : 3. 239 427 Sek. 3, kv. 124, SE 301, št. risbe Ma355 435 Sek. 2, kv. 70, SE 301, 428 427 Lonec – odlomek ostenja z največjim obodom, izdelan pro- št. risbe Ma273 storočno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko Fragmentiran terilni kamen iz sivo žgan. Površina poškodovana, zelo bledo rjave do svetlo sive zelenega kamna. Na ohranjenem barve. Na najširšem obodu odebelitev, verjetno prehod v delu se ploskvi končujeta v grobo ročaj. Vel. 3,8 × 2,2 cm, db. 0,5–0,7 cm, teža 8 g. oblikovanem robu. Delovna površina 428 Sek. 2, kv. 71, SE 301, št. risbe Ma259 ravna, rahlo izbočena in izglajena, Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz spodnja pa ravna z blago vdolbino. 429 430 drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,9 × Vel. 8,7 × 6,1 cm, db. 4 cm, 0,5 cm). Površina groba, razjedena in sive do sivorjave barve. teža 487 g. Vel. 5 × 3,6 cm, pr. u. 21 cm, db. 0,2 cm, teža 10 g. 429 Sek. 2, kv. 70, SE 301, št. risbe Ma260 436 Sek. 2, kv. 69, SE 301, št. risbe Ma258 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z zelo finozrnate grafitne lončarske gline, delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm). Površina oksidacijsko žgan. Površina je enotne 432 groba, razjedena in sive barve. sive barve, deloma gladka, deloma pa 431 Vel. 3,4 × 3,6 cm, db. 0,55 cm, teža 10 g. razjedena. Pr. u. 19,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, 430 Sek. 2, kv. 69, SE 301, št. risbe Ma274 db. ost. 0,6 cm, teža 24 g. Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan prosto- 437 Sek. 3, kv. 124, SE 301, št. risbe Ma364 ročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan na do 0,2 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- končni fazi. Površina gladka in zelo bledo rjave do sive barve, cijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in na zunanji strani poškodovana, na notranji še dobro ohranje- sive barve; delno poškodovana. Pod ustjem okrašena z vodo- na. Tik pod ustjem okrašena z okroglimi vtisnjenimi jamicami. ravnima žlebovoma. Vel. 3,6 × 3,2 cm, ocenjen pr. u. 15,5 cm, Vel. 2,6 × 3,6 cm, db. 0,5 cm, teža 7 g. ohr. v. 3,1 cm, db. 0,5 cm, teža 11 g. 434 435 433 431 Sek. 2, kv. 72, SE 301, št. risbe Ma267 438 Sek. 3, kv. 73, SE 301, št. risbe Ma253 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, gladka, sive barve. Vel. 4 × 2,4 cm, db. 0,45 cm, teža 5 g. redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna, temno sive 432 Sek. 2, kv. 73, SE 301, št. risbe Ma252 barve. Vel. 2,6 × 2 cm, db. 0,35 cm, teža 5 g. Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja, izdelan 439 Sek. 3, kv. 75, SE 301, št. risbe Ma318 prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike Lonec – odlomek okrašenega ostenja z zgornjim delom rame- (vel. do 0,4 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina na in prehodom v vrat, izdelan iz finozrnate grafitne lončarske gladka, ravna in zelo bledo rjave barve. Vel. 4 × 3,9 cm, gline, redukcijsko žgan. Površina gladka in sive barve. Okraše- db. 0,85 cm, teža 19 g. na z navpičnim glavničastim okrasom. Vel. 2,3 × 2,1 cm, 433 Sek. 3, kv. 93, SE 301, št. risbe Ma316 db. 0,6–0,7 cm, teža 4 g. Odlomek ročaja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske 440 Sek. 3, kv. 73, SE 301, št. risbe Ma328 436 437 gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, ravna in zelo temno Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate sive barve. Vel. 4,2 × 3,4 cm, db. roč. 0,8 cm, teža 21 g. grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka, 434 Sek. 2, kv. 72, SE 301, št. risbe Ma268 sive barve. Okrašena z navpičnim in rahlo poševnim glavniča- stim okrasom. Vel. 3,9 × 2,7 cm, db. 0,9–1,1 cm, teža 9 g. Odlomek okrašenega ostenja pekve ali pokrova, izdelanega iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žganega. 441 Sek. 3, kv. 126, SE 301, št. risbe Ma344 Površina je groba, na zunanji strani ost. posode lisasta, svetlo Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate rjave in sive barve, na notranji pa enotne zelo temno sive bar- grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka in 441 442 ve. Zunanjo stran krasita vodoravno in polkrožno razčlenjeno enotne sive barve. Okrašena z navpičnim glavničastim okra- 438 439 440 plastično rebro (motiv girlande?). Vel. 4 × 4,3 cm, som. Vel. 4,4 × 3,5 cm, db. 0,9–1,1 cm, teža 14 g. db. ost. 1 cm, db. rebra 0,5 cm, teža 21 g. 442 Sek. 2, kv. 73, SE 301, št. risbe Ma254 Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- šina gladka, na zunanji strani posode rjave in sivorjave barve, na notranji enotne sive barve. Okrašena z navpičnim glavniča- stim okrasom. Vel. 3,7 × 3,3 cm, db. 0,7–0,8 cm, teža 12 g. 240 Malečnik, AAS 89, 2021 428 427 429 430 432 431 434 435 433 436 437 441 442 438 439 440 SE 301, merilo 1 : 3. 241 443 Sek. 3, kv. 125, SE 301, št. risbe Ma341 450 Sek. 2, kv. 53, SE 2018, št. risbe Ma247 443 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane na Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- iz finozrnate lončarske gline (nepopolno oksidacijsko žgana, cijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna redukcijsko v končni fazi?). Površina neravna, poškodovana in in temno sive barve. V spodnjem delu vratu okrašena z vodo- sive do temno sive barve. Vel. 6,8 × 4,2 cm, db. 0,5–0,7 cm, ravnim žlebom. Vel. 5,5 × 2,7 cm, db. 0,55 cm, teža 15 g. teža 63 g. 444 Sek. 2, kv. 75, SE 301, št. risbe Ma251 451 Sek. 2, kv. 54, SE 2018, št. risbe Ma2050 444 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz fino- Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz finozrna- zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina te lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,25 × 0,2 cm), neravna, a gladka in zelo bledo rjave do temno sive barve. Na nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, ramenih je bil lonec okrašen s na notranji strani posode zelo temno sive barve, na zunanji tremi vodoravnimi žlebovi, pod rumeno rdeče barve. Okrašena z vodoravnim gladkim plastič- njimi pa s trojno, kratko nažle- nim rebrom. Vel. 3,7 × 4,2 cm, db. 0,55–0,7 cm, teža 21 g. bljeno valovnico in s poševnim trojnim vrezanim cik-cakom; lu- 452 Sek. 2, jama SE 2077/SE 2078, št. risbe PN24 knjičava keramika, ustje dodela- Odlomek dna z ostenjem večje hrambene posode, izdelane no na vretenu. Vel. 8,1 × 6,5 cm, iz finozrnate lončarske gline s posameznimi večjimi delci ke- 445 ramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. 446 pr. u. 13 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. ost. 0,5 cm, teža 45 g. Površina gladka, na notranji strani posode ravna, na zunanji neravna in lisasta, rdeče rjave, rdeče rumene, svetlo sive in te- 445 Sek. 1, kv. 19, jama SE 101/SE 102, št. risbe Ma164 mno sive barve. Pr. dna 15,8 cm, ohr. v. 13,1 cm, db. 1–1,1 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz teža 1026 g. finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka, ravna in sive barve. Okrašena z navpičnim glavniča- stim okrasom. Vel. 6,3 × 6,8 cm, db. 0,7 cm, teža 28 g. 446 Sek. 1, kv. 19, jama SE 101/SE 102, št. risbe Ma163 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z belimi delci, nepopolno oksi- 447 449 448 dacijsko žgan. Površina gladka in neravna, na notranji strani posode bledo rjave barve, na zunanji temno sive. Luknjičava keramika. Vel. 6,8 × 6,4 cm, pr. u. 13 cm, db. 0,6 cm, teža 42 g. 447 Sek. 2, kv. 55, SE 2018, št. risbe Ma2052 Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline. Površina neravna, gladka in zelo temno sive barve; razjedena. Okrašena z vodo- 450 451 ravnim nizom vtisnjenih jamic, narejenih s prstom. Vel. 3,2 × 2,2 cm, db. 0,7 cm, teža 7 g. 448 Sek. 2, kv. 53, SE 2018, št. risbe Ma248 Odlomek noge z ostenjem posode (verjetno sklede ali skodele na nogi), izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka in ravna, na notranji strani posode svetlo sive barve, na zunanji temno sive. Vel. 7,6 × 6,3 cm, pr. noge 452 5,5 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. 0,5–0,6 cm, teža 53 g. 449 Sek. 2, kv. 72, SE 2018, št. risbe Ma245 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- čarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, na notranji strani posode lisasta, rdeče rjave, rdeče rumene in svetlo sive barve, na zunanji enotne rjave barve. Vel. 4 × 4,3 cm, db. 0,7 cm, teža 16 g. 242 Malečnik, AAS 89, 2021 443 444 445 446 447 449 448 450 451 452 443, 444 SE 301, 445, 446 SE 101, 447−451 SE 2018, 452 SE 2077; merilo 1 : 3. 243 453 Sek. 2, kv. 77, jama SE 245/SE 246 462 Sek. 2, kv. 71, SE 003, št. risbe Ma282 (recentna), št. risbe Ma257 Skodelica – odlomek ustja z ostenjem Fragmentirana sekira iz zelo temno in ročajem, izdelana iz zelo finozrnate modro sivega do sivo zelenega kamna. lončarske gline, nepopolno oksidacij- Sledove brušenja imata obe ploskvi in sko žgana. Površina neravna, a gladka, ohranjen stranski rob. Čelo in oblo rezilo deloma sive in deloma rjave barve. sta nalomljena. Ohr. dl. 8 cm, Pr. u. 7,7 cm, ohr. v. 3,8 cm, db. ost. ohr. š. 5,2 cm, db. 1,8 cm, teža 150 g. 0,45–0,6 cm, db. roč. 0,55 cm, teža 22 g. 463 Sek. 2, kv. 75, SE 003, št. risbe Ma255 454 Sek. 3, kv. 126, SE 351, št. risbe PN15 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, Fragmentirana sekira iz zelo temno modro sivega do ravna, sive barve. Vel. 2,5 × 2,2 cm, db. 0,4 cm, teža 3 g. sivo zelenega kamna. Sledove brušenja imata obe ploskvi in oba stranska roba. Čelo je odlomljeno, oblo 464 Sek. 2, kv. 72, SE 003, št. risbe Ma270 rezilo dobro ohranjeno. Ohr. dl. 4,2 cm, ohr. š. 1,2 cm, Odlomek keramičnega svitka, izdelanega iz zelo db. 0,8 cm, teža 13 g. finozrnate lončarske gline. Površina neravna, 455 Sek. 3, kv. 109, SE 351, št. risbe Ma339 hrapava in rdeče rumene barve. Na obeh ploskvah so v svitku luknje globine do 2,2 cm Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz in db. do 0,4 cm (tri luknje so v celoti ohra- finozrnate lončarske gline. Površina povsem razjedena, groba, njene, tri pa vidne v preseku na obeh od- temno sive do sivorjave barve. Vel. 2,6 × 2,5 cm, ohr. v. 2,5 cm, lomljenih delih). Luknje so bile narejene, db. 0,4 cm, teža 5 g. preden je bil svitek žgan. Vel. odl. 456 Sek. 3, kv. 109, SE 351, št. risbe Ma323 7,5 × 4,7 cm, pr. 12 cm, pr. luknje Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz fino- sredinske odprtine svitka 3 cm, zrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,25 cm), db. 4,65 cm, teža 151 g. nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, neravna in rjave barve. Vel. 3,2 × 2,6 cm, db. 0,65–0,75 cm, teža 9 g. 457 Sek. 3, kv. 109, SE 351, št. risbe Ma338 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz fino- zrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina 465 Sek. 3, kv. 92, SE 003, št. risbe Ma302 groba (poškodovana), bledo rjave do sive barve. Vel. 3,8 × Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate 3,3 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. 0,35 cm, teža 10 g. lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina 458 Sek. 3, kv. 109, SE 351, št. risbe Ma337 neravna in groba, na zunanji strani ost. posode lisasta, svetlo Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan prosto- sive, bledo rjave in rdeče barve, na notranji pa enotne svetlo ročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko sive barve. Pr. dna 5,7 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,6–0,8 cm, žgan. Površina groba (poškodovana) in bledo rjave do sive teža 82 g. barve. Pod ustjem okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. 466 Sek. 3, kv. 90, SE 003, št. risbe Ma319 Vel. 2,7 × 2,4 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. 0,3 cm, teža 5 g. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate 459 Sek. 3, SE 351, št. risbe Ma351-2 lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina nerav- Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan prosto- na, a gladka in sive barve. Na ramenih je bil lonec okrašen z ročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko nažlebljeno valovnico; luknjičava keramika. Vel. 5,6 × 4,5 cm, žgan. Površina poškodovana, neravna in sive do bledo rjave db. ost. 0,65 cm, teža 19 g. barve. Ustje nazaj zavihano in prilepljeno ob ostenje. Pod 467 Sek. 2, kv. 39, SE 002, št. risbe Ma225 ustjem okrogli vtisnjeni jamici. Vel. 2,3 × 2,1 cm, ocenjen pr. u. Zajemalka – odlomek recipienta z nastavkom 14 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. 0,4 cm, teža 3 g. za držaj v obliki dulca, izdelana iz zelo finozr- 460 Sek. 3, SE 351, št. risbe Ma351-1 nate lončarske gline nepopolno oksidacijsko Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan prostoroč- žgana. Površina gladka, neravna in rdeče ru- no iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. mene barve. Na notranji površini bela usedlina. Površina ravna in svetlo rdeče barve. Ustje odebeljeno, pod njem Vel. 3,4 × 3,4 cm, db. 0,6 cm, teža 11 g. okrogli vtisnjeni jamici. Vel. 2,6 × 1,8 cm, db. 0,3 cm, teža 4 g. 468 Sek. 2, kv. 39, SE 002, št. risbe Ma224 461 Sek. 3, kv. 109, SE 351, št. risbe Ma321 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,4 × 0,5 cm), nepo- finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, polno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna in lisasta, redukcijsko v končni fazi. Površina povsem gladka, ravna in sive rjave, rožnate in sive barve. Vel. 7,3 × 6,4 cm, ocenjen pr. u. barve. Vel. 4,6 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, teža 17 g. 17,5 cm, db. 0,6 cm, teža 39 g. 244 Malečnik, AAS 89, 2021 453 454 455 456 457 458 459 460 461 462 464 463 466 465 467 468 453 SE 245, 454−461 SE 351, 462−466 SE 003, 467, 468 SE 002; merilo 1 : 3. 245 469 Sek. 3, kv. 87, SE 002, št. risbe Ma301 476 Sek. 1, kv. 37, SE 001, št. risbe PN1 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo Vijček, izdelan iz dna posode. Zunanja finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, in notranja stran dna ter posode še redukcijsko v končni fazi. Površina povsem gladka, sive barve. dobro vidni, robovi na grobo obtolčeni. Na ustju utor za pokrov. Vel. 5,9 × 1,9 cm, pr. u. 21 cm, Površina je sive barve; grafitna kerami- db. 0,5 cm, teža 26 g. ka. Pr. 4,7–4,8 cm, v. 0,85 cm, pr. luknje 470 Sek. 3, kv. 108, SE 001, št. risbe Ma342 1,1 cm, teža 28 g. Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci kremena, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina groba, razjedena in lisasta, svetlo 477 Sek. 3, kv. 108, SE 001, št. risbe Ma343 sive, bledo rjave in svetlo rdeče barve. Vel. 4,3 × 2,8 cm, pr. u. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan prostoročno iz 11 cm, db. 0,6–0,7 cm, teža 8 g. finozrnate lončarske gline z delci apnenca (vel. 0,1 × 0,1 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, naravna in 471 Sek. 3, kv. 108, SE 001, št. risbe Ma303 lisasta, rjave do temno sive barve. Okrašena z dvema trikratno Odlomek nizke votle noge posode, izdelane iz drobnozrnate vrezanima valovnicama. Vel. 4 × 3,7 cm, db. 0,5–0,65 cm, lončarske gline, nepopolno teža 9 g. oksidacijsko žgane. Površina je groba, razjedena in sivo 478 Sonda 3, neznan kontekst, št. risbe Ma130 rjave do sive barve. Pr. roba Lonec – odlomek dna z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- noge 9 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, noge 12–1,6 cm, teža 110 g. neravna in rdeče rumene do sive barve; luknjičava keramika. Vel. 5,2 × 5,1 cm, db. 0,75 cm, teža 36 g. 472 Sek. 3, kv. 126, SE 001, št. risbe Ma308 Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz fino- 479 Sonda 4, plast pod novoveško cesto, št. risbe Ma166 zrnate lončarske gline. Površina je uničena, groba na otip in Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate enotne sive barve. Pod izrazito odebeljenim lončarske gline z delci kremena (vel. 0,3 × 0,2 cm), nepopolno ustjem je bila na površino posode nanesena oksidacijsko žgane. Površina ravna in gladka, na notranji strani plast gline, v njo pa so bile z blazinico prsta v posode enotne zelo temno sive barve, na zunanji rdeče do sive vodoravnem nizu vtisnjene jamice (ohranje- barve. Vel. 7,8 × 3,1 cm, pr. dna 15 cm, db. 0,7 cm, teža 38 g. nih pet jamic). Pr. u. 21 cm, ohr. v. 4 cm, db. 0,4 cm, teža 18 g. 473 Sek. 2, kv. 71, SE 001, št. risbe Ma250 Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina je pov- sem gladka in zelo temno sive barve. Okrašena je bila okra- šena s poševnimi nizi vtisnjenih jamic narejenih s koleščkom, pod njim s koleščkastimi nizi vtisnjenih jamic v cik-caku in žigosanimi krožci. Vel. 2,6 × 2,6 cm, db. 0,4 cm, teža 3 g. 474 Sek. 3, kv. 126, SE 001, št. risbe Ma311 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate grafitne lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina večinoma gladka, ravna in sive barve. Vel. 3,2 × 2,2 cm, db. 0,5 cm, teža 10 g. 475 Sek. 3, kv. 89. SE 001, št. risbe Ma317 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate gra- fitne lončarske gline, reduk- cijsko žgan. Površina gladka, ravna in sive barve. Vel. 8,3 × 3,1 cm, pr. u. 27 cm, db. 0,7 cm, teža 49 g. 246 Malečnik, AAS 89, 2021 469 470 471 472 473 474 475 476 477 479 478 469 SE 002, 470−477 SE 001, 478 neznan SE, 479 plast pod novoveško cesto; 473 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 247 248 Malečnik, AAS 89, 2021 Malečnik, AAS 89, 2021 249