V Ljubljani, 25. aprila 1923 Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". List izhaja 25. vsakega meseca. Za člane v »Deželni zvezi" včlanjenih 'zadrug stane list celoletno Din 10-—, polletno Din 5 50, četrtletno Din 3'—; posamezne številke 1 Din. Cena inseratom: '/48 strani D 4 - vključno davek. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. — Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. • seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. Poitnlni paviallrana. Jugoslovani na hotelirskem velesejmu v Pragi. Dne 7., 8. in 9. marca t. 1. se je vršil v Pragi hotelirski velesejem;, kojega so POsetili mnogobrojni gostje od vseh strani. V Pragi so se posebnim veseljem pozdravili, udeležbo hotelirjev in restav* raterjev iz Jugoslavije; to so bili: gg. Anton Koritnik iz Ljubljane, Gjuro Va* ljak in Bogumir Šlachta iz Maribora, Anton Tonejc iz Zidanega mosta, Mi* lan Martinovič in Majdič iz Celja ter g. Franki s soprogo iz Beograda. Dne 5. marca dopoldan smK) zapu* stili Jugoslavijo ter prispeli že drugo jutro 6. marca okoli pol 7. ure na Wil* sonov kolodvor v Prago, kjer nas je pričakoval odbor hotelirskega sejma. Prisrčno smo bili sprejeti. Po kratkem odmoru v hotelu Beranek so nals člani komiteja peljali v mesto na ogled pra* ških znamenitosti. Popoldan se je vršil občni zbor Saveza hotelirjev v trgovski zbornici ob številni udeležbi. Predsedo* val mu je, znan po svojih sposobnostih in vrlinah, zvezin predsednik g. Alojzij Junger, ki je prisrčno pozdravil goste, osobito Jugoslovene. Odgovoril mu je v lepih besedah na pozdrav g. Milan Mar? tinovič iz Celja. Tajnik Saveza g. Sroubek je v svo* jem govoru prav podrobno obrazložil vse težkoče hotelirske in gostilničarske stroke. Povdarjal je pomen in gopodar* sko važnost organizacije in njenih pri* redb, o|sobito hotelirskega sejmia. Za njim je povzel besedo narodni poslanec g. Petrovicky, ki je med drugim povdar* jal veliko važnost hotelirskega in gostil* ničarskega stanu za državo. Država ne dobiva od gostilniškega obrta le velikih dohodkov, upoštevati je tudi lepe loka* le, ki služijo v okras vsakega mesta. Posebne omembe je vredna vzgledna točnolst in disciplina na tem občnem zboru, ki je pokazal, da je organizacija na svojem višku. Zvečer so nas bratje Čehi povabili na skupno večerjo v hotel »Zlata Husa«. Hotel je napravil na nas najboljši vtis s svojimi lokali, izborno kuhinjo in vzorno postrežbo. Večerjali smo v dvo* rani »Myslivna«, ki je opremljena v lovskem stilu. Pri večerji je imlel lep go* vor zvezni tajnik g. Šroubek. V imenu prisotnih Jugoslovenov sta izpregovorila gg. Bogumir Šlachta in Gjuro Valjak iz /Maribora. Razvila se je prav živahna zabava ob izvrstni godbi finega salon* skega orkestra. Naslednji dan 7. marca smo bili povabljeni na oficialno otvoritev hote* lirskega sejma, ki se je vršil pod pro* tektoratom trgovinskega ministra g. Novaka v obč. posvetovalni dvorani. Razen mnogoštevilnega domačega ob* činstva so bili prisotni delegati iz skoro vseh evropskih držav. Zbor je otvoril župan mesta Prage g. dr. Baxa s kras* nim nagovorom. Za njimi sta govorila trgovinski minister ter predsednik pra* škega velesejma g. Bohač, ki je naglašal gospodarsko važnost te prireditve. Za* hvalil se je v imenu saveza predsednik g. Junger. Po Otvoritvi smo šli na raz* stavišče na Žofinske in Štrelečke otoke, kjer je bilo vse vzorno pripravljeno. Razstavljeni so bili vsi predmeti od naj* manjšega do največjega, ki so potrebni v gostilniški in kavarniški stroki. Poseb* no pozornost je vzbujala velika, kom* pletno urejena kuhinja, opremljena z najmodernejšimi potrebnimi predmeti. Potem smo šli v staroslavni del me* sta »Hradčane«, da si ogledamo histo* ričiie zanimivosti. Opoldne smo obedo* vali na povabilo gosp. intendanta Hlav* ke v restavraciji Praškega sanatorija. Po obedu smo se vrnili na razstavi* šče, kjer nas je pogostila z izborno črno kavo tvrdka Meinl, ki je točila v re* klamne svrhe vse dni zastonj kavo. Isti dan smo si ogledali še reprezentančni dom, najprej restavracijo in kavarhiške prostore, potem moderno opremljeni bar in za tem mnogoštevilne dvorane v prvem in drugem nadstropju, katerih krasna oprema nas je naravnost očarala. Posebno ljubeznivost in gc|stoljubttost nam je izkazoval restavrater g. Bran* dej s, ki nam je radevolje razkazal vse ogromno podjetje ter nas nazadnje še pogostil z izborno kapljico vina v svoji vzorno urejeni kleti. Popoldne smo se odpeljali z avtomobili v Melnik, ki je oddaljen kakih 40 km od Prage, na po* sestvo kneza Lobkovica, kjer nam je g. upravitelj tega posestva s posebno lju* beznivostjo razkazal velikanske šam* panjske in vinske kleti, za katere smo imeli kot strokovnjaki posebno veliko zanimanje. Dne. 8. marca smo si ves dopoldan podrobneje ogledovali hotelirski sejem, po obedu pa podjetja g. Beraneka,. ki so zelo obsežna ter okusno in strokovno urejena. V podjetjih se nahaja okoli 50 raznih oddelkov, urejenih za prodajo raznih živil. Posebno pozornost je vzbu* jal mesni oddelek z ledenicami, v kate* rih se je nahajalo nad 500 kosov zaklane živine in ogromne količine mesa. Pod* jetje, katero vodi z občudovanja vred« no strokovno spretnostjo' g. Beranek sam, ima 300 uslužbencev raznih strok. Pričel je delati z malim in prav skrom« nim obratom ter se s svojol agilnostjo in delavnostjo po mnogih letih povzpel do današnjega velikega obrata. Dne 9. marca dopoldan smo si ogle« dovali natančneje mesto ter obedovali opoldan pri predsedniku saveza g. Jun« gerju. Popoldan pa sm|o se odpeljali v Praški sanatorij, kjer nam! je ob tej pri« liki ravnatelj razkazal ves sanatorij. Praktična in krasna urejenost te inšti« tucije nas je naravnost očarala. Zvečer je bil skupni sestanek v »Alhambri« ho« tela »Pasaži«, kjer smo se ob lepem pro« gramu prav dobro zabavali. Po končani predstavi se je zabava nadaljevala ob krasnih zvokih godbe ter smo Židane volje v družbi tovarišev sedeli do rane« ga jutra. Za uspeh imajo odlične zaslu« ge požrtvovalne dame. V soboto 10. marca dopoldan smo se na povabilo odbora saveza sk,upaj slikali na Žofinskem otoku. Popoldan smo na« daljevali ogled Prage. Zvečer smo imeli zopet skupni sestanek v restavraciji ho« tela »Beranek«. V nedeljo 11. marca dopoldan smo posetili skupno z odborom; zveze hote« lirjev v Pragi vzorčni velesejem, ki se je ta dan otvoril. Žal je ravno ta dan pre« cej nagajalo deževno vreme. Opoldan smo se zatekli v restavracijo kolega g. Šroubeka, katera slovi po svoji izborni kuhinji. Okrog 2. ure popoldan je prišel g. Beranek z avtomobili po nas ter smo se odpeljali na njegova posestva v Hod« kovičkah v Pragi. Posebno interesantno je njegovo obsežno in skrbno gojeno vrtnarstvo in ravno tako živinoreja. V svojih modemih hlevih ima okoli 50 najiepših krav, nad 200 lepo rejenih svinj raznih pasem ter oddelek za pe« rutnino. Vse gospodarstvo je tako mo« derno urejeno in organizirano, da služi za vzor vsem podjetjem: te vrste. Proti večeru smo se vrnili nazaj v mesto, kjer smo si ogledali še »Lucerno«. Je to dvo« rana, zidana za pet nadstropij v zemljo, opremljena z najmodernejšimi komforti, ki si jih človek sploh more misliti. V tej zgradbi se nahaja kabaret, bar, re« stavracija in kavama ter krasen zimski vrt. V vseh navedenih prostorih je me« sta za nad 6000 ljudi. Obisk je vedno velikanski. Posebno zahvalo smo dolžni g. ravnatelju Štrelecu, ki nam je vkljub svoji ogromni zaposlenosti razkazal celokupno podjetje. Večer, ki je bil poslednji našega bivanja v Pragi, smo pre« bili v hotelu »Beranek« v krogu praških kolegov, na čelu jim predsednik saveza, in smo se nad vse srčno poslovili. Drugo jutro, dne 12. marca, smo za« pustili Prago in se napotili v Češke Bude« jovice, da si ogledamo tami znano pivo« varno, katero poznamo še iz prejšnjih časov. Spremljali so naft tovariši Čehi, in sicer: gg. J. Graf, Avgust Myška, Vin« cenc Tychy s soprogo, Anton Tetour, vsi iz Prage, dalje g. B. Kudma z Jožefo« va, L. Koutsky s Kral. Hradce itd., ka« kor tudi tajnik saveza hotelirjev g. Bfe« nek in zastopnik Češke delniške pivo« varne g. K. Nemec iz Prage. Na kolo« dvoru v Budejovicah so nas sprejeli predsednik gostilničarskih zadrug g. Va« clav Žak, podpredsednik g. V. Vanek, tajnik g. F. Kohout, dalje član upravne« ga sveta Češke delniške pivovarne g. K. Tampjer, oba ravnatelja tega zavoda gg. Vladimir Koran in A. Brichta. V imenu trgovske in obrtne zbornice nas je pozdravil njen tajnik g. dr. Kroupa. V pozdrav je izpregovoril prisrčno g. Žak. Za pozdrav se je zahvalil g. Gjuro Valjak. Po' skupnem obedu v Grand hotelu, kateri slovi po svoji prvovrstni kuhinji, smo Ise odpeljali do razstave steklarskih tovarn, ki se nahaja v mest« nem muzeju, ter smo občudovali njih krasne izdelke. Nato smo se odpeljali do Češke deln. pivovarne, kjer so' nam z veliko ljubeznivostjo razkazali vse veli« ko podjetje gg. Koran, Korbel in Šmišek. Presenetila nas je urejenost in po« polnost velikanskega podjetja ter iz« vrstna kvaliteta piva. V imenu vseh pri« šotnih se je zahvalil g. ravnatelju pivo« varne tajnik Saveza g. Bfenek. Istega popoldne smo se napotili v Hluboke, da si tam ogledamo krasote gradu Schwarzenbergov. V Hlubokem nas je pogostil s kavo in dobrimi če« škimi kolači tamošnji hotelir g. Rajmund Strangmuller, ki je obenem predsednik tamošnje gostilničarske zadruge. Na ve« čer smo se vrnili v Češke Budejovice ter v družbi bratov Čehov prebili krasen večer v restavraciji g. V. Vanka. Ve« čerji je prisostvoval župan mesta g. Oto SwOboda in mnogi člani gostilničarskega obrta ter člani upravnega sveta Češke deln. pivovarne. Kuhinji g. Vanka mora« mo izreči posebno priznanje, prav tako vzorni postrežbi. Pri veselem večeru nam je čas z neznano hitrostjo potekel in na« počila je ura ločitve. Pred odhodom na kolodvor je g. Gjuro Valjak pozdravil v slovo vse prisotne ter posebno župana mesta g. Oto Swoboda, ki se mu je za« hvalil, izražajoč simpatije in željo za čim intimnejše in trajne zveze med Če« hi in Jugoslovani. Nato smo skupno za« peli »Hej Slovani« ter se srčno bratska poslovili. POset Praškega hotelirskega sejma je bil za nas velikanskega pomena. Ne le, da smo upoznali delavnost in pomen svojih kolegov, marveč nam bo prired« ba služila kot vodnica za nadaljno delo« vanje in napredovanje v naši stroki, ki je danes pri nas še zelo pomanjkljiva. Dosti je še treba storiti, da dosežemo oni višek, na katerem so že naši češki kolegi. Obenem smo s tem izletom! storili prvi korak za zbližan je in za utrditev trdnejših stikov med Češkim in Jugoslo« vanskim1 narodom. Žal, da se letos vsled neugodnih raz« mer ni moglo udeležiti sejma večje šte« vilo Jugoslovanov. Želimo pa, da se va« bilu hotelirskega sejma v prihodnjem le« tu odzove čim! več udeležencev. S posebno hvaležnostjo se spominja« mo vseh gg. kolegov, ki so se nam ves čas posvečali požrtvovalno in ljubezni« vo ter pripomogli do tako popolne uspe« los ti izleta med češke kolege. Napačno razlaganje obrtnih predpisov. Na pritožbo neke zadruge, da toči neki trgovec čez ulico vino v zaprtih ste« klenicah, koje pa se seveda le sproti na« takajo in sproti mašijo, kakor to dela v obče vse trgovstvo, ki se s točenjem čez ulico peča, je obrtna oblast na ovadbo odgovorila, da se je dala na licu mesta prepričati, da prodaja ta v trgovsko za« prtih steklenicah in da je tudi besedilo plakata pravilno. Zadružni odbor je sklenil podati proti temu naziranju in napačnemlu in« terpretiranju tozadevnih določil obrtne« ga reda načelno pritožbo. Obrtna oblastva so v tem pogledu popolnoma napačnih nazorov, ako sodi« jo, da je s probkom zamašena steklenica od kislih voda z 1 in pol litra vsebine, ali tudi manjša, že po trgovskem načinu za« pečatena steklenica. Ravno ta okolnost povzroča, da je dandanes že v vsaki vasi, koder je le en kramar ali branjevec, tudi že en tak ali pa še več vinotočev, ne le na škodo red« nega gostilničarstva, po največ pa na pripomoček širjenja pijanstva. Smisel o trgovsko zaprtih stekleni« cah je bil nekdaj, in mora tudi še nada« Ije obstati ta, da so trgovsko zaprte ste« klenice le one, ki so popolnoma adjusti« rane, kot takozvani »Flaschemvein«, bu« teljska vina itd., vse drugo je grešitev na popustnosti oblastev, ki se v tem ali ne izpoznajo ali pa nehote tolerirajo tako šušmjaranje. Je pa tudi še drugi kasus: Gbstilni« čar, ki si napolni vino v buteljke — to je sistem' trgoVsko zaprtih steklenic — mora to javiti finančni kontroli, plačati višjo užitnino, in take trgovsko zaprte steklenice dobe kontrolno znamko. V vseh slučajih, kar smo jih dosedaj oblajstvom javili, ni niti eden, ki bi se po tem ravnal. Ali je to trgovsko zaprta steklenica, če pride stranka s slatinsko steklenico, ki drži 1 liter in pol, pa si da natočiti 1 liter ali pa samo pol litra vina v njo, in pa zamašiti s probkom pa od« ide, ali pa odda to svojo »zaverbrunar« co« pa dobi drugo že napolnjeno, ali je to trgovski običaj? To je norčevanje iz zakonov in predpisov, tako od strank kot od obla« stev, ki to tolerirajo. V tem pogledu po« stopa edino pravilno ena tvrdka v Ljub« ljani, ki ima pravico prodajati samo v trgovsko zapečatenih steklenicah ter tu« di to prodajo pravilno vrši, vsak druga« čen način razpečavanja pijač je navadno točenje čez ulico, ker se sproti, pa maga« ri tudi 24 ur prej nataka, zamaši in od« daj a po največ v literskih in 1 in polli« terskih steklenicah od kisle vode in dr. Stare redne trgovske tvrdke so' se tudi pečale s prodajo vina, a to vse le po fak* tično trgovskem običaju zapečatenih in adjustiranih steklenicah, buteljkah. Ta* ko se je ta predpis razumeval takrat, in to mora o)stati. Ta reelnost pa se je vsled nepažnje oblastev in nerazumevanja zakonitih določb in predpisov razkvasila v zlorabo in se vrši dandanes že kar kot točenje čez ulico, ki je dovoljeno le koncesijoni*' ranimi obrtnikom, in taka obratovanja se rapidno množijo, da jih bo kmalu več kot pa je rednih gostilnic. Ista je z dovolitvami prodaje piva po trgovinah. Branjevec si da pripeljati sodce piva, ga pretoči v patentne stekle* nice ter nato prodaja čez ulico, kdor ho* če, ga izpije tudi v lokalu. Ni malo se ne ozira tudi tukaj na ministerijalne naredbe, ki določujejo, kako mora izgledati polnitev steklenic s pivom! za trgovsko prodajo. Ako se misli tedaj iti roko v roki z naredbami proti pijančevanju, se imajo vsekako uvesti prohibitivne naredbe pro* ti podeljevanju pravic prodaje vina in piva po trgovinah. To zahtevati nam je v obrambo ne le interesov gostilniške obrti, ampak tu* di v obrambo zakonitih predpisov, ki so izdani v zaščito te redne zakonite obrti, koja nosi težka državna in sreska davč* na bremena. Ker sicer izgleda vendar nekam čudno, da se gostilniške koncesije v sta* re dobre obrate legitimnim dedičem od* bijajo, trgovstvu pa se vsevprek dovo* ljujejo pravice prodajanja alkoholnih pijač v pospeševanje popivanja. Merosodstvo in gostilničarstvo. Znano je, da ob prilikah revizij ste* klene posode po gostilnah marsikatere* ga zadene neprijetnost, da se mu kakšen firkelček, tudi liter ali Štefan konfiscira vsled previsoke označbe cimenta. Njega dni, ko je veljala literska bo* ca 16 do 24 krajcarjev, je bilo to malen* kost, ali dandanes, ko velja literska ste* klenica 70 kron, pa lahko zapade gostil* ničar v prav občutno škodo, ako je imel smolo, da je bilo več steklenic pri hiši, ki niso odgovarjale tozadevnim pred* pisom in mu jih strogo oko merosodne* ga funkcionarja zapleni ali potolče. Vsled tega se nam zdi potrebno podati v tem pogledu nekoliko pojasnil cenj. tovarišem v znanje in ravnanje. Marši** kdo se izgovarja, da napačne cementa* rije ni on kriv, naj se prijema zato to* varne, kjer se posoda izdeluje. Tudi ne* ka zadruga je napravila v tem pogledu protest svoj čas na trgovsko ministrstvo z zahtevkom, naj se ministerialna naredba z dne 25. septembra 1874, št. 129 drž. zak., spremeni tako, da odgovornost za pravo označen j e cimenta oziroma pra* vilnost mere ne zadene gostilničarja, am* pak dotičnika, ki je posodo izdelal ozi* roma onega, ki je merosodni žig storil. Trgovsko ministrstvo pa je sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve do* ločilo, da je za pravilnost cimentne črte odgovoren le točilec, to> je gostilničar, in sicer iz razloga, ker je gostilničar vse* skozi v položaju s svojimi kovinastimi pravilno cimentiranimi posodami, kate* re mora itak imeti vsak gostilničar na razpolago, svoje dobljene ali sploh kup* ljene steklene posode prekontrolirati in pravilnost vsebine konštatirati, ker je to delo popolnoma enostavno, brez po* sebnega truda, pri katerem delu se ne zahteva stroge natančnosti, ker je v glavnem le podana nevarnost, ako je mera premajhna. Temu opravku se mora vsak imeji* telj točilne obrti podvreči, ker obstoji sploh že v naravi, da se im|a vsak kupec o porabnosti kupljenega predmeta pre* pričati, ali je stvar sposobna služiti sred* stvu, za katerega je namenjena. Ako je gostilničar svojo posodo v tem smislu preizkusil, je lahko brez skrbi, da ima steklenice s pravilno prostornino. Ako pa preizkušnje posod noče storiti in se le na natančnost pošiljatelja zanaša, mo* ra tudi za njega odgovornost prevzeti. Vsled teh razlogov je bila prošnja re* čene gostilničarske organizacije zavr* njena. Predpis, kako visoko sme biti ci* mentna označba zarisana, je ta: Pri ste* klenicah od enega litra naprej 20 mm pod robom, pri steklenicah in čašah od pol litra 15 mm pod robom, pri stekleni* cah od četrt litra vsebine kakor tudi pri ldeci*, 2deciliterskih čašah 10 mm pod robom. Pri čašah n. pr. za pivo s 3 desetin* kami litra vsebine pa ima znašati vsebi* na najmanj 12 mm črez ciment. Z ministerijalno naredbo dne 25. septembra 1875, št. 129 drž. zak., pa je bilo izdano navodilo, da je pri reviziji steklenih točilnih poSod še upoštevati, da, ako je cimentna označba neznatno prekoračila zgornje predpise, in sicer le . toliko, da znaša razlika najmanj pri 1* in 21iterskih steklenicah 1 stotinko, pri pol* literskih in manjših 1 petdesetinko nor* malne vsebine, se naj gostilničar še ne dela odgovornega za {o. V veljavi so pri nas seveda še vsi tozadevni avstrijski merosodni zakoni, le pristojbine je naša vlada že dvakrat izpremenila. »Osrednja zveza gostilničarskih za* drug za Slovenijo« je podala na pristoj* r.a mesta spomenico s prošnjo, naj se v zadevi cimentiranja steklenih posod iz* da naredba, da bo v bodoče cimentira* nje steklenic v tovarnah tako izvršeno, da odgovarja zakonitim predpisom in s tem obvaruje obrtnika, koji se mora teh posod posluževati, vsakega rizika. Prizadeti hočejo že danes zavrača* ti nepravilno označbo cimentov na to* varne, da, celo na oblastvu sama, kajti tako premajhno posodo bi moral že funkcijonar za merjenje pri opravljanju svojega uradnega posla v tovarnah zavr* niti in ne dati cimentirane označbe. S tem bi bilo vseh neprilik in škode go* stilničarstvo rešeno, občinistvo pa ne iz* pojstaivljeno eventualnemu prikrajšanju pri nabavi blaga. Pričakovati bo skoraj gotovo tudi, da bo vlada nekega dne vpeljala v vsej državi enotno metrično mero, kakor je uvedena že na Hrvatskem in v drugih južnih delih naše kraljevine. K sklepu naj še omenimo, da ni predpisano, da mora biti vsa posoda, katera se po gostilnah in krčmah gostom predstavlja, cimentirana, lahko si vsak* do nabavi tudi drugačng posodo, ven* dar pa mora vsako množino pijače, ka* tera se na mero zahteva, v cimentirano po/sodo nameriti. Iz organizacij. Redni XII. občni zbor »Gostilničar* ske zadruge v Kranju« se je vršil dne 26. marca 1923. popoldne ob 2. uri v gostil* niških prostorih g. Kuralta v Kranju. Načelnik g. Kuralt otvori po § 17. zadružnh pravil ■*— predzadnji odstavek — občni zbor, pozdravlja navzoče in konštatira udeležbo 19 članov. Zapisni* karjem imenuje g. Rico Mayra, kot ove* rovatelja zapisnika pa gg. Antona Križ* narja in Ivana Paplerja. Nato prečita na* čelnik zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se na predlog g. Mayra odobri. Načelnik poroča, da je imela zadru* ga 87 poslovnih spisov, v katerih so' se rešili važni strokovni ukrepi. Zadruga šteje 129 izvršujočih članov in 18 vajen* cev. Odbor je sklepal v petih sejah; ugo* dil je sedmim prošnjam, ovrgel pa osem prošenj za gostilniško koncesijo, 7 čla* nov je opustilo gostilniško koncesijo, 1 član je umrl, dobilo je 7 članoiv novo konceisijo v starih gostilnah, ena konce* sija se je prenesla na drugo hišo. Poli* cijsko uro nam je določila oblast od 16. septembra do 15. junija, to je za zim* ski čas na 22. uro oziroma na 23. uro za kavarne, izjema Kranj. Namesto bolnega blagajnika poda g. Križnar blagajniško poročilo: Dohod* ki K 3146.17, izdatki .K 261.—, ostane prebitka K 2883.17 ali Din 721. Na predlog g. Križnarja se izreče blagajniku absolutorij in zahvala za uspešno delovanje. Volitve. G. načelnik izreka v imenu odbora in lastne osebe zahvalo za do* sedanje zaupanje in pripominja, da v slučaju izvolitve ne sprejme več tega mesta, svoj odstop utemeljuje z veliko zaposlenostjo v svojem trgovskem po* slu. Za načelnika se izvoli g. Kuralt s 16 glasovi, se da pregovoriti in izvolitev — sprejme; 1 glas je dobil g. Rici Mayr, 2 glasa g. Gašperlin. Za podnačelnika g. Gašperlin Ivan s 16 glalsovi, 1 glas je dobil g. Engelman. Za odbornike so izvoljeni: stari odbor, t. j.: Rici Mayr, Kranj, za bla* gajnika; Ivan Jenko, Cerklje; Franc Šušteršič, Klanc; Ivan Papler, Besnica; Anton Križnar, Stražišče; Miha Velka* vrh, Preddvor; Franc Juvan, Olševk: Primož Žirovnik, Voklo; Jožef Oblak, Zapoge; Janko Engelman, Kranj; za namestnike: Peter Ažman, Bistrica; Jo» žef Pravst, Prebačevo; Franc Brulc, Kranj; Rudolf Jereb, Kranj; Franc Lu; kež, Kranj. Z)g,,-pregledovalce računov: Franc Kuralt, Predoslje; Joško Lakner Kokrica. Za zastopnike k zveznemu zboru oe izvalijo: Franc Kuralt, Kranj; Rici Mavr, Kranj; Janko Engelman, Kranj; Ivan Gašperlin, Šenčur; Franc Šušteršič, Klas nec; Ivan Papler, Besnica; Rudolf Jereb, Kranj; Primož Žirovnik, Voklo; Franc Brulc, Kranj. Slučajnosti. G. Jenko predlaga, da ukrene odbor primerne korake, da se določi policijska ura za poletni čas na 23. uro, in sicer od 15. aprila do 15. ok; tobra. Sklene se tozadevni dopis na okr. glavarstvo. G. Žirovnik predlaga, da se polaga večja pozornost na one podeželske prodajalne, ki točijo v odprtih stekleni* cah žganje, pivo itd. Po izčrpnem po* jasnilu od strani članov. G. Pravst opozarja, da točijo neka; teri trgovci po deželi vino v odprtih steklenicah. Sklene se v vseh dognanih slučajih podajati pritožbe in ovadbe na okrajno glavarstvo. G. Križnar predlaga, da naj se ne* sposobnim osebam ne daje članstva za; druge o priliki njihove prošnje za pode; litev koncesije. Primerna pojaisnila in navodila poda g. načelnik. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi načelnik občni zbor ob 16. uri. Organizacija vinogradnikov. Živimo v dobi vinske krize. Vino« gradniki se morajo zavedati, da jih more rešiti le samopomoč. Ako se strnejo v trdno strokovno organizacijo', zamorejo doseči vse, kar je potrebno za njih ob« stoj. Taka organizacija je glavni savez jugoslovenskih vinograda, ki združuje vinogradnike vse države. Nujno je potrebno, da osnujemo po naši lepi Dolenjski vsaj štiri podorgani; zacije tega saveza, in sicer: enega za Be; lokrajino, enega za politični okraj novo; meški, enega za sodna okraja Krško in Kostanjevica in enega za sodna okraja Mokronog in Radeče. Da se ta organizacija izvede, skli; cuje podpisani kot glavni tajnik zgoraj omenjenega glavnega saveza sledeče se; Stanke vinogradnikov: 1. V nedeljo, dne 29. aprila t. 1. v l kmetijski šoli na Grinu za 10. uro dopol; dne za pol. okraj novomeški. 2. V nedeljo, dne 29. aprila, ob 2. uri popoldne v šoli v Kostanjevici, za sodna okraja Krško in Kostanjevica. 3. V nedeljo, dne 6. majnika, ob 1. uri popoldne v šoli v Metliki za Bclokra; ji no. 4. Na praznik, dne 10. majnika, ob 2. popoldne v šoli v Mokronogu, za sod; na okraja Mokronog in Radeče. Vinogradniki! Vsi, ki se zavedate, kakšna nevarnost nam preti, ako> se sami ne pobrigamo za svojo bodočnost, pridis te vsi na omenjene shode! Kmetijski svetnik B. Skalicky. Policijska ura. Iz mnogih krajev nam prihajajo vprašanja, kakšna je prazaprav policij; ska ura po deželi, ker zahtevajo ponekod policijski organi tudi v sedanjem času zatvoritev gostiln ob 10. Zavoljo tega se nam zdi potrebno, da priobčimo razglas pokrajinske uprave za »Slovenijo« z dne 28. januarja 1923, štev. 3392, priobčen v Uradnem listu dne 6. februarja t. 1., list štev. 13, ki se glasi sledeče: Kot policijska ura v zmislu § 1. mi; nistrske naredbe z dne 3. aprila 1855., avstr. drž. zak., št. 62, se določa: 1. Za mesta a) Ljubljano in Maribor za gostilne 23. ura, za kavarne 1. ura po polnoči. b) Celje, Ptuj, Kranj in Novo mesto za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura. To velja za vse leto. 2. Za vse druge kraje: a) v poletnem času, to je od dne 1. aprila do dne 30. septembra, za gostilne in kavarne 23. ura; b) v zimskem času, to je od dne 1. oktobra do dne 31. marca, za golstilhe 22. ura, za kavarne 23. ura. V posameznih izjemnih primerih do; volj uje podaljšavo policijske ure do 1. po polnoči okrajno glavarstvo odnosno v Ljubljani policijska direkcija in v Mari; boru policijski komisariat. Nad 1. uro po polnoči se policijska ura sploh ne podalj; suje. Železniške restavracije smejo biti odprte črez policijsko uro do odhoda zadnjega železniškega potniškega vlaka pred polnočjo. Za brezalkoholne restavracije in ka; varne, toi je za obrate, kjer se sploh ne točijo alkoholne pijače, niti kot primes k čaju, kavi itd., ne velja policijska ura. Obrtno oblastvo lahko odredi na podstavi § 54. obrtnega reda za posamez; ne kraje ali za posamezne vrste obratov ali pa za posamezne obrate policijsko uro tudi bolj zgodaj, nego je določeno v § 1. Obrtni oblastvi v Ljubljani in Mari; boru pa morata v takih primerih prej za; slišati mnenje policijske direkcije v Ljubljani odnosno policijskega komisa; riata v Mariboru. Za sprejemanje potnikov v gostil; nah s prenočiščem (hotelih) velja drugi odstavek § 1. ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855, avstr. zak. št. 62, t. j. pot; niki se smejo sprejemati tudi po- poli; cijski uri. Vsi drugi tozadevni razglasi deželne vlade za Slovenijo se s tem ukinjajo. Iz upravništva. Na naslovih Vam dospele današnje številke »Gostilničarja« vidite tisti, ki •ste naročnino za eno, dve, ali celo za tri leta na dolgu, rdeče kljuke in tudi listu priložene položnice. Naročnina za leti 1921 in 1922 je znašala po- 6 dinarjev, za leto 1923 pa znaša 10 dinarjev.. Kateri letnik ima kdo plačan, ne moremo posa; mič tu navajati, vedeti mora to tudi vsak sam,. Kdor je že za letos plačal, pa ima kljuko, ima dolg še iz prejšnjih let. Kdor pa je plačal v prejšnjih letih, naj pošlje naročnino za letos. Kdor pa je še vse dolžan, je prošen poravnati vse. Ko; likor kljuk, toliko letnikov je na dolgu. — Blagovolite se na ta resni opomin ozirati in nas rešite še velike kljuke, ka; tero imamo v tiskarni vsled lahkover; n osti odjemialcev še poravnati. Raznoterosti. Takse za učna izpričevala in pisma rokodelskih vajencev in pomočnikov. Ministrstvo trgovine in industrije (odde* lek v Ljubljani) je z razpisom z dne 3. marca 1923., št. 1237, naročilo vsenu po; litičnim oblastvom, da obrtne zadruge pouče o kolkovni dolžnosti učnih izpri; čeval itd. sledeče: »Izpričevala o preiz; kušnji za rokodelskega pomočnika so kolka prosta (pripomba »i« k pojstavka* ma 3. in 4. taksne tarife in § 104. d, od; stavek 2., zakona z dne 5. februarja 1907,. drž. zak. št. 26). Istotako so kblka prosta učna pisma, katera izstavljajo stanovske obrtne zadruge o priliki oprostitve rokor-delskih vajencev (čl. 143. srbskega obrt; nega zakona in razglas delegacijo mini; stnstva financ v Ljubljani z dne 6. maja 1922., št. B II 5/65, LJradni list, kos 52, stran 345., iz leta 1922.). Učna izpriče; vala, katera izdajajo rokodelski mojstri sami svojim vajencem po dovršeni učni dobi, pa so zavezana taksi 10 Din (po; stavki 3. in 4. taksne tarife in razpis fi; nančnega ministrstva z dne 27. maja 1908., št. 16.910. pristojbinska priloga št. 5). Tovariši plačajte naročnino! iSS53S?GK539 Gostilničarji pozor! Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov SILVANCA in 20 hektolitrov domače črnine iz leta 1921, istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu. Gtsasecaasi SS329 Poceni in velika zaloga NOVIH DVOKOLES različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, š valni stroil in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroSki vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica. TD | D II N ||“ tovarna dvokoles in I n ID U IIH otroških vozičkov, Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1. Jernej Stele :: LJUBLJANA, Sp. Šiška :: priporoča svojo zalogo najboljših V® 8 • po zmernih cenah. 1. kranjska tovarna mineralnih vo5d, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: «odavlco» pokalloe, naravni malino* in cltronov »ok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čnl biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! GOSTILNIČARJI! AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE ^ ^ KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. 11 1 CENIKI NA RAZPOLAGO! - ^ ■ nnnnnnnnmnr.nnnnnnnnnnnnnnnnnDnnnnDnnnnnannnnDDDaDaDDDDDDDdnticiaaDDaa Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah In vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. soq Gg. gostilničarji! Specialna delavnica za popravo in prenavljanje vseh vrst 'O gramofonov in godbenih avtomatov slej ko prej A. Rasberger, Ljubljana, Sodna uh 5 (vhod v veži.) Popravila se izvrše strokovno pod garancijo, pri velikih avtomatih, na licu mesta. Nadomestni deli vedno v zalogi. (sr------------- (r Raznovrstno rib ) brib J320