'ZcJcuJfki Ob prazniku slovenskega ljudstva In vstal je kladi var silni iz nas... Splošen upor slovenskega socialno osvoboditev. Ihto ljudstva pred štirinajstimi leti, brezpravno ljudstvo, ki je stoje nedvomno največji dogodek let ja moralo tlačaniti tujcem, v zgodovini slovenskega naro- je vzelo usodo svojega življe-da. Stoletno suženjstvo, hlap- nja v lastne roke ln začelo čevstvo, priganjaštvo, izkori- graditi novo deželo. ščanje in zatiranje je bilo tem končano. seglo predvsem zategadelj, ker če bi se naša miselnost v tem je imelo za seboj strnjeno- času ne spremenila. Prav zato monolitno ljudstvo, ki je gk>. smo lahko ponosni tudi zato, bo ko zaupalo v njihove na- da je ob vsem tem bogatem pore. snovanju rasel nov človek. In Odveč bi bilo govoriti o ne- tudi to je blagodat štiriletne K prazniku slovenskega ljudstva pošiljajo borbene pozdrave in čestitke vsem volivcem okraja Trbovlje-Krško: Okrajni ljudski odbor Trbovlje, Okrajni komite ZKS, Okrajni odbor SZDL, Okrajni sindikalni svet, Izvršni odbor Ljudske prosvete, Okrajni odbor Zveze borcev NOV in Uredništvo »Zasavskega tednika". Pohod kurirske patrole iz trboveljskega okraja s Danes obenem z Dnevom štetih žrtvah in naporih naših revolucije. Vse bolj se danes v vstaje praznujemo desetletnico delovnih ljudi v času desetih slehernem posamezniku vzbuja 2e mnogo smo pisali o tem osvoboditve. In smelo lahko let. To So bila dejanja ljudi, ld velikem dnevu, toda še vedno postavimo, da smo premagali so se zavedali, da so napori in ne dovolj. Za nas. za vse naše največje težave in da smo s ljudstvo bo ostal ta zgodovin, svojo miroljubno politiko deski dan neizčrpen vrelec boga- segli v svetu toliko priznanja tih misli in spominov; o tem kot noben narod v svetu. Ni važnem dogodku bodo pisali 5e moč zanikati teh uspehov. Na-zanamci in iz leta v leto še še državno vodstvo jih je do-bolj osvetljevali dan, ki se imenuje 22. julij. V trenutku, ko je oholi pruski škorenj mendral tla malone sleherne evropske države, ko je streljal, preganjal in mučil milijone ljudi, je majhen slovenski narod skrčil prste v pest Res! Majhna je bila ta Pest, toda jeklena in neuničljiva. V trenutka, ko je bil naš nacionalni obstoj najbolj ogrožen, ko je bil naš narod naj. hoij teptan, so naši ljudje našli v sebi sile stoletnega pun- *o letoSnji praznik slovenskega terja In s tem dokazali sposob- ljudstva, 22. ju/i/, ki bo po v*eh žrtve potrebni. In končno; vsem tem gigantskem delu smo le spreminjali Še domovine, minjali tudi sami s« bi bili vsi napori. ob ni- zavest in prepričanje, da sam ustvarja zgodovino. V okviru proslave v počastitev desetletnice osvoboditve je 17. tega meseca odšla po bvših kurirskih poteh kurirska patrola okraja Trbovlje. Izhodišče patrole je nato pa o Stično na Dolenjskem, kjer bo 22 julija zbor kurirjev TV postaj Slovenije. Na svoji pot< bc patrola obiskala vse »javke* in bivše’ parti- Zaradi tega nam je 22. julij bilo v Rimskih Toplicah, od tam zanske kraje. — Kurirska služba — Dan vstaje slovenskega ljud. siva — večen spomin na naš največji čas, ko smo planili v zadnji boj za dokončno osvoboditev. pa je le-ta krenila preko revirskih hribov do hribov Mrzlica, Partizanski vrh Cemšenik, Izlake, Vače in dalje po obronkih desnega brega Save do Jevnice —' 22. julija bo velika manifestacija 10. obletnice osvoboditve je v narodnoosvobodilni vojn: imela zelo važno vlogo in je ra-zumljtvo, da bodo ob 10. obletnici naše svobode kurir); NOV pripovedoval, prebivalcem partizanskih krajev svoje spomine m o svojih naporih in nevarnih poteh med vojno. uenovo pripravlja lepo proslavo SenovčanI so se lepo pripravili iioet tn voljo do obstanka. Takrat, ko je nasilni fašizem in nacionalni šovinizem dušil tudi najnedolžnejšo svobodno misel, takrat so naši ljudje na-lik ranjeni zveri dvignili glavo in začeli vračati udarce. In za vodenje organiziranega Upora našega ljudstva je bila znamenjih sodeč dostojna man: festacija 10. obletnice osvoboditve — saj sodi ta slovesnost v okvir njenih proslao Organizacija Zveze borcev v Senovem, ki sl je zadalo nalogo pripraviti letošnjo proslavo Dneva vstaje, upa, da bo tp ena izmed najbolj množičnih in ncjslo- prebivalstvo pod Bohorjem se pripravlja na sprejem Senovča-končani slovesnosti pred sporne- nov in ostalih gostov. V teh pri-nikom padlim borcem bo nato pravah je Se posebno agilen biv-mnoiičen odhod občinstva na če- St aktivni sodelavec v NOV in iu z delavsko godbo v partizan- marljivi odbornik, tov. Alojz Zu- spoeobna edinole naša Komu. ‘te*?eJS,ihLrpro,sl™ po ,n°^ °’vo' nistična partija, Id je takrat s svojim programom nacionalne in socialne osvoboditve zbrala okrog sebe vse ljudi ln jih v dobi težkih štirih let vodila od boditvi. Ker letošnje leto ZB ni predvidela množičnih borcev NOV v druge kraje kot prejšnja lete v Dolenjske Toplice, na Okroglico in Ostrož- . . . . no — kaže, da bo v primeru »nage do zmage v dokončno povoljnega vtemena prišf0 vpar. osvoboditev. Ves svet Je prisluhnil dogodkom pri nas in uprl oči na ta ^uajhen košček zemlje, kjer se je bojeval naš človek. Ljudje y*eh kontinentov so vedeli, da Jc majhno Jugoslovansko Ijud-s svojim primerom poka-'zalo, kako se je treba boriti za svobodo in odpravo tisočletne-*a suženjstva. ‘Judje sveta so verovali v našo zmago tn nam tako dalali •uoralno oporo v boju z okupatorji. Štiriletna revolucija nam ni Prinesla le vojaške zmage, •uarvei popolno nacionalno In tizanske kraje pod Bohorjem, kjer bodo Senovčan/ praznovali Dan vstaje, verjetno bi zu tisoč domačinov iz senovško-brestani-škega predela. Na slavnostni dan, 22. julija, bo v Senovem najprej budnica delavske godbe na pihala, dopoldne bo nadalje pred snomeni-kom padlih borcev In žrtev la-Svobodoljubnl §{zmo krajša žalna slovesnost, k fi bo sledilo razvitje zastave ZB Senovo Senovška Zvezo borcev bo verjetno ena Izmed proih tovrstnih organizacij, ki bo prejela novo zastavo, izdelano po nedavno sprejetem osnutku * Kongresa ZB Jugoslavije. Po ske Lošče pod Bohorjem. Tukaj panc, bo ob spominski plošči padlim Lošce borcem najprej krajša komemoracija, nato pa bo na prostranem travniku pred domačijami kraja, kamor so se v NOV radi zatekali aktivisti in partizanski borci, prisrčno partizansko rajanje. Senovčan/ se vsa povojna leta vneto, že nekako tradicionalno pohodov udeležujejo množičnega pohoda L—v Lošče nad Senovem. Letošnji pohod, ki sodi v sestav prireditev in slovesnosti v počastitev desetletnice svobode, pa bo še posebno prazničen. Tudi kmečko ki zagotavlja, da bodo In njihovo prebivalstvo nadvse prisrčno sprejeli letošnje goste iz doline. Senovška Zveza borcev vabi vse bivše borce in vse okoliško prebivalstvo, zlasti pa še Senov-čane. da pobite letošnji 22. julij skupaj z bivšimi borci in aktivisti v partizanske kraje pod Bohorjem, saj bo ta zbor bivših partizanov in ostalega prebival- delQv vseh športnih stva na,lepša man festac;,a so- „Svobod«, pionirskih etatistične zavesti m enotnosti naših delovnih in kmečkih ljudi pod Bohorjem. K. Razstava JLA v Trbovljah Potujoča razstava JLA le obiskala prejšnji četrtek in petek tudi Trbovlje, kjei je bila odprta v prostorih restavracije »Turist« na Vodah Vsebovala je posnetke iz osvobo-ske patrulje se bodo na svoji dilne borbe ter slike in dela poti tu srečale ter oddale svo- iz življenja JLA Na razstavi jim padlim tovarišem častno je nekaj Slik, ki eo bile tud: na salvo v spomin. razstavi v Burmi. Prepotovala Vsi zbrani bodo nato skupno je že skoraj vso Jugoslaviji ln odšli na Vrhe. Pred spomeni- tudi že zahodno Slovenijo kjer kom, kjer je bila ustanovljena si jo je ogledalo nad 15 000 v narodnoosvobodilni vojni Re- ljudi. virska četa, bo slavnost ob de- Ta res dobro prirejena ir. bo-setih dopoldne. Po končani slo- gata razstava je doživela tudi vesnosti se bo pričelo na Vrheh v Trbovljah velik uspeh partizansko rajanje. -t. -t Praznovanje Dneva vstaje v Hrastniku Trbovlje ob Dnevu vstaje V četrtek, 21 julija, bo ob nostna proslava na letnem telo-17. uri odhod štirih partizanskih vadišču TVD »Partizana«. So-patrulj izpred spomenika revo- delovali bosta Delavska in Mla-lucije na Vodah. Patrulje iz dinska godba na pihala »Svo-vseh štirih rajonov ZB Trbovlje bode-Center«. Zatem bo zagor-bodo štele do 15 članov. Vsaka ska »Svoboda« uprizorila zgo-izmed njih bo po svoji poti od- devinsko dramo Bratka Krefta šla na Vrhe. Prva patrulja »Velika puntarija«. pojde čez Bevško in Slačnik, Na sam praznik, v petek, druga bo odrinila na cilj preko 22. julija, pa bodo ob 8. uri pri Globušaka In Kleka, zadnji dve Prašnikarju pod Partizanskim patrulji pa odkorakata skupaj vrhom odkrili spominsko ploščo V Hrastniku je bilo ob pra- so se borili na tem sektorju, znovamju občinskega praznika Plošča na Pintarjevi zidanici bo društev, nas in bodoče rodove epominja-odredov lQ na kraj, kjer so se v dneh in tudi podjetij v kraju zelo buržoazne Jugoslavije večkrat razgibano. Na zadnji seji SZDL sešli na delovnih sestankih harfi rastnik so sprejeli sklep da ci za pravice delavcev: tov se vsem sodelujočim društvom. Sergej Kraigher, Lidija Sent-ustanovam in podjetjem izreče jure, Tomo Brejc in še mnogi pohvala. drugi, domačini in borci iz Na tej seji so hkrati pripra- ostalih krajev V tej zidanici vili program za praznik Vstaje so ti naši najzaslužnejši borci, slovenskega naroda, 22. julija, člani ZKJ polagali temelje naši Na predvečer praznika bodo današnji družbeni ureditvi in zagoreli po Hrastniku kresovi vzgajali delavce in rudarit- re-— na sam 22. julij pa bosta vir jev. Njihov trud in uspeh Zveza borcev in SZDL v Hrast- naj z odkritjem spominske plo-niku odkrili na Pintarjevi zi- šče dobi in ohrani priznanje danici v Podkraju spominsko delovnih ljudi Hrastnika, ploščo. Zbor udeležencev odkritja plošče bo ob 8. uri zjutraj na železniški postaji v Da bi praznovanje 22. julija zajelo čim več naših delavcev do Knezdola, kjer bo ena pa- trem Izdanim in junaško padlim Hrastniku, od koder bo skupen ^ tIdMzlet-1 m trulja nadaljevala svoj marš partizanom FRANCU BAJDETU odhod z godbo na čelu k zida- Zas£v?a Vse družbene organizacije v TrbouVah v erv hiši dolgo je politično vodstvo organizacijah kakršne koli °bčine Trbovlje raz- opravke, naj jih obiščejo v nji-’n'S’-jalo, kako bi vse družbene hovih novih prostorih rganizacije, ki nimajo svojih direktno na Vrhe, druga P* in FRANCU ŽUŽMANU iz preko Partizanskega vrha. Hrastnika ter NANDETU SU- Po odhodu patrulj izpred s po- STARJU iz Trbovelj. Ob tej niti. kjer se čelo slavje. Po slovesnosti od- ... ._ _ kritja plošče bo na travnikih “L1- m planinske postojanke so v tovarnah v Hrastnika de- v so- * d uumrnu litin Ulj CU ap” ^*■ VI 1» JL»uv.vij, Via# »v* luitjo invocc uu lici Vu-vfv\ 9Q iiiUto L- rtolo ntvvst menika revolucije bo tamkaj spominski slovesnosti bo govo- ob zidanici partizanski miting . ,u 11 pa b0 d p promenadni koncert godbe na pihala. Delavske ril prvoborec Jože Umek. Nastopili bosta tudi Delavska god- Odbor ZB in SZDL vabita k slavnosti domačine in goste iz Ob 20.30 se bo pričela slav- ba in pevci »Zarje«. Partizan- revirjev, zlasti pa partizane ki Prostorov, združilo pod eno Oti6 V h,$0 na Trgu revolu-Rvoi 28 kjer ie imela prej fit brostore notranja uprava T-u Trbovlje — nasproti pošte Trbovc I - eo sc pred r".yvi vselili v Mestni ko-Si!* ZKS. MO SZDL. MO ZB NOV, V BREŽICAH SO IMELI USTANOVNI OBČNI ZBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE Prejšnji mesec je bil v Brežicah ustanovni občni zbor občinske gasilske zveze. Zbora se je udeležilo preko 200 delega- Mestna organizacija ln- tov. Občinska gasilska zveza v ^alidov, Mestni sindikalni svet Brežicah je po številu najrnoč-Mostni komite LMS Prav nejša na področju sedanjega ' ^ im.i «• mfoiA tr>hfwft1ittVo03 okmla. Za D rod- in --.-»un Komite ima v tel stavbi pmstore uredništvo in svoje trboveljskega okraja. Za pred-ureomsTvo m uprava sednika gaslske zveze so izvo-^asavskega tednika«. lili Franja Zorka, dolgoletnega . ki (malo pri navedenih člana PGD Brežice mesto OBVESTILO! Uredništvo in uprava »Zasavskega tedni-ka‘‘. glasila SZDL okraja Trbovlje, sta se prebila v nove prostore na Trgu revolucije 28 (bivša Fortejeva hiša), nasproti pošte Trbov-Je I. drugo nadstropje (telefon št. 91). Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika" v Trbovljah Ml gremo v napad dan. Odbor ZB in SZDL v Hrastniku vabita vse svoje člani in domačine, da razobesilo te dni zastave, okrase svoje domove in se s ponosom v srcu udeleže slovesnosti 22 julija, p-aznika Vstaje slovenskega naroda lože Kenk Tudi v radeški občini bodo počastili Dan vstaje Na področju velike radeške občine bo glavna slovesnost v počastitev Dneva vstaje. 22 julija. na Dolah pri Litiji kjer bodo praznovali občinski praznik. Zveza borcev iz Radeč pa bo odkrila spominsko ploščo padlim borcem To slavje bo združeno s kulturnim programom e sodelovanjem godbe na pihala radeške »Svobode« njenega pevskega zbora in gledališkega kolektiva V soboto. 23 julija, pa bo ob 20 uri v Vrhovem slavnostna akademija v Domu Ljudske prosvete V samih Radečat ne bo posebne proslave Dneva vstaje, ker se bodo vsi udeležili slovesnosti na Dolah Prav tako bo proslava Dneva vstaje tudi v Zidanem mostu J S. TO B Stei 29 Trbovlje, 3». julija 1955 Leto VIII Malt okrajni odbor SociaMMat zveze ieleeta ljedt t Trbovlje* — delaje ta odgovarja mednim odbor — Odgovorni urednik: Stane šnStar — Tista Mat Boršta listama t Maribora — Naslov uredništva tn uprave: ..Zasavski tednik", Trbovlje I., Trg revolucije St. 28 (telefon 91) — Račun dri podnvinict Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — List izhaja vsako sobote — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. »večna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo btN v nredništvm najkasneje vsak torek dopoldne ta jih ne vračamo , gka knt • Muzej .Tsfrlll Razmišljanja vredne pripombe Gasilci iz Brežic-okolica so v začetku julija dostojno počastili desetletnico osvoboditve in tridesetletnico svojega gasilskega društva (Ob zaključku občinskih mladinskih konferenc) Gasilci !* brežiške okolice so dl Igralci so se v Igri ree po- mestne občine Brežice je Izpred kratkim lepo proslavili trudili. desetletnico naše svobode. Uto- V drugem delu kulturnega V vseh štirih bodočih velikih občinah: Vidmu-Krškem, Breži- cah, Sevnici i* v Senovem »e še Ljudski mladini približno 3000 razlaga vzgojo mladine tako, da mlad-ne. To Je seveda še vedno je sestanek tisti, kjer se vzgaja malo v primeri s številom vse mlad na, se bridko moti. Na ne- itneli občinske mladinske konference Za vse štiri velja isteugo-so b-le dobi tovitev namreč da so to mladine v starosti od 15 do 25 katerih sestankih sem bil priso- let, katere je okrog 13.000. ten. Ne rečem, da niso bile ko- £2S neeebtč no* del<> "m e ds ednik Pr-pravlje-re. Pred pm. konfer.n-to7 cami so bil. mladinski ‘ssUnki Štv« Mdld oeeovnih organizacij, o* katerih ----------------- — . Siva lov. Beline Je v nasiM mladina razpravljala o pro- tem, de se obstoječe organizacije sk voditelj, ki ima na sestanku njem »ju«1 dele blem.h, ki jo tarejo Ponekod |e preveč zapirajo same vase in ne največ besede, sam privzgoj i so- skoal trideset let. Sledila je P°- začasnim mladinsk.m vodstvom vidijo ostale mladine. To je ciallatlčni svetovni nazor šteViln: imeli kulturno prireditev. Pred mesecev pod poirtvovalnim delitev priznanj ustanovnem u,pelo ustanoviti nove or. potrdila začetkom te kulturne slovesno- vodstvom tov Stefana Vrečar- članom, Id še danes aktivno gdo;zacjje — tako so postavili na nekal ja. Za marljivo delo je debil ob delajo v društvu. nove aktive v Kapelah Ob zvokih godbe na pihala lovcu, Koprivnici in drugod ............................. „ _ . . . „ Naslednjega dne so imeli ga* so gasilci ln njihovi prijatelji Povsod se je tudi nekoliko pove- vest mladega človeka, pa naj-s: je za to, da se na njem pogovori* — . - - - 1 , _ _B —— i _ — — X ^ — . w • e — • h • • 4 -S *r, t C' — -1 — - - — — i — - 1 1- y*i • __ ___ , —— I. 1- 1% /\ m n —. 1 r 1 aV\1 1.1 časno pa so praznovali trlde- sporeda Je nastopil novousta-setletnlco svojega društva. Že novljenl tamburaškl zbor, se. na večer pred tem praznikom so stavljen Is gasilcev Iz Brežic In njem v gasilskem domu v Lenartu okolice. Zbor vadi šele nekaj sti je predsednik SZDL Bre žice tov. Mišič očrtal življenje tej priložnosti zahvalno lUtlno hi delo naših ljudi vsa leta po osvoboditvi, Ceatltal je okoll-škim gasilcem, ki so v teb bil. mladin«kl ‘e,tanki Vzrok, da ni več mladine vklju- rUtne razprave na teh sestankih. čeae v Ljudski mladini, je tudi v Toda pričakovati, da bo m’ad.n- tem, d preveč vidijo ostale mladine. To je potrdila tudi razprava mladine mladini, je nesm.selno. Potem je tako so postavili na nekaterih konferencah Orga- že bolj kor-stno predavanje v Zupe- nizacije Ljudske mladine se mo- okviru Ljudske un verze in parajo boriti za socialistično za- dobno. Sestanek je v prvi vrsti silcj spominsko slavje na železniški postaji pred s pomeni v veselem razpoloženju zaklju- čalo število članstva. Sedaj je v ta organiziran ali ne Ce je or- mo o tem, kako bomo pridobili dolgih tridesetih letih ob raznih kom žrtev NOV V njihovo po- čili svoj lepi praznik. S. Z. krškem okraju organizirano v priložnostih reševali ljudi In njihovo Imetje, ne Iščoč zato zahvale ali pa plačila. Po po- častitev Je spregovoril nekaj •pominaklh besed tov. Zorko, «a njim pa še tov. Butara v smt prlgodnlcl, ki ao Jo odpeli Imenu Zveze borcev pevci, je sledila Borova dvode- Popoldne se se gasilci ponov- janka »Težka ura«. Za lažje no zbrali pri gasilskemu domu. kjer jih je v Imenu republiške gasilske1 zveze pozdravil tov. Kolšek ter jim čestital k 30-letnemu jubileju. V Imenu razumevanje tega gledališkega dela je pred njegovo uprizoritvijo tov. Vogrinc spregovoril nekaj spremnih besed. Mia- Borcem Xtl. SNOUB1 Sporočamo vsem bivšim borcem XII. SNOUB da bo dne 4. septembra 1955 v Mokronogu — kraju, kjer J« bila leta 1943 brigada ustanovljena — zbor te brigade. Da pa bi bila organizacija in izvedba zbora čim uspešnejša in udeležba polnoštevilna, pozivamo vse bivše borce XII. brigade, da čimprej, a najkasnej« do 31. julija t. L, sporoče sledeče podatke: priimek in ime od kdaj do kdaj je Ml v brigadi, v kateri enoti, sedanji naslov z navedbo, ali se borec namera, va udeležiti zbora brigade v Mokronogu. Sporočila pošiljajte na naslov: »Zvez* vojaških vojnih Invalidov — Štab XII. SNOUB, Ljubljana Gosposvetska cesta 2 (tel. 21-901). Prav tako naprošamo sorodnike in znance borcev, padlih v tej brigadi, da sporoče na navedeni naslov ime in priimek padlega borca ter kdaj in kje je padel. Bivši borci, udeležit, se polnoštevilno prvega zbora XII. brigade. Pripravljalni odbor gan.ziran, je toliko laže pristopiti k njemu in ga navajati na to, da bo tud: sam pozitivno vplival na svoje tovariše, ki so še izven organ.zacije. Ni pa no- ostalo mladino, kakšna predavajta nja bomo organizirali, kako -n kaj bomo ind viduaino .študirali in podobno. Pozitivno delo mlati nca — člana Ljudske mladnc benege opravičila za to, da je še se torej razvija zunaj sestanka, vedno približno deset tisoč mJa- med mladino Ko bomo to dose- dlne neorganizirane Zdi se ml da )e v več ni krajev samo vprašanje formalnosti, kako mladino pritegniti k sodelovanju. Saj gl; prj članih Ljudske mladine, potem ne bo treba več govoriti o tem, da se mladina preveč zapira sama vase in da premalo življenja. Torej le ni tako pasiv-nal Sedaj ne gre za to, da to mlad no vključimo še »nekam drugod, drugam« . Pojdimo mi k njej, vzgajajmo jo m ji pomagajmo, da bo danes ali jutr; spoznala Rorm vlogo Ljudske mladine in da bo £mo $ ,!;nferencami po Več poštenosti - pa bo vse dobro! Nediscipliniranost nakupovalcev na sejmih Dogovora med podjetji, da no je namreč, da marsikatera bodo odkupovala živino, jajca zadruga niti nt občutila storje-in druge kmetijske pridelke po nih mer proti njej. Tako je ne-najvišjih dogovorjenih odkup- ka zadruga zvedela zanje šele nih cenah, se drži le malo pod- takrat, ko je bil kredit že spet jetij. Organi tržne Inšpekcije odprt! To se pravi, da v tem so ugotovili več primerov pre- času ni poslala zadružni h ra- ».asjr.tB skl tiss-srs fe&Sr*'*** ^«***** oblikah; največkrat so prepla. slujejo s svojimi lastntmt obrat. Je precte4dnik delnega sveta Direl*r rudn ka tov Martin Žitnik odprl to slavnostno sejo, je predvsem pozdra- skoraj povsod ugotavljamo, da skrb: tudi za ostalo mladino. In mladina — tudi neorganizirana končno: mlad:nski voditelj; ne — dela na vseh mogočih področ- bodo ljubosumni, če bodo videli, jih kulturnega :n fizkulturnega da je veliko mladine tudi na pre davanjih, vajah za :gro aV na pevskih vajah, v telovadnici in Do okrajne mladinske konference nas loči le še nekaj ted-se da b0 sedaj, ko občinah tudi formalno priznala to orga- končal miad nsko delo zamrlo, nizacijo Za svojo. Na nek: konferenci sem poslu- V Globokem se je razvi’ drugi najpomembnejši glinokop v državi Pravzaprav to že n' več bojazen, ., , . kajti ponekod s<, že popustili, sal ma.hno »prerekanje« med mlgl C| da So , konferenco mladinci Nekdo se je pritoževal, napraviIi. Miselnosti, da je čevajj posredno: teleta na pri- ntml sredstvi, ki pa jih ni mo mer so plačali po dogovorjenih goče blokirati. Proti tem mes- vse _ . . , . , , napravili. Miselnosti, da je delo češ da je preveč sestankov raz- £,ladino mogoče samo poz mi, u h vaj, tečajev m predavanj, ki se , treba otresti _ Da ni ta-lih obiskuje mladina; kadar da ko naibo’i zgovorno priča pri-Dan rudarjev je kolektiv rud- predsednik razdelil trem članom vodstvo m’ad-nske organizac je mef medinske organizacije v , , Gabrijelah na Dolenjskem. Ce* ker je mladina drugod Žaklju-tov. Maričlč ček: manj vaj in podobnih za- cenah, povrh tega pa so pla čalj še prevoz, kt g* sploh ni bilo; preplačevali so tudi tako. nicam ni mogoče napraviti glede tega nobenih korakov. Tako je torej z merami, ki elovne ja: D'rel*r ___........ . .. ____r _ _ t ............ y . _iirt je nate^risal historiat rudnika v dev, da bo mlad.na" lahko prišla “ad'jlj“na poliu‘Te“mladU Globokem Podčrtal je lepe uspe- na mladinske sestanke!? V hote- J„dar vic odpravila za svoj prav smo sredi jul ja, m verjamem, da tudi v Gabrijelah ne da so na prevzemnih blokih smo Jih napravili doslej proti navajali višjo težo in podobno, kršiteljem dogovor^ o najvišjih Ni moj namen, da govorim v tem članku o oblikah pre-plačevanja, ker so te tako že več ali manj znane. Opozoril edino pošteno, ne bt bilo treba v 1 navzoče zastopn ke OLO Kr- he tega rudnika po naš; otvobo- nju tega mladinca je vel ko . j.j ,. miadinski prazn k. M’adi-ško tov. Nunčiča in Salmiča ter ditvi. Ze sama ugotovitev, da se skrbi, da bi njegova organizac ja l ,. nrjnravii. za obisk na zastopnika SZDL Trbovlje tova- je ta rudnik razvil iz podjetja uspešno dela’a a je tudi vel ko riša Kovača Nate I« spregovoril povsem krajevnega značaja v nerazumevanje vloge Ljudske tov. inž. Petrič e pomenu tega drugi najpomembnejši glinokop madine. Ali so potrebni pogostni odkupnih cenah za kmetijske velikega praznika revolucionar- v državi, nam v zadostn: meri mladinski sestanki? Če ima mla- pridelke. Ce bi se podjetja dr- n;h rudarjev osvetljuje smotrnost dela in dina od njih koristi, potem so! žala teh dogovorov, ker je te Govoru tov. inž Petriča je sle- požrtvovalnost njegovega kolek- N-ajvečkrat pa ni tako. Kdor si Mladinski voditelji! Ne pozabite, da bomo na okrajni mladin* ski konferenci polagali obračun svojega dela! Š- treba dtj izčrpen referat podpredsed- ttva, ki je v glavnem iz svojih ^ ^ ^ bi pa radn a neko drugo vpra- razpravljati o kaznih proti nika OLQ Krško tov Nilnčtča d lastnih sredstev finansiral pod- YVWVVVVWVWVWVVWVVWWVV¥Y tj ietje. S kratkim zaključnim govo-osvobod Ine borbe za ureraiče- rom je predsedn k delavskega nje velikih idej Titove Jugosla- sveta zaključil to sicer skromno, F, K. sanje; opaziti je namreč da njim. Ker pa so. žal. podjetja pomembni vlogi delavstva pred koraki, ki se smejo storiti proti oziroma njihovi uslužbenci zelo vojno n v časih naše velike kršiteljem dogovora, niso učin- nedisciplinirani na sejmih. Je kovlti. Tržna Inšpekcija krške, treba razmišljati e ostrejših ga okraja je predlagala, da se kaznih! S. W, vije. Ob zaključku je tov. pod- e veml.r uspelo seje zaradi preplačevanja blokirajo krediti enajstim podjetjem in zadrugam. Narodna banka tn zadružna hranilnica sta v večini primerov postopali po predlogu tržne Inšpekcije Nekaj časa se je zdelo, da so te mere vplivale na podjetja in ni bilo več opaziti pojavov preplačevanja. Zadnje čase Pa or »Posavski leden" v Brežicah le poslal važna ustanova Ob praznovanju prveoa občin- krepila ta ustanova delovni polet Za letošnji »Ppsavsk: teden# v 5rs5Safis F =£ -Tr*- — Torej storjeni koraki le niso lep° ure)en° gospodarsko raz* Kot reklamni zavod bo U vsak dan kulturne in športne prireditve. Ob tej priložnosti se množic. lepo urejeno gospodarsko raz* Kot reklamni zavod bo ta usta . _ tcaden.P0Ta SSkISSi !&*»&£ SS£fS » ^ .' ' industrije, kmetijstva, vinarstva potrebi tudi *voj Ust deL prav tako pe zanimiva šport ln obrtništva ter ostale komunaL Za letošnje velike prireditve, tekmovanja. Ustanova »Po-ne dejavnost- je zajela v glav- kt se bodo začele v Brežicah v savski teden« v Brežicah se bo s ,. . ’ p ‘ nem vse proizvajalce Spodnjega začetku meseca oktobra, ee res- ivoiUnl vsakoletnimi pr.reditva- 2S52L JKiu StfSt f—* P?—. i« P« -= N, »dni, »n sj-sjp1—5,^ ”2» M. T. učttev teh mer je pokazala, da je blokiranje kredita za uslužbenca, ki preplačuje. zelo »blaga« kazen. Storjene pre- ^tr^Mka. Se„ph°t treba nadaljnjih prireditev ta. upravnega odbora nov, gospo- mo, tudi potrošnika, ne pa uslužbenca-grešnlka! Nekdo bo kih razstav gospodarskega, pro- danke ustanove *o že določili __. . , . . izvodnega in kulturnega napred- alevne smernice dela Ob zdru- morda rekel da blokiranje ka vsega Zasavja sta dala povod Slivi obeh okrajev Krško 1« Bre. kredita vpliva na plačni fond. zx organizacijo stalne samostoj- žice pričakujejo da se bodo raz-prizadene nc ustanove »Posavski teden« s stave udeležila tudi vsa proizvodna podjetja trboveljskega VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM ..ZASAVSKEGA TEDNIKA"! Kakor smo poročali že v,, prejšnji J$S, »Zasav- skega tednika« in kakor ste sami opazili,MM) minuli teden naš list skupno s Planinskim društvom v Trbovljah z izključno planinsko vsebino. Današnjo 29. številko »Zasavskega tednika« pa smo izdali prej zaradi praznika Dneva vstaje — 22. julija. Prihodnja 30. številka našega lista bo spet redno izšla v soboto, 30. julija. Do ukrepa, da prejšnja številka ni izšla kot redna številka v preteklo soboto z običajno vsebino, pač pa da smo jo nadomestili z »Zasavskim tednikom«, posvečenim izključno našemu planinstvu, smo prišli v glavnem zaradi tega, ker se Mariborska tiskarna trenutno bori s težko-čami, ki so jih povzročili v tiskarni letni dopusti, orožne vaje in bolezni njenega osebja. Naj nam naši naročniki in bralci naš korak oproste. Ob priložnosti se jim bomo za to oddolžili s povečano številko »Zasavskega tednika« — dotlej pa vsi lepo pozdravljeni! UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAX? kar konec koncev tudj vse uslužbence v podjetju. Brežicah To je res — toda največ tl- JeI.,rtL,I7 toda V smislu pravil bo ta ustanova okraja, kar bo prav gotove «lu- wT’ prenese ^tako škodo prlre'a,a g<-»podar.k« razstav« žilo svojemu namenu, zlasti pa industrijske" obrtnške tn kmetij- še povezavi industrijskih ln ru-Stvar je torej v tem. da bi bile ske dejavnosti ter domače obrti darskih delavcev e kmetijskim treba v dogovoru^ predvideti nadalje pa tudi organizirala raz- življem krškega okraja kulturne, politične tn športne Letošnja razstava bo Imela ko- tudj kazni za fizične osebe Tudj za podjetja, zlasti za za. pr.red tve Prikazovala bo uspehe merclalno obliko «ejma, na ka- Kakšni so bi i uspehi dela v prvem pol!etn v lrrmel skem rudniku? Kolektiv rudnika v Krmelju je pa razširitev jame »3. julij«, lahko zadovoljen z uspehi leto*- Rudniška Moritev je bila v prvem njega prvega polletja. Proizvodni polletju za 2,8 % večja kot pov-načrt kt Sl ga |e kolektiv ob za- prečna stontev v lanskem letu druge tn mesnice, je blokiranje gospodarskega in tehničnega raz- terl se bodo sklepale kupčij« in- načrt, ki sl ga |e kolektiv ob za- prečna «ontev v i kredit« še kar znosna kazen voja proizvodnje ter koristi agro- dustrljskih in obrtnih, predvsem četku leta že proce, visoko po- veiikega pomemi i Bolj bi učinkovala kazen tehničnih ukrepov v našem kme- p* kmetijskih pridelkov Na ta stavil, so rudarji prekoračili za Prf___________°fl - I I zmanjšanja kredita. Ugotovlje- ukrepov v našem kme- pa kmetijskih pridelk tijstvu. S tak.ml prireditvami bo način bo kmetijski predel krške- 12.5 % nikov Zato smo začeli te ribnike zasipavati z buldožerji. Jamska dela večkrat otedkoč« tako imenovana tekoča sip»i 1° io plast; kremenčevega peska z vodo, id leže nad premogovnimi Vojni invalidi krškega okraja so se sešli Prejšnj; teden se Je okrajni organizacija in Zveza odbor Zveze vojnih Invalidov posebno skrb. Za praznik 29 vode za krmeljske nadalje glo- _________________ delavekim „ed;Mra, Kffl so vplivali na prekoračenje 80 potrebne stalne predhodne §čem jer jihvjc treba čistiti, kar proizvodnega načrta povečane raziskave, da omogoč mo pove- noiiraluie eimaitn storitve na en strani na drugi čano odpiranje novih sklh krajev svoje pridelke — in dustrlja In obrt p« nasprotno borcev kmetijskim ljudem svoje proiz- november ln ob Novoletni jelki so tl otroci vedno obdarovani v d- 17 i„„. Glavni odbor ZWI je letos da- i-iriv, .tu t.fč _..l- .. i..i_ roval za nakup oblek otrokom padlih borcev In za pomoč Invalidom 180.000 din Ta pomoč je bila razdeljena med 175 za krški okraj zbral k skupščini Iidsklh občinskih zvez v kate-rik je včlanjeno 1330 invalidov Najboljša zveza Je sevniška. Id podrsžuje stroške Obnovitvena dela v letu 194-* Knjigarna in papirnica otrok. Invalidska uprava ^ 1 Z OLO Krško plačuje za popravt- BREŽICE ter jc otrokom padlih borcev pomagal p„ urejevanju Hipen- čestita nem delovnim ljudem, dobaviteljem in odjemalcem Dnevu vstaje slovenskega naroda 22 Juliju z Zvezo borcev Od OLO Krško otrok padlih borcev podporo za šolanje. O napredovanju teh pove-premogov- nlh zalog Tako je neka razisko- _., . . , . .. rm() 55: ,.,'^„vrr.L*r,,-e % daj pa 9 m čistega, dobrega premoga. Ta vrtina je omogoč la, da bomo v novi jami Hinja 11 odkopavali pn-emog v bodočih petih letje letošnjega leta Dne 1. maja tega leta je zač«' la obratovat na našem rudn'.«11 provizorna opekarna, ms-dtem let h. — Med uspehe, ki bodo bomo z zgradnjo moderne op8^ velikega pomena za prihodnja leta, je treba štet. tudi odpiranje glob.mkega premogovnega tloja v i«m »3 julij« s 125 m karne pričeli pr hodnje 'eto. Ug?" lovili smo namreč preko 5 m1'’' Ionov ton prvovrstne gl ne v °*' posredni bitni Industrijskih »•* o zvišanju Invalidnin osebnim dobiva 430 invalidom Itd. Na koncu so na skupščini izvolili 8-članski upravni in 2- otrok na šoli vodita invalidska članski nadzorni odbor V Senovem so proslavili prvi Dan borcev Zaradi slabega vremena Je ljubljenih partizanskih Mia prva počastitev Dneva male pionirka Bajtove pa Je borcev v Senovem skromnejša prav ganljivo recitirala. Po tej vendar navzlic temu vsebinsko sloveenoeti so rezervni oficirji lepa. V kino dvorani v Seno- Senovega poskrbeli za predva-vem se Je vseeno zbralo kar Janje pomembnega zvočnega lepo število ljudi ki so pri- filma le življenja v naši JLA sostvrvall govoru v čast Dne- Tako Je letošnja prve prava borcev nato pa Je sledil proslava Dneva borcev kljub kutiurm spored prt katerem Je neugodnemu vremenu prav le sodeloval pevski ok‘M »Svn- po potekla. K bode«, ki je zapel nekaj pri. > Okrajna uprava za gozdarstvo Brežice e svojimi revirnimi gozdnimi upravami Mokrice. Kostanjevica, Plieoo. Vldem-Krško. Sevnica ln Boitanj Ustita k Dnevu vstaje slovenskega naroda dolgim vpednikom po premogo- rov, vodovodnih '-n olektrlfini vem sloju, ki je b-1 skončan 1 instalacij ter glavne železo ** Julija, m odpiranje nove manjše prog« Krmelj-Tržšče Zavod * jame Hinja I. L« na ta nač n bo pre zkušanje gradbenega m*'fe mogoče obdržati dnevno proiz- r ala v Liub'janl Je izdclsl I* ■ vodnjo premoga na do sedaj naj- gl ne odlične vzorce opeko večji višini, to je okrog 300 ton keram čnth tzde’kov Iz peč: * dnevno v zvezi z naraščajočimi prihajajo prve množine 0Pc*e' ,a naročil;. nanjo rudarji težko 6*k*i°i ?|- V določenih predelih jame sc s; grade svoje hiše ter tako pojavljs večii hr blnskl prit »k, 1 jo «»m; hu.d<> stenovenj'ko kr-čigar posledica je potreba stfcl- zo v Krmelju ki je nastop-la.-nega vzdrževanja j a mi k h prog, zvezi s povečanjem obsega J1' velika poraba dnin In material«, nika In povečanjem del’v«kp9 Da se temu izognemo, smo z*če- ftaleža, Omenimo še mlpiogi^g lj vsa pomembnejša križ ščs v jami betonirati — permsn ziratt da n?še kegljače — športn ^ najbolj zan ms novo z®Pf. J«SH| |ni|iimu f IMU ...M 4r>V' Stalno nevarno-t za novo jamo keg’j šče. k: bo kmalu dogo H:nja predstavllejo nada’je mo- ljeno pr: Domu »Svobode-rehitn vdor vode iz 'tsrih predelov jam in tz pdvrS.nekih rib- Zadnji seji OLO Krško in Trbovlje Sprememba družbenega plana za leto 1954Z55 — Garancijske izjave voljeni so bili odborniki Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev za 0L0 Trbovlje - Iz- novi Izvolili so odbornike za novi okrajni ljudski odborv Trbovljah Herman ie Globokega. Ivan inž. Tone Koželj in Pašnik Pne 7. t. m. je bila v Domu Gustava Pečnika; ie TVD »Partizana« XXV. redna Toneta Zupančiča, ta hkrati zadnja seja obeh Nunčiča, Toneta Mustarja, Rtf-tborov OLO Krško. Udeležili dolfa Cemoga in Stanka *® se je razen odbornikov še Gunčarja; iz Brežic Roziko poslanec tov. Janez Hri- Bohinc, Adolfa Križanca in Jafo«, podpredsednik SZDL za- neza Videniča; iz Sevnice Marsovske skupnosti komun tov. ttna Jagriča, Slavita Kolarja, Frane Kolar ter podpredsednik Jožeta Jazbeca in Karla Kol-OLO Trbovlje tov. Viktor Bur- mana; iz Cerkelj Martina Peš. Cvikl, *eljc. ca; iz Krške vasi Ivana Zev- Franc V družbenem planu OLO n tka; iz Dobove Jožeta Polo- Ivan Kovačič iz Brestanice; Jo-Krško za lansko leto je dolo. vica in Vinka Jur kasa; iz Bre- že Hegler iz Krmelja; Anton čilo, da sinejo trgovska pod- stanice Kristijana Kranjca in *tja ostanek plačnega fonda, Antona Javoriča; iz Senovega ki se sestavlja na osnovi dolo- Karla Sterbana in Joška Karanega odstotka od doseženega de ja; iz Bučke Alojza Marjeti-Prometa — ki se po predpisih ča; iz Studenca Janeza Trčka; skupine pa so ne sme uporabljati za plače — iz Blance Jožeta Radeja; iz Jože Ogorevc prenese v investicijski in re- Tržišča Cirila Kneza; iz Za- Anton Miklavčič iz zervm sklad trgovskih podje- bukovja Franca Pipana; iz Les. Vitko Skoberne iz •ti v razmerju 80; 20; to se kovca Avgusta Longa; iz Rake Pravi, da če dejanski plačni Ivana Gorenjca in Franca -— Za OLO Novo mesto sta bila sklad trgovskih podjetij, pri Bajca, Janeza Kvartuha e Jesenic ter Karla Štruklja iz Ljubljane. Iz kostanjeviške občine, ki se bo priključila OLO Novo mesto, so bili izvoljeni Alojz Prejšnji torek so se v dvorani zdravstvene službe. Zdravstveni n. pr. rudarstvo, strojništvo in Okrajnega ljudskega odbora v dom v Trbovljah bo še nadalje elektrotehnika, in jih oskrboval Trbovljah sešli odborniki stare- opravljal nekatere službe (re- z ustreznimi projekti, ga OLO Trbovlje. Ob pol deve- Sevalno) za vse zdravstvene do- pc odmoru je navdušeno potih dopoldne je prišla v dvora move, dokler tl sami ne bodo zdravljena nastopila pred od-no podpredsednica Zvezne ljud- sposobni za opravljanje teh borniki okraja tov. Lidija šent-v ske skupščine in zvezni posla- služb. Za nove zdravstvene do- jure. Že prej se je v diskusiji V okrajni zbor proizvajalcev nec za okraj Trbovlje tov. Li- move so bili imenovani upravni k posameznim odlokom večkrat L skupine so bili izvoljeni: An- dija Sentjurc Zbrani odborniki odbori ter njihovi upravniki. oglasila k besedi in razjasnila ton Hršica, Jože Kolšek in Er- so njen nepričakovani prihod S porastom gradbene dejav- posamezne stvari. Kot zvezni Krškega Jordan, Martin Zevnik in Ja-Staneta nez Banič — iz Bistrice, ki se bo priključila OLO Celje, pa Franc Cvetanovič. itr-M*’ i- Krik»a. Vlado pozdravili z burnim ploskanjem, nosti v revirjih se je pokazala poslanec pa je čutita dolžnost, ivacic lz isrsKega, £ ... ,___.___ ,u... c____________*_v.. nmfok- .j,___________ _______, _ ___ Z obiskom tov. Lidije Šentjur- potreba Po ustanovitvi projek- da odbornike seznani z delom ui čeve se je XXIII. in zadnja seja tantskega podjetja, ki bi bilo v Zvezne ljudske skupščine. Iz-. Senovega', okrajnega ljudskega odbora pod tehnično pomoč tej dejavnosti, črpno je tov. Šentjurčeva na-vodstvom predsednika okraja Ta praznina je sedaj zapolnjena dalje govorila n naši zunanji tov. Martina Gosaka pričela. z ustanovitvijo »Industrijskega politiki ter o zadnjih ukrepih _ T,-- . i - linm Po obširni debati o reorgani- biroja« v Trbovljah. Njegova na gospodarskem področju. Trte ca; Jože »aciji zdravstvene službe ▼ naloga bo oskrbovati interesente V nadaljevanju dela so na seji scvra * okraju so zbrani odbornik; na s sodobnimi, smotrnimi in ce- sprejeli odloke o upravljanju tem zasedanju sprejeli odlok o nenimi projekti stanovanjskih ^ razdelitvi kreditnega sklada opustitvi Okrajnega zdravstvo- hiš (predvsem eno- in dvodru- za gradnjo stanovanjskih hiš, o nega doma v Trbovljah ter o žinskih). S tem bo omogočeno proračunu gozdnega in vodnega ustanovitvi takih domov v Tr- mnogim rudarjem in ostalim de- sklada ter njegovi razdelitvi na bovljah, Hrastniku in Radečah, lavcem graditi svoje hišice, ki posamezne komune. Zbrani od- Senovega j^kor znano, ima občina Za- jim bodo najbolj ustrezale. Po- borniki so izvolili tudi sodnike- ter Mirko Zalokar iz Studenca, gorje ie svoj Zdravstveni dom, sebno se bodo tega biroja raz- porotnike za okrožno sodišče v ki so ga pred nedavnim odprli, veselili vsi tisti (nad 100 po šte- Celju ter upravni odbor Na- Štem iz in Alojz Motore iz Stanko IIjaz, Avgust Marn in Vendelj Ficko is Brežic. Iz II. bili izvoljeni: iz Piš ec, Krškega, katerih se ta fond oblikuje po predpisanih določbah, lahko Posamezna podjetja od razlike uporabijo za povečanje obračunskih plač največ znesek, ki se deli z lestvico, določen,, v družbenem planu FLRJ za lansko leto. Ostanek plačnega fonda prenese trgovsko podjetje v svoj investicijski sklad. V okrajnem družbenem planu za letošnje leto je z lestvico Predpisana delitev dobička med okrajnim ljudskim odborom In goopodarskfiim organizacijami. D« Pa ne bodo prizadete koristi gospodarskih organizacij, se 1- točka v 14. poglavju družbenega plana at leto 1955 dopolni v toliko, da gospodarskim organizacijam pri obračunu deleža dobička po višji stopnji iz II. skupine izvoljena Albin Navedeni zdravstveni domovi vilu), ki bi z gradnjami že pri- rodne banke. Pisanski iz Podbočja m Pavel Herakovič iz Kostanjevice. Po skupnem kosilu so si člani obeh zborov ogledali varno celuloze na Vidmu. v Trbovljah, Hrastniku in Ra- čeli, če bi imeli potrjene grad- Zatem sta oba zbora nadalje-dečah bodo opravljali v svojih bene načrte. Industrijski biro v vala svoje delo na ločenih se-občinah vso zdravstveno službo. Trbovljah bo nadalje skrbel jah kjer so odborniki obrav-Tt>. V njihovi sestavi *o vse kra- tudi za ostala področja naše navali in sprejel; načrt o novi jevne ambulante in specialne družbene dejavnosti, kot so to Prva seja novega okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah Zaprisega obeh zborov — Za novega predsednika okraja je bil izvoljen tovariš Martin Gosak — Potrebne komisije — Družbeno gospodarski pregled novega okrajnega ljudskega odbora okrajnega ljudskega V pet*. 15. julija, je bila prva seja novega okrajnega ne more ostati manj dobička _ _ ___„ SLS? flP nii#i ljudskega ^dbora v Trbovljah, burnim ploskanjem. Za prvega podpredsednika okraja so nato izvolili tov. Toneta Zupančiča, zg drugega podpredsednika pa tov. Viktorja Burkeljca. Za tajnika je bil imenovan Ivan Šoto. V naslednjem so sledile vo- Odborniki obeta zborov so na 1:i 60 86 ie udeležili odborniki tej seji sprejeli tudi odlok o obeh zborov krškega in brboti po rabi določb o razdeljevanju veljskega okraja, in odpovedi stanovanj za kraje Najprej sta zasedala oba zbo- bomrka, ki bo v prihodnje vt>- dvorani dil seje zbora, tako okrajnega odbora. zbora kot zbora proizvajalcev. Tov. Ivan Zupančič je odprl Prj okrajnem zboru so izvoliti sej® in pozdravil vse navzoče, litve raznih komisij. Najprej so tov. Ivana Zupančiča, pri zbo- Po izvolitvi začasne volilne izvolili komisijo za statut, ki ru proizvajalcev pa tov. Iva- komisije So sledile volitve pred- bo pripravila osnutek statuta na Puntarja. sodnika okrajnega ljudskega OLO Trbovlje. V to komisijo so Po končanih točenih sejah odbora. Za predsednika je bil izvoljeni; Franc Slapnik, Tone iiven*^bWU~'^st"itih"občin'' ra" loč^e5nt>8. da bi mladi tače 3, ta Trbovelj obiskali • v Franciji, sprejeli e p-j,™ veseljem. Kmalu nato -kraj-.; °, Ptamo iz Francije nu v TrtC^,,tc ljudske mladi-!taeljenr!i>0vy.at'' v keterem naši trp H’Seta. da težko ča-,nutka' da bi se či.nprej “taiiici, ^,našimj mladinci-god-brav» so sc pričele pri- Pbtavanje v Francijo. aprv* seveda pomisleki, ali bi tvegali to dolgo pot ali naj ostanejo doma. No, pa tudi ti predsodki so odpadli. »Da, pojdemo z našo Mladinsko godbo«, ki je bila lani v gosteh pri maršalu Titu, »na obisk k našim rojakom v Franciji in razveselili jih bomo! Dali jim bomo s tem novega poguma za nadaljnje delo na kultumo-prosvetnem področju v tujini.« Tal to eo sklenili. Mnogo je bilo priprav za to potovanje. Treba jc bilo preskrbeti potne Hale. denar in podobno, kar vse jc dalo mnogo truda in dela Pa tudi to vprašanje se je srečno uredilo z zamudo enega dneva: namesto 23. junija smo odpotovali v Francijo Sele 24. junija, tako da so bili naši izseljenci v Merlebacbu ie v skrbeh, če nos ne bo. Zadnje priprave in zadnji posveti o potovanju so bili še 23. junija. Prišel je dan odhoda, 24. junij. Ob pol petih zjutraj nas jc avtobus izpred restavracije ne Vodah popeljal na postajo. V Ljubljani smo sc malo okrepčali in čakal) na postaji na prihod »Tauem-Expressa«. Železniška direkcija v Ljubljani nam je dala na razpolago lep vagon II. razreda vse do Strossburga. Nekaj krepkih so urezali naši mladi godbeniki na ljubljanski železniški postaji, kjer sta sc nam pridru- žila še dva zamudnika iz Ljubljane, Rudi in Boštjančič. Med tem časom so nam železničarji že pripravili vagon in naši fantje so se »vkrcali« ter si lepo uredili svoje stvari v vagonu, kakor je pač treba za takšno dolgo pot Vse smo torej lepo uredili in čakali, da se odpeljemo. Ob tej priložnosti smo pa postali »šovinisti« — vsaj tako so nas označili funkcionarji plavalnega kluba »Ilirije« iz Ljubljane. Bilo je namreč sledeče: cel vagon je bil rezerviran za našo Mladinsko godbo, z istim vlakom so pa potovali v Munghen tudi plavalci »Itirije«, ki so na vsak način hoteli, da jim odstopimo polovico prostora v celoti za nas rezerviranega vagona. Potrudili smo sc, da smo jim Izpraznili dva kupeja, akorevno nam tega ni bilo treba, saj je njen bil pač cel vagon pripravljen šemo za nas. Ko pa je končno prispel vlaik v Ljubljano, so imeli člani »Ilirije«, ki so nas prej ozmerjali s »šovinisti«, že svoj vagon pripravljen pri rednem vlaku! Prav po nepotrebnem eo se torej razburjali vodje plavalcev »Ilirije«, ki so pokazali s svojim prerekanjem, da jim je nujno potrebna knjiga o bontonu. No — pa tudi ta incident je bil za nami. »Tauem-Express« i.as je potegnil proti Gorenjski. Kratek postanek v Kranj v in kmalu nato smo bili že na Jesenicah. »Ali imate kaj deviz?« so tamkaj izpraševali. »Kje naj jih pač vzamemo?« smo jim odgovorili. Sledil je pregled naših potnih listov »Vse je v redu,« eo nam spet rekli, »toda naprej ne smete potovati, ker niste priglasili instrumentov!« »Kaj pa sedaj?« smo se začeli vpraševati. Pa je upravnik potem tudi to stvar zadovoljivo uredil; naše instrumente so popisali — in že smo se kmalu nato znašli v več kot osem kilometrov dolgem tunelu Spet smo bili z vlakom zunaj na svetlem. Postaja Podrož-ca. Pregled naših papirjev po avstrijskih organih je šel mimo nas, kot da ga sploh ni bilo — vse v redu! Tukaj smo se priključili na električno lokomotivo. Nič ni bilo saj in dima in hiteli smo dalje proti našemu cilju. Sedaj so se naši fantje razkomodili. Zamenjali so svoje godbeniške uniforme s civilno obleko: trenerke in kratke hlače. Lepa je bila nadaljnja vožnja in ob šestih zvečer smo prispeli v Salzburg Avstrijsko-nemška meja, spet obmejni pregled. Tudi tukaj je bilo vse v redu. Ob 8,20 zvečer smo bili že v Mtinchenu. Tukaj so naš voz odpeli in ga priključili na »Austria-Ezpress«, Pa nas je gnala radovednost, kako izgleda kolodvor v Mtinchenu! Sli smo si ga pobliže ogledat — med tem časom so pa naš vagon odpeljali na drugi tir! Vsi smo bili v velikih skrbeh, kaj bo sedaj Na srečo smo imeli naše potne liste pri sebi, in če je vse v redu, se ti ne more zgo- diti nič hudega. Malo pred 10. uro zvečer smo že odpotovali iz Munchena dalje proti Stuttgartu, kamor smo prišli ponoči. Vsi so sladko po-spali in verjetno sanjali o domu, ki pa je bil že zelo daleč od nas. Od Stuttgarta dalje pa ni bilo več električne železnice, in spet smo se vozili na »paro . Imeli smo zamudo, ko smo prispeli v Stuttgart. Pa je naš Francelj našo stvar lepo uredil: znaj se je namreč z ljudmi z govoriti, tako da so nam tamkaj dali posebno lokomotivo s samo dvema vagonoma ter smo tako dosegli brzino preko sto kilometrov na uro. Marsikdo od nas si je mislil: ko bi se sedajle nekam zaleteli, bi bilo vse skupaj kup razvalin! Moramo pač pohvaliti nemške železničarje; šli so nam na roko. Vlak je drvel dalje v noč. Večina nas vseh je pospala. Ob pol petih zjutraj smo prispeli v Koln. Ncmško-franooska meja. Medtem ko smo pri Nemcih hitro opravili, je šlo s Francozi teže. Malo sitni So bili, pa tudi tukaj je bilo vse v redu, akoravno so pregledovali naša darila, ki smo jih nesli našim izseljencem, in bi kmalu morali zanje plačati carino. Zadnja ovira je padla. Mimo Strassburga smo namreč prispeli v St. Germain, kjer smo morali čakati skoro do 10. ure. Tu so bili že franki kot plačilno sredstvo v veljavi. To jt-občutil neki naš tovariš ki je moral opraviti neke formalnosti, pa je moral plačati kar precej frankov. V St. Germainu smo presedli na lokalni vlak za Mcrle-bach. Po vozni karti bi morali iti v Metz, to se pravi, naredili bi s tem veliko »klobaso«, za- to smo se pač raje malt -gugali« po lokalni železnici in prispeli okrog 12. ure v Bcningen kjer so nas že čakali naši tovariši rojaki; med pjimi so bili predsednik društva »Sava«, Zagorjan Nande Pintar. Jazbin-šek, Blatnik in še drugi Prisrčno je bilo to srečanje Kaj je novega pri vas?« je bilo prvo vprašanje. »Čakali smo na vas že včeraj in danes zjutraj, pa vas ni bilo. Mislili smo že da vas ne bo« Takoj na to so naši mladi fantje — godbeniki urezali nekaj krepkih. Zavladalo ie razumljivo še lepše razpoloženje med našimi izseljenci in nami. Merlebach! Na cilju smo Pred železniško postajo so nas čakali v velikem številu naši rojaki. Naši mladinci so jih pozdravili s koračnico »Komandant Stane«, nato pa je spregovoril predsednik društva naših izseljencev »Sava«, tovariš Nande Pintar. Izrekel nam je prisrčno dobrodošlico in želel nam je prijetno, zadovoljno bivanje v Merlebacbu. Za sprejem se je zahvalil v imenu vseh revirskih izletnikov to- variš Lado Levec, ki je našim rojakom v Franciji izročil po- zdrave iz domovine. Na nebu so se zbrati črni oblaki. V pozdrav je zagrmelo. Od »zgoraj« so nas pozdravili s ploho. Nič zato! V Merlebacbu, pri Hude ju. so naši rojaki že čakali na nas. da nas prevzamejo v oskrbo. Razdelili smo se. Naši so stanovali (nekateri bliže, drugi bolj daleč. Popoldne so imeli naši mladi fantje prosto, da se malo odpočijejo — zvečer pu je že bil koncert v veliki dvorani pri Hudeju v Merlebacbu: prvi koncert naše mladinske godbe. (Nadaljevanje sledi) it ' Prva seja novega okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah Nadaljevanje s 3. stani) Franc Pušnik in Rozika Bohinc. Nato je bila izvoljena komisija za personalne zadeve; v to komisijo so izvolili: Toneta Zupančiča, Ivana Soma, Staneta Brečka Marijana Orožna in Karla Šterbana. V proračunsko komisijo s0 bilj izvoljeni: Stane Brečko. Ivan Huhoklin, Jože Eberl. Karel Sterban, Lojze Colarič. Gustav Pečnik in Pavle Kovač, Proračunska komisija ne bo več. kot doslej, od-bomiška. marveč postane upravna komisija. Ta bo predvsem skrbela za izvrševanje proračuna okraja Krško in Trbovlje ter za izdelavo predračuna izdatkov ljudskega odbora novega okraja za razdobje od 1. septembra do 31 decembra 1955 za kritje osebnih in materialno-operativnih izdatka,, ljudskega odbora novega okraja ter njegove uprave in administracije. Imenovana je bila še komisija za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novi okraj. V to komisijo so bili izvoljeni: Milan Kožuh, Stane Nunčič, Maks Čeme, Franc Vučajnk in Marijan Mikuž. Nato so izvolili še komisijo za vskladitev predpisov. Sledila je še odločitev o številčni sestavi ljudskih odborov novih občin, o čemer smo že poročali. Predsednik okraja, tov. Martin Gosak, je podal na koncu kratek družbeno-gospodarski pregled novega okr. 'judske-ga odbora. Pq združitvi okraja Trbovlje in Krško v gospo-darsko-politično močno in pomembno teritorialno-urpravno enoto, ki bo po svoji gospodarski zmogljivosti na 5. mestu med enajstimi okraji v LR Sloveniji. bodo delo in naloge okrajnega ljudskega odbora obsežnejše in zaradi krepitve občin in razvoja njihovega samoupravljanja vse bolj odgovorne. Družbena proizvodnja vseh gospodarskih področij v mejah novega okraja tn všeh sektorjev lastništva je dosegla ob koncu leta 1954 14 milijard 284 milijonov 671 tisoč din, od tega v industriji in rudarstvu 10 milijard 318 milijonov 206 tisoč din, v kmetijstvu in gozdarstvu 1 milijardo 924 milijonov 546 tisoč din, v prometu brez pošte in železnice 34,898.000 din, trgovin^ 269,613.000, gostinstvu 137,394.000 in v obrti 495.243.000 din. Na podlagi doseženih rezultatov v preteklem letu ter analize proizvodnje in potrošnje jc pričakovati, da se bo obseg proizvodnje, in to industrijske. v letošnjem letu povečal na področju sedanjega trboveljskega okraja za 10, na področju krškega okraja pa za 10,2 odst. V dosedanjem trboveljskem okraju se bo v naj-večji meri povečala proizvodnja električne energije (povečanje kalorične Elektrarne Trbovlje) ter proizvodnja v kovinski industriji (Strojna tovarna v Trbovljah). Na področju dosedanjega krškega okraja se bo povečala proizvodnja nekovin (Tovarna celuloze In papirja na Vidmu), prav tako tudi v kovinski industriji. Tu je pričakovat) zmanjšanje proizvodnje električne energije in rjavega premoga. Povečala pa se bo delovna sila, in sicer na področju dosedanjega okraja Trbovlje za 5 odst., v krškem okraju pa za 11,5 odst. Produktivnost se bo dvignila približno za 5 odst., kar bo bistveno vplivalo na nov način nagrajevanja. Pričakovat) je nadalje povečanje kmetijskih pridelkov, zlasti na področju krškega okraja, in to za 15 odst., na področju trboveljsega okraja pa za 10 odst. Več pridelkov je pričakovat) zaradi večje in pravilnejše uporabe umetnih gnojil. boljše organizacije zatiranja rastlinskih škodljivcev, večje uporabe kvalitetnih semen itd. Gradbeniška dejavnost v dosedanjem okraju Trbovlje bo ustvarila enako družbeno vrednost kot lani. Skrčil se bo obseg investicijskih graditev, povečal pa obseg gradenj družbenega standarda; v zveznem družbenem načrtu je namreč določeno, da oblikujejo rudniki svoj sklad za zidanje stanovanjskih hiš, v katerega se steka po republiškem družbenem načrtu 15 odst. ustvarjenega dobička, kar da za oba rudnika 165 milijonov dinarjev. Razen tega se stekajo 3 odst. vseh dohodkov okraja v lokalne kreditne sklade za graditev stanovanjskih hiš. S sredstvi tega sklada bo s posojili omogočeno državljanom zidanje lastnih stanovanjskih hiš. — Na področju okraja Krško se bo gradbena dejavnost povečala približno za 4 odst., to pa zaradi večjih investicij iz zveznih in republiških sredstev (avtna cesta in letališče). Cestni promet bo ostal letos na področju trboveljskega okraja skoro nespremenjen. Družbeni dohodki tega sektorja bodo letos za 3 odst. manjši zaradi iztrošenega voznega parka, ki ga bo treba v etapah obnavljati. Zaradi tega je okraj prepustil podjetjem ustvarjen dobiček v celoti. V krškem okraju pa bodo v letu 1955 v cestno-prevezala podjetja vložene investicije omogočile povečanje družbenega dohodka v prometu za 13 odst. Tudi v trgovini in gostinstvu je pričakovat) povečanje blagovnega prometa. Prav tako se pričakuje v trboveljskem okraju povečanje vrednost) obrtnih storitev za 15 odst. zaradi razširitve do- sedanjih obrtnih obratov, delno zaradi večje zaposlenosti, delno zaradi večje storilnosti. Število zaposlenih se bo povečalo za 79. Tudi v krškem okraju se pričakuje porast te dejavnost) za 4 odst. V prvem polletju doseženi gospodarski uspehi potrjujejo, da so bili dohodki gospodarskih podjetij pri planiranju pravilno ocenjeni, saj so gospodarske organizacije svoje obveznosti po družbenem planu za prvo polletje v celoti izpolnile, razen malenkostnih izjem. V letu 1955 bo novi Okraj Trbovlje razpolagal s skupnimi sredstvi v višin; 1 milijarde 666 milijonov 294 tisoč dinarjev. Novi ljudski odbor bo moral storiti potrebne korake za pravočasno in dosledno zbiranje proračunskih dohodkov, da bo mogoče ohraniti sorazmerja v koristenju dohodkov, ki sq postavljena z družbenimi plani in proračuni, tako zveznim; in republiškimi kot okrajnimi in občinskimi. Po končani seji so si odborniki sedanjega krškega okraja ogledali Strojno tovarno v Trbovljah. Kako omogočili Zadružni hranilnici in posojilnici v Brežicah v bodoče se uspešnejše posloven e Akoravno je Zadružna hranilnica v Brežicah še mlada in zaradi tega ne morem pisati, o ne vem kakšnih izkušnjah in uspehih, bom vendar navedel nekaj podatkov, ki bodo verjetno zanimali vsakogar. V času svojega delovanja to je od 1. marca t. 1. dalje, je ta hranilnica in posojilnica dala našim kmetom 286 kratkoročnih posojil v skupnem znesku 3,304.768 din, dolgoročnih posojil pa 1,510.512 din. Kratkoročna posojila so bila odobrena prosilcem predvsem za nakup umetnih gnojil, galice, trsnih sadik, zaščitnih sredstev in podobno, medtem ko so bila dolgoročna posojila izdana zlasti za nakup plemenske živine ter le v redkih primerih za obnovo vinogradov. Vsa ta kratkoročna posojila so bila odobrena iz sredstev kmetijskih zadrug saj je le majhen del teh posojil krit iz osebnih hranilnih vlog, ki jih ima Zadružna hranilnica in posojilnica do danes žal le enajst, iri to v skupnem znesku 1 milijon 125.820 din, kar dejansko sploh ni vredno omenjati. Vem, da vsak res nima denarja, ki bi ga lahko naložil s hranilno knjižico, vem pa tudi na drugi strani, da je med našimi ljudmi vseeno nekaj takih, ki imajo več denarja, kot je nujno za vsakdanje redne potrebe. Težko mi je razumljivo, zakaj taki naši državljani ne prinesejo teh svojih denarnih viškov v hranilnico, kjer bi denar naložili na hranilno knjižico. Tako denar ne bi bil samo varno shranjen, ampak tudi koristno naložen in obrestovan, od česar bi imel koristi v prvi vrsti vlagatelj sam. Tudi hranilnica In posojilnica bi na ta način imela več svojih lastnih sredstev iz katerih bi lahko dala temu ali onemu posojilo tudi še za druge potrebe, tako na primer predvsem za manjša popravila hiš ki podobno, za katera posojila naši ljudje skoro dnevno prosijo- Zakaj govorim o tem? Predvsem zaradi tega, da bi naši ljudje imeli v zadružno hranilnico in posojilnico več zaupanja, in dia bi tisti, Id imajo mogoče doma več denarja, kot ga terjajo redne vsakodnevne potrebe, naložili ta denar na hranilno knjižico pri zadružni hranilnici in posojilnici. Hranilne vloge se obrestujejo po 5•/«, e hranilno vlogo pa lahko vlagatelj po svoji volji vedno razpolaga. Vsaka hranilna vloga je tajna, zanjo ne bo nihče zvedel, hranilna vloga je tudi nedotakljiva za oblast, tako da dejansko ni prav nobene nevarnosti, da bi kdor koli dobil o hranilni vlogi v hranilnici kakšne informacije. Poleg tega pa je še za vse hranilne vloge država porok. Želeli bi, da se v vseh državljanih našega Zasavja zbudi zavest, da s svojimi prihranki našo zadružno hranilnico in posojilnico podprejo v toliki meri in e tolikšno skrbjo, kot se je zavzela hranilnica in posojilnica sama že v tem kratkem času, kjer je pomagala vsakemu tistemu našemu kmetu, ki je bil v stiski za denar Vodstvo hranilnice in posojilnice ni bilo, niti ni danes v skrbeh, ko je reševala prošnje za posojilo in posojila tudi izplačevala S takim zaupanjem, kot ga ima zadružna hranilnica in posojilnica do vseh svojih dolžnikov ki jim je dala raznovrstna posojila prepričana, da bodo dolžniki zaupana Jim posojila ob roku pošteno vrnili, naj gledajo na zadružno hranilnico in posojilnico tudi vsi vlagatelji, ki so Ji že in ji še bodo zaupali svoj denar, saj so vsi vlagatelji v polni meri za svoje prihranke zavarovani in brez skrbi, kot smo to že omenili. Do sedaj odobrena posojila naj bodo dokaz, kako se. je posojilnica ki hranilnica potrudila, da v tako kratkem času nudi vsem potrebnim pomoč z dosti ugodnimi posojili, tako da ni več treba taka in podobna posojila iskati pri drugih denarnih zavodih v Ljubljani ali Celju. Poleg tega pa je tudi postopek za najetje posojila zelo enostaven in skoro brez večjih stroškov, ker določeni ljudje zelo zadovoljivo pomagajo zadružni hranilnici in posojilne. V tej novi, dodatni funkciji so se kmetijske zadruge pokazale kot skrben posrednik med prosilcem posojila in zadružno hranilnico in posojilnico, ki posojila daje oz. jih odobri. Prošnje za posojila se rešujejo ekspeditivno in življenju ustrezno po realni presoji potrebe in upravičenosti. Trdno sem prepričan, da bodo naš) državljani v Zasavju pravilno razumen vlogo tega denarnega zavoda in ga tudi s svojimi prihranki podprli. Sleherni vlagatelj, kakor tudi prosilec posojila, se lahke sam prepriča o solidnih poslovnih odnosih našega zavoda, da je namen Zadružne posojilnice in hranilnice v Brežicah zbrati čim več prostih denarnih sredstev, ki bodo posojilnici in hranilnici omogočila v bodoče še uspešnejše poslovanje ek. Ali si poslal naročnino za Prevec pijemo... Promet v gostinstvu stalno narašča — Lani je bifo v Trbovljah prodano za 196 milijonov din pijač — Kulturni način poslovanja v gostilnah še ni najboljši — Tudi turizem bo treba bolje razviti Lan: so gostišča v Trbovljah prodala za 196 milijonov dinarjev raznih pijač, predvsem vina. žganja, piva in drugih žganih pijač. Z drugo besedo: delovni ljudje Trbovelj so spili na tisoče in tisoče litrov alkoholnih pijač. NI naš namen tokrat zanikati potrebo da naš rudar ne bi =mel uživati alkoholnih pijač Njegovo težko delo zahteva neprimerno večjih telesnih moč: kot kakršno kol) drugo delo na prostem. Pa vendar: vse kaže da ie potrošnja alkoholnih pijač le malce previ" soka. Kaj vse bi lahko napravili s tistimi milijoni, k: smo jih lani izdali za te pijače! Najmanj ne-kai stanovanjskih hiš in podobno. Toda pri vsem tem gre še za nekaj drugega Vprašanje je, kaj so naša gostišča nudila gostom za njihov težko zasluženi denar? Menda ni treba poudarjati, da ljudje ne prihajajo v gostilne le zategadelj da h zlili naročeno pijačo vase marveč da h: ob kozarcu rus posedeli m pokramljali s prijatelj' in znanci Zal so naša trboveljska gostišča, razen nekaj izjem, sila malo podobna dostojnim gostilniškim lokalom Vrh tega pa tudi strežno osebje ni razumelo tega. da ljudje ne prihajalo v njihove prostore le zato. da bi pijančevali marveč izkoristili uro, dve prostega časa za prijeten in sproščen pomenek. Strežno osebje se še m dovolj približalo gostom Nekateri še ne razumejo, da so dolžni gostu poleg pijače nuditi tud. prijazno besedo in mu s tem dokazati, da jim je drag Ni nobena skrivnost, da ie sleherni človek zelo dovzeten za vljudno besedo. Drugo ie s prostori Vs: obču tirno, da nam v Trbovljah manjkajo sodobni gostilniški prostori. Sicer se zadnje leto opažajo napori in prizadevanja nekaterih gostišč, da b" svoje prostore čim lepše uredili. Kajpak nimajo za to potrebnih sredstev Morda bo gostinsko podjetje »Turist« le dobilo prepotreben kredit za adaptacijo in ureditev vrhnjih prostorov restavracije Sicer pa se bodo sredstva, ki jih bodo dajala gostinska podjetja ljudskemu odboru, itak stekala v inve- Od Blance do Kumrovca Osnovni organizacij) ZKS in SZDL v Blanci sta dne 10. tega meseca organizirali izlet v rojstni kraj maršala Tita — v Kumrovec. Izleta $o se udeležili razni uslužbenci, delavci in kmetje Med potjo so si rti ogledali raziskovalna dela v Dobravi, kjer iščejo nafto. Nadalje smo si v gozdu Dobrava ogledali spomenik prvih žrtev fašističnega terorja ki s® bih ustreljeni kot tale; 30. julije 1941. leta. Nato smo odšli proti Bizeljskem. Tam smo «i ogledali zelo lepo urejeni Zadružni dom. Po tem ogledu, ki je bil prijeten — v Zadružnem domu smo imeli tudi kosilo — smo nadaljevali pot v Kumrovec. Po prihodu v Kumrovec smo sl ogledali hišo našega velikega voditelja ter rse zgodovinsko važne stvari v notranjosti hiše Na povratku smo se mimogrede oglasili na Bizeljskem. Tam smo si razumljivo privoščili znano izvrstno bizeljsko kapljico Po prijetnem razvedrilu v tem kraju *mo se vsi prav zadovoljni vrnili na Blanco. Priporočamo vsakomur, ki sl Kumrovca še ni ogledal, da ga obišče. V trajnem spominu mu bo ostal kraj, kjer se je rodil naš ljubljeni marša! Tito. sticijski sklad in vračala gostinstvu In še besed0 o potrošnji alkoholnih pijači Spričo tol kšne vsote, ki dosega skoro 200 milijonov dinarjev, lahko zapišemo, da pi" jemo preveč. In kar je še slabše: nekatera gostišča kljub izrecni prepovedi še točijo pijan.m gostom alkoholne pitače. Menim3; da je to povsem nepravilno, kajti ni čudno, da pridejo ti lokali, kot prav mo na »slab glas«. Vsako izgovarjanje da ljudje kljub pijanosti zahtevajo še pijačo,_ je neutemeljeno m kaže, da strežno osebje ne spoštuje odredb. Strokovnjak; trde. da je v Trbovljah letos porasla potrošnja brezalkoholnih pijač To zadnje je zelo razveseljivo, saj kaže, da so tud naši ljudje razumel:, da so brezalkoholne pijače sila zdravilne, tn ka: ;e še važnejše: daleč cenejše kot vino Morda pa le lahko od našega gostinstva zahtevamo, da ima v zalog1 prav vse brezalkoholne pijače, zlasti zdravilne sadne sokove, k'» so vsepovsod zaželeni. Izredno neurje s točo v Kladju V ponedeljek, 4. t. m., so 56 kmalu v popoldanskih urah začeli zbirati nad Bohorjem temni oblaki Daljnje votlo grmenje je naznanjalo bližajočo ne' vihto. In res se je po kratkem času ulilo iz oblakov kakor lZ škafa. .. Vihar med neurjem je lomu veje in podiral sadno drevje. Kmalu se je vsula ekoro za oreh debela toča. Ledeni pesek ie neusmiljeno klestil po sadnem drevju, trsju v vinogradih 10 drugih pridelkih po polju. Ljudje, ki so šlj po nevihti zaskrbljeni gledat svoje nas®”* de. so videli žalostne posledice strašnega neurja: ledeno zrnje je oklestilo na polju mlado, lepo obetajočo koruzo, katere lis*3 so bil) podobni bilkam trava. Enaka usoda je doletela krompir in ostale poljske posevke nasade. / V vinogradih je bilo listje okleščeno in mladi grozdi so ležali po tleh. Vihar je poruv® tudi mnogo sadnega drevja. P" svojem pustošenju ni izbir* med mladim in starim. Dan poprej, v nedeljp, je tildi divjala nevihta. Med na/--vom in tleskanjem je strela udarila v oreh posestnice Neže Radej iz Krajne brde. Nato 1® strela preskočila na stanovanjsko hišo in ostala gospodarska poslopja. Ogenj je uničil Ostala je le majhna šupa. SP večja je nesreča, ker posoatti** ca ni bila zavarovana. Rešili le nekaj glav govedi. Vse upanje na dobro obetajočo letino, ki se je pokazala spomladi, nam je splavalo po vod*-Ljudje so obupani in žalostnv Koliko truda so morali vlo**® v delo, sedaj pa jim le snela narava vse uničila, v«m dar upajo," da jim bo oblast priskočila na pomoč jim vsaj delno povrnila vekk^J1' sko škodo. *• STEKLARSTVO MERHAR — BREŽICE pošilja borbene pozdrave vsem delovnim ljudem * Dnevu vstaje — 22. Ing. Franjo Urlep: Za naše kmetovalce Plačevanje prispevkov v sklad za obnovo gozdov Med nedavnim smo v našem listu obravnaval) načelna vprašanja v zvezi 8 plačevanjem prispevkov v sklad za obnovo gozdov. Takrat smo opozorili na neke nepravilnosti, ki se pojavljajo pri plačevanju teh prispevkov, danes bi pa govorili o višini teh prispevkov in o dodatnem prispevku v gozdni sklad. Bilo bi preobširno, če bi na tem mestu navajali številke, to je višino gozdne takse za vsak sortiment in za vsak vrednostni razred, to če zlasti, ker so občinski ljudski odbori dolžni na oglasni deski objaviti tabele tarifnih postavk za gozxini sklad. Omenimo naj le, toliko, da s«- višina prispevka določa po sorti-mentih, ki jm predstavlja pose-ks-ni les, ne glede na to, za kakšen namen se je les potem stvarno uporabil. To poudarjamo zaradi tega, ker se v čestih primerih n pv turnirski hlodi ali h’.:r!: / krčenje, ki je zanje treba seveda plačati večji pri- spevek, prodajo kot hlodi za žago. Ravno tako tudi elektriški ali TT drogovi, ki gredo v promet kot jamski les itd, Razen tega, da se višina prispevka odmerja po sortimentih, se prispevek določa tudi po vrsti lesa in pa po vrednostnih razredih. Ti razredi služijo za izenačenje razlike, ki nastanejo z večjimi spravilnimi stroški v področjih, ki so od tržišča bolj oddaljena. Kot že rečeno, se zaradi pomanjkanja prostora na tem mestu ne bi podrobneje spuščali v predpisano gozdno takeo, pač pa bomo obravnavali dodatni prispevek v gozdni sklad, glede katerega so še marsikakšne nejasnosti pri prizadetih. Niti gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup lesa, z nekaterimi izjemami, niti gozdni posestniki ne vedo, kako se to izračunava in koga pravzaprav ta dodatni prispevek prizadene To sicer ni čudno za kmeta, pač pa je čudijo za go- spodarsko organizacijo, da vedno čaka na finančnega kontrolorja gozdnega sklada, ki namesto da bi samo kontrqJiral finančno poslovanje, mora opravljati knjigovodsko-računek« delit Ako se nekdo že pač želi ukvarjati e trgovino, mora seveda brezpogojno poznati tudi predpise, ki to trgovino urejajo. Ravno tako bi na tem mestu opozorili gospodarske organizacije. ki niso registrirane za odkup lesa, a les potrebujejo da prenehajo s direktnim nakupom pri proizvajalcu, pa naj si bo to oblovina ali pa deske. Potreben les lahko nakupijo samo pri organizacijah ki eo za ta odkup registrirane. Uredba o prispevkih v gozdni sklad je izšla v Uradnem listu štev. 26-54 LRS Ml bi se na tem mestu samo opisno dotaknili te uredbe ter jo poskusili na kratko raztolmačiti V tej uredbi so prj vsakem sortimentu in za vsako vrsto lesa določene orientacijske cene. Te cene predstavljajo neko normalno ceno. ki naj bi na tržišču lesa prevladovala. Na tržišču leea pa seveda, kakor na vsakem drugem tržišču, cene nihajo, kot pač to ureja ekonomski zakon ponudbe in povpraševanja. Ker je lee ključni artikel in ga na tržišču večinoma manjka, se pojavlja tendenca povečevanja cen. Da se to prepreči, je v uredbi o plačevanju prispevkov v gozdni sklad poleg tabele normalnih prispevkov še tabela, ki vsako prekoračenje orientacijske cene progresivno obdavčuje. Takoj na tem mestu pa moramo omeniti da orientacijske cene za vse gozdne eorti-mente vsebujejo poleg vrednosti lesa tudi vrednost prometnega davka, predpisan z odlokom o prometnem davku od proizvodov izkoriščanja gozdov panoge 313 (Ur Ust LRS štev 16—57-54) ter vse proizvodne stroške do vagona ali žage (posek, spravilo, prevoz in nakladanje). Za boljšo Ilustracijo navajamo enostaven primer: V primeru da lastnik pooda les franko kamionsko cesta po 6000 din neto, je do žan kupec — gospodarska organizacija — obračunati z njim vse obveznosti no tem mestu in sicer takole: dogovorjeno cena fco kamionska cesta BOO3 din prevoz do postaje in nakladanje 600 din. redni prispevek v V. vrednostnem razredu 1100 din, prometni davek 1000 din Odkupna cena brez dodatnega prispevka znaša torej 8600 din. Ze prej omenjeno progresivno obdavčenje prekoračenja orientacijske cene je izraženo v odstotkih KoUkor večja je razUka med orientacijsko tn stvarno doseženo ceno je odstotek obdavčenja večji V našem primeru je orientacijska cena 6500 din in sc torej odstotek prekoračenja izračuna takole: 6800 x 100 torej znaša presežek 33°/» « čimer se uvršča v progresivni davčni lestvici za plačilo 60“/« od denarnega zneska, id se dobi na ta način, da od stvarno dosežen® cene odštejemo orientacijsko ceno. povečano za dovoljenih 10*/« to je v našem primeru 6500 + 650 — 7150 din Ta znesek je treba odšteti od prej dosežene cene (8600 — 7150 = 1450 din) 60P/e od zneska 1450 din je 870 din. Dodatni prispevek znaša torej 870 din. Ce bi ta z/iesek plačal kupec b* sc moral ravno tako računati v odkupno ceno. franko kamionska cesta, s čimer bi sc omenjeni znesek dvignil na 9470 din Sedaj bi morali ponovno tzrr ču-nati odstotek presežka, pa bi na ičin to izračunavanj® gled „lnf»os tega sledi, da jc učena možnost P1 ._r)e.vk» rvanja dodatnega P1 & upca Edino pravilno),^ •ispevek plača 1-r e mu po končanem o ^ itegne od dogovori. ain)-Ul rektnegn deia * izacij ki se ukvm -»m lesa Ako sc , isoV, i držale lzda"lhnnf i7.o*ri«« xio po onj k« nas^ blm posledicam p» s kršitvijo strani po bodo sodelovale Prl • tržišč* ie samo na J eč tud; pri štab gv# podroCjih. ki vodnji vezana P« „„ «r leniti je treba, d A ur»ke organizme .) , iznonijo gozdne 1*^v) bino iri name’- %a>0 m3' enega prtsnevko^.^f) * v tem smldti , aj o pogodbo d’- . r ,e ki ustrezajo^ P&diizanskad&&rnvof-ia Ob iredni nove stanovanjske najemnine llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf llllllllllll - „ .. „ »ua ,f5mn_ Zvezna uredba o upravljanju Krško o stanovanjski tarifi, mar- 0R02JE NA KUBIH Hrrstniški rudar Možina se je zadnji hip umaknil iz hiše in tako pobegnil pred nemško aretacijo Po zavozlanih ovin- fanta, ki je že priplezal na Jelenovo skalo ter ga prisilili da je zastavo snel in jim jo izročil. Pripis: Ko sem nedavno vpra- kih je prisopihal v partizansko šal Miho, če oe še spominja, taborišče nad Ravnami in »e kako ie na Jelenovo skalo raz-izmučen zavalil na listnata tla. Ko se je malce oddahnil se je začel razgledovati po taborišču, zagledal komandirjevo brzostrelko češkega tipa, skočil pokonci, z rokami zažugal proti Hrastniku in se pridušal »Prekleti Švabi! Jaz bi vam že dal svinca ko bi imel takšno fajeroo, ki riga na vse strani!« in s spretnimi gibi prstov na rokah pokazal kako bi streljal z brzostrelko iz cevi in iz vseh stranskih lukent hladilnika. MERNK SADJA IN TELE Decembra 1944 se je sedemčlanska patrola izvrtala iz nemške ofenzive v Savinjski dolini in se prebila v Revirje Borci so bili od večdnevnih bojev tako izmučeni in sestradani, da so na Lizi onemogli. Ko so pa zvedeli, da ima sosed teleta, so vendarle zbrali še toliko moči, da so odkrevsali tja Tam so se kaj hitro pogodili za 50 kg težkega teleta. In ni minilo deset minut, ko se je že cvrla pečenka. Lačni partizani so se kmetici tako zasmilili, da jim je v merniku prinesla jabolk. Fantje so hlastno segli po sadju in ga urno mleli, vse dokler ni bila posoda prazna. Ko je prišla na mizo pečenka, so jo sestradani mimogrede pospravili — brez kruha ali krompirja. Nato še telečjo obaro, čez eno uro pa spet pečenko. Potem sp polegli po klopi se kmalu prebudili in spet jedli. Gospodinja je kuhala in pekla, borci pa so jedli... jedli in se zalivali s hruševcem. Zjutraj, ko ao ee odpravljali na pot, je Dušan velel desetarju, naj preostalo meso razdeli na sedem delov, da bo vsak borec dobil »voj kos v nahrbtnik. »Naj kupimo še eno tele, da ga razdelim?« je vprašal desetar. »Zakaj?« se je začudil Dušan. »Včerajšnje tele smo pojedli do zadnje dlake!« TEŽAVEN podvig Zadnjega aprila 1944 sta se Miha In Dušan tiho približeva- . „ la Jelenovi skali nad Hrastni- nato je zaškrtal ključ v vratih obesil zastavo mi je v prvi sapi dejal: »Ja, res je bilo težko, ampak jaz bi jo še enkrat razobesil, če bi me hoteli na vrhu skale slikati!« stanovanjskih hiš k: je začela veljati 14. jul-.ja 1954 uvaja poleg družbenega upravljanja stanovanjskih hiš s stanovanjskim fondom tudi nov sistem p'ačeva-nj'3 stanovanjskih najemnin Z uredbo je bilo odpravljeno odvajanje 50-odstotnega zneska od plačanih najemnin v sklade ljudskih odborov ter uveden nov način plačevanja teh najemnin ki Ustreza nastal m spremembam na stanovanjskem področju, to je uvedbi družbenega upravljanja s stanovanjskim fondom O tem so organi državne uprave že izčrpno obvestili lastnike stanovanjsk.h hiš in družbene organe, ki oddajajo stanovanja v najem, prav tako pa so bili obveščeni o teh spremembah tudi vsi uživalci stanovanj Zvezna uredba o upravljanju stanovanjskih hiš pravi med drugim, da veljajo določitve novih najemnin od dneva, ki ga določijo okrajni ljudski odbori. Znano nam je, da je ljudski odbor okraja Krško s svojimi lokalnimi predpisi, ki jih je sprejel na osnovi navedene zvezne uredbe, odredil uvedbo novega sistema upravljanja stanovanjskega fonda, hkrati pa tudi nov način plačevanja stanovanjskih najemnn z veljavnostjo od 1. septembra 1954. Ljudski odbori občin so dejansko opravili vse naloge v zvezi z uvedbo novega sistema pravočasno. Tako je bilo — kakor že rečeno — na področju krškega okraja uvedeno družbeno upravljanje stanovanj že s 1, IX. 1954, hkrati pa je posebna komisija izvedla kategori- PONOSEN VOJAK Jeseni 1944 je skupina partizanov odrinila iz Raven v Hrastnik Pot je bila zelo nevarna, zato se je Miha sezul, skril čevlje pod Ravnikarjev most in odšel v predhodnico. Pri Jesenšku je bila mobilizacija hitro opravljena, kajti Nande je po dogovoru pripravljen že čakal patrolo. Zdaj pa nazaj v hribe! Nak, to pa že ne! Mimo Plaznikove gostilne pa se ni dal° kar tako. Pepca ima gotovo kaj cigaret. Miha je potrkal na okno, borci in dobro zdcii° *n ocenitev vseh stanovanj in stanovanjskih prostorov, ki se oddajajo v najem z namenom, da se jim uradno določi nova najemnina. Prvotni odlok ljudskega odbora krškega okraja 0 kategorizaciji stanovanj je obsegal 32 postavk in 65 točk za posamezne kom. Ko je Miha priplezal na severni blok skale, mu je Dušan podal slovensko trobojnico. Miha jo je pritisnil na hrbet in si jo z žico privezal okoli pasu in vratu. Toda, o joj! Ko je Miha plesal čez težak previs, je zapihal močan veter zgrabil zastavo in jo vlekel k tlom. Žica, s katero si je Miha pritrdil zastavo okrog vratu, ga je skoraj zadavila. Toda žilavi rudar se ni vdal. Boril se je z vso močjo Vendar si ni mogel pomagati Ko bi popustil prijem, bi zgrmel v prepad. Tudi Dušan, ki mu ni mogel pomagati, je bil ves iz sebe. Naposled je veter popustil in Miha je zmagal. Pogumno se le povzpel na vrh skale, pritrdil zastavo k jelenu, pozdravil Vstopil s skale In se z Duša-n°m vrnil v Ravne Prvega maja je na Jelenovi skalj ponosno vihrala slovenska trobojnica Nemci so v jezi besneli kot levi. vendar senihče-m upal na skalo po zastavo ~ato so iz Hrastnika streljpli 'Shjo, toda zadel je ni nihče naposled so poiskali .nekega je vstopil postavni oblečeni partizan Branko,,. Pepca je potem drugače mislila o slovenski vojski in jim izročila vso zalogo cigaret. MESEČNIK Spomladi 1944 je komandir Mali potrkal na znana vrata v Čečah. Ker se ni nihče oglasil, prvine vsakega stanovanj* — ce- je nekoliko močneje pritisnil na na za točko na 1 kvadr, meter kljuko in vrata so se odprla, stanovanjske površine pa je bila Brez pomisleka je vstopil v vežo določena na 0,30 dinarjev. Na tej in zavil na desno v kamrico, osnov: so vse občine uradno do- Tam je vžgal žepno baterijo in ločile najemnine za vsa stanova-ae začudeno zazrl v moža, ki nj* in posamezne stanovanjske je presenečen zaradi nočnega prostor« v okraju-—uživalci sta-so se pa razšli okoli gostilne na obiska skobacal iz postelje in no vanj in njihovi lastniki pa so stražo. začel paradirati po sobi kot me- bili uradno obveščeni o višini »Kdo je?« se je na drugi sečnik. _ novih najemnin, strani trkanja začul glas iz sja, Tonač, kaj pa počneš, Qb vsem tem se je vendar po- spalnice. obleci se!« se je začul žemkin javilo neko drugo vprašanje: po »Slovenska vojska!« je odse- nežni glas izpod odeje. določilih 92 člena zvezne ured- kano povedal Miha. Tedaj se je novopečeni za-: be so morali ljudski odbori okra- V sobi je zasvetila luc, kmalu konski mož zdrznil in obstal. jev pr; predpisu nove stanovanj- Ko se je zagledal v pristni ake tarife paziti, da bo celotna Adamovi obleki, je ves v za- nova najemnina za 50 % večja dregi vzkliknil: od celotne dotedanje najemnine »Ančka, kje so pa moje ga- na območju okraja. V krškem te?« _ okraju konkretn0 pa s prej »Saj jih imaš v roki,« je od- omenjenim; predp:si določeno govorila ženka. zvišanje prejšnje najemnine ni Tonač se je ob teh besedah b;j0 doseženo, faradi tega Izvrš- zavedel, kot bliak šinil v eo- nj ko je b lo Senovo še majhen med največjih društvenih ribo- industrijski kraj, na tej progi gojnic v Sloveniji. vozil avtobus in da je bil ta pro- O te) pomembni gospodarski met rentabilen. Danes pa, ko je pridobitvi, za katero se mora- Senovo preras’o v večji indu-mo zahvaliti v prvi vrsti mar- str.jsk center Spodnjega Posav- ljivlm trboveljskim ribičem __________________ bomo napisali drugič kaj več Mladina v Radečah pridn igra Mladinska igra »Peetir Peter tn krati Brilantln« je v Radečah doživela velik uspeh, saj so jo uprizorili štirikrat za šolsko mladino, dvakrat pa za odrasle — Igra je uspela v vseh pogledih. kar nam med drugim potrjuje tudi to da so mlad«, igralci doživ-’i aplavz pri odprti sceni. Mnogo truda so vložili za uprizoritev igre oba tovariša Pešca, tov Novakova in tov Rajner. Da pa bi to igro videla tudi mladina v bližnji in df Ijni okolici Radeč so se v povezavi z MK ZMS R< deče dogovorili, da bodo mladi Igralni gostovali na Dolah pr’ Litii! v Podkumu, Vrhovem in Loki ja, zlasti še z ustanovitvijo velike občine, se narekuje nujnost, da dobi Senovo prej ko slej spet redno avtobusno zvezo z železniško postajo m to k vsem najpotrebnejšim vlakom V kratkem bo pričela v Senovem poslovat: nova komunska oblast ter bodo preneseni hkrati vsi važni upravni posli, ki so bili doslej na sedežu okraja, na oblast komune Na veliko občino bodo prihajali prebivalci jz Brestanice in Blance, pa tudi od drugod. Vs« to terja uvedbo redne avtobusne zveze. Sicer vzdržuje kozjanski avtobus nekaj zvez k važnejšim vlakom, vendar je ta čestokrat prenapolnjen, k jutranjim in večernim vlakom pa to vozilo zaradi svoje oddaljenosti ne more prihajati. Senovčanj ln Brestaničanl upajo, da bodo pristojni činitelji to vprašanje zadovoljivo rešili. K. Zasavski alpinisti so odšli na Durmitor vali so 19. t.m ter ae bodo vr' Pretekli teden je uprava gledališča »-Svobode-Center« priredila za vse svoje člane družabni večer. Niso sicer prišli na to prireditev vsi igralci to- Zasavski alpinisti so na pobu- ---- ------ ------ da vseeno so se v prijetnem do AO v Hrastniku organizirali nili 30 julija. Namen te etepe^ pomenku pogovorili o sezoni, okrajno alpinistično odmavo na dlcije je osvojitev sten Durrni ki je pravkar mimo. Ni nam Durmitor (Cma gora). Odpoto- torja. Ob tej priložnosti hočejo trenutno še znano, kakšne načrte ima gledališki kolektiv »Svobode-Center« za prihodnjo sezono in katera odrska dela namerava pripraviti za jesen- "praznovanji Iz Hras?n kct Zlata poroka. — V preobilici ske oziroma zimske mesece tošnjega ter prihodnjega leta. tinskega praznika smo pozabili pokazati, kaj eo pridobili v desetih letih naše nove Jugoslavije, ko so tudi naše prelepe B0*0 postale spet svobodne. 4 S svojim podvigom hoče. prehiteti inozemske, tuje bU alpiniste v tem pogorju. P0- prav tako še danes ne moremo S Sm3uJ2 kM8ti h<>ČCk>' da k®j nameravajo upri- v dvorani občine Hrast- P ezati 51606 “ jUl to ”1* dramske družine nik ženin jp bu V9_letnl upo. niso Premagali Alpinisti . , trboveljskih »Svobod. Na, za- kojen, nldar Nace Adam,č ne_ Hrastnika^ Trboveti in katero dele bo ve9ta 76„letna Antonlja roj. so se odločili da bodo to ^ gledališki kolektiv »Svobode- Mii Qba st , starih ruda/, ob našem vehkem jubtieju^ Center« pripravil za slavnostno nan*. ritih družin tn sta okusila vse »sladkosti« pod kapitalisti. Da-svoji socialistični odprtje novega Delavskega do- _________ ma, ki bo najbolj reprezenta- uživata » svnn sortansTiem - ■ * *——-- ----- . aq- tivna zgradba v naših revirjih domovini potreben mir po biv- mnogo razumevanja M ^ vc. Kot smo Izvedeli iz zasebnih sih težkih letih nredanrilske pravo, ki je seveda v zy°"Vrfljni ob deseti obletnici osvodobditve. Pripomniti moramo, narodne da ’6 od- sliffitSE aSsSSv® dek že za občinski praznik bovelj. 1, junija prihodnjega leta. \ -t- vinarska zadruga Brežina s svojimi gostišči v Brežicah Žalcu Šoštanju Trbovljah In Zagrebu ter založnimi kletmi v Sevnici, Trbovljah. Celju. Šoštanju, Ribnici na Dol.. Zagreb' čestita k Dnevu vstaje — 22. juliju — vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in odjemalcem durmitorsko ekspedicijo no podori ter r tem P^r^na. gel tudi k razvoju alpinto^ je smrtno ponesrečil pr: re- p/)d’6!:'a "^mneati tud' v*’ aniu drugih tovariš™ pri skuSajte jhn pomagati ^ p da bodo mogli doseči »'PfjTtu-semo v naših gorah. teroV dl v bratskih republikah Vsem našim alpinistom Durmitorju m06*6 F A. Koln]e ukradel Anton K elektronom, nj„ pomočnik stanujoč v » b-a ku štev 209 je seP jyi’u lanskega leta P<>n<)’dnP,vod'> ,(r -------- , ,1CUC1JU. pri Hrnrinikii vzel na po. 17 t. m je preložena na nede- vnriša K R Izpred koi0. ljo. 4. septembra t. 1 Ta sprememba je nastala zaradi tega. ker ie v nedetip j>ono’.dne tovariško gasilsko društvo v hrastniški Kemičn to VE m’ razvilo rvojo društveno zastavo ln Jc imelo neto gasilsko slavje. llmo zlatojaoročencema še mnogo zdravih Uj zadovoljnih leti Ludvik Klenovšek rudar to premogovnika v Kanižarici. Id se Sevanju drugih tovarišev gradnji vodovoda v Beli kraji ni, je bil Hrastničan Rodil se ie 1. 1923 v Čečah nad Hrastnikom ter zapušča ženo ln otroka Truplo pokojnika so prepeljali 010 Y že prejšnjo soboto v Hrastnik h6v ln sre,en P°vral<* ter so ga v nedeljo pokopali z rudarskimi častmi na dolskem pokopališču — Naj bo požrtvovalnemu rudarju domača zemlja lahka! Tombola matičnega gasilskega društva v Hrastniku ki so jo nameravali priredit) v nedeljo. šta« prislonjeno me*1'" -- vredno okrog ao 000 ".L Ri Okrntno sodišče v Trb<^e‘t-i urile obravnavalo tn ka7<*di i.rzpi' mer je obtoženca ZRra n n3 rToInnla OvSCH-1 štiri mesece zapora. 2f im HA 19S« CTEV X 7 A S A V S K ! r E D N I K STRAN fi C 1 toroma dokumentnega [n kartnoga ECE pri nem mostu p A P I R J A pošilja ob Dnevu vstaje delovnim ljudem okraja Trbovlje borbene pozdrave. — Toplo priporočamo naše kvalitetne izdelke U D S K A POTROŠNJA V BREŽICAH čestita vsem dobaviteljem in odjemalcem k Dnevu vstaje slovenskega naroda in se priporoča v samostojnih trgovinah: Brežice 1, 2, 3, 4, 6, Lenart, Cerklje ob Krki in Bistrica ob Sotii LESNO INDUSTRIJSKO PODJET SEVNICA obvešča vse cenjene odjemalce in dobavitelje, da kupujemo vse vrste hlodovine listavcev in iglavcev po dnevnih komercialnih cenah. — Nudimo vse vrste rezanega lesa listavcev, — V zalogi imamo večjo količino hrastovih letev dimenzije 20/50 mm v dolžini od 1—2 m. Cena od 14.000—18.000 dinarjev fcco obrat ali vagon. Vse informacije dobite v upravi podjetja. Obenem se pridružujemo čestitkam slovenskega ljudstva k Dnevu vstaje — 22. juliju Delovni kolektiv ELEKTRARNE Trbovlje ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM £, OKRAJA TRBOVLJE OB DNEVU VSTAJE IN JIM ZELI SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV Gros stično podjetje „KRKA" v Brežicah ČESTITA K DNEVU VSTAJE VSEM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM TER DELOVNEMU LJUDSTVU SLOVENIJE Tnq a'rt&3Mf7v KMETIJSKA ZADRUGA Z 0. J. V jj BREŽICAH 6 ČESTITA VSEM ZADRUŽNIKOM BODOČEGA TRBOVELJSKEGA OKRAJA. DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM K DNEVU VSTAJE gozoho mnmm« bbeicab čestita k 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega ljudstva vsem dobaviteljem in odjemalcem ter ostalim delovnim kolektivom D -J Uti.L Kolodvorska restavraci a v Brežicah s poslovalnicami ŽELI DELOVNIM KOLEKTIVOM IN CENJENIM GOSTOM OBILO USPEHOV K DNEVU VSTAJE Jr m ra® ostlnsko podjetje Senovo 1 m l ih s poslovalnicami: DUR, Gostilna pri mostu, Reštanj in Mali kamen čestita k Dnevu vstaje vsemu delovnemu kolektivu 1 Vsem strankam se priporoča za obisk M / ,-^^(hCZ>{iKr^>«CKC^»«KZc>totttiKzr>:c<=>< r oMl*oo lipo. aolsdvorsko restavracijo la gostilno •Na polja«, čefttta vsemi kolektiva k praznika — Dneva vstaje, gostom se pa toplo priporoča ta obisk. Kolektiv knjigarne Trbovlje Upravni odbor ln delovni kolektiv Mestne pekarne v Brežicah čestita vseir dobaviteljem in odjemalcem k Dnevu vstaje — 22. juliju Vsum potrošnikom, na- Maiolka GOSTINSKO PODJETJE TRSOV LJ E ročnikom in odjemalcem čestita za praznik Dneva vstaje — 22 julij — vsem delovnim ljudem. Vsako soboto tn nedeljo zvečer Je zabava s plesom v gostilni »1 maj« v Delavskem domu na Tereziji Nudimo vam prvovrstne pijače in mrzla Jedila. — Za obisk se priporoča delovni kolektiv »Majolke« « poslovalnicami: pri »Grozdu. (Potivavšek) pri »Lovcu* (Volker), »Rio« (Berger), gostilna »Pri lipi* (Dreo) ter gostilna Sušnik. čestita v Dnevu vstaje Okrajna lekarna v Brežicah čestita delovnim ljudem k velikemu prazniku slovenskega ljudstva — Dnevu vstajel 22. juliju kolektiv KOVINSKO-ELEKTRO- INŠTALATERSKE DELAVNICE LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE SEVNICA TtitfOVLjE" Delovni kolektiv čestita vsem občanom k Dnevu /staje — 22 juliju! MESTNA KAVARNA IN OKREPČEVALNICA V BREŽICAH čestita vsemu delovnemu ljudstvu zasavske skupnosti komun k Dnevu vstaje — 22. juliju! čestita k 22 juliju — DNEVU VSTAJE slovenskega narod« — vsem svojim gostom ln delovnemu ljudstvu BRIVSKO FRIZERSKI SALON HOLV V BREŽICAH KAREL VASCER tapetnik v Brežicah. Lepo in prijetno je v lokalih gostinskega podjetja Turist v Trbovljah Vsem svojim odjemalcem in ostalemu delovnemu ljudstvu čestitata k prazniku D NEVA VSTAJE — 22 JULIJU kolektiv in uprava I čestita delovnim ljudem Brežic, okraja Krško in ostalim ob Dnevu vstaje. Obiščite naš saloni čestita vsem delovnim ljudem naše domovine k DNEVU VSTAJE -22 juliju/ IZBIRA« TRGOVSKEGA PODJETJA » TRBOVLJE K prazniku 22. juliju čestita kolektiv gostinskega podjetja TURIST - TRBOVLJE in se priporoča. Kmetijska zadruga Boštani er se priporočata IVAN GRABAR dimnikarstvo — Brežice čestita vsem zadružnikom ln ostalim k narodnemu prazniku — 22 juliju/ čestita nen cenjeotm stran kam ta delornim ljudem k ti taliju - Dneva vstaje Kolektiv in uprava IVAN BAŠKOVIČ kleparstvo v Brežicah pošilja borbene pozdrave k Dnevu vstaje -22. juliju — vsem svojim strankam ln delov? nemu ljudstvi 'ovenljel čestitata vsem svojim odjemalcem ln ostalemu delovnemu ljudstvu k prazniku »DNEVA VSTAJE. 22 juliju. Nudimo vam vsakovrstni material barve. lake. cement, opeko vse vratc stekla, emajlirano posodo, štedilnike kmečke peti ploščice kompletne kopalnice — skratka vse. kar potrebujete za gradnjo ali za ureditev stanovanj, za gospodinjstvo ln za razna obrtna tn sorodna podjetja Vse to vam nudi trgovsko podjetje PLESKARSTVO - FOTO - REKLA.,t SERVIS V TRBOVLJAH se priporoča cenjenim odjemalcem za naročila ter jim čestita k Dnevu vstaje - 22. tulijul | Kolektiv mesnega podjetja »MtSO« TRBOVLJE I ZFLEZNINA 1RBOVIJE fte pozabite, da je sedaj čas za nakup Kurjave za tl mol Pohiti tel čestita k Dnevu vstaje — 22. juliju ter se ori poročal DELOVNI KOLEKTIV Elektrarne Brestanica Gradis Graditelji avtoceste Ljubljana - Zagreb KOLEKTIV KRŠKO ISKRENO ČESTITA VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM K DNEVU VSTAJE! ISKRENO ČESTITAJO VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM K DNEVU VSTAJE! Vsem delovnim kolektivom in našim investitorjem čestitamo k 22. juliju — Dnevu vstaje! Ob prazniku vstaje slovenskega naroda čestitajo delovnim ljudem: Občinski komite ZKS Brežice Krajevni sindikalni svet Brežice Ljudski odbor mestne občine Brežice Komunalna uprava Brežice Občinski odbor SZDL Brežice 99 ^ ^ w VIDEM-KRŠKO Zveza borcev Brežice VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SIROM PO JUGOSLAVIJI ČESTITAMO K LJUDSKEMU PRAZNIKU — »DNEVU VSTAJE. ! Kmetijska zadruga Krška vas ČESTITA SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM K PRAZNIKU — DNEVU VSTAJI Delovni kolektiv ^Kopitarne" Sevnica MESTNE OBČINE čestita vsem odjemalcem k prazniku Dneva vstaje ter se priporoča. Izdelujemo stavbeno pohištvo, notranjo opravo in sprejemamo vse vrste naročil naše stroke čestita svojim Članom in čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem k 22. jnlijn DNEVU VSTAJE odjemalcem k prazniku Dnevu vstaje Uprava KINA v Brežicah Delovni kolektiv čestita vsem kino obiskovalcem in delovnim ljudem Slovenije k Dnevu vstaje — 22. juliju ČESTITA VSEM OBČANOM K PRAZNIKU — DNEVU VSTAJE1 Upravni odbor kolektiva »AGROSERVIS« v Brežicah čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu vstaje! Uprava Doma onemoglih impolca ČESTITA VbEM DELOVNIM KAREL STRAŠEK slaščičar v Brežicah čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu vstaje KOLEKTIVOM IN Delovni kolektiv in upravni odbor Opekarne Brežice OSTALIM LJUDEM SIROM PO SLOVENI.. K 22. JULIJU — čestita vsem dobaviteljem in str"-kam k 22. Julija Dnevu vstaje slovenskega naroda čestita dobaviteljem in odjemalcem k Dnevu vstaje — 22. juliju DNEVU VSTAJE IN SE PRIPOROC/ Reševalna postaja v Brežicah STRANKAM ZA USLUGE SVOJIH OBRATOV pošilja borbene pozdrave vsem delovnim ljudem ob letošnjem prazniku slovenskega ljudstva 22. juliju — Dnevu vstaje MIHA KEZMAN vulkani*« v B«ikali čestita vsem delovnim ljudem, dobaviteljem in odjemalcem k Dnevu vstaje slovenskega naroda REZI SLIVNIK, pekama v Brežicah čestita svojim odjemalcem ob Dnevu vstaje FRANC PEIAN pleskar v Brežicah pošilja borbene pozdrave ob 22. juliju — prazniku slovenskega ljudstva Vsem Članom in zadružnikom čestita k narodnemu prazniku Kmetijska zadruga VIDEM Mizarstvo „ B 0 R Videm - Krške čestita k Dnevu vstaje vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem ter vse—U delovnemu ljudstvu! Ob združitvi krškega in trboveljskega okraja v Zasavsko skupnosi komun iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem ob slovenskem prazniku »Dnevu vstaje* I Vse sile za čimprejšnjo zgraditev naše socialistične domovine 1 Slopšok Edo elektrodelavnica BRESTANICA želi vsem svojim naročnikom obilo uspeha Pri graditvi socializma Splošno gradoeno pod;et;e Tovarna CELULOZE čestita k Dnevu v e t n f e PAPIRJA Videm - Krško vsem članom Videm - Krško delovnega kolektiva. inves‘*‘oriem kakor tudi vsem delovnim kolektivom Sloveni"! delovnim kolektivom Splošna obrtna kovinarska zadruga KRŠKO Vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem električne energi čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 22 juliju — DNEVU VSTAJE* S Titom k Prazniku vstaje kolektiv naprej I Pod‘etie KNJIGARNA IN PAPIRNICA Videm - Krško čestita k Dnevu vstaje vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se še nadalje priporoča z dobro knjigo in pisarniškimi potrebščinami Krško Občinski odbor SZDL Ljudski odbor mestne občine Občinska komite ZKS Občinski odbor ZB Obč-nski odbor LMS Komunalna uprava Občinska hranilnica Komunalna obrt ..Remont11 VSEM ZADRUŽNIKOM OKRAJA KRŠKO IN TRBOVLJE ČESTITA K DNEVU VSTAJE Okrajna zadružna zveza Krško ČESTITAJO K PRAZNIKU VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA ' SLOVENIJE - DNEVU VSTAJE — VSEM SVOJIM OBČANOM, DELOVNIM KOLEKTIVOM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SLOVENIJE Občinski Kmetijska zadruga Dobova • e svojimi odseki TRGOVSKO PODJETJE ljudski čestita k prazniku — Dnevu vstaje vsem zadružnikom in poslovnim prijateljem Dobova t vsemi svojimi poslovalnicami! Trgovine 1, 3, 9 v Krškem, trgovini 2, 4 v Stari vasi — Videm, trgovina 5 v Leskovcu, trgovina »Usnje« v Krškem, trgovina »Železnina« in poslovalnica 11 na Raki v sestavi »POTROŠNJE« Videm-Krško čestitajo vsem potrošnikom k DNEVU VSTAJEI Kmetijska zadruga z o. j PISECE * vsemi svojimi odseki čestita vsem prebivalcem občine k Dnevu vstaje in tudi v bodoče želi mnogo uspehov kakor tud! z novo ustanovljenim S°' »tlščem v Rad',,ah čestita svojemu članstvu Ir vsem deiovnti ljudem k DNEVU VSTAJEI TO Posledice eksplozij atomskih bomb Težak vtis j« napravilo po vsem svetu neko japonsko pomočilo, ki se tiče porodov v Nagasakiju, kjer je eksplodirala Druga atomska bomba. vvsu UU.J.VU po voj ro- >=u*u uuu& jin je i^o«. ncnor-htninm. 11 OUOCl UlkijO oiium-cuuc oeie Ulesa: no®, usesa, ueuuce uo, JNetuiveii ouo-4 »o se roculi Sfuuaj brez liv^uiov, (uu*i pa Di ta oči. Mouoa m caove&a, ki ne bi zacuui tesnobe v arcu, ko »liki o von aovdsaiti spačkih. Ne-ooiziu otroci plačujejo na strašen način vojačke nesmotrnost, ki ee ne bi smela nikdar več ponoviti v zgodovini človeštva. Kateri narod je najbolj zdrav Nekaj znanstvenikov je poskusilo odgovoriti na vprašanje, katuri narod na svetu je najbolj zdrav. Do zanesljivih podatkov hišo prišli. Domnevajo pa, da štejemo lahko med najbolj zdrave narode prebivalce plemena Hunca, ki živi v sevemoindij-skth planinah. Njihova bivališča leže 1800 m visoko. Novo zdravilo proti jetiki Pravkar so pričeli z obširnimi Poskusi z novim zdravilom proti tuberkulozi To zdravilo, ki so mu dali ime cikloserin, je pokazalo velik uspeh vsaj v začetnem stadiu bolezni. Ciklose-rin sta iznašla mikrobiologa Ro-Sct Hamed in Ellianor Crop. Zdravilo sodi v isto vrsto or-eanizmov, ki ustvarjajo strepto-micin. Zdravilo proti prehladu Dr. Morton S. Biskind trdi, da pomaga vitamin C prt zdravljenju navadnega preniada in \nfhienoe. Vitamin C pridobivajo iz lupin in soka pomaranč, limon in grozdja. Pijani sloni Uslužbenec urada za zaščito d:vjai »e mogla bolj upirati, ••kor Je dejansko storila. »Poreču* sem te,« Je počasi Jr*1 Je vala, »ker boš — ker boš bogat.« **dnJih besedah je prešel llas v šepetanje. Hud boj U,.,b?Jevala v svoji notranjosti, in mu Je povedati resnico I)rF«rildar n* želela, da bi o njej «»iabo mislil. sa^Mi mojega denarja!« Je „^deno ponovil. hotela sem . poročiti hud? * denarjem. Imeli smo p ’ *«lo hude čase.« iezlk.nt.nic « Je šlo le težko z Prim.„' uMeda »c ji je zatikala, stav?? 1 81 J« morala vsak »to./ preden ga Je Izgovorila. -U « ne smeš ničesar očl-MoraT.“U* ,em nrav tako kriva, teu 6 bi t( povedati... in ho-b,,vedati.« NeU»lllnxC,n’e Je dejal mirno. n,mi «i,.čudov“ega je, s kakš-*tiskl v., razpolaga mož v butku t J strašni krisl, v tre-,JebJsk» ° !* Je njegova žlv-ska tv?„urcča *amajala In sanj-vorba zrušila v nič kakor hiša iz kart, je kljub vsemu ostal flegmatičen in nepristranski. Videl Je. da se je opotekla. Priskočil je in jo podprl. »Sedi!« Je dejal mirno. Brez obotavljanja ga je poslušala. Pomagal ji Je k zofi in ji skoraj porogljive potisnil blazino pod hrbet, nato pa se vrnil h kaminu. »Tako. Ti si se poročila z menoj zaradi denarja?« je rekel in sc zasmejal. Položaj je bil skoraj malo smešen. »Bogme. kakšna komedija — najčistejša veseloigra!« Spet se Je zasmejal. »Revica,« je dejal s ironijo, k| je doslej ni poznala pri njem. »žal te ml je; preskrbela si nisi nllj moža niti denarja!« Naglo ga je pogledala »Niti denarja?« je ponovila. Njene oči so razodevale samo sanlmanjc. V njih ni bilo sledu razočaranja. Gllbert je resnico bolj poznal, kakor jo Je sama prikazala: ni bila ona, ki Je hotela skleniti zakon iz računov, temveč njena mati, ta gospodovalna dama! »Niti moža niti denarja!« je ponovil odsekano, čeprav Je srce hottio, da ji prizanaša. »In še hujše kot to,« — z dvema korakoma je bil pri mizi ki ju je ločila. Naslonil se je na- njo ln se nagnil naprej — »ne le, da nimaš moža in da ni denarja, temveč...« Prenehal je. kakor da bi 6» zadela strela. Zena je opazila, kako se mu je obraz spačil in postal ves siv. Videla je, kako so mu oči strmele nekam preko nje in kako so se mu usta odprla v tragičnem strahu. Hitro je vstala. »Kaj tl je kaj ti je?« je potrta zašepetala »Moj bog!« Njegov glas Je zvenel strto kakor glas moža v smrtnem strahu. Sklonila je glavo in poslušala. Od nekod Izpod okna so prihajali tihi, otožni glasovi violine. Melodija je rasla in pedala, vzdihovala ln trepetala pod mojstrsko roko godca. Stopila je k oknu In pogledala na ulico. Ob cestnem robu je igrala deklica, ki njeni lepoti ubožna obleka ni prav nič škodila. Bledo lice ji je obsevala luč cestne svetilke. Njene oči so bilo obrnjene proti oknu, kjer je stal Gilbert. Edith se je ozrla proti svojemu možu. Tresel se je. »Melodija v F-duru,« je šepetal. »Strašno! Melodija v F-duru... na moj poročni dan!« 5. Skupina treh mož med njimi Leslie Frankfort, je stala v zasebni pisarni podjetja Warreli & Bird pred visoko Jekleno blagajno. Ogledovali bo si zanimive in nenavadne stvari. Na tleh pred njimi je ležalo orodje vseh mogočih vrst in oblik. Na blagajni je bilo opaziti jasne sledove nasilnega odpiranja. Na jeklenih vratih .te bila nad ključavnico Izžgana vrsta lukenj. »Delali so z izžigalnim aparatom na pokalni plin,« je pripomnil eden Izmed mož Pokazal Je več jeklenih cevi. ki so ležale med drugim orodjem na tleh. »Opravili so temeljito delo. Rad bi le vedel, kaj jih je zmotilo.« Najstarejši men gospodi je zmajal z glavo »Mislim da jim Je nočni čuvaj prekrižal račune,« je dejal. »Kaj mislite vi, Frankfort?« »Se vedno mi roji po glavi njihova izredna spretnost,« je odgovoril Leslie. »Samo orodje, ki so ga vlomilci uporabljali, utegne biti vredno kakih dve sto funtov.« Pokazal je na or:>dje na tleh. Detektiv je sledil s pogledom njegovemu prstu. Smehljal se je. »Da.« je dal malomarno, »ti ljudje se razumejo na svoj posel. Vi niste ničesar izgubili?« »Da in ne,« je rekel previdno. »Izginil je diamantni nakit, ki ga je tu prejšnji teden zastavila neka naša klientka. Vendar mi je mnogo na tem, da o tem Jav« nost za sedaj ničesar ne izve.« Detektiv ga je začudeno pogledal. »To je precej nenavadna zahteva,« Je rekel smehljaje. »Tudi ni navada, da bi se v poslovalnici borznega posredništva shranjevale biserne ovratnice — če ml dovolite to kritično pripombo.« Gospod VVarrel; se je smehljal. »Vsekakor to ni v navadi,« Je dejal, »toda ena izmed naših klientk, ki je prejšnji teden odpotovala v tujino. Je prišla dvajset minut pred odhodom vlaka k nam in nas prosila, da bi ji shranili diamantni nakit.« Gospod Warrell je rekel to tjavdan. Detektiva ni hotel izdati, da je bil nakit zastavljen za precej velik denarni primanjkljaj. ki je nastal klientki pri njenih borznih poslih. Tudi se mu je zdelo odveč pojasnilo, da je bisere shranil v poslovalnici v upanju, da je klientka samo začasno v denarni zadregi in da ji bo lahko prav kmalu nakit vrnil. »Ali je razen vas in vaših družabnikov vedel še kd. drugi, da so bili diamanti pri vas?« Warreli je odkimal. »Mislim, da ne. Nikomur nisem tega omenil. Ali ste mogoče vi, Leslie?« Leslie je obotavljaje odvrnil: »No, da, ne morem si kaj. da ne bi priznal, kar sem storil. Vsekakor pa je bil to človek, ki tega ni dalje pripovedoval.« »Kdo je bil to?« je vprašal Warrell. »Gllbert Standerton Omenil sem mu to mimogrede nekoč, ko sva govorila o vlomih v bančne blagajne.« Smehljal se je. »Nenavadno naključje je,« je zamišljeno nadaljeval »da sva govorila o tej vlomilski tolpi komaj nekaj dni pred njegovo poroko. Po mojem mnenju.« — nenadoma se Je obrnil na detektiva — »ni nobenega dvoma, da je to delo vašega proelulega prijatelja.« Višjj inšpektor Goldberg je pritrdilno prikimal. »Niti najmanjšega dvoma, gospod,« je dejal. »V Angliji je samo ena tolpa, ki to zmore. In jaz bi jih lahko že danes spravil na varno, toda lahko stavim milijon funtov proti enemu, da se* ml ne bi posrečilo dokazati jim krivde.« Leslie mu je živahno pritrdil. »Isto sem rekel Gilbertu» se je obrnil na svojega družabnika-»Ali ni čudno da se take stvari dogajajo v dvajsetem stoletju? Tu so trije ali štirje možje, ki so osebno znani — saj ste mi po zadnjem vlomu navedli njihova imena gospod inšpektor — in vendar je policija brez moči, da bi jim dokazala krivdo. To Je vendar čudno, kajne?< Inšpektorja Goldberga to ni ravno prijetno prizadelo, vendar se je poskušal vljudno smehljati, * »Z druge strani pa morate tudi upoštevati težave, ki so z zbiranjem dokazllnega gradiva proti ljudem. k| svoje posle opravljajo s tako nedosegljivo premetenostjo kakor ti bančni tatovi. Cesar ne razumem, i Je rekel, »je to. zakaj Je vaša blagajna sanje tako privlačna. Ta drugi poskus je mnogo hujši kot prvi.« »Tokrat se jim je vlom res posrečil.« je dejal gospod War-rell. »Zadnjič njihove priprave niso bile tako temeljite, čeprav se jim je posrečilo omaro bolje odpreti.« »Mislim, da ne želite da bi prišlo o stvari več v časnike, kakor je neogibno potrebno?« Je vprašal inšpektor. It D m lil vo svetu Mrzlične priprave na ženevsko konterenco »Štirih velikih«, ki se Ie pričela v ponedeljek, konec 35 dni trajajočega mirovnega potovanja premiera Nehruja po Evropi, nova italijanska vlada krščanskega demokrata Segnija, »nova« francoska politika v Al-žiru n Maroku, politično premirje v Argentini in še morda kak pomembnejši lokalni dogodek: to so v glavnem značilnosti preteklih sedem dni Sovjetska vlada je tk pred pričetkom ženevskih pomenkov po agenciji Taiss pojasnila stališče, od katerega bržkone ne bo odstopih. Značilen je predvsem njen odnos do nemškega vprašanja m evropske varnosti s katero je seveda tud ozko povezano tudi vprašanje splošne razorožitve. V teh dneh ni tolikega pomena vprašanje, aU naj oba nemška dela. Vzhodno in Zahoa-no Nemčjo. čimprej združijo, temveč vprašanje, ah v bodoč: združeni nemški državi ne bodo znova prišle no površje militaristične klike kakor po prv: svetovni vojni. Nemško vprašanje je torej povezano s splošno evropsko varnostjo Zato je potreben tak sistem vseevropske varnosti, ki bo onemogočil tak razvoj dogodkov ter nudil vsem državam ne glede na družbeno ureditev, jamstva da jih ne bo nihče napadel Po sovjetskem mnenju je zato najbolj primeren sistem kolektivne varnosti, v katerem bj bila kot enakopravna člana tudi Vzh. in Zah. Nemčije. V Moskv posebno poudarjajo, da b s tem tudi spodkopali temelje dosedanji blokovski porazdelitvi Evrope Na ta način bi se zmanjšala mednarodna napetost, o nemšk’ združitvi pa b' se lahko pomenili »štirje odgovornh (ZDA, SZ Vel. Britanija in Francija) v miroljubnejšem ozračju. Zahodne velesile nimajo povsem enotnih pogledov o nemšk prihodnosti. Enotne pa so sl v naslednjem: obe Nemčiji je treba združit•' s splošnimi, parlamentarnimi volitvami pod mednarodnim nadzorstvom čimprej, brez odlašanja, nova Nemčija pa naj sama odloča o tem, kateremu bloku držav sc želi pridruž'li. Tako rešitev se torej še vedno opira na blokovsko razdelitev Evrope. Zahod tudi ne bo dopust/l, da bi sovjetska diplomacija kot protiutež za lastno popuščanje v nekaterih drugih vprašanjih kakor kolt minirala zahodnoevropske obrambne tvorbe predvsem ne Severnoatlantskega pakta Stara resnica, ki se opira na mednarodno prakso zadnjih let, kaže, da #e na&protn stranki lahko pobotate samo tedaj, če prevladujeta pr- obeh dobra volja in želja za uspehom. Svetovno javno mnenje pričakuje, do nedavne mirovne izjave vodilnih politikov držav obeh blokov v San Franciscu na izrednem zasedanju Generalne skupščine ob desetletnici ustanov tve OZN ne bodo ostale samo prazna rrropa ganda brez otipljivih uspehov. Štiri velesile so torej dolžne, da zaradi svoje in tuje javnosti dosežejo korak naprei v spornih vprašanjih kt dane» še umetno vzdržujejo mednarodno napetost Nehnjjevo potovanje o Moskvo Prago, Varšavo, London, Beograd In Kairo pomen‘ odločen mirovni korak, k‘ naj spodkoplje temelje -železni zavesim med Vzhodom in Zahodom ter ustvari pogoje za medsebojno sodelovanje doslej precej ločenega sveta Skupne Izjave, ki jih je podp sal z naj-višjim■ predstavniki obiskanih držav ‘zražajo prepričanje, da so načela miroljubnega sožitja med državami z različnimi družbenimi sistemi nafpr mer ne/še zdravilo zalo, da bodo sčasoma Izginili blokovski predsodki tako na Vzhodu kakor na Zahodu. Dokazujejo, da je mednarodno sodelovanje na vieh področjih ne je možno, temveč tudi nujno. italijanski parlament te dni obravnava program ministrskega predsednika Segnija, ki je Po krajši vladni krizi sestavil novo vlado iz strank »parlamentarne sredinem in dokaj premeteno porazdelil ministrske sedeže med razna krila same demokrščanske lamentarno večino. Francoska vlada je slednjič sklenila, da bo reorganizirala upravo v Alžiru ter izvedla več reform tudi v Maroku. Pravijo pa, da ?e uporniško gibanje ne bo prav nič poleglo, saj zahteva avtonomijo in popolno svobodo V Ar g e n-ti n i j Po neuspelem poizkusu upora skušajo sicer katoliški krogj z demonstracijam: še nadalje povzročati nerede, vendar jim ne uspeva. Armada podpira Peronovo vlado. Sam predsednik FIZjCULTURA IN ŽPORT Radar ai uspel, v coao gre Gorica NOVA GORICA : RUDAR 5:1 (4:1) Ko je Rudar v nedeljski tekmi v Trbovljah vodil proti Gorici 4:0. je napravil branilec pa poleg Odreda, Ljubljane slovenska je nadalje ponudil vsem opozicij- Rudarja, Florjane veliko napako, skim strankam, naj b: sodelovale ki je prinesla gostom častni gol. z vlado Na drugi strani kaže Marsikdo je dejal, da bo ta gol precej sitrpnosti do katoliških Rudarja mnogo stal in res zrna- stranke. Program obsega za dosedanje demokrščanske nazore vodilnih krogov Kaže, da s; ne ga, ki jo je Rudar dosegel doma precej naprednih točk, ki mu bo- *-*'-*-* ’ * " “ * ........ do prinesle tudi podporo Nenni- . ... __________ __ _______...__ ____________ _____ ____ _ . ____ ________________________ jevih socialistov in mu tako za- tol ških množic, ki so še hudo za- deijo je v Gorici zmagalo boliše kakor letos, kajti tekmovanje v »Rudarja II« iz Trbovelj gotovile potrebno trdnost in par- ostale —=«— <-• --------------—j-----------1 i-;~- i- ut-j.. deški ieralci sn bili ves Branika in nogomet v conskem tekmovanju. In še ne* kaj Tekma v nedeljo je tudi odločila o naslovu slovenskega prvaka Kaj hočemo napisati o tekmi v Gorici? Da je tisoče ljubiteljev Rudarja razočaranih, kajti nogomet v Trbovljah ne napreduje Rudar je razočaral :n nikoli ni bil tako blizu tekmovanja v coni MLADINA RUDAR : KOVINAR (Store) 6:0 Rudar II iz Trbovelj in radeški nogometaši so se pomerili Po prvi tekmi o Senovčani so se nogometaši Radeč prejš- njo soboto srečali z 2. moštvom moštvo ki tudi upravičeno zasto- (Iz italijanščine) Vsako jutro in vsak večer je hodila Lucija Moretti ob določeni ur; na pošto, da prj okencu vzame med poštnoležečtmi pošiljkami svoje običajno pismo. Poštni uradnik je stanoval v isti ulici kot dekle Bil je izredno simpatičen mlad lani z zvestimi očmi. Ze ko je Lucijo od daleč zagledal prihajati po hodniku, je segel v predal, ki je bil označen s črko »M«, ter iz njega potegni1 pismo, ki ga je dekletu izročil s presrečnim obrazom n jo pozdrav l: »Dobro jutro, gospodična Moretti/« — ali pa če je prišla zvečer • »Dober večer, gospodična M oreltiU Vsakokrat se mu je zahvalila z ljubeznivem smehljajem !n da- Pisal je Luciji, da se sicer zaveda. da si ne sme delati glede nje nobenih upov, ker dekle ljubi drugega, vendar ji mora kljub temu priznati, da jo ljubi Lucija je bila vsa blažena, kajti tudi ona ga je ljubila Ljubila ga je od dne, ko se je naselil v njeni utici. Počasi, vsa v zadregi je odšla s pošte Naslednjega dne je prišla, kot običajno, proti večeru spet k poštnemu okencu. Žalostno io