Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Vetfa za vse leto - • .	$6.00
Za po! leta .....	13.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
IF0N: C0RTLANDT 2876.
I The largest Slovenian Daily 8» the United States.
Itnni every day except Sundays and legal Holidays.

i
75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 200. — STEV. 200.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 25, 1924. — P0NDELJEK, 25. AUGUSTA" 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
RRIOTOVQ POLITIKO SO 0 D 0 8 RILI 'AVMATIK LOCATELU JE
ncoska poslanska zbornica je vzdržala Herriota s 336 IZGINIL BREZ SLEDU
glasovi proti dvesto in štirim. — Odobren je je prišlo po dolgi debati. — Nemški državni zbor je sprejel poročilo svojih delegatov. — Berlinska vlada bo pa vsak način podpisala dogovor. — Francoski minister za javna dela je odločen pristaš Dawesovih priporočil. Londonski odgovor je najboljši, kar jih je bilo mogoče skleniti.
je
o€ • »>
rli r«
Pariz, Francija, 24. avgusta. — Poslanska zbornica danes zgodaj zjutraj izrekla zaupnico vladi Herriota s <» glasovi proti 204. Zaupnica je bila izrečena po dolgi bati. ki se je tikala vladne akcije na londonski konfe-nci.
Zbornica je sprejela naslednjo izjavo: —
*4Zbornica čestita vladi, ker se ji je posrečilo pripustiti v Londonu princip arbitracije, kajti na ta način je bilo oinoirori'iio pogajalcem dospeti do praktične in mi-roljubm* rešitve problema reparacij v širokem duhu sodelovanja in mednarodne vzajemnosti. Prepričam smo, da bo vlada zasledovala tekom vseh bodočih konference, lika-jočih sc nicdzaveziiiskili dolgov i ji Lige narodov, program pravice in miru, ki bo zagotovil varnost Francije ter mir Kvrojje.
M. Letrocquer, minister za javna dela v kabinetu Pnincnreja, ki je bil najbolj aktivno soudeležen pri rulir-skcm pustolovstvu, se je izkazal odločnim zagovornikom Dawesovega načrta, ko je izjavil, da je načrt do£ti boljši kol pa ]»redlog, katerega je stavil Bonar Law, predno je Francija zasedla Ruhr.
.Ministrski predsednik je prekinil tri dni trajajočo debato v poslanski zbornici glede Dawesovega načrta, nakar se jc obrnil proti svojim kritikom, ki so napadali 4'ameriško požrešnost"angleški imperijalizem" ter protffovljali I*oin ca reja in njegovo politico, posebno v ozimni na Iftilir.
Herriot je vnovič izjavil, da je bil dogovor sklenjen V Lo!l:lonu- 11 a-lboljši, ki je bil mogoč vspričo sedanjih okoliščin. Vsa zbornica mu je ploskala, ko je rekel:
4,V novo poslovanje reparacijske komisije bomo stavili enega Amerikanea. Stavili bomo po ene^a Ameri-
Porcčnik Smith je mnenja da je bil Italijan prisiljen kreniti proti iztoku v bližini Cape Farewell. V aeroplanu so se nahajali trije nadaljni. Pogrešanega letalca so videli zadnjikrat 275 milj od Prederickdal.
RAZKROJ V NEMŠKIH NACJJONALNIH VRSTAH
Tirpitzova skupina se zavzema za sprejem Dawesovih priporočil. Nemški industrij alni in finančni krogi so jako razburjeni.
VSTAJA V GRŠKI VOJNI "MORNARICI
Washington, D. C.. 24. av<r. — jonalno stranko.
Porotnik Antonio Locatelli. pr»-•rro.šani italijanski avijatik. ki je polete L 7. ameriškimi letalci iz RevkjavLka. Islandija, ni prišel preko rta Farewell. Grenlandija, temveč se je obrnil proti iztoku.
To je mnenje poročnika Simitha, poveljnika poleta in njegovih tovarišev.
Armadna zračna .služba je dobila od poročnika Smitha sporočilo. v katerem je dal izraza temu svojemu naziranju. To naziranje temelji na informacijah, katere je dobil poročnik od iskalnih o<l-derlkov domačinov-Eskimov, ki iščejo po celi zapadni obali Grenlandije, od Predericksdala pa do Ivigtuta.
Sporočilo izjavlja nadalje, da je bil nameravani polet v Ivigtut preložen na poznejši čas. radi goste me«rle
Poročilo Smitha. ki je prišlo s kri žarke "Milwaukee7' ter bilo poslano preko Nove Škoeije, se glasi;
— Polet dne 23. nemogoč ra<li megle. Pripravljeni odleteli ob prvi priliki. Domačini, katere je poslal kapitan "West so se vrnili z informacijami, ki so nas dovedle do naziranja, da ni- mogel Locatelli priti skozi gosto meglo dne
Berlin, Nemčija, 24. avgusta. Londonska pogojdba bo najbrže popolnoma razcepila nemško naci-
kanea vsepovsod v komiteje, ki bodo poslovali na temelju	da nikdar Prišel Preko
Dawes'ovenačrta, — nevtralea, enega onili nevtralcev, ~ ~ ^ " ki so prišli, ki je bila vojna, že napol končana ter se nam pridružili, ker smo imeli pravico na svoji strani."
Ministrski predsednik je nato ozmerjal kritike Amerike in zaveznikov ter izjavil, da bodo moralne in materi-jalne sile Amerikaneev, njih smisel za pravico in resnico, zagotovile Franciji, da dobi to, kar ji gre.
Jlerriot je tudi odločno odgovoril na migljaj poslanca liribeJa, da je visoka financa izvajala mogočen vpliv na londonsko konferenco. Omenil je Morganovo posojilo v znesku stotih milijonov dolarjev, ki je rešilo marca meseca frank poloma.
Berlin, Nemčija, 24. avgusta. — Kancelar Marx in minister za aunanje zadeve, Stresemami, sta včeraj v državnem zboru govorila za mir. Čeprav so komunisti delali kraval, sta voditelja nemške delegacije v Londonu vendar izjavila, da je prišel čas, da se vpošteva tudi dobre st rani v sovražniku ter eeni prvikrat v desetili letih, druha sporazuma med evropskimi narodi.
Popolnoma mirno je kancelar Marx obrazložil polo-žaj Nemčije na konferenci.
"Nemčija je bila sprejeta kot enakovredna," je rekel pri razpravah glede uravnave repiaracijskega vprašanja. Dostavil je, da ni Nemčija pozdravila uravnave kot odrešenje. Tako Dawesovo poročilo kot versaillska mirovna* pogodba ne ugajata Nemčiji, a Dawesov načrt in mirovna pogodba sta'bila neizogibna posledica, ko je Nemčija izgubila vojno — in narod mora zreti v oči realnostim, ne pa fantazijam.
Kancelar je izjavil nato, dia mora nemški državni zbor ali sprejeti londonski dogovor aH pa piredlagaiti alternativno. On sam ne vidi nobene alternative.
Z večjim poudarkom je orisal Stresemami važnost	______
uravnave glede Rubra, vsled katere bo dobila Nemčija catelliju, je ta, da lahko zadene zasedeno ozemlje nazaj v teku enega leta. "Herriot ni' " " ' hotel razpravljati o Ruhru," je rekel zunanji minister, "a nemška delegacija je vztrajala pri svoji zali tebi, da naj pride to zadeva pred konferenco. Čeprav ni • pomenjal London zmage, je vendar pomenjal najboljše, kar je bilo mogoče doseči v danih okoliščinah. -
Po^tialo je znano* da; skušajo nacionalisti dovesti do razpusta državnega zbora. V takem slučaju bo vlada podpisala sklenjeni dogovor ter se bo zanašala pri tem uaprihodnji državni zbor, da odobri njen korak.
BELGIJCI	~
rta Farewell.
(,'astniki zračne službe so na temelju tepra poročila mnenja, da je položaj Locatelli-ja resnejši kot so izprva domnevali. Če je bil italijanski avijatik prisiljen pristati v četrtek na odprtem morju, je bil njegov položaj skrajno nevaren. Par ur manevriranja bi izčrpalo zaloge kuriva ter prepustilo letalo milosti ali nemilosti valov.
V takem slučaju je Te malo vr-jetno, da bi mogli Italijane pravočasno zaslediti aeroplani. poslani s križark, posebno raditega. ker je megla zelo omejila njih delokrog.
Na drugi strani pa so častniki zračne sulžbe mnenja, da je poročnik Locatelli pristal v kakem zavarovanem fjordu ob obali Grenlandije.
Na krovu križarke Richmond,
24. avgusta. — Vse iskanje poročnika Loeatellija je bilo prekinjeno radi goste megle, ki leži na morju v bližini greidandsike obah.
Poročnik Marescalchi, ki je spremljal Ijocatellija na poti iz Piše na Islandijo, je zelo vznemirjen radi usode svojih tovarišev, vendar pa izjavlja, da je napravljen aeroplan iz kovine, da se lahko vzdrži na morju, čeprav je viharno in da ima na krovu vode in živil za osem do deset dni. Glavna nevarnost, ki preti Lo
Za enkrat je vse odvisno od admirala von Tirptiza, kojega vpliv je najmočnejši v krogu nemških nacijonalcev. Od njega je odvisno, če bo dal svoj glas za sprejem ali za zavrnitev Dawesovih priporočil. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da Tirpitz ko-likortoliko simpatizira z načrtom in da bo brez dvoma glasova1! zanj.
V tem slučaju je razkroj stran ke neizogiben.
Tirpitzovi nasprotniki so sprejeli geslo, ki se glasi': Proč z obstoječo vlado! Treba je začeti nova pogajanja z novimi možmi 1
Iz te izjave je razvidno da Je del nemških nacijonalcev pripravljen sprejeti uase vse posledice zavrnitve Dawesovih priporočil.
Kljub nedelji so bile vse politične skupine izvanredno delavne. Odbor za zunanje zadeve je imel dolgo sejo. Po seji je bilo rečeno, da je vlada trdno prepričana, da bo zmagala pri glasovanju, ki se ba vršilo v četrtek.
Najbolj so razburjeni industri-jalni in finančni krogi Nemčije, ker ne vedo. kaj jim bo prinesla bodočnost.
RUSKA PRINCESINJA — TATICA.
jjj v megli v ledeno goro, v katerem slučaju bi bil izgubljen. ,
ORGANIZATOR KLANCEV — CERKVENI ROPAR.
Burlington, Vt., 24. avgusta. — Tukaj so aretirali C. Moyersa, organizatorja Kuklukslancev. Dol-že ga, da je v družbi nekega Mo-Creedyja oropal neko cerkev.
BODO PRIHODNJI MESEC ODŠLI IZ DORTMTJNDA
Bruselj, Belgija, 24. avgusta. Časopis "Libre Belgique" pravi, da bodo belgijske <fete izpraznil« Dortmund v prvih dneh meseca septembra. Odpravljena bo tudi
«tMftO«lj&
DINOZAVROVE KOSTI NAŠLI V KANADI.
Edmonton, Alberta, 24. avg. — V dolini Red Deer River, jugo-vhodno od tukaj, so našli raziskovalci cele kupe dinozavrovih kosti. Kositi so baje starb več stoti«*]**.
ANGLEŠKE ČETE ZAPUSTILE IRSKO TRDNJAVO.
Belleek, Irska, 24. avgusta. — Angleške čete so včeraj zapustile irsko utrdbo l>onegal. Pol ure po odhodu so jo zasedli vojaki pro? Ate irake države.
Pariz, Francija. 24. avgusta. — Princesinja Evgenija Galicin, stara šestdeset let, ž<-na ruskega princa Nikolaja Galicina, je bila obsojena na dva meseca ječe ter globo v znesku dvestotih frankov, ker je kradla v neki department prodajalni, kjer so jo zasačili pri dejanju.
Ko je bila aretirana, je princesinja priznala, da je že večkrat kradla svilo v različnih prodajalnah. Kot opravičilo za svoje dejanje je navedla skrajno bedo, ker nima nikakih dohodkov, z ia-jemo majhne podpore od časa cio časa, katero dobiva od ruskega Rdečega križa.
Ker je bila bolelina. je niso pridržali v ječi do obravnave in ko je prilšel čas za obravnavo, se je izvedelo, da se je princesinja odpeljala v Švico. Bila je nato obsojena in cotumaciam.
Del grške armade in mornarice skuša strmoglaviti sedanjo grško vlado. Bivši mornariški minister je baje vstajo zatrl.
Berlin, Nemčija, 24. avgusta. — Iz Aten je dospelo več brzojavk, da je bil vprizorjen resen poskus strmoglaviti obstoječo grško vlado. --
Vstaja je imela svoj izvor v armadi in mornarici. Vstašem je poveljeval kapitan Kollileaxks.
Zadnja poročila naznanjajo, da je napravil red admiral Hadži-kiakos, bivši mornariški minister.
lvmalu nato je pa dognal kabinet. da se širi vstaja tudi po gar-nizijah. Vladi ni preostajalo drugega kot razorožiti vsi mornarico ter poslati vojake na dopust.
Zveste čete je vlada razpostavila po obrežju, odkoder lahko z dalekosežnimi topovi kontrolirajo vso mornarico.
Sofija, Bol ga rak o. 24. avgusta. Na macedonski meji so se zopet završili vroči spopadi med Srbi in Bolgari. Srbska vlada je poslala v Sofijo odločen protest.
BANDIT UBIL DVA POLICISTA
Marquette, Mich., 24. avgusta. Dva člana tukajšne policije sta bila ubita i«, nadaljni je bil smrtno nevarno ranjen zgodaj danes zjutraj od nekega roparja, katerega je pozneje ustrelil četrti policist.
Mrtvi so Martin Ford. policijski načelnik, Thomas Thornton, policist in Oscar Lampi iz Deer-ton, Mich. Llovd Ford, devetnajst let stari sin policijskega načelnika, umira v bolnici.
Thorton je zasačil Lampija, ko je sfkušal udreti v neko lekarno ter je bil ustreljen, ko je zasledoval vlomilca. Posa. kateri sta na--čelovala načelnik Ford in njegov sin je zasačila bandita v neki goščavi tri milje in pol iztočno od mesta. Ko so prišli policisti v gozd, so jih ustavili streli. Načelnik je bil na mestu ubit, njegov sin pa smrtno ranjen.
Lampi je nato skočil v Choco-lay reko, a ga je ubila kroglja. katero je poslal za njim neki drugi policist. Truplo bandita so našli eno uro pozneje.
PROCES PROTI LEOPOLDU IN LOEBO
Zagovornik obeh morilcev je strogo obsodil motive, ki so baje vodili izpovedi državnega dušeslovnega izvedenca. — Zločin obeh klijontev je imenoval umor brez vsakega cilja. — Nadaljna pretiravanja zagovornika. Zagovornik pravi, da bi bila civilizacija omadeževana, ako bi Leopolda in Loeba obesili.
OSEMTISOČ OSEB ZA MAT-TEOTIJEVTM POGREBOM.
Fratte, Italija, 22. avgusta. — Na tukajšnem pokopališču so danes pokopali Giacoma Mat>teottija, katerega so usmrtili fašisti. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je nad. osemtisoc ljudi. Njegovi politični pristaši so prišli iz vseh strani Italije.
KITAJKE UPRAVLJAJO BANKI.
Washington, D. C., 22. avg. — V Šankhaju so ugledne kitajke ustanovile banko, katere vodijo same ženske. Takoj prve dni je vložilo na tisoče žensk svoj denar v banko.
P&ISTANISKA STAVKA KONČANA.
Havre, Francija, 22. avgusta. Pristaniški delavci, ki so zastav-kali v pričetku avgusta, o se vrnili včeraj na delo, na temelju pogojev, katere so stavile parobrod-ne družbe. Parnik francoske črte '' France'ki je dplul dne 16. avgusta proti New Yorku, je imel posadko, sestavljena iz mornarjev francoske vojne mornarice.
Chicago, 111., 24. avgusta. — Nekako tristo in petdeset ljudi je sedelo nepremično v sodni dvorani včeraj zjutraj ter poslušajo izvajanja glavnega zaigovooiika, Clarence Darrowa. Xjegov govor bo mogoče pomenjal življenje aii snu-t za Nathana Leopoda mlajšega ter Kicliarda Loeba, ki sta priznala, da sta umorila štirinajst let starega Roberta Franksa.
Zagovornik Dar row pa ni videl poslušalecv, ko je grmel ter mahal z rokama. Gledal je le na moža, v kojega rokah počiva odločitev glede usode mladih morilcev, — na sodnika Caverly-ja, ki je mirno sedel na svojem stolu ter pazno pmslušal izvajanja.
Barrow je govoril brez obotavljanja in gladko. Včasih je bil miren in nato zopet strasten in razburjen. Z ostrimi besedami je ožigosal pričevanja državnih alienist o v posebno pa pričevanje dr. Krolma.
"Zločin mojih klijentov je bil tako brez cilja, da nista niti imela definitivne žrtve," je vzkliknil ter pojasnil nadalje, kako sta določila sedaj enega, sedaj drugega dečka.
"Naslikati hočem tudi sliko dr. Krolma," je rekel. — "Vidim ga hoditi celili šestnajst let v sodišča in iz njih ter moriti svoje žrtve brez ozira na starost, spol in okoliščine. Imel pa je motiv. To je bil cash denar."
Te zadnje besede so naravnost eksplodirale na njegov ustnicah.
Govoril je naprej, in solze so tekle po licu marsikaterega poslušalca. Tišina v dvorani je bila tako velika, da je bilo mogoče slišati ropotali je pisalnih strojev poročevalcev prav do zadnjih kotičkov dyorane. Spravil je na dan argumente, o katerih ni razpravljal preje še noben zagovornik, o modroslovju. dušeslovju in smrti.
Do dramt&tienili višin se je dvignil, ko je zagrmel: —
"Ali moram res prositi, da sta ta dva l!anta deležna usmiljena, — usmiljenja, da preživita svoja življenja v ječi, leto za letom, mesec za mesecem, dan za dnem i
"Rečeni vam," je vzkliknil ter dvignil prst, "da bo zadan civilizaciji strašen udarec, če bosta ta dva fanta visela. Vrnili se bomo v čase, ko so sežigali otroke na grmadah.
"Ni še dolgo tega, ko je bilo mogoče usmrtiti človeka radi nedovoljenega lova. Male tatvine in slični prestopki so bili kaznovani s težkimi kaznimi. Sežigali so čarovnice, dokler niso porote odklonile pravoreka in niso hoteli sodniki naložiti kazni.
"Nepobihio dejstvo je, da je pričel zločin izmirati. 'kiakorhitro je usmiljenost ublažila strogo in slepo pravico.
"če bosta Leopold in Loeb obešena, se bomo vrnili v čase, o katerih smo domnevali, da smo jih slavno pustili za seboj.
"Proučeval sem predmet zločina ter njega kazni kot se je razvijal tekom stotih let in čimbolj sem proučeval, tembolj sem prišel do prepričanja, da obešen je ne zadosti pravici."
MRTVA PO NOČNIH ORGIJAH.
Rochester, N. Y., 22. avgusta. V hiši 47-letnega George Loutha so se že dalj časa vršile razne orgije. Pik) se je, ljubilo in plesalo. Včeraj zjutraj so našli na stop-njicah Mrs. Eliso Bauraan mrtvo. Imela je prebito črepinjo. Kaj je bil va'ok zagonetne smrti, bo dognalo sodišče. Pokoj niča je bila znana gledališka igralka.
DEMPSEYEV OČE SE JE POROČIL.
Salt Lake City, Utah, 22. avg. Ilvraan Dempsey, oče mojstrskega pr^etepača Jack a Dempseya, se Jt» poročil s 26-lertno Lottie Dexter. On je star 67 let. Pred kratkim se je ločil od svoje prve žene.
ŽIDJE 80 SE LOTILI POLJEDELSTVA.
čarkor, Rusija, 24. avgusta. — Dvanajsttisoc židovskih družin je. začelo obdelovati zemljo, katero jim je dala na razpolago ukrajinska boljše viška vlada. Zemlja je jako rodovitna ter se nahaja v NikoUjevskfem in Ekaterinoala*-akem. okraju.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naš« osna listate;
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $13.20 2000 Din. — $26.20 5000 Din. — $G5.00 M »slrsTfHh, ki snaiaje mmoj k«* ce ftM štmMrj*r
lf center za poštnine in drage stroške.
BaspoMlJs na zmdnje pošte ln bplainjo "Poštni fekral
ITA^JJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir •.......... $10.00 500 lir..........$24.00
300 lir ...----... $14.70 1000 lir..........$47.00
rrfaarstttft, ki mafisjo nanj kol Mi Ur m lin............ »o 11
mm poštnine in drog« stroške. Eatpoffljs ss zadnje pošte In fsplaiaje Jairanaka Baska t Trsta, Opatiji In Zadra.
U presegajo PETTISOC DZNASJSY ali rs DVATMOfl LIH dovoljujemo po mogočnosti fte poseben 'dopust. Dinarjem In Liram sedaj si stalna, Menja se veflnt In uprt ; b toga raslega nam nI mogoče podati natairfne eene vnaprej, pa ecal tistega dne, ko nam pride poslani denar t roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
_ _
leda iiplažjl t aior. dolarjih glejta pooeben ogla* w tam Ust«.
Wrtatt saJMJe pe Dissili Postal Msssgr (Ms aH ym
Draft,
FRAKE BAX8ES BTATK BASK
Inr Točk, M. Y.
IfnrT«
J
GIIAS NAHODA; 25. ATTC. 192*.

$
Own*« and Publish*« byv
PjTinfn Publishing' CompaBf
PIJANK MKIKR, PmlMll
(A Corporation)
LOUIS BKNKDIK.
Pisca of Builnm of tho Corporation and Addrum of Abova Offlaarai 92 Cortlandt Stroat. Borough of Manhattan. Naw Yorfc City. M. V.
" Q L A I NARODA
(Vole* of tha Paopla)
laauad Evory Pay Except Sundaya and Holiday.
Ka pate lata valja Hat u Ameriko .Za New York sa aate
In Kanada	........... SS.OOlZa pol lata	«.«..<
lota ................... 13.00 Za Inozemstvo za aala
eta ..mm..........................H.Bo'za pol lata ........
... $TM
Ka Za
... J7JJ
Subscription Yearly M-OS
Advertisement on Agreement
"Qlaa Naroda" Izhaja vsaki dan tzvzemil nodal] In praznikov.
Dopisi, brea podpisa In osebnosti so ne prtobčujejo. Denar naj aa blagovoli po* 111 J xti po Money Order. Pri spremembi krajti naročnikov, proalmo, da aa asm tudi preJSnJl bivali Me n&sna nI, da bltreje najdemo naslovnika.._
- O L A S NARODA" M Cortland« Street, Borough of Manhattan. Naw Yerfc, K. V, Talephona: Cortlandt 2879
MATTEOTTI
Matteotti je nirtev. Fašistovski vojaki kora/ksajo po rimskih cestah pojoč nesramne pesmi, ki razkrivajo tako jasno kot je razkril zavratni umor, duha, ki obvladuje danes Italijo:
44 In iz trupla Mai.teotti-ja, Napravimo klobase..
Vsa Italija pa ne prepeva in ne koraka s temi vojaki. Londonski ".Daily Herald" nam pripoveduje o dogodku v italijanskem parlamentu, ki nam razodeva vpliv mrtvega soeijalista na duha naroda: —
v Predsednik je eital seznani imen članov. Ko je prišel do črke M, se je obotavljal za trenutek in je nato s pritajenim glasom izgovoril ime: "Matteottd".
Y globokem molku, ki je vladal celo na galerijah, je lahko človek slišal srčne udarce članov. Nato pa je zaoril odločen glas:
"Tukaj!"
Vsakdo se je obrnil v smer, iz katere je prišel glas, v presenečenju in potrtosti.
Mussolini je bil bled kot zid. Predsednik je v zadregi pozvonil in socijalisti ter drugi čliaini opozicije so yklikni-li soglasno: —
"Tukaj! Tukaj!"
Paš isti so molčali.
Matteottli je bil v resnici tam, v duhu.
NOVI MIR V EVROPI
Mir, ki je bil sklenjen v Londonu, je v prvi vrsti vsaj mir, ki je bil sklenjen na temeljni pogajanj, ne pa na temelju diktatov. V drugi vrsti pa sta se ton in dull konference bistveno razlikovala od tona in duha katerekoli, druge konference, ki se je vršila izza konca vojne.
V tretji vrsti je obstojal trden sklep, da se doseže uspešno uravnavo, in posledica tega je, da vidimo pričetek resničnega miru.
Storjen je bil korak naprej, ki bi moral p omenjat i pričetek povratka k zdrcfvi pameti in dobri vloji v Evropi, pričetek konca trpkosti in sovraštva, prvo pristno gibanje v smeri proti novi uravnavi odnosajev v Evropi.
< 'e pomislima, da je drvila v pretekli jeseni Evropa z veliko naglico proti novi vojni, je jasno, da so se sedaj za vršile v Evropi dalekosežne izpremembe.
Francozi, Nemci in Angleži so se sestali na temelju e i la k op ravnosti, se pogajali prijateljsko in pošteno, brez pretenj ali rožljanja s sabljo.
Pričeli so rešpektirati in ceniti drug drugega in koncem pogajanj so si stiskali roke.
Oe ni to dovolj povoda za splošno vzrtadošcenja sveta, potem ne vemo, kaj bi moglo biti.
Ob istem času pa ne gojimo ni kaki h iluzij glede uravnave.	- -» •
Obstajala je cela serija kompromisov, v katerLhi je Francoze in Nemce kontroliral sttlTali pred.' odnosnimi parlamenti.
Niti malo-ne dvomimo, da bi Herriot z veseljem umaknil vse francoske čete iz. Rubra, mesto da je izpraznil le dve mesti, če bi prišlo vpostev njegovo osebno naziranje.
Strah pred Poincarejem in silo naDcij onalistov v poslanski zbornici pa ga je prisilil vztrajati pri enem letu za izpnaznenje Ruhra in popravo grdih krivic, storjenih nedolžnemu in preganjanemu delavstvu, za katero goji Herriot kot človek, brez dvoma največje simpatije.
Pogodbe in dogovori, zgrajeni na takih kompromisih", • so ponavadi zgrajeni na pesek. Tudi nismo prepričani, da bi mogli Nemci sami izvesti sklenjeni dogovor. ' - Oe izjavlja tako temeljit proučevaleč evropskih zadev kot je Mavri a rd Kevnes, da ni kompromis izvedljiv, smo menja, da so se Nemci izročili programu, ld presega njih sile, v želji, d<a ustvarijo neke vrste podlago za napredek ■ ]in za finančni in trgovski preporod dežele.
Neizogibna posledica tega bo mogK^e,- dja} jih bodo v kratkem dolžili nevere.
* * .
Najbolj temna plat te uravnave pa ie povečana moc v nad Evropo, ki je dana ameriškim kapitalistom. r Posamezni ameriški finančniki so se v Londonu po-^tetto in odkrito obnašali.	\ j
Ko so vztrajali pri svojih pogojih glede posojila za Nemčijo, so vojevali bitko zdravega razuma in pravice. Ti ameriški bankirji pa so v glavnem samo zastavni predmeti v igri. Ysled sile okoliščin smo bili spravljeni v položaj,! v katerem sta postali Evropa in Anglija dobesedno vazala našega denarnega t*ga in to je vse preje kot srečen položaj za svet. .	[
Nevarnost tega položaja je mogoče odstlraniti le s pri-' jateljsko dobro voljo in odsotnostjo vsakega ekonomskega in vojaškega imperijalizma pri vladi v Wjiaishingtonu.
Po našem mnenju gre glavna zasluga za vse Ramsay MacDonaldu.
Listi so polni hvale glede vloge, katero so igrali Ame-rikanci na konferenci. Mi nočemo zadržati Amerikancem niti pičice slave, katero zaslužijo, a dan, ko se je za vršil a izprememba nad Evropjo, je bil oni, ko je postal Ramsay MacDonald, pacifist in internacijonalist, angleški ministrski predsednik.
Od one ure naprej se je pojavil nov duh. Od o tie ure naprej je pričela izginjati pretnja nove vojne, ki ie bila v Angliji še tako očividna novembra meseca 1923. V. gotovih krogih kritizirajo MacDonalda, ker ni uveljavil večjih domačih reform, čeprav je le manjšinski načelnik vlade. Naše mnenje pa je, da je dosegel velike stvari v kratkem času, ko stoji na čelu vlade.
Novice iz Slovenije.
Romantičen beg od doma.
. Meseca maja je prispela na Jezico pri Ljubljani večja družba ciganov iz Krope, med katerimi se je nahajal tudi mladi cigan Viktor Reihardt. Družba je taborila dalje časa na Ježici, in taiko se je dogodilo, da se je ReLhardt seznanil z 181etno brhko devojko Roza-lijo Hrastja, delavčevo hčerko z Jezice. Med obema se je razvilo ljubavno razmerje in cigan je večkrat RozLki pisal, da jo ljubi, ugotavljal večno ljubezen in prisegal, da jo nikoli ne pusti. Rozikini sta-riši so nasprotovali temu razmerju. Nenadoma pa so cigani odpotovali; šel je tudi "godbenik" Reihardt, za kar se je namreč izdajal, in Rozika je polagoma pozabila na črnookega, žarkega cigana. Minulo je več mesecev. V torek 5. avg. pa so se cigani zopet vrnili na Jezico; z njimi tudi Reihardt. Ko je Rozika omenjenega dne zjutraj odhajala na delo v Ljubljano, je nenadoma na poti pristopil k njej cigan, nakar sta odšla proti mestu. Od tega časa jo pogrešajo. Zdi se, da je cigan Ro-ziko odpeljal, ker se še ni vrnila domov in je baje proti neki prijateljici izjavila, da jo domov ne bo več. Starši Rozike so vsi obupani; policija pa je že ukrenila vse po-
stanova žena vrata, in voda je z vso.silo planila notri. Prestrašena mati se je jedva rešila, voda pa je odnesla njeni dve hčerki v starosti 1 do 2 leti. Povodenj je odnesla več kozolcev, napodnjenih z žitom, razdrla mostove, potrgala pota in ceste tako, da je nesrečno prebivalstvo pooplnoma obupano. V Ločnici je izginilo 7 oseb, q katerih se sumi, da so postale žrtve katastrofalne povodnji. Iz Medvod prihajajo poročila, da je voda odnesla dosti živine. Narasla Sora je most pri Medvodah tako poškodovala, da ga vozovi in kolesarji ne smejo pasirati. Ljudje so zaprosili za vojaško pomoč.
Hudi nalivi so bili 9. avg. v več krajih ljubljanske okolice. Uradnih poročil še ni. Vse vode so narasle, posebno Ljubljanica in Gra-daščica, ki je na več krajih prestopila bregove, tako da je na Viču precej sveta pod vodo.
Inozemci ? Rogaški Slatini.
Že iz imenika gostov od 1. junija do 19. julija je razvidno, da vživa dober sloves v inozemstvu naša Rogaška Slatina. Iz Budimpešte in od drugod iz Madžarske je došlo okoli 90 gostov, z Dunaja 40, nekoliko iz Gradca, Nadalje či-tamo došlece iz Gorice, Trsta, Re-
trebne korake, da parčku na ro-'ke, Rumunije, Berlina, Hamburga,
mantičnem begu pristriže perota.
Smrt na pokopališču v Maribora.
Dne 7. avgusta popoldne je prispela 721etna Marija Vehovar iz Tkalske ulice št. 6 na staro mestno pokopališče, da sa tam na grobovih nažanje travo za zajce. Bila je nekaj časa v družbi znanke Sa-fošnik. Ko se je ta odstranila ter je slučajno pogledala nazaj, je o-pazila, kako sta se dva moška trudila okoli na tleh ležeče starke. In prihitela je tudi ona ter v svoje presenečenje zagledala starko že mrtvo na tleh. Poklicani zdravnik je konstajfairal smrt vsled kapi.
k
Nesreča v Ljubljani.
V Škof ji ulici so se splašili vojaški konji, ker je padlo z voza več polen. Konji so jo v divjem diru ubrali čez šentpeterski most, pri čemer sta padla redov nebora-ške čete Anton Dreša in invalid Čirič z voza. Dresa je padel pod konje in je zadobil težke poškodbe, d očim je bil Čirič lažje poškodovan. Splasene konje so pasanti na Ambroževem trgu ustavili. Dresa je bil prepeljan v bolnico.
Elementarne nesreče na Gorenjskem.
Iz Škofje Loke z dne 9. avgusta poročajo: Včeraj okoli 10. ure zvečgr je nad Škof jo Loko, Pušta-lom,- Ločnico in Medvodami divjalo strahovito neurje, ki je povzročilo velikansko škodo. Nad vasjo Puštal se je utrgal oblak in vlila se je taka ploha, da je bila vsa okolica v par trenutkih pod vodo. Voda je drvela v silnih hudournikih in odnesla v Puštalski grapi več hid s seboj. Parna žaga Franca Hribernika Je z vso strojno opremo popolnoma izginila. V Hrastnici je prav tako porušila
ko se je vlila ploha, je odprla Kri-
Pariza, Stockholma. Čelioslovake je privabil češki najemnik hotela "Triglav". Bilo jih je v tem časn okoli 40. Pričakovati je še večjega poseta iz inozemstva, pa je tudi nekoliko reklame pri sosedih.
Nevaren žepar prijet.
Jože Kosmač, lesni trgovec iz Mojstrane, je prenočeval v noči od 7. na 8. avg. v gostilni pri Tišler-ju v Ljubljani V isti sobi, kakor on, je spal neki Hrvat, ki se je vpisal v tujsko knjigo pod imenom Steiner. Ko se je Kosmač zjutraj prebudiJ, je videl svojega sostanovalca, ki je baš odhajal ter pri tem vtaknil listnico v žep. Nič dobrega sluteč, je pregledal Kosmač svoje žepe in takoj * ugotovil, da mu manjka 130 dinarjev gotovine. Dozdevni Steiner je bil še istega dne aretiran. Delal se je zelo nedolžnega, dasi so našli pri telesni preiskavi v njegovih čevljih, torej na popolnoma neobičajnem mestu, nekaj denarja. Ker je bil Steiner, kakor navadno vsi prefrigani zločinci, brez dokumentov, je policija takoj sumila, da Steiner ni njegovo pravo ime. Daktiloskopirali so ga in izkazalo se je, da je zloglasni žepar Ilija Galovič iz Županije v Slavoniji. Šele ko so mu predočili njegovo sliko v albumu zločincev, se je vdal ter priznal, da je Galovič in ne Steiner.
*
Vlom V Mariboru.
V stanovanjsko sobo Huberta Pelikana v Koroščevi ulici je bilo te dni vlomljeno in je neznan tat odnesel iz omare več oblek v vrednosti 6000 dinarjev.
Aretacije v Ljubljani.
Meho Kasanadžič, ker je bil zasledovan, Jože Bahar radi beračenja, Agan Agič Šalih radi nevarne
voda Kristanovo hišo. V trenutku, grožnje, Jurij Korošec radi posto-
panja, Karel Mihelič radi tatvine.
V soboto priredi newyorsko pevsko društvo "Slavec" izlet v Littlle Falls. Pevci bodo imeli koncert v tamošnjem Slovenskem Domu, naikar se bo razvila prosta zabava.
Kot mi poročajo, je navdušenje za Newyorčane precej veliko.
Newyorčani bi bili brez dvoma bolj zadovoljni, če bi se vršil koncert malo kasneje — tam krog svetega Martina. Krog svetega Martina prihaja petje bolj iz srca.
O italijanskem zrakoplovcu Lo-catelliju nimajo še nobenega sle du. Z ameriškimi zrakoplovci vred se je dvignil na Islandiji ter poletel proti Greenlandu.
V	gosti megli je pa zašel.
Najbrže ga ne bo nihče več videl živega.
Ta usodo junaškega zrakoplovca mora vsakdo sočustvovati. Poskušal je doseči nekaj velikega, pa se mu je v zadnjem liipu uspeh izjalovil kot se je že stotisočerim.
V	enem oziru je pa boljše, da bodo ameriški zrakoplovci sami dospeli v Ameriko teir zaključili polet krog sveta.
Kot smo se uverlli v zadnjem času, je italijansko časopisje vsega zmožno.
V	slučaju Locatellijevega posrečenega poleta, bi brez voma Izšli italijanski listi v posebnih izdajah ter naslovili z debelimi črkami poročilo:
"Italijanski zrakoplovec je pripeljal ameriške zrakoplovee nazaj v Ameriko".
Včeraj se je vršila v nekem za-padnem mestecu značilna pridiga.
Neki protestantski duhovnik je namreč objavil, da bo pridigal o izviru Človeka.
V ta namen je sklenil vzeti seboj na prižnico opico ter s <voju veliko učenostjo ter z opi jo za-telebanostjo dokazati, da človek ni iz opice nastal, pač pa iz osla.
Prepričan sem, da je to svojo trditev lahko podprl z nepobit-nimi dokazi.
Za dokaz, da ni človek nastal iz opice, mu je služila opica na prižnici.
Za dokaz, da je človek nastal iz osla, so mu služili vsi, ki so ga prišli v cerkev poslušat.
Te dni je bil Mars v najbližji bližini naše zemlje.
Učenjaki so razpostavili svoje aparate, hoteč ž njimi loviti zna= menja, ki bi prišla z Marsa.
Aparati /pa niso drugega za>-znamovali kot mogočno tresenje.
To je umevno.
Ko so prebivalci Marsa videli razmere na naši zemlji, so se začeli tajco krohotati, da se je treslo vse ozračje. Odtod ti stresljaji.
Pred sodiščem se mora zagovarjati mati, ki je prodala otroka za tristo dolarjev.
Zakaj je treba tako žensko tirati pred sodišče? To je nesmiselno. Kjerkoli bo njen otrok, se mu bo boljše godilo kot bi se mu godik) pri materi, ki ga ceni samo tristo dolarjev.
*
Ko sem včeraj čital nedeljske Časopise, mi je bilo nekam čudno pri srcu. Zaskrbelo me je, kaj je z mojo domovino, ki sega od Triglava do Črnega morja. Skoro bi me časopisje prepričalo, da se vrše v deželi naših dedov velikanske izpremembe.
Končno sem se pa globoko oddahnil. Opazil sem namreč majhno poročilo ki mi je dokazalo, da je v moji domovini vse v redu in v normalnem stanju. Poročilo ste je namreč glasilo: Pri Koiarovu so se vršili vtoCI spopadi med Srbi in Bolgari. Srbi so bili za vratno napadeni. Srbska vlada je poeflaila^Bolgarski odločen protest. 1
Slugnshromtska
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL Sfc&turfi
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOI.F PERDAN, 923 E. 185 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1S0S E. 32fid Street. LoraJn. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVEKN, 413 — 12th Ave. Eaj| Duluth, Minn.	"
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg, «00 Grant Street Sixth. Ave, Pittsburgh, Pa.	__
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 206 BakeweU Bldg, cor. Diamond and Qr
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago, Hi. PRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni ndlxir'
LEONARD SLABODNTK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC, 780 London Road, N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 383 Park Street, Milwaukee, WlB, JOSIP STERLE. Pine Bluffs. Wyo. ANTON CELARC, 638 Market Street, Waukegan, HI.
—	Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	*
Vse stvari tikajoče se uradnih xadev kafcor tudi denarne poBlljatvJ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSlla na pred-j sednlka porotnega odbora. ProSnje za Bprejem novih Članov In bolnlil •pričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Je<lnota se priporoča vsera Jugoslovanom Obilen pristop. Kdor Zeli postati C-lan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Izpred sodišča.
—— — -
Če se 801etnega starčka pod klop vrže.
Osem deset let n i starček Janez Okoru se je spri s svojim sosedom Francetom Cerurjem, posestnikom v Dolah pri Moravčah. Prepir je'kom'al s tem, da je Cerar zgrabil Okorna za vrat in ga vrgel pod klop. Če bi se bilo Cerar-ju kaj takega zgodilo, ki je v najboljših letih, bi najbrže ne bilo nobenih resnih posledic,^ osemde-setletni starček pa je zadobil pri tem kar dve težki telesni poškodbi : težko poškodbo na očesu in — kilo. Nasprotnika sta se že pred obravnavo zopet sprijaznila in tudi glede odškodnniee domenila. Ker pa gre za takozvan javen de-likt, se stvar privatnim potom ni mogla spraviti s sveta, pač pn je sodišče vse okoliščine vpoštevalo ter je obsodilo Cerarja samo na G tednov ječe in priznalo Okornu sledeče odškodninske zahtevke: 1000 Din za bolečine, 400 Din za zdravnika in 100 Din za voznika, ki je peljal Okorna k zdravniku in k sedanji obravnavi.
Starce pod klop metati je torej precej nevarna zabava.
Wohlgemuth.
"Wohlgemuth je sicer miroljubno nemško židovsko ime. sliši pa nanj sodno znan delomržnež, ki je bil 7-krat radi goljufije kaznovan. kradel je tudi že. V zadnjem času je hodil po okolici Kranja, izdajal se za trgovca s fižolom in drugimi deželnimi pridelki. Ce mu je cvenk pošel, je šel v gostilno, se je najedel in napil ter se "je izmazal pod kako pretvezo. Tako je "ogoljufal" gostilničarke Sko-kovo, Kimovčevo in Zalarjevo. — Pri Franceljnu Cimermanu, posestniku v Čirčieah, je užival par-krat zastonj gostoljubnost. Ko je zopet enkrat, tam prenočil, je vzel medtem, ko so domači delali na polju, skoro novo obleko. Imel pa je smolo. Baš je ogled aval pred hišo ukradeno obleko, kar je pri-
šel nenadoma gospodar domov in je zasačil 44in flagranti*'. — V Tomišlju je ukradel Wohlgemuth pri posestniku Francu Lenarčiču srebrno uro.
"Filou" se zadovarja po stari tatinski praksi s tem, da mu je dal obleko in uro neki Gustelj, ki ga bliže ne pozna, v prodajo.
^Zagovornik je predlagal z ozi-rom na to, da je bil obtoženec v vojni na glavo udarjen in ga je v Ameriki tramvaj povozil, da se ga prizna za duševno manj vrednega.
Dobil je 6 mesecev ječe. Kazen je sprejel z obljubo, da bo svoje dolgove pri gostilničarjih nemudoma plačal, kakor hitro bo kaj zaslužil, ko bo kazen odsedel.
Kurivo je drago.
Tako so si mislili M. D., Josi-pina B., France B. in knjigovez II. D. ter so hodili prvi trije na inženjer Dukieevo skladišče od jeseni do spomladi les krast, tako da so ga nakradli vsega skupaj 14 kubičnih metrov v vrednosti 6000 kron. Ker so rabili tudi nekaj o-peke, so odnesli tudi deset komadov opeke. Les so nosili v drvarnico shranjevat. Zato so obtoženi prvi trije radi hudodelstva tatvine, H. D. pa rad; sokrivde, ker je ukradeni les skrival. Les je bil večinoma slabše vrste, bili So večinoma takozvan i. od pa d k i.
Obsojeni so bili: M. D. na en mesec. Josipina B. na poldrugi, France B. na en mesec in H. D. na poldrugi mesec ječe.
Grozdje kot krma.
V Južni Afrilki imajo toliko grozdja an rozin da ne vedo kam z njimi Sklenili .so jih posušiti in z njimi krmiti živino. Iz petih kil krozdja dobe en kilogram posušenega. Sto knl ne stane več kot približno deset šilingov. Za juž-no-afriške kraje je posušeno grozdje letos najcenejša krma.
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVEB" $20 —
S strešico za slovenske čr~ ke, 6, š, i —i $25.-
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ «RPEŽN1
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laE-ko vsak pise. Hitrost pisanja dobite % yajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	Hew York, H. T.
GLAS NARODA. 23. 'AUG. 1924.
Pregled po slovanskem svetu.
čehoslovaška.
fpehi opozicije na Čehoslova-škem.
neuspehih lidavsko_(klerHkal-ladžarske opozicije v parla-|u, so poskušali njeni zastop-da se uveljavijo vsaj v okraj župniji odborih. Zato so ho-tadžarski ki lidovski zastop-preprečiti delovanje teh od-V atli pa jih porabiti vsaj kot
fesorji protisovjetskega mišljenja. Zlasti pa da je treba vzgojiti komunistične profesorje za prirodo-slovsne vede.
Prvo potovanje brodovja SSSR.
V norveško prist atnišče Bergen je priplul oddelek sovjetskega broJ dovja. Norveški tisk v splošnem pozdravlja rusko b rodov je in praJ vi, da dokazuje prihod sovjetskih!
POLO TEKMA
.. mornarjev utrditev prijateljskih za protičeške numifestacije.j^^-ey med No^k(> ^ Ru_
sijo. Je to prvo potovanje ruske-
Iso takoj ugovarjali temu, da'
poslale udanostne brzojavke
ga sovjetskega ladjevja. Ker je
pred aedniku Masaryku. Pa niso . t,„ll4.—t x a
i bilo baltiško brodovje za časa re-uspdii m ogromna večina zasitop-l .	,, ,	. „ ,
+ r.	, , , „	u 'volucije poškodovano, kaze seda-
nje potovanje, da je brodovje se-
stev je odposlal udamostne brzo-' javke, mestoma celo z glasovi o-pozicije. Tudi delovanje zastopstvo se je večinoma vršilo v redu. Veiled teh neuspehov so hoteli nekateri niafdi&rsiki zastopniki rešilni rati na svoja mesta. Ker pa je proti temu nastopilo praško glasilo Madžarov, so svojo namero opustili.
Pred razveljavi jen jem nekaterih madžarskih mandatov.
Sedanja radikalna opozicija Madžarov je plod hujskanja tujih državljanov. Zato je pregledala vlada državljansko pripadnost javnih madžarskih kričačev in ugotovila, da velik del njih nima čehoslovaškega državljanstva. Tako madžarska krščansko sicijalna poslnca Koermendy_Ekes in dr. Palkovich ter madžarski soeijalmo demokratski poslaoiec dr. Foeldes-sy.
Poljska.
Boj za deseturni delavnik.
Trgovinski minister Kledron je sprejel dVpirtacijo gornješlezijsikih industrijalcev, ki so opozarjali na težoven položa j industrije. Težavnost da nima političnih vzrokov, temveč izhaja iz toga, ker je v Nemčiji upeljan desetiunnd delavnik. Minister je d epu tac io i sporočil, da je ministrski svet že sklenil upeljavo deset urnika. Odredba ministrskega sveta je izvala v vseh delavskeh krogih velikansiko ogorčenje.
©
Bolgarska.
O amnestiji Radoslavovih ministrov piše sofijski "Radikal" sledeče: Včeraj je zbornica sklenila, da podaljša svoje zasedanje še za e«n, dan, da more izglasovati amnestijo za pogromščike in grob okope naprednjaikov. Zaradi ega naj se dobro podčrta značaj amnestije. Demokratičeski zgovor drvi z vso odločnostjo v reakcijo. In protešk-torji pogpomščikov in ubijalcev natprednjakov so uživali simpatije Radič a.
daj že popolnoma popravljeno.
Koruzni zakon.
Možak je slutil, da sprejema njegova priležinca v njegovi odsotnosti tuje moške. Zasačil jo je pri kršenju zvestobe ter jo trikrat zabodel z nožem. Mirno "je čakal žandarjev.
Te dni se je v Sarajevu odigrala krvava ljubavna tragedija, ka tere žrtev je postala Dalmatinka Ivanka Budimirova, ženska, ki je šest let živela v konkubinatu z Arnavtom Handijo Ajdinovičem.
Handija je že delj časa opazoval svojo priležnico, ker je slutil, da sprejema za njegovim hrbtom v njunem stanovanju druge -mo-ške. Posebno je vzel na muho nekega Izaka Altarca, o katerem so mu nosili pročila tudi drugi ljudje. Arnavt je sklenil, da počaka na tekmeca in flagranti ter ga zasači v prešuštvu s svojo priležnico. Budimirovo je samo par-krat v šali opozoril na to, naj ga ne vara in naj se mu ne iznt-verja.
Ivanka je Handiji zatrjevala, da so besede lj\jdi le prazne govorice ter mu prisegala večno zvestobo. Te dni pa je bila tako neprevidna, da je odšla z doma in pustila hišo odprto. To priliko je izrabil Handija Šel je na podstrešje, odkoder je sklenil prežati na osumljeno nezvestobo ljubico.
Komaj je preteklo dobih deset minut, že je stopila v hišo Budimirova. Vodila je pod pazduho Izaka Altarca. Zaprla in zaklenila je za seboj hišna "vrata ter izginila z Izakom v sobo. Handija je porabil to priliko, da je vsemu prisluškoval. Ko se mu je zdelo prešuštva dovolj, je odšel s podstrešja v kuhinjo ter pograbil 30 cm dolg, oster kuhinjski nož vrgel vrata s tečajev in zamahnil proti nezvesti priležnici. Tekmec Altarec je planil kvišku in zbežal kolikor so ga nesle noge. Med tem pa je maščevani Albanec dovršil svoje strašno delo. Prebodel je Ivanko na treh mestih ter pustil, da je nož obtičal v tretji rani. Nato se jI pobral. Težko ranjena žrtev se je dvignila z ležišča, kjer se je odigrala strašna drama in planila iz hiše, tekla kakih 50 ko
Par koristnihnasvetov.
Kuhanje kave pri različnih naro-'nih plantažah kavo takole: Tudi dih.	• v teh krajih, kakor v Arabiji po-
Slavnoznani "mokka", ki raste j la?ajo kavin prah v platnena ce-v gorovju južne Arabije in ki pri- dilca, ter spuščajo skozi mrzlo de le redkokedaj v eyropejske' vodo v malih množinah. Ako ho-želodce, se pripravlja sledeče: fZa;čejo dobiti močno kavo, vlijejo v eno čašo se vzame približno 3o;cedilce malo vode, ako pa hoče-gramove pražene in stolčene kave. | dobiti šibko kavo pa narobe. Kavin prah se položi v platneno Ta kavin ekstrakt pripravijo par vrečico, katero se z lesenim pred-1 dni pred uporabo. V čaše ga vli-metom stisne v posodi, v kateri	le toliko, da je dno pokrito,
se namerava kuhati kavo. Potem V ostali del čaše vlijejo mleko ter se vliva v vrečico mrzlo, ne vročo. dobijo na ta način zelo aromatiČ-

Slika nam kaže skupino ameriških polo-igralcev, ki se bodo udeležili mednarodne tekme. Devereux Milburn. Malcolm Stevenson. Thomas Hitchcock in Eric Pedley so brez dvoma najboljši ameriški igralci pola ter zmagalci v številnih tekmah.
0 mednarodnih tatovih nakita.
Rusija.
Črnomorsko brodovje.
Za poveljnika črnomorskega brodovja je imenovan Viktorov, za
njegovega namestnika pa Kirje-|;akov"p"o ulici' ter se nato zgrudi- Ur' ki j<? Pokazal domnevanemu
i (»v Sfttni/lnilrn * t P/l o/tAryn TTl^im O ' ' 1 _ ___
Od časa do časa čujemo o velikih tatvinah, kojih predmet je bil nakit in povsem naravno je, da domnevamo, da so lastniki velikih prodaja len malomarni pri zavarovanju svojih zakladov, katere imajo nagromadene v težkih blagajnah. Če pa stvar natančno za-sleduemo, bomo našli, da so pogosto najboljše varnostne odredbe hrez moči vspričo iznajdljivosti in pretkanosti dolgoprstnežev. ,. Vsak juvelir ve seveda, da je neprestano izpostavljen nevarno-sto ropa in tepec bi bil. če bi ne poskusil vsega da odpomore temu mučnemu položaju.
Neki detektiv, ki se predvsem peča s takimi tatvinami in ulomi. je pojasnil tozadevni položaj na naslednji način:
—	Tatovi nakita so najbolj drzni in spretni člani svoje stroke, takozvani mojstrski tatovi, ki imajo za seboj številne izkušnje in ki ne delajo le s prsti, temveč tudi možgani. Po načinu tatov v velikih prodajalnah nastopajo paroma, kajti naloga pomočnika je odvrniti pozornost prodajalca.
Nebroj je sredstev, kako za trenutek odvrniti pozornost lastnika ali njegovega namestnika in v ta namen se trenira celo otroke, ki prično skakati naokrog, pri čemur marsikaj preobrnejo ter prisilijo prodajalca, da obrne za trenutek pogled od svojih zakladov. Ta trenutek porabi seveda tat za iz-vedenje svojega dobro premišlje^-inega dejanja.
Iznrjeni trgovec je v svoji praksi marsikaj doživel in se naučil in če se skloni ali obrne vstran, spravi svoje zaklade začasno na varno mesto. Tat ne sme priti z starimi in znanimi triki. Imeti mora kako novo idejo, kajti drugaCe je izpostavljen nevarnosti ,da bo zrl naenkrat v žrelo revolverja, katerega; imajo previdni prodajalci vedno pri rokah,
—	Tekom svojih preiskav, — je nadaljeval detektiv, — sem čul številne čudne stvari. Neki juve-
je brada, barvanje las ali umetno pačenje obraza.
Ra zven t ega jih preganja, a jih ne more poloviti ter spraviti na varno, ker si izmišljajo vedno nove trike ter se bore z enakim o-rožjem.
Zbirka znamk angleškega
jev. Sotrudniku '4 Rdečega Krima' je dejal Viktorov: Ormomorsko brodovje predstavlja sedaj krepko bojno edinico. Ne obhodno potrebno je, da ostame brodovje na tej višini in da bodo vse modeme tehnične pridobitve v korist bro. dovja uporabljene. Treiba pa je tudi, da delavstvo podpira razvoj brodovja.
Ukrainizacija napreduje.
Na Pod olju je Že 70 odstotkov ukrainizacijskega načrta izvedeno.
Zračna pošta.
Zračen promet po progi Moskvi —Smolensk—Koenigsberg se hitro izpopolbijfaje. V najkrajšem času ho ustanovljena zraona posta na progi Moskva—Koenagsberg—* Amsterdam—London.
la pred neko prodajalno s krikom: "Zaklal me je mož!"
Potem so jo zapustile telesne moči. Začela je hropsti in padla v popolno nezavest. Kri je brizgala iz njenih prsi ter se zlivala v krvavo mlako na cesti. Sosedje, ki so bile neme priče strašnega prizora, so takoj obvestili najbližjo stražnico o dogodku in kmalu je bil na licu mesta sanitetni voz sarajevske rešilne postaje, ki je prepeljal ranjeno žensko v bolnišnico. »Zdravniki so jo obvezali, toda bilo je že prepozno. Reva je izdihnila, ne da bi prišla zopet k zavesti.
Policija je seveda takoj poiskala storilca, ki se sploh ni skušal skriti, temveč je mirno čakal, da ga žandarji vklenejo.
Pri zaslišanju je Handija Ajdi-novic izjavil, da se za svoje deja-
_	_ nje nič ne kesa ter se je sploh ze-
Inrtitut krasnih (rdečih) ^ lo cinično obnašal. Njegovo vede-profesorjev.	nje je docela podobno njegovi
Centralni komitet ruske komu- preteklosti nfetične stranke je sklenil, da sej Služil je namreč v avstrijski osnujejo v šolskem leta 1924-25 Vojaki, kjer je dosegel cin korpo-posebna institut za vzgojo rdečih rala ter je kot tak preganjal vo-profesorjev. Ti instituti so potreb- jake kateri so mu bili izročeni > «*£, ker so doeed&j skoraj vsi proJ vodstvo.
kupcu tableto z dragocenimi prstani, je le za trenutek obrnil svo-po glavo proti Oknu, v katero je priletel kamen. Ta kratki čas je zadostoval, da je tat vzel dragocen prstan ter ga nadomestil s ponarejenim, nakar se je poslovil ter izjavil, da se vrne pozneje in vzame prstan. Tega ni storil še do danes, a •juvelir. ki je pričel nekaj sumiti, je potreboval Ife* malo časa. da je izsledil ponarejeni prstan.
Kakorhitro se je tatu posrečila kaka večja tatvina, zapusti z vso naglico mesto, kajti poročila o mednarodnih tatinskih tolpah niso nikake bajke.
Kot znano, postaja svet z vsakim dnerm manjši in gospodje tatovi postajajo vedno bolj drzni. Potikajo se iz dežele v deželo, od mesta do mesta, a se vrnejo, ker jim je dobro znano, da ne ostane spomin poilicije vedno svež in da novi dogodki skoro vedno izpodrinejo stare.
Razventega so izvanredno spretni v maskiranju svojih oseb. Dobro vedo, da jih je skrajno težko spoznati, Če uveljavijo kako samo posebi neznatno izpremembo kot
Angleški kralj je strasten zbiratelj znamk. Njegova zbirka je ena največjih in najdragocenejših na svetu. O kraljevi zbirki znamk prinaša '4 Intern a clonal Rewue" sledeče zanimive podrobnosti:
Angleški kralj je, bil v svoji mladosti velik prijatelj konjskega šport ki ga pa je sedaj, odnosno že pred mnogimi leti popolnoma opustil. Posvetil se je filateliji in je postal strasten filatelist ter poseduje najredkejše znamke sveta.
Velika zbirka je krasno urejena : vsaka znamka posebej priča o filatelističnem znanju kralja. Zbirka obstoji predvsem iz angleških znamk. Kralj Jurij sicer poseduje največ raritet tujih in eksotičnih držav, vendar leži vrednost njegove zbirke v tem, da ima vse znamke angleškega imperija, kakor tudi kolonij od emisije prve angleške pisemske znamke. Radi tega se nahajajo najstarejše znamke sveta v kraljevi zbirki.
Največji okras zbirke sta gla-soviti znamki otoka Mauritius, kt sta izšli samo vsaka v enem izvodu. Dragocenosti, ki sta bili večkrat opisani in stal hrepenenje vsakega filatelista, sta iz leta 1847. Na znamkah je slika kraljice Viktorije. Kralj ju je kupil leta 1910 od nekega angleškega zbiratelja.znamk. Za eno je plačal o* gromno svoto 15,000 funtov šter* lingov. Znamka je mora za dva pence. Druga je oranžaste barve in je bila kupljena za 600 funtov. Naravno je, da sta znamki danes še več vredni. Kakor poroča zgoraj omenjena revija, dosed a j Še ni bila nobena znamka tako visoko cenjena.
Zanimiva je dalje zbirka avstralskih znamk, ki je popolnoma izpopolnjena. Celokupna zbirka znamk angleškega kralja je vredna pol miljona funtov šterlingov.
vodo v malih množinah, dokler n» pride vsa tekočina skozi. Končno se filtra t sfcuha in pijača je gotova. Mrzla voda iz zdrobljene kave je aromatične in dražilne snovi, ne pa grenkih, ki so raa-stopne le v vroči vodi.
Najvadnejši način pripravljanja kave je pri Arabcih sledeči: Kavina zrna hitro spečejo in potem zdrobijo v lesenih ali pa v kamenitih možnarjih. Zdrobljeno kavo segrevajo nato v pločevinasti posodi, dokler ne zadiši močnejše, nakar jo polijejo z malo vrele vode. Nato postavijo posodico z^ gosto kavino tekočim*, katero mešajo neprestano, na ža-rečo pločevino, Ko se pokažejo v psodici pene. vlijejo tekočin z vs*^ bgino vred v čašo. Kava sme sicer na žereči pločevini pokazati pene, ne sme pa zavreti, ker izgubi kava pri vrenju najfinejši aroma, ki se nahaja v kavi v obliki hlapljivega eteričnega olja, t. z. kaffeota. Kavina zrna imajo » do 10 odst. "keffeota", katerega pa že pri praženju izgine polovica. ■—
V vzhodni Indiji, kjer rastejo najboljše kavine vrste svetovnega trga, na pr. "Java", "Mand-heling". "Menado" itd., kuha.;*, bogati domačini posebno v kav-
kave celo mineralno vodo. Turški sladkosnedneži uporabljajo vedno kuhinjsko sol pri kuhanju kave.
Pred vsem si morajo zapomniti naše gospodinje da nadaljno kuhanje kave potem, ko se je dodalo vreli vo£i kavin prašek, vzame kavi aromatične snovi ter j*i podeli grenak okus.	^
Na Angleškem imajo navado, da mešajo beljak (jajčni) z ka-vinim praškom toliko časa, da dobijo nekako kroglo, ki jo vržejo v posodo z vrelo vodo. Potem pustijo kavo eno uro pri miru. Malo pred uporabo jo segrejo ter pazijo pri tem, da ne zavre. Na ta način dobijo zelo močno in nena-I vadno bistro in čisto kavo.
110 pijačo.
Našim gospodinjam bi bilo priporočati sledeče:
Zmleto kavo je vreči v že vrelo' vodo. Tekočina se ne sme izpo-|	Surovega mesa
staviti več močnejši toploti, am- nikoli ne pusti ležati dalj časa na pak se le malo segreje. Ko se pri-:leseni deski, kajti les mu vzame kažejo na površini bele pene, s» sok. Istotako mu sok jemlje sol;
pohoda odstavi in kava je gotova. Napačno je pustiti kavo še enkrat v ret i, ker trpi s tem na aro-mi. Da se doseže pri kavi zelo prr-jetem okus, jp priporočati, da se doda vodi. v kateri se namerava kuhati, malo kuhinjske soli. Množina kuhinjske soli 11c sme presta gati devetine teže zmlete kave.
Da izboljšajo zemeljske soli j del kuhinjske soli. Pomoči mehko kavin okus. so prvi spoznali Nem-j krtačo v to razstopino in povleči ci. Oni uporabljajo za kuhanje po okvirju. Takoj se zopet sveti.
zato soli meso šele takrat, kadar ga rabiš, predno ga deneš kuhat ali peči. Vendar pa ohrani sol meso dalje časa sveže. Ako ga hočeš ohraniti ga torej nasoli.
Pozlačeni okvirji dobe svoj prvotni blesk
ako razstopiš v 4 delih beljaka 1
GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
Razpošiljamo že številna leta vsepovsod v popolno zadovoljstvo vsakogar!
Trgujte z izvedeno in odgovorno tvrdko m ne boste
se kesali!
Pišite in brzojavite za cene, kajti sezija se je začela!
Bakulich Predovich Company
California Fruit Building Sacramento, Calif.
150-letnica odkritja kisika.
Letos poteče 150 let, odkar je odkrit kisik (1. avgusta 1774). Odkril ga ni poklicni kemik, tem več oseba, ki se je v lastno zabavo pečala s kemijo. Bil je to teolog Anglež Josef Priestley iz Field-heada pri Leedsu.
k
Potres v Litvaniji.
Pred kratkim je bilo v Premij u na Litvanskem več potresnih sunkov. Trg se je po vsakem potresu znižal in je bil te dni za c» lih dvesto metrov nižji kot okolica. Istočasno 'se je dvignila voda v Njemenu in je delala po nekod vrtince, iz katerih se je kadilo. Prebivalstvo je hudo prestrašeno, ker v teh krajih še ne pomni potresa. Ljudstvo je zbežalo i« Premija. Mnogo hiš je podsutih.
sledeče knjige ter po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani .................... . _ 1.50
Nova velika sanjska knjiga..................... .90
Sanjska knjiga, srednja............................... .36
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod	^ ,, „ ..................M< t-
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost _________________________ £0
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana________ ___...________ _ 1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana _______1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek ...... _ ..... ................ i< ,
Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918________________ _ 125
xtobinson, povest _____ ___ju____ _ ____.65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...______ _ .80
Rinaldo Rinaldini ... _ _ „_______ ^ ____
Sveta Genovefa ----------------.50
Predtržani, P^ežern in drugi svetniki v gramofonu -j .25
Čarovnica starega gradu .._ __________^ ,25
Hitri računar ali Praktični racunar ______.75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—.
Amerika in Amerikanci Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano_________________
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi----—_ _ ________ .00
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2.50
(K naročilu priložite pokritje v	ali M. OJ
Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : ; New York, N. Y,

GLAS NARODA, 25. AUG. 1991
MORSKI JASTREB.
SpiMl UmI Sabatini. — Za G. N. priredil O. P.
(Nadaljevanje.)
Tičal je bil tain v ljudski množici ter čakal, da bo ostal le en tekmec in sedaj je ■stopil naprej, da jo kupi zase, — kot svojo sužnjo. Zaprla je za trenutek oči ter prosila Boga, naj ji prihrani to preizkušnjo. Vsaka druga usoda bi ji bila ljubša kcrt ta. Malo je maiijkalo. da se ni onesvestila vsprieo groze, ki jo je navdajala. Za trenutek .se je zdelo, da se majejo tla pod njenima nogama. Nato je vrtoglavost izginila in bila je zopet v posesti svojih živcev. Cula je množico kričati: — Sakr-el-Bar! — Dalal je odločno zahteval mir. Ko je nastala tišina, je rekel:
—	Slava Alaha nam pošilja željne kupce. Kaj praviš ti, vezir Ajubr
—	No, kaj sedaj? — je r<kel T&amani zanieljivo.
—	Tisoč in tristo, — je rekel Ajub. precej v zadregi.
—	Nadaljnih sto. o dalal. — je rekel Sakr-el-Bar mirna.
—	Tisoč in petsto. — je zastopal Ajub ter s tem dosegel meje, ne le naročila svoje gospodarice, temveč tudi meje denarnih virov, ki jih je iniei na razpolago. Izginilo je tudi vsako upanje, da bo na-prlavil pri tem zase kaj dobička.
Sakr-rl Bar, nestrpen kot usoda, je pogledal na tresočega se evnuha ter rekel:
—	Nadaljnih sto, o dalal.
—	Tisoč i i i šest sto filipov, — je vzkliknil dalal, ves presenečen, da objavlja lake številke. Nato pa je obvladal svoja čustva, sklonil glavo ter rekel:
—	Vse stvari so mogoče, če jih hoče Alah. Slava njemu, ki pošilja bogate kupce.
—	Kaj pravi! sedaj, o odlični vezir?
—	Pravim, — je stokal Ajub. — da mora konečno zmagati bogastvo. katero -i je prklobil vsled naklonjenosti šejtana.
Te /a ji ve besede so bile komaj izgovorjene, ko je dolga roka Sakr-el-Bara zgrabila Ajuba za tolsti vrat.
—	Vsled naklonjenosti šejtana praviš ti, brezspolni pes? — je kričal Sakr-el-Bar ter ojačil oprijem tako, da se je Ajub zvijal od bolečin. Vedno nižje se je sklanjala glava evnuha in za njim tolsto telo. dokler se ni dotaknila lice prahu tleh suženjskega*-trga.
—	Ali naj le zadavim, ti oče umazanosti, ali naj pa vrženi tvoje mehko meso ribam, da te nauče kaj si dolžan pravim ljudem?
Ko je govoril te besede, je drgnil' Sak-el-Bar lice vezirja semin-tja po pesku.
—	I'smrljenje, — je cviJil vezir. — Usmiljenje, mogočni »Sakr-fl-Bar. prav kot prosiš sam usmiljenja.
—	Preklici svoje besede. 1i odpadek. Proglasi se lažnjiveem in psom.
—	Jaz preklicem vse. Grdo sem lagal. Tvoje bogastvo je nagra-da, katero ti je poslal Alah za slavne zmage nad nevernimi.
—	Iztegni svoj lažtijivi jezik ter ga očisti v prahu, — je rekel Sakrcl-Bar. — Naprej, pravim.	,
Ajub >e je pokoril s strahovito naglico, nakar je izpustil Sakr-el-Bar svoj oprijem ter dovolil nesrečnežu vstati. Ajub je bil napol zadavljen. zamazan in tresel se je kot šiba na vodi. Bil je predmet zasmehovanja vseh navzočih.
—	Sedaj sc poberi od tukaj, predno te zgrabijo moji morski jastrebi. Pojdi!
Ajub je hitro izginil in Sakr-el-Bar se je medtem zopet obrnil proti dalalu.
—	Zn tisoč in šest sto filipov je ta sužnja tvoja, o Sakr-el-Bar, ti slava Islama. Naj Alah pomnoži tvoje zmage.
—	Plačaj ga. Ali, — je rekel korzar na kratko ter stopil naprej. Ja sprejme kupljeni predmet.
St il jt> direktno pred Rozamundo, prvikrat izza dneva pred spopadom z Holandeem, ko jo je obiskal v kabini karake.
En sam nagel pogled je vrgla nanj ter nato stopila smrtnobleda nazaj, kot prevzeta od velike groze. Način, kako je postopal z Aju-bom. ji je pokazal, da do kakih .skrajnih meja brutalnosti je zmožen iti. Ona ni vedela, da je bila ta brutalnost le navadno glumaštvo, s katerim je hotel napolniti njeno srce s terorjem.
Zroč nanjo se je smehljal s krutim smehom, ki je le še povečal njen teror.
—	P'.jdi, -- je rekel v angleškem jeziku.
Rozamunda se je umaknila proti dalalu, kot da išče pri njem zavetja, a Sakr-el-Bar je posegel naprej, jo prijel za pest ter jo sko-ro vrgej svojima Nubijceran. ki sta ga spremljala.
—	Pokrijta njeno lice. — jim je ukazal. — Odnesita jo v mojo
poiuiuoi, doČim sta stala oba Nubijca kot kipa pri vratih, kj_£& VjCfc. dila na stopnjice.
Lionel je zahropel ter sklenil roki pred seboj. Jopič, katerega so mu strgali na suženjskem trgu je bil nekoliko pošit, a drugače izgledal strašno. Kljub lastni bedi pa se je oeividno bolj zanimal za položaj Rozamunde.
— Moj Bog, da si ti izpostavljena temu, — je vzkliknil. — Da si morala pretrpeti, kar si pretrpela! To ponižanje, ta barbarska okruiost!
Pokril si je suho liee z obema rokama.
Ona se ga je nežno dotaknila.
'Daljo orihodnjiJLV
▼ nesreči.

Spisal Georges Auriol.
Gospod Billy Sevenson, ki me je vzel za srtenografa v svojo službo, dokler bo trajal kongres v Bo-longni, me je sprejel v svoji delavnici.
(gro{ Andrassy o bivši avstrijski cesarici Žiti.
V '' Magyar Orezag" objavlja grof Julij Andrassy poročilo o svojem posetu pri bivši cesarici Žiti. Cesarica se ne peča z aktualno politiko, veruje pa, da bo nekoč prišel trenutek, ko se vrne na Madžarsko in zasede prestolonaslednik Oto madžarski prestot. Vesti o uboštvu v katedem baje živi cesarica s svojo rodbino, niso resnične. Cesarica Žita živi pripro-stoj toda brez pomanjkanja.
Žita odpotuje v Madeiro.
Razširja se vest. da je dobila bivša cesarica Žita od angleške oblasti dovoljenje, da odpotuje na otok Madeiro kjer je pokopan e*»-
Se preden sem sedel, mi je nalil Robinsonovo. in papa mi je rekel, velik kozarec portskega vina i*n da je tudi ta moja sestra!" napil na moje zdravje. Takoj na- "Ail ti je papa res to rekel?" to pa je izjavil, da o mojih spo- ''Res. Saj ve*ndar vež, da nikoli sobnostih, o katerih je slišal že ta- ne lažem."
ko često pripovedovati, prav ničj "V tem slučaju, ljubi moj sin," ne dvomi, da pa jili hoče nekoliko'je dejaili mati, v tem slučaju se ne preiszkusiti. "kaijfi", je pristavil brigaj za to, kar ti je papa rekel, smeje se, francoščina., jo govori Oženi se mirno s tisto, ki ti je bolj rojen Anglež, je tudi za najbolj-'všeč, kajti verjemi, tako gotovo, šega stenografa trd oreh.*'	kakor solnce sije — lahko bi pri-
Tu podajam malo bistrijo, ki je segla — deklici nista tvoji sestri, bila 4'moj izpit" in ki sem jo,ker tvoj papa — ni tvoj oče." zvesto stenografLral:
V Manchestru jie živel ndkoč
let, čeden lepo zrastel in izobra- Kako je snubil Leo Tolstoj.
žen. Nekega dne je obiskal svo.	—j—_
miss Pen ga in ovo, toda papa mi je je ta deklica moja sestra." *4Papa ti je to sam rekel?" "Da. Pa to še ni vse; po daljšem sar Karol. Baje odide tja v krat času sem našel drugo nevesto, missj kem. Žita je bila pred dnevi baje — - -	v Lurdu. Francoska vlada ji Je
predpisala čas bivanja in obče-
jega očeta v njegov "study" ali kakor pravite vi Francozi, v delavnici, in mu je rekel:
"Papa, jaz bi se rad oženil." "Oženiti se hočeš?" s« je čudil oče.
"Da, hočem."
Te dni je priobčila sestra žene slovitega filozofa . zanimive spomine v listu "Novoje Vremja". Prvič se je Tolstoj sestal s svojo bodočo ženo v Moskvi, v hiši njene sestre, kjer je bil vedno jako priljubljen gost. Bil je takrat
4'Very weE, si-nkoi, to je pa_ mJad ^a'rdni Pločnik in na gla-
hišo. Proč!
Enajsto poglavje.
f
RESNICA.
Solnee <»e je hitro nagibalo proti zatonu, ko je dospel Sakr-el-Bar s svojim spremstvom do svoj bele*hiše, katero je imel na višini izven Bal-el-Ueba.
Ko sta se Rozamunda in Lionel znašla na prostornem dvorišču, onstran temnega in ozkega uhoda, je bilo na nebu še nekaj svetlobe. Oglasil se je muezim. ki je klical vernike na večerno molitev.
Sužnji so zajeli vodo iz studenca, ki je izviral sredi dvorišča in Sakr-el-Bar se je s svojimi pristaši umil, pokleknil na pogrnjeno preprogo ter opravil večerno pobožnost.
Sužnji so obrnili oba jetnika vstran, da -bi njih pogledi ne one-častili pobožnosti pravovernih.
Ko je bila molitev končana, se je Sakr-el-Bar dvignil, dal kratko povelje ter izginil v hišo.
Nubijca sta mu sledila ter gnala jetnika pred seboj po ozkih stopnjieah. na teraso na strehi, oni prostor, ki je v iztočnih hišah posvečen ženskam, kamor pa ni stopila še nobena ženska noga, »odkar je stanoval v hiši Sakr-el-Bar, junak in mož brez žene.
Ta terasa, ki jo bila obdana od približno štiri čevlje visokega zidu, je nudila pogled na mesto, ki se je ovijalo krog griča, na pristan in na otok koncem pomola, katerega so tako z neizmernimi napori zgradili krščanski sužnji. Tema noči je že legala na ta prizor. Proto zapadu so se stezali duhteči vrtovi hiSe, kjer so krulile grlice med murvami in lotosovimi drevesi. Preko vrtov pa se je vila dolina med nizkimi griči.
Pod velikim baldahinom na južni strani terase je stal divan, obložen s svilenimi blazinami in poleg divana mala mavriška mizica iz črnega lesa. v katerega je bila vdelana bisernica, obrobljena z čistim zlatom. Na drugi strani tei-ase pa so cvetele rože, kojih rdečega bleska pa ni bilo mogoče več zapaziti
Tukaj sta se Lionel in BozamunčLa ozrla drug na drugega v medli
metna beseda. Saj ti je, mislinr, že dobrih petindvajset in v teh letih že lahko misli mlad moiž na ustanovitev lastnega rodbinskega ognjišča... Hm. Pa si že izbral nevesto ? "
"Papa," je rekel mladenič, — '4mislim, da. Všeč mi je miss Pen-guLnova in baš njo bi rad vzel za ženo."
1 'Miss Pengumova? Maud? — Yes." je dejal nejevoljno stari gospod; "to je nemogoče."
"Nemogoče?"
"Yes!"
<4Pa zakaj je to nemogoče? Saj je dekle iz zeOo dobre rodbine, bogato, izobražena, lepo odkritosrčno in vi sami živite z njenimi roditelji v najlepši slogi, zelo pogosto zahajate k njim, sicer pa... ■Sai 'ste sami pravkar \-ekli, da storim prav, ee se oženim... In kar se tiče Maude, sem vedno mislil, da boste baš s to izbiro zelo zadovoljni.''
"Nikakor ne, saj pravim, da je to nemogoče!"
"Ampak zakaj, moj Bog, zakaj?"
"Ali hočeš, da ti povem?"
"Da."
"No torej, dragi sin, te deklice si ne mofreš vzeti, ker je tvoja sestra. Razumeš?"
Mladi mož je torej izprevidel, da ne more biti nič s poroko z dekletom, ki je po očetu obenem njegova lastna sestra, in začel je izkati drugo nevesto v okolici. Po preteku enega ali poldrugega meseca je prišel zopet v delavnico svojega očeta z veselo vestjo, da si je našel drugo dekle in da bi se rad z njo oženil.
Tod a j komaj je izustil njeino ime, mu je oče zopet odgovoril, da je to nemogoče, in sicer iz istega vzroka — iz istega vzroka kakor prej!"
"Ona je tvoja sestra."
Po teh besedah si je mladi mož mislil, da se papa norčuje in da bo narjbolje izpregovoriti z mama. Obiskal jo je v njenem bud o aru in izjavil, da se hoče oženiti.
Mati mu je odgovorila: Tvoj sklep je zelo hvalvreden. kajti dovolj si star in jaz že komaj čakam ma vnučke. Katero pa si hočeš vzeti t Ali je pošteno dekle iz d ost ogne rodbine?"
"Gotovo mama," je odgovoril mladi moč, '1 prepričan sem, da ne
su kot dober družabnik. Najraj-še je govoril — bilo je neposredno po krimski vojni — o obleganju in zavzetju Sevastopola, kjer je bil sam udeležen. Njegova poznejša žena ga je poslušala kot zamaknjena. Tolstoj se je v hiši zanimal za vse in vsi so ga čislali ter ljubili, ne najmanje služin-čad. Njegova dobrota je oblaže-valno vplivala na vse, s katerim je občeval. Takrat je pisal: 'Sredstvo. da dosežemo srečo, je razprostreti mrežo dobrote in ljubezni, vsi, ki se približajo tej mreži, mladi in stari, visoki in nizki, se morajo zapleti v to mrežo .. .*
Ko je Tolstoj nenadoma odpotoval, se je Sonja — tako se je imenovala njegova kasnejša žena .— močno razžailostilo. O svojih čustev pa ni govorila nikdar in nikomur, kolikor tudi so jo izpra-sevali. Njena žalost je bila tem večja, ko so ji znanci povedali, da je Tolstoj naklonjen njeni starej ši sestri. Svojo bolest je opisala v noveli, katere rokopis je dobil v roke Tob»toj._Ko je manuskript prečiial, je napisal v svoj dnevnik: "Bral sem povest Sonje. Koliko preproste jasnosti je v njej! Njene besede: "Njegov pogled mi je neizmerno ljub", so mi prine sle gotovost in me uverile o njeni ljubezni. Tu gre brez dvoma zame".
Nato Tolstoj ni več okleval raz-odeti ji svojo ljubezen. Svoja čustva je doslej skrival ker se ni imel za dovolj lepega da bi mo* gel vzbuditi simpatije svoje ljubljenke. Po tem dogodku pa je od-krito zasnubil Sonjo.
Pri poroki se je pripetil tragikomičen slučaj. Ženin se je hudo zamudil. Ko je končno dospel, seje opravičeval, da ni mogel najtf oškobljene srajce, ker je sluga vse njegovo perilo pospravil v kovče-ge in odposlal, da bi se ženitovanj-sko potovanje ne zakasnilo.
vanja tam. Velikanska vročina v Alžirju.
V Alžirju je nastopila taka vročina. da je uničila vso žetev. Vročina je dosegla 65 C stopinj.
Kad bi izvedel za naslov rojakov LOUIS ŠNAJDER, FRANK HVALA in ALBIN PATI,IN, ki se nahajajo nekje v Sten Mehiki. Ce kdo ve kaj o njih. naj mi poroča, ali pa naj se sami oglasijo, ker poročati jim imam nekaj zelo važnega. Louis Pierce, Jr. Prospect Hights, Canon City. Colo. (3x 23. 25. 26.)
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE dofaita edino ori:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Creere St— Conamaufh. Pa.
PIŠITE PO CENIK.
SS. avguata:
Columbus, Cherbourg fa Braman; Im land, Cherbourg"
avguata:
Homeric. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Orca, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Albert Ralln. Cherbourg
1.	aeptembra:
La Savoie. Havre.
2.	septembra:
Resolute. Cherbourg In Hamburg;— Arabic, Cherbourg; Canopic. Cherbourg; America, Genoa.
3.	sept An bra:
Berengaria, Cherbourg.
4.	septembra:
Belgenland. Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg; Westphalia v Cherbourg in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen.
6. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Rochambcau. Havre; Ohio.
Cherbourg in Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Martha Washington. Trst.
9.	septembra:
Pres. Roosevelt, Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen.
10.	.septembra:
Paria. Havre; Mauretnla. Cherbourg: Conte Rosso, Genoa.
11.	septembra:
Lapland. Cherbourg: Luetzow, Cherbourg in Bremen; Minnekahda, Cherbourg.
13. septembra:
Olympic, Cherbourg; America] bourg in Bremen; Suffren, Deutschland. Cherbourg in Ryndam, Boulogne; Colombo,
16.	aeptembra: Reliance, Cherbourg; Sierra Bremen.
17.	aeptembra:
Aqultania, Cherbourg; Prance.
18.	septembra:
Mongolia, Cherbourg; Wuertl Cherbourg in Hamburg.
19.	septembra:
Giulio Cesare. Genoa.
20.	septembra:
Homeric, Cherbourg; Columbus bourg in Bremen: Cleveland, Cher bo rug
In Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rotterdam, Boulogne.
23.	aeptembra:
Pittsburgh. Cherbourg; bourg in Bremen.
24.	septembra:
Berengaria, Cherbourg; Chicago, Havre; Duilio, Genoa.
25.	septembra: Zeeland. Cherbourg.
27. septembra:
Leviathan, Cherbourg; Majrstic, Cherbourg: Lafayette, Havre: Mount Clay.
Hamburg; Muenchen, Bremen; Volen-dam, Boulogne; Conte Verde, Genoa.
30. septembra: Resolute, Hamburg.
1. oktobra:
Paris, Havre;
York. Cher-
Mauretania, Cherbourg.
POZOR JUGOSLOVANI!
VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO S SVETOVNOZNANIM PARNIKOM
"BERENGARIA" 52.226 ton
Odpluje iz New Yorka v sredo, 24. SEPT. ob 3. popold.
(Preko Cherbourga.)
Preživte 6 zabavnih dni na morju in bodite v Jugoslaviji v dne. Kabine v tretjem razredu imajo po 2, 4 in t", postelj. Vsaka kabina je opremljena z vsemi modernimi udobnostni kut v hotelu. Hrana izburna. Cene zmerne. Vlada Združenih držav izdaja sedaj dovoljenja, s katerim lahKo ostanete v starem kraju leto dni ter zopet vrnete, ne da bi podvrženi kvoti.
Eg5" VAŽNA NOVICA ^S
JUGOSLOVANSKI KONZULAT JE SEDAJ POOBLAŠČEN IZDAJATI POT-NE LISTE, VELJAVNE ZA POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN IZ NJE.
izlt-tnike bo osebno spremljal g. S. M. Vf KoVIC. uradnik C L* NA 11D ČRTE v New Yorku, ki je izvedenec v prirejanju izletov. Gospod VUKOVIC bo f|?ebno pazil na vse potrebe' potnikov ter se Im. brigal in skrbt-1, da b«jdo imeli izletniki na parniku razen"*drugih udobnosti tudi zabavo. Za druge informacije glede dovoljenja za j.nvratek potovanja se obrnite na najbližjega <'utmr-d-ov«-ga agenta v vašem kraju aH lia naravnost na:
Cunard Line
25 Broadway New York, N. Y.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street Ntw York
Pozor čitatelji.
Opoxtirlte trgorc* la brtnflw, pri kateri* kup* jet* ali naročate ia sto B njih postrežbe zadovolji da oglašujejo t listu "Glas Naroda". 9 Um best* ustregli Tsc&
Wstntva "Glas Wared«*
Žita v filmu.
Francoski listi poročajo, da je neka filmska družba ponudila bivši cesarici Zki ogromen honorar za kreiranje glavne vloge v neka-kem habsburškem filmu. Vsebina filma: puč, zmaga in poraz Karta na Madžarskem, njegova samotna smrt na Maderri, življenje v eksiln. povratek mladega kralja v njegove prvotne debele. Film-
- - --, — —.sko podjetje se bogi, da nasled-
boS ugovarjala proti moji izvolit-J stvene države »le bi dopustile predli, toda.. . Najprej sem mislil na'stave tega
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČUL
pa je zvexana nabava dolarjev sa izplačila ▼ Jugoslaviji z «n*tww«i ftroški, imo bili pnmorani zvišati prt-ftojbino, ki j« sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev taraz pogoja: do $25. po fl* od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnaga lista: do $26. po 75 centov, od $26. naprej po 8%.
Denar, naharan ▼ Jugoslavijo bres pogoja, se Izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj s denarjem razpolaga. Vsled tega priporoCamo onim, ki poSjejo denar samo aa potne ■troSke, posluEiti se dragega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti pmdtoiim vidiranega potnega Usta (pasa) za Združene države). A ko potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, ae stavi mIwmbI znesek aopet na razpolago vplačnika.
Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 eantov za nakazilo od $25. naprej po 3%, te je po s seats od dolarja.
Nakaza sa zneske pod |5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mo&njlti odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni m loti osebi več kot $20. Znesek ae pristojbino mm Je posest« i S onim, ki naj se Izplača.
Povdarjamo pa, da Je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deSeli dalei od banke ter v menjanju dolarjev niso liluHfil
Va zahtevo lavršajeme izplačila tudi brzojavno ftn potom brzojavnega piana. Stroški za brzojavno pismo (Cable Latter) znašajo $L, stroški na direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo v Italijo, Avstrijo in Nemčijo H
Vsi cai, u tega ntfaas neM razumeti, naj nam pttejo sa natančno pa-JssnOo ter pripomnijo, v kateso državo žele denar poslstt
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB je namenjen potovati stari kraj, je potrebno, da J4 natančno poučen o potnih Listih, prt*
ljagi in drugib stvareh.
Pojasnila, ki vam jlb samoreaM dati ^sled nage dolgoletne lzkn5nja< Vam bodo gotovo v korist; tudi pri« poročamo vedno le prvovrstne par nlke, ki imajo kabine tudi ▼ III. ra» reda.
Glasom nove naselnišbe postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selni.ški komisar v "Washington, I>.0. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se posije prosilca v stari kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svojce is starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripufičenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po G71 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State BaaS
82 Cortlandt St., New York
vsakdo—
fcdof tej life; kdti k&] ponuja; kdof kaj kupuje? kdor kaj prodajaj prf? Vsakdo prisium, da ImaM tnderlt
mali ogia*i
«1*1 Vft|«lft°,