PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
g Chigggo, Hi., četrtek, 22, januarja (January 22), 1931.
iHriéd for tTSSoTiBC Act oí Oct. I, IMII, suüiTt-S o» lié» 14. ItuT
STEV.—NUMBER 18
Spopad med delavci in policijo
VeC oseb ran jenih In aretiranih, < ko je polkljs navalila aa delavsko zborovanje v Las Aage-
Washington, D. C. — Zvssni zdravstveni urad ja poročal v torek, da ae je število bolnikov aa španski influenci v devetnajstih državah Unije podvojHo sadttji teden. V začetku tega tedna je, bilo prijavljenih 2022 «lučajev proti 1046 slučajem pred enim tednom. Samo v New Yorku je bilo prijavljenih 106« slučajev. . .Vesti iz inozemstva niso nič kaj prijetna. Po vseh deželah ee-verne Evrope M ranžirja val ln-. fluence. Na Švedskem ao imeli db koaau zadnjega tedna 100,000 bolnikov in samo v Stockhohnu umre dnevno 10 oeeft). Vse bolnišnice so napolnjene s bolniki.
Hudo je udarjena tudi Nemčija. V Franciji zapirajo šole v nekateri» krajih.
Us Angelce, Cai — (FP) — Dva detektiva in več delavcev je bilo ranjenih, ko je policija navalila v dvorano, kjer ae Je vršil shod, katerega je sklicala Mednarodna delavska obramba, da tako protestira proti notorič-nemu zakonu glede kriminalnega sindikalisma. Na podlagi tega zakona ao sGKttfeča v Californiji poslala že več delavskih organizatorjev v ječo. 8eatavljen ja* na način, ki omogoča avtoritetam, da lahko pošljejo v zapor vaškega delavskega agitatorja. Delavske unije ae borijo za odpravo tega aakona že' več let, toda pokazati na morajo sadovoljlvlh ufpe-hov, kar državno leglslaturo kontrolirajo zagovorniki odprta ds-
V spopadu ata bila pretkana dva polfeij*» kl sta napadla večjo skupino delavcev ln j ti skušala rssgnati. Bitka as Je vršile v bližini neke banke in ksr so uslužbenci mislili, da je naašala revolta, so se Oborožili I revolverji in puiksml ln pričeli stre-Uati na množico. Merili so slabo in tako ni bil nihče sadež.
Policija Ja aretirala Edmond Smltha, glavnega kisika federal-Icor ao ni ha 'poiica Jav uksa dovolj brso umaknil s stopnic nske trgovine. Smith ja povedal, kdo da je, toda polloaj mu ni verjel ln ga Js odgnal v js. to. Ko se ja dopials njegova i-dentiteta, ja policijski načelnik izrekel obžalovanja, radi dogodka la proeS Smitha sa optoššs-nje.
Moskva, SI. Jan. — Boijševiški liati ao posvetuj precej proetora priporočilom kongreenika Fiaha in njegovega odadka v Waahlng-tonu glada satrtja komunistične propagande v Združenih državah.. Najhujšo kritiko Je issvslo priporočilo, da ameriška vlada pošlje kondaUo V Rusijo, kl naj preišče, Če jelss, Id ga sov jsti ls-važajo v Ameriko, plod kasenaka-ga dela. Oflclelno glasilo vlade "Izveatja" imenuje Fiehevo po-ročSo "nebotičnik nesramnosti" ki ja med vasmi mUsovjstaldmi dokumenti nsjnlibotiiejši in naj. emešnejšl, kar biira na faktfi-kacljah. Obenem Jš Flahevo poročilo "dokas silnega strahu, kl Je Objel ameriško buržuasijo.";
"Za industrializacij u'\ orgar vrhovnega šveta narodne ekonomije, pila: "Mi amo ponosni na naša delavske itpnere v Rusiji In vabimo delavne vash dežel naj nas obAKejb ln si oglodajo jisše življenje in nsšs socialistič-ns podvasMa, smpk druga stvar je, če hoče nvtdratlčns grupa priti v našo daŠslb v provokato-rlčne namene. Kaj bi Amerika rekla, če m mi poalall inšpektorje v amerUka maštfc, da preiščejo, zakaj je tolllcš milijonov delavcev brez dela ln zakaj atrada-Jo (armadi v Arkansssu pa jim ameriška vlada ns da nobene pomoči?" "J, , ,
DaaviHs, Va^-(FP)—W. B. Spofford je v svojem govoru na javnem shodu stavkarjav kritiziral earkvene organizacije in tukajšnje pridigarje, kar ao sa pridružili tekstilni kompaniji v boju proti delavcem, namesto da bi pomagntt stavkarjem, ki še toliko msascav vztrajajo v bitki sa IsvoJavanje avojih pravic. Predsednic družba Fitegerald Je podpornik cerkva in pridigarji ee mu nočejo zameriti. ' Spofiord Ja dejal, da *ompa-JŠjaLfcfcodklanja priznani! «d-ja in Itbkktivno pogajanja, ne bi smela tmeti bpore pri pridigarjih in oerkvenih organizacijah. Paterealissm v'industrijah na jugu mora bRl odpravljen, je rekel Spotf ord in pripomnil, da bo organ izatoričng' kampenjs Ameriške delavake Msrsoljs u-spešna vzlic naporu dešodajal-eev, kl ao ss ssiotili, ds uničijo unijako gibanje, krotil je tudi ček za tisoč dolarjev. Ta denar so prispevale unije in Virginjsks delsvska federacija. .
Na shodu je bila prsčitana brzojavka predeednfca Colorad-slu delsvske federacije B. R. Hoaga, v kateri je pozival stav-karje, naj vatrajajo v boju in isrssil mnenje, da bi bila stavke žs končana, Še ne bi bil govsr-ner poslal miličnikov v stavkov-no okrožja.
Patersea, N. J. - NsdsUnJi trije atavkarji so MU aretirani kot resultat piketnih aktivnosti v stavki strojnikov pri Wright Aeronautical Co. Odkar Ja v teku starim, je bilo aretiranih že petnajat strojnikov.
Stavkarji ao obtošenl, da ao s izzivalnimi klici nadlegovali stavkokase, ko so šli na dslo v tovarno.
Stavkarji ga pesvsB unljsks a-
Philadelphia, Pa. — (FP) -Spat ja «dflta skutdna nogari-čarjev pusttks delo la odMa na stavko, k^r Hm je dntfba znižala mesds aa pet odstotkov. Patato delavsev, med njimi več deklet, iipnSjsalh v tovarni Pater-son-Mut(|0 Hosiery Co., ss je naveličal* Hačantti In odšli so is tovarns W šs napotili na glavni stan nogavžšamke unije v PhUa-delphiji, kjer so javili, da so prlpravljani vstopiti v organise-Ajo.
Pater son-Mutual Hosiery Co. tans dva tovarni, ano tukaj In drugo v Patersonu, N. J., ki ps Je zaprta šs več kot eno leto kot reaultsž aUvke. Ko ao nogsričar-j) v Psteraeau zssUvkall, Js bil napraviš* spsl ns dslavcs v Phi. ladslphiji, nsj se pridružijo starv-kar jem. toša takrat nteo hoteli o
deradje
Chfeago. — Rueben O. 8oder-strem je bil izvoljen sa prede**-nfks jBInoiake delavake federacija. Njegov termin traja dva leti. On Je bil Že prej imsnosrsn v ts urad, kar je John H. Wa1ker reslgniral ko Je bil lavoljsn za prsdsednlks rudarske unije v H-linoisu.
, Victor Olander ja bU ponovno knroljen aa tajnika. Svojo shdbo boaU nsetoplla 1. aprila. Soder-strom, kl Js ¿lan državne legisle-ture, bo glsvni voditelj orgaftlsl-ranega dslsvntva v boju sa soci alno zskonodejo v državni dbor-
FayetteviUe, N. C. — Mestni očetje so sklenili, da bodo |*s-skrbell delo vsakemu brezposel-nemu. ki pride v to meetece Iz drugih krajev, toda delati bo moral samo sa hrano. Dalje ae zagrešili, ds bo vsak obtoften po-tepuštva in poslan v zapor, če se be upiral sovi odredbi.
da bi delali sa mezdo, kl ns sedo staj« niti sš as j skromnejše po-
New York — Uprava drtav-nega pokojninskega sklada je razdelila v tekošsm mssseu vsoto UM,000 oesbam, kl so a-pravlčsno do podpore Is legs sklade. latum starostne pokojnine je Ml sprejet v prošlem leta la le stopil v veijsvo 1. Js-
2*ŠS6,I6Š hrsspssslatti v Angliji
London, 21. jen. — Uradna vast ornes js 2.696. lü deUvcev. kl es 12- januarja prejeli držav ae br*s|w»*»ln«i«tn<> poditoro Id. le) v Angliji. Te je UJM več kot v tednu pred tem datumom la UŠM07 več kst pred enim
Ni >* - ■ «To

=
PROSVETA
THE EN LIGHTEN MENT
mm mt k*
PROSVETA U«aM An.
Of TMK rCDBRATKD
Histerija stare garde
Kongresni odsek petih členov, ki je j?od vodstvom newyorškega reprezenUnU HamiM tone Fishs preisksvsl zadevo komunistične propsgsnde v Združenih državah, je zsdnjo soboto predložil zbornici svoje poročilo in pri-poročile. Prsvzsprsv sls dvs poročili, večin-fko in manjšinsko. ,
Večinsko poročilo, ki gs je podpieel Fish » tremi kolegi vred, ee glssl, ds je komunistično g<benje v Ameriki "zelo nevsrno" obstoju vseh smsrižkih institucij. Vlada, privatna lastnina, vera in vse drugo je v veliki nevarno-stil Da se U nevarnost odpravi, je treba ta-koj amendirsti razne zakone in s tem razglasiti komunistično strsnko nelegalno, ustaviti vse komunistični tisk, deportirsti vee tujerodne komunlete, ki niso državljani, odvzeti državljanstvo naturaliziranim državljanom, kl so člani komunistične strsnke in dati justične-mu departmentu vso moč, da lahko terorizira in zsplrs ameriške komuniste. Dalje Fish priporoča, da ameriška vlada pošlje misijo v Ru-tijo, ki se prepriča, če Je res tam prisilno delo; ako sovjetska vlsds odkloni misijo, morajo Združene države takoj prepovedati uvažanje ruskega blaga.
ManjŠinJsko poročilo je podpisal kongres-nlk John E. Nelaon, republikanec is Maina, kl se strinja i večino, da ima komunistična stranka "slabe namene", toda on ne verjame, da so Zdrušene države v kaki nevarnosti. Nelsonovo mnenje je, da je komunistično gibanje brez pomena, dokler ee maaa ameriškega delavstva ne zmeni zanj in dokler je v tem gibanju večina kioaemcev in ss propaganda večjidel vrši v tujih jesllrih. Fish poroča, da ima ameriška komunistična stranka le 12,000 redno plaču-JoČttt članov, ampak število onih, ki simpatlzi-rajo s njo, računa on na 600,000; da pa nima stranka toliko glasov pri volitvah, je vzrok ta, ker so to v ogromni večini priseljenci, kl Še niso državljani.
Fishsvs priporočils naravno prssegsjo vee meje dejstvenoetl in idrave razumnosti. Prvič silno pretirava število komunističnih pristašev in vpliv propegsnds, ki Jo vodi Foster. Stran-čica je notranja razdrobi je ns v tri frakcije, ki se med seboj grizejo In koljejo In bi se v do-gtednem času seme zadavile, če bi jih pustili na miru. Ameriški komunisti si niso še danes na jasnem, kdo Ima prav: Trocklj aH Stalin, Lovestone sli Foeter. Tods histeriki a la Ftrti, ki delajo ia komarja konja, Jih združujejo ln jim eervirajo reklamo, kl Je ne odvaga nobeno šlato Iz Moskve.
Drugič b| Fish a avojimi reakcionarnimi starogardisti uničil še tlete svobodščine, kl še obetojo v Ameriki, da ubije neko navideano nevarnost. Podoben Je adravnlku, ki bi za-radi .prJča na licu odrezal bolniku glavo. Upamo. da kongree. kolikor je reakcionaren in hlapčevakl. ne bo Uko stupiden, da bi zaradi peščico komunistov uničil svobodo tiska, govora in zborovanja Ur odmrl vrata terorju in Hn-čarskl strahovladi. Če bi,kaj dvignilo komunistično propagando v Ameriki In pomnošllo njene pristaše na milijone, bi bil barbarski terorizem. k I dela mučenlke Mučeništvo Js vedno vleklo. Kjer Je teror, tam je kmelu tudi protlUror.
Vsak. količkaj napreden človek mora vedeti. da bi se teror ne uaUvil pri komunletlh. če bi Amerika res zepravila zadnje drobtinice pravic, kl so ujamčene v ustavi. Histerija ne pozne nobene meje. Vsaka napredna Ideja bi bila "nevarna vladi". Ce js teroristični sakon enkrat tukaj. Je danss Israbljen proti komu-« nietom. jutri ps bo proti soclslistom. progre-sivcem in celo proti pristašem kaka neljuba vere. Strokovne unije bodo prav Uko "nevarne". če pride do velikih štrajkov In pod pretvezo "komunizma" bo lahko deportiran vaak tujerodni delavec, če se bo drznil zahte-vati le malo več plače.
Ce kdo ogroža vlado, jo ofrnšajo ameriški kapHalisti sami. Ssdanja kriza a milijoni brezpoaelnlh In stotiaočl stradajočih nI delo komunistov, temveč kapitalistov, ki so povzročili krizo s svojo potrešnostjo ia bedastim gospodarstvom. Laetnftl industrij so ssmi uničili ameriške institucije ia korumpirali vee sistem svobodne vlsds. Ta vtads ni več v nobeni nevernosti, ker je nikjer nI. V nevarnosti Je edinole privetnl proflt In tega ne uničijo ko-munlsti. pač pa prof 1 Ur JI sami. kl ne poznajo meje potrpežljivosti amsrišksga ljudstva. Ljudstvo ss bo nskega bodočega dne naveličalo pijavk ia tedaj obračuna s njimi brea perdona.
»B—JBM	■	-	;-
Glasovi it naselbin
"M 1
Gozdarske izkušnje | naj služI narodu v splošnem, Milwaukee.—Bilo je ieU 1901.1 brez razlike na versko aH poli-ko sva se podala z Blzarjevim tično prepričanje. Lahko bi pa Janezom z Gorenjega jezera z storite dosti več, ako bi bile raz-Babnopoljci v šumo delat hra- mere drugačne, oziroma ako bi stove doge. Suma se je nahaja- Slovenci imeli kakšno gospodar-lav dolnji Slavoniji blisuDjako- ako, oziroma industrijah» or-vega, kjer je največja škofija ganizaeijo, ki bi jim šla lahko i*> zatrdilu domačinov. V tej šu-| na roko in Jim pomagala do bolj-mi so rastli mogočni hrasti, od,šega uspeha. S tem bi si ssmi štiri do deset čevljev v preme- pomagali ven iz rovov in tovaren ru in stari po več stolet Bila je( v neodvisnost, prsoej obširne, s smo jo v štirih j Brat Lukancich je pred nekaj skutdnah po devet oseb v vsaki tedni omenil, kako naj bi fede-v treh mesecih posekali, ker smo| racije SNPJ delovale na to, da delali dolgo v noč in od ranega bi se kupila zemlja, na katero bi jutra.	j se člani naselili, in ako bi uspe-
Ko amo šumo zgotovili kon- vali, bi ae Uhko kupilo zopet cem februarja, smo šli v drugo,; več. Seveda priporočljivo je, da ki se je razprostirala blizu Je- se stovar začne z malim; ako bi
ne uapevalo, bi ae ne izgubilo do-ati in ako bi uapevalo, bi ei a Um prodibili izkušnje za večja podjetja. To aeveda spada tistim, ka-
ROgvETA
CETBTBK, 22. JANUARJA
nfr •* i-I
senovca, ki ae nahaja kakih deset kilometrov od Save. V Jese-novcu amo opazili, da ao hiše po-sUvlJene na precej debele in „ kakih deset čevljev visoke ste- Ure veseli zunaj na deželi in
bre, tn ravno v lati visočlni so )lle napravljene tudi ceeU. Prebivalci ao nam povedali, da je vzrok temu velika poplava Save, kl čeeto prestopi bregove in posebno še apomladi, ko se topi sneg. Ob Ukih slučajih da Je zallU vaa pokrajina do deset Čevljev visoko.
Podamo ae v novi gozd, ki je ležal ob Savi, ai zgradimo kolibe in pričnemo z delom. Doge amo zložili in pritrdili k tlom. da jih v slučaju povodnjl voda ne odnese. Ob Savi Je bil zgrajen kakih oeetn čevljev visok nasip iz zemlje in amo radi Uga mielfli, da amo varni pred poplavo. Kar smo od doma dobivali pisma, da imajo deževje in da ae aneg hitro topi* smo vprašali domačine, ki ao nas zalagali a tobakom in drugimi potrebščinami, če pričakujejo velik po-raat Sava. Omeniti ao, da Že narašča.
Neki dan opoldan grem na nasip, da se prepričam, koliko je vode v etrugi. Nisem se malo začudil, ker manjkalo je le še kak čevelj do vrha. O prihajajoči nevarnoatl Ukoj obvestim osUle gozdarje, ki mi pa niso hoteli verjeti, nakar se poda na nasip Še naš gospodar. Ko ae je vrnil, Je bilo njegovo povelje, naj takoj poberemo avojo ropotijo tn ven iz gozda, ker je Sava nekje nižje že atrgala jea in se pričela razlivati po gozdu.
Brno se oprUmo in jo mahamo pb blatnem kolovozu iz gozda. Na poti smo dobili vozove, na katere smo nsložlll prtljago, s katero se podsmo proti Jesenov-cu. Naša sreča Je bUa, da ee je I utrgal nižje pod nemi in radi tega poplava proti naši strani ni bila toliko nagls kot na spodnjem delu. V Jeeenovec smo dospeli drugi dan okrog druge ure popoldne, kjer amo čakali tri dni na trgovca, da nas je Izplačal. Med Um amo pa izvedeli, da Je voda naraatla preko streh naših kolib ia akladanic dog, tetam so bile le nekoliko višje.
Po prejemu plačila se prepeljemo preko Savs v Bosno, kjer si v nekem mestu nakupimo bosanskega tobaka In preskrbimo vozne karte. Ko amo se peljali po ŽeUanlel, kl Je Ukla po vlso-kem nasipu, smo videli vso dolino Slavonije pod vodo. V neka-Urih krajih je voda celo dosegala tračnice ln radi Uga je vlak prav počasi lesel naprej proti Zagrebu, kamor amo srečno do-speli.—Jceeph UW. |
na
Za juspudsrsku akcijo
Weat AHIs, W1s. — Večkrat ssm slišal koga vprašati, kaj Js fsdbracija 8NPJ. Drugega ao-pet. kakšen namen ima fsders-djs. In tretjega, kakšne koristi imsmo od fsdsracije itd. Ker ss ns more a eno beseda, na krat. ko povedati, aem ee namenil tukaj podati nekaj misli, kako naj bi federacije v bodoče delovale aa boljše odnošajs. seiroma koriati celokupnoati.
Slovenci v Ameriki kot taki nimamo nobene skupne gospodarske organizacije, rasen podpornih. V podpornih orgaalaa-cljah pridobivamo Jako dosti na laobraahi In na eplošnl pro-a veti. daal ae premnogi tasa fskU ns aavedajo. SNPJ Je bOa prva. kl js posegU korak dalje
• trofo pthlpnmeca delovanja. Prvič, ker Je uatanovila stoj lastni dnevnik ta drugič, ker Je sevzela taktiko, katera
imajo nekoliko skušenj ali želje do Uga.
V mestih bi se dalo pa tudi kaj napraviti, n. pr., ako bi se ustanovila kaka družba aa izdelovanje klobukov, oblek, čevljev ali kaj podobnega. Tukaj bi seveda bilo treba nekaj izkušenih moči ki nekaj kapitala. Kako so se usUnovile razne korporacije drugih narodnosti? Ali bi ne bili Slovenci kaj podobnega zmožni? Začeli so z malim.
Najboljša ideja za društva v mestih ln na deželi ss mi zdi, ds bi al akupna društva kupila ta-kozvano Izletniško farmo za poletne izleU. Farma naj bi blU od pet do trideset milj iz mesU in naj bi se dala v najem pod gotovimi pogoji. Pridržali bi si kos zemlje, kjer bi posUvili plesni pod in kar bi bilo pripravnega za poletne izleU, Farma bi ae dobila za 8 do 10 tisoč dolarjev, v bližini mesta seveda, na deželi pa veliko ceneje.	^ .
To bi bilo dobičkanoeno in koristno, ker najemnina od farme in od veeellc in piknikov bi gotovo prinašala precej. Federacija naj bi naredite par dobrih prireditev, nekaj bi si izposodili od svojih društev in nekaj od jednote, pa bi imeli lepo ln dobičkanoeno podjetje, katero bi bilo v aabavo in ponoa lastnikom. Seveda kraj bi moral biti vab-Ijlv—kjer je kakšna mala roka, potok aH jezero ln drevje.
Nadalje namen vsake federacija, kadar ae ustanovi, je za po-vadigo SNPJ v dotičnem okraju, da gleda na jednotine interese bodisi v izplačevanju podpor,' odškodnin in poemrtnin, kakor tudi glede Izboljšanja pravU Itd. Kadar federacija namerava kaj prirediti, takrat bi morali gledati na to, da dobi najodličnejše govornike, pevce, godbo itd., da je prireditev Impozantna in veličastna, katera osUne v prijetnem spominu slehernemu udeležencu.
TomJ federacija bi morala biti nekak diatrikt jednote, na katerega bi se lahko zanesla društva in jednoU. Polje aa federacijo Je toliko obširno, da Je skoraj nemogoče, da bi Hk eni aH dveh sejah prišle vee etvari naprej, pač pa se poleg Jsdnotlnlh aadev pride lahko enkrat na eno stvar, drugič na drugo, oairoma le tiste stvsri, sa katere So tla ugodna aa dotlčno okrožje.
Jako važno vprašanje je tudi, da federacija gleda na raat ln procvlt mladinskih društev posebno Um, kjer še nI mladinskih društev ln ao tU ugodna aa to, kakor tudi, da gre na roko še obstoječim mladinskim društvom.
Ker mi Čas ne dopušča aa nadel J ne razprave in ker bi rad še nekaj omeni! glede naših narodnih domov, naj omenim še to. da kadar se volijo ssstopniki pri društvih aa federacijo, naj ee ima vee U stvari pred očmi; ln ako se jim da primemo odškodnino sa njih trud. ne bo nikomur žal.
Večkrat mi Je že kateri rs-kel: Cemu nam je trahs narodnega doma? Po navadi imamo ssradi njegs prepire in ako hočemo Imeti seje, voseliee, ali shode, moremo aa nje plačati najemnino, kakor «e najamemo kako drugo dvorano. Torej tukaj je aopet težko na kraUo razjasniti pomen In namen narodnih domov, oziroma raaliko najemnin Itd.
__primer, da
po meetfh plača moža svoje stanovanje od
26 do 60 dolarjev najemnine, lastnika pa stane atenovapje z zemljiščem vred od 6 do 8 tisoč dolarjev, Torej najemnik plača na leto od tri do šeetato dolarjev-najemnlne. Ako bi lastnik v tem slučaju dal omenjeni denar nepoeodo, n. pr. na k>a/n asao-ciation, kjer bi dobil od 6 do 6%, bi mu znealo na leto od 800 do 480 dolarjev obresti, zrsven mora pa še plačati davek od 100 dolarje* naprej in za popravilo, torej izguba.
Vendar pa, kdor le more, ai poeUvi svoj lastni dom. Zakaj ? Zato, ker stvsri dostikrst obstoje drugače kakor izgledajo, posebno pa še pri narodnih domovih. Ako lastniki dvoran in podobnih podjetij delajo pretite, odroma dobro z njimi izhajajo, zakaj bi cela naselbina ne? Sami sebe in naselbino bi podpirali, to s finančnega sUliščča, kje pa je drugo—neodvisnost, sami svoji gospodarji itd.?
BUa bi preobširna razprava glede koristi in spoznanja ljudstva, ker U stvar že apada v drugo fazo razprav. Omenim naj 14 da fakt Je, je bil in bo oaUl, da narod, kateri deluje ln lahko pokaže aad svojega dela, le tisti narod je upoštevan in le tisti narod gre naprej, kakor ,na primer gre naprej tehniška in druga znanost.
Zdi ae mi, da ae v Proaveti vae premalo razpravlja z gospodarskega stališča. Lansko leto je bil sprožil idejo Jofte Menton is Detroita, letos Jo je eprožil brat Lukanclch. Ako bi več rojakov poseglo v razprave, bi ee gotovo sem in tja rodila ideja, katera bi rodila dober sad. Vse ideje niso dobre, že manj so pa vse slabe, ker ako bi bUo tako, bi avet nazadoval namesto napredoval.
Zdi ae ml, da bi marsikateri večkrat kaj napisal, pa se boji, da bi njegove ideje v javnosti slabo izgledale in ee raje udobno usede pa časopis v roke, potem pa pusti stvar v miru. Tukaj je še amirom dober pregovor, ki pravi, pogum velja. Ako človek tnalo možgane zaposli, jim to čisto nič ne Škoduje. Ravno nasprotno. Nekoč je kraljica Vik-torija relda Paderevrskemu, da Je geni!, on pa ji je odgovoril: Da, vaše veUčanetvo, ampak po 20 letih napornega dela. Torej ležeče je na naa, da brenka-mo toliko čaaa, da bo uepeh.
Misel, ki je porodila SNPJ, je bila ena najboljših, do sedaj med ameriškimi Slovenci. AH pa bomo še aa kaj drugega zmožni? Zdi se ml, da imamo jako dobre talente med nami, pa ao naperjeni v drugo smer; ako bi ae amer obrnila, bi nam lahko doat več koristilo.
Jsko zsnimdvi seetenkl so bili zsstopnikov jugoslovanskih podpornih organizacij; upajmo, da bo šli naprej a za početim delom. Torej na plan a idejam in naprej a započetim delom, ker brez sejanja nI žetve.
Anton Yersk».
____hvalisanje dopisnika,
češ, da pn nič ae vergje. In kot tak. zafcsj opisbje božtooo rojstvo? Ali ni namen Uničevati vse tiste člane, ki verujejo in pa odvočati tiste, ki bi še pristop«!? Saj se radi tega dopisa mnogi agrašajo.
Naj bi dopisnik premislil pregovor, ki pravi, da mnogi Boga zanlčujšjo ln obenem pa pred njegove podobe poklekujejo. Naj dopisnik pomisli, da so pri SNPJ pravila, ki nikomur ne kratijo prepričanja in proste volje. In to ae naj m deU tudi bratom in sestram SNPJ, ki ao raslič-netfa mnenja.—Matija
S poU
Ely. Miaa.—Dopisi v listih pokasujego različno mišljenje, ker nekateri hvalijo tisto kar drugi grajajo. Mnogi kritizirajo ln največkrat nič aU pa prav malo koristnega pišejo. Je i težko ustrezati vsem, pa naj piše okretna roka aH pa roka izobraženih ljudi. Kritkirati je lahko vae na tem okroglem svetu. Ko so učenjaki dokasali, da je zemlja okrogla, ao morali v dobi, ko ao drugi trdili, da je zemlja velika plošča, preklical svoje prave dokaae. ako so si hoteli rešiti življenje.
All a dopisom v Prosveti v št. 1 a dne 2. Jan., v katerem dopisnik kvasi o božiču in rojstvu Kristusa, pa ni tako. In tak dopis po sodbi mnogih ni v korist SNPJ in ae Prosveti. ker direktno odvrača nekatere. Id bi mogoče pristopili k veliki slovenski organizaciji, pri kateri ao člani rasličnags prepričanja. In po pravilih SNPJ ai posamezniku sabranjeno ia lahko veruje v Boga. ako hoče. In ako mu pa Bog ai povdji. mu tudi ni treba verovati. Zato je smešno pisati, kako ja bU kak bog rojen, pa naj bo to Mohamed. Buda ali kakega drugega imena.
Taki dopisi kot je omenjeni also nikomur v korist U ao la
O slovenske« radioprogramu
devdand. — Vsako nedeljo mod 6. in 6. uro popoldne (centralni čas) imamo v metropoli slovenski radioprogram na po-sUji WJAY. Stroške nosijo naši slovenski trgovci. PravijcL da je vse to organizirala "A. D. ampak kar ae glasbe tiče, Je pod vodftvom mladega zobozdravnika dr. Wm. LausheU, ki Ima urad v Custodian Bank Bldg., na Waterioo cesti in E. 167 st. v Colllnwoodu.
Za nedeljo 26. jan. ima <Jr. Lauehe na programu' Frank Barbiča ml., oziroma njegov trio, katerega tvorijo: Barbič (kro-matične harmonike). Havalena (violin) in Carmelia Burgess (piano). Barbič ml. je dokaj poznan v Clevelandu in okolici, ker je igral Že v Barbertonu, Lorainu, Warrenu, Ckmneautu, Bricksvlllu in seveda na domačih odrih. Fant je že tudi igral za plošče pri Victor kompanljl. To omenjamo radi tega, ker je komaj dopolnil 16 let in še pohaja arednjo Šolo v'Collinwoo-du, kjer je učenec v razredu 11-A.
Za nedeljo ima U trio sledeče komade: "Mladi vojaki", koračnica (Victor Parma) ; "Mi amo vojaki korenjaki"; "Slovan ska narodna" (himna?), (Pav-člč) ; "že dolgo niemo pili ga;" "Ne hpm ee možila;" "Dokler sem mlada b'la;" "Moj očka ima konjička dva;" "Sladko je vin ce"; "šUJeriš" "Gerauetiich' (Landler) ; mazurko "Na svidenje" in mogoče tudi Strausov valček "Ženske, vino in peeem. TI komadi eo blU Ubrani, ker jih Slovenci radi allšimo in pa ker ie niso bili letos igrani na slovenskem radioprogramu. Lahko jih ališite prihodnjo nedeljo med 6. in 6. uro na WJAY po-sUj l—ljubitelj godbe.
U UŠi FIRMAH JE
Prebiranje perotnine
Impérial, Pa.—Mnogokrat, ko aem govoril a kakim rejcem al rej ko perotnine, mi je namignil da eo njegove kokoši dobre, ker imajo živordeče grebene in da valed tega morajo v kratkem času pričeti a nesen jem. Stvar je pa v resnici popolnoma drugačna. Ons kokoši, ki imajo živordeče grebene, nikdar ne nesejo jsjsc in to tudi ni znsk, ds bi pričele z nesen jem. Kokoši, ksdar nesejo, Imajo vedno Me-dordoče grebene, nlkdsr pa ne živordečih. Kakor hitro poštene greben živo ali pa Umnordeč, je to znak, da Je kura prenehala a nesen Jem. To je zelo velike važnosti aa vaškega rejca, da al ne bi tolmačil napačno.
Zadnje Čaee ao Amerikaaci pričeli e posebno poeornoetjo prebirati perotnino po gre nlh, kaT se izplača. Vsak rejec mora poznati svojo perotnino al| pa pleme v naravnem stanju, kakšen ima greben, koliko velik in močan je. Oledati je recimo pri leghornih in pri takih kokoših, kl se jim greben povesi, da je močan in dobro na stran povsšea U dolg. Navadno je vsaka taka kokoš dobra, če je popolnome raaraščena ia da ima predpieano telo. Jaa eem zadnje čase opisal vae stalne teše. Kosti morajo biti Ispo rszrsščene.
Kokoši ss motajo ogoMti — mtssti — pred no pričnejo a ne-ssnjem. Jsrtee. dokler os ns o-goHJo, ns pričnejo a nesen jem. Gledati js tndt <J| imajo močne gle ve t bistrimi očmi. teto tako velja tudi aa perotnino, kl Ima dvojne grebene, la aa peteline, ker petoHa je polovice družine pri porotni ni. Torej paaiU pri prebiranju. Te je gUvni pogoj aa uspsšno rajo perotnine.
Pismo iz
Mlhrankee, Wla. —
(Opomba.—Pisec Uga pisma is bil rojen v Omahi, Neb., in je «vel pred petimi leti nekaj ¿as« tudi v ' Mihraukas. Njegovi starši ss posedovali večjo farmo v Oregonu, katero pa Sf sgubili, nakar so se p r«. selili v Seattle, Wash. S prijateljem, ki je sedaj * Rusiji, sva si dopisovala, tods zelo poredko. Ko ps sem mu poslal pismo v Heattle, eem dobil nepričakovan odgovor is Rusije, kjer ep sedaj nahaja, aajbri kot član skupine ameriški* inšeniriev, ki sradij.. v • Rusiji velika industrijska podjetja in rasne drug« nt-prave. Pismo se glasi v celoti:)
Moacero, U. S. S. R., Jan. 2, 1931. Dragi prijatelj!
Tvoje pismo sem prejel pred nekaj dnevi in priznati moram, da me je sram, ker sem ta-ko zanemaril dopisovanje a Teboj že toliko Časa, toda moje delo tukaj mi ne dopušča mnogo čaaa za pisanje niti domov.
V sovjetski Rusiji se nahajam od meseca septembra. Polagoma sem se privadil tukajšnjemu življenju in tukajšnjim šegam in navadam, Id se pač v vsem razlikujejo od življenja v Ameriki. Človek pogreša marsikatero ameriško udobnost, kakor tudi luksus, na katerega je bil navajen, toda zavest, da pomagam in sodelujem pri gradnji prve socialistične države na svetu, me navdaja e takim veseljem in navdušenjem, da z lahkoto pogrešam razne udobnosti, še bolj pa takozvani ameriški lu-ksus. Ako človek pomisli na vse, kar so ruski delavci in.kmeti pretrpeli vea U IeU po vojni, kake strašne udarce jim je priaadjala proti-revolucija, lakoU, intervencija od strani im-perlalistov, poleg tega, da je bila dešela po svetovni vojni taficorekcjč na robu propada, ako človek vse to premisli, pa z lahkoto prenaša nekaj potežkoč, kakor ao na primer tesna stanovanja In pogrešanje raznih udobnosti; v takih okolščinah se mi Ali vse to zelo ničevno.
Sovjetska Rusija je edina država na svetu, ki ne pozna brezposelnosti, da celo veliko pomanjkanje delavcev vlada povsod; ne samo Jzvežbanih, temveč tudi navadnih delavcev primanjkuje na vseh stvareh. Sicer so ustenovili povsod stotine tehničnih in strokovnih šol, iz katerih prihaja dan na dan stotine novih, mladih moči, toda nove industrije, ki se v vseh krajih države silno hitro razvijajo, porabijo vae, da se nikdar ne more pokriti potrebe, dasi-ravno prihaja tisoče izvežbanih delavcev tudi iz drugih dežel.
- ' * ' ' '•*' 7 • ¡¡i" . j'< V l f	''.
Tukaj obstoji sedemurno delo, po pet dni na teden. Vsaki peti dan so delavci prosti, toda ne vsi, temveč samo ena petina vsake tovarne, torej vsaki dan v petdnevnem tednu je "nedelja" za eno petino delavcev vsake tovarne ali veakega podjetja. Običajne nedelje, kakor tudi prejžnji prazniki ao odpravljeni; imamo pa šest ali sedem revolucionarnih praznikov na leto; te dni ae proelavljajo veliki dogodki izza Čaaa boljševiške revolucije.
Petdnevni teden je zelo praktičen, ker omogoča, da tovarne nepreeUno obratujejo, kar pomeni seveda zvi&nje produkcije, na drugi etrani pa se nudi delavcem več prilike, ds se poslužujejo zabavišč vseh vrat, katera niso Uko napolnjena, ker počiva le ena petina delavcev naenkrat, drugi pa pridejo na vrsto drugi dan i. t. d.	,
V celoti imajo delavci tukaj aeveda m/io-go več počitka, kakor pa v kapiUlietičnih državah. Vaak delavce alt delavka pa ima dvate-deneke počitnice na leto in to a polno plačo. Delavci, kateri eo zaposleni v zdravju škodljivih industrijah, so upravičeni do daljših počitnic a polno plačo; povečini trajajo počitnice Ukih delavcev 4 do 8 tednov. Vaak delavec ali delavka je upravičen do brezplačne zdravniške pomoči. Bolnišnice ao tudi brezplačno na razpolago, poleg počitniških domov, aana-torijev; vožnja v sanstorij je tudi brezplačna. Noaeče ženake, katere delajo v tovarnah ali so zapoeljene kjerkoli, dobivajo dva meseca pred porodom in dva meseca po porodu polno plačo, a ne smejo deUti. Tudi vsa zdravniška pomoč Je brezplačna, kakor tudi bolnišnice. Sovjetska vlada ščiti sdravje in življenje delavcev in delavk na vae načine; to se smatra kot največje narodno bogastvo. Na kratko rečeno: sovjetska Rusija je zlsU dežela za delavce, , telo tlaba pa za take, ki nsčtjo delati in bi radi Hvrti na rtiču« drugih.
Nove, eilne tovarne se gradijo kamorkoli se človek poda. Na vseh straneh se dela z orjaško eilo za izvedenje petletnega načrta. V prvih dveh letih se je določeno kvoto prekoračilo, da ao morali kvoto načrU razširiti, tods valic Uma prevladuje sedaj prepričanje, ds bo načrt izveden v štirih letih.
Sedaj ae deluje predvsem a vaemi močmi na razširjanju in gradenju temeljnih industrij, kakor jeklarske, premogovne, oljne, vodnik sil In drisvnih form, ker te morejo tvoriti U-melj vsemu nsdaljnemu razvoju; kakor hitro je to doseženo, torej koncem isvajanja petletnega načrta, bo eovjeteka Rusija postala neodvisna dd tujih dvisv in bo sama a lastnimi močmi razvijala maajše industrije. Po izve-denju petletnega načrU ae bo v dešeH več pomanjkanja, ker ne bo treba več izvažati raznih potrebščin in jih zamenjavati sa atroje v tujih drŽavah; od tega čaaa naprej ee bo pričelo še le pravo blagosUnje, kakršnega ne pozna delavstvo nobene druge države na avetu ia ga ae bo pod obetoječlm sistemom nikdsr poznalo. Sevsds, vse to pa ee bo doseglo le tedsj. sko ne ho Rusija napadena po imperialističnih silah Francija. Anglije ali Združenih držav, kar je pač še vedno namen imperiallstov.
(Dalje as S.

-

ČETRTEK. 22. JANUARJA
Vesti iz Jugoslavije
PROSVETA
(ParaŠavaMd Un Prasvata /fagaalarijl.)
kpVO LETO NA PRIMORSKEM
>roces proti Slovencem ee začne sredi januarje. — Zaplenjeni « jadranski almanah". — Ml-litsrističha šola. — Nove aretacije. — Kako je s pregnanci?
Ljubljana. 3. jan. 1931. Za novo leto je fašistični tiak ri nesel Slovencem v Primorju est. da ae bo začel proces proti inogim Slovencem, ki sedijo že iesece v rimskih ječah izredne-a sodišča, sredi januarja. Na če-obtožencev je dr. Sfiligoj, od-etniški pripravnik iz Gorice, ka-erega brat jo te konfiniran, in Jak Zorko Jelinčič, čigar sopro-z enoletnim otrokom je konfi-irana na Ponzi. V rimskem pro-esu bo ofcftoženih baje krog 60
0	vencem, katerih pa je le del zaporu/zakaj mnogim je uape-
da so se umeknili v inozem-tvo. Proces bo spet skušal obrti pozornost italijanske javno-
1	na "puntj^rske Slovence" v rimorju ter prepričati njo in e-ropsko javnost sploh, da nasto-u fašistični režim z vso strogo-tjo proti puntarjem. Razumlji-o, da bodo tudi ta proces posta-ili v tako luč, da bi neinformira-
1 j udje mislili, da so obtoženci roristi in anarhisti,« dočim so »mo narodnostno zavedni in se pirajo fašizmu kot nasilju, ki pta narodne manjšine in prole. »riat Italije.
V Gorici je izšel "Jadranski manah" za leta 1925—30 pod rednUtvom dr. Bednarika, ki rinaša informativne Članke o fodovini, književnosti in umet-osti Slovencev pod fašizmom, oriški prefAt pa je almanah plenil in sicer radi Članka o po-žaju slovenskih zadrug v Ju-jski Krajini, ki ao propadle pod
na to zlorabljanje fašistične obla-eti proti izgnanim nasprotnikom.
Gospodarsko stanje — in finančno v Italiji je še vedno zelo slabo. V tako slabo novo leto menda ni stopila Italija, odkar Je Mussolini na prestolu.
Toda h koncu bi radi prSbili še nekaj: Časopisje v Jugoslaviji zelo mnogov piše o položaju v Italiji, o preganjanju Slovencev v Italiji, o pregnancih na otokih, o zaplembi knjig in časopisov itd. O vsem tem napišejo takoj z debelimi črkami poročila, hoteč pokazati Italijo kot državo, kjer je velik teror: aretacije, zaplembe, konfinacije, veliki pro. ceei, slabo gospodarsko stanje.
Zapomnimo pa si, da je to metoda, s katero se najbolj prikrije lastne težave. Zakaj tudi pri nas je gospodarsko stanje slabo, da sploh ne govorimo o drugem, o Čemer bi tudi lahko napisali marsikaj.
Pri naa je notranje ministrstvo prepovedalo uvažanje in širjenje koledarja "Bolenrka", izdanega v češkoslovaškem jeziku v Ameriki, ker je komunističen, koledarja Hrvatskega lista in Danice Hrvatske izdane v "jugo-slovenščini" (tega jezika prav za przv ne poznamo) v Newyorku, knjiga "Almanahu Danatului". ki je izšel v rumunščini v Temi-Švaru. — Te dni je danska pisateljica, svetovno znana umetnica Karin Michaelis napisala velik članek o nasilju v Jugoslaviji ter je članek v prevodu obja> vila nemška "Frankfurter Zel-tung", Časopis prihaja tudi v ljubljanske kavarne ter ao tamkaj prebirali z zanimanjem, dokler jim ga niso iztrgali iz rok. Policija je zvedela in poslala stražnike, naj poiberejo vse izvode Frankfurter Zeitung po Ljubljani. Karin Michaelis objavlja materijal, ki ga ji je poslal o-
Ševanja po njem pa ni. Zatonu nekaj mesecev tovarna stals. m-lavatvo je tovarna za zdaj za poelila v drugih delil\ tovarne, za uredništvo pa je pripravila nekak tečaj za stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Delavci torej niso še odpuščeui, toda doklej bo trajalo to? Co tovarna ne bo delala, bo prisi ljena odpustiti delavce. In kam pojdejo? Kaj bo z vsemi mno žicami brezposelnih pri naa? Ns Jesenicah pa so pri enem obratu prav za novo leto odpustili spet večjo skupino delavcev.
Prefer mod Evropo io Afriko
ritmkom režima. Razen tega jo
sObno svoj čas sam Radič, obja-
vedena preiskava proti uredni-u dr. Bednarlku, ki je sicer re-rvni oficir italijanske armade, ojaške oblasti ga kot oficirji jtožu jejo, da omenja v seznamu
0	venskih knjig tudi mnoge an-fašistične knjige. Oblasti ao izposlale kargbinijerje, da pora j o že razposlane izvode almadia.	i j '
Ves evropeki tiak beleži tudi da je vsa fašističnašoia v užbi propagande militarizma in >jne. Italijanske šole so zavodi vzgajanje bojevnikov, voja->v, in v vsej šolski literaturi se ■cali agresivni in vojni duh faši-na. Polno je beril in priaeg v ►lakih knjigah, ki govore o zve-obi mladine do domovine in imsolinlja In o tem, kako z ju-ištvom je treba dati magari Ži-jenje za Italijo itd. Vmea je v tan k ah tudi molftev za duceja usaolinija. Ta molitev ae glaal: ) bog, podeljuješ vsakemu člo-ku pomoč v razmerju z njego-mi dolžnostmi, pomagaj z moč-Tvoje desnice človeku, ki, po-an po tvoji previdnosti na krilo naše države, hoče vzpoatavi-njeno srečo, da bo dežela Iska-in našla v Tdbl uresničenje oje usode. Amen." — Fašizmu di cerkev in bog prideta prav. idi bog je po njegovem mnen-fašist. In cerkev prav nič ne «testira proti takemu načinu, er fašisti sestavljajo In uče l*ko mladino molitve za Musso-iija, za človeka, ki ima na ve-
1	mnogo hudih grehov. Ne, cer-v ne proteatira. In kdor ne pro-eti ra, soglašal
Nove aretacije. — Preko bobnih praznikov so karatolnljerjl Julijski Krajini aretirzii spet iko število Slovencev. Skupno 40 oseb so pobrali v tržaški >Hd in na Goriškem. Vae ao coj odpeljali zapore Izredne-»odišča v Rimu. Med pjkni je rt i ran tudi ravnatelj urzdnje venske šolo pri 8v. Jakobu v «tu. Andrej Cok. Razlogi z-m niso znani. Z rzzorožitvl-■vtpzvak* doline — kakor pra-o fašisti — je bilo aretiranih tozo ljudi .ki zo imeli kaj oro-a ne orožnih listov. Med a-iranimi ao tudi trtje bivši elo-**kl župani Is Podkraja. Kri in Goda. Sumi ae. da bo veči-t«h arettrancev kar takoj iz-snz ne otoke iagnaaaev. keafiotlraarl na eteklk Je ele. — Pariški Hsti pišejo podro-o tem ter epeHrajo aa ves t, naj postane bolj
vljs razna pisma političnih jetnikov v naši državi, pisma, ki ao jih jetniki izšihotapili iz arestov in slikajo, kako ravnajo i rtjlmi Članek je informativen, samo dogodke in materijal našteva in prinaša. Več tudi treba ni bilo po mnenju avtorice, pisateljice Karin Michaelis. — V kratkem ae bo baje vršil velik proces proti večji skupini slovenskih političnih aretirane«v pr?d državnim sodiščem v Beogradu. Glavni obtoženci ao že nad leto dni v preiskovalne^ zaporu.
DROBNE VESTI
Sladkorni kartel ostane. — Zabeležili amo veat, da ae bo kartel sladkornih tovaren rasdružil. To vest so sprejeli zlasti nzkupoval-cl z veseljem, kzkor tudi pridelovalci sladkorne peae. Kartel diktira nizke cene slsdkorni pesi in vfsoke cene sladkorju. Ce pa ai kartel raaide in bo vsaka tovarna zase producirala in prodsjsla sladkor, pa je verjetno, da bi cena eladkorju padla radi konkurence. Toda komaj dva dni kes-neje beremo notico, da so se tovarne slodkorjs spet sporazumele ter da kartel ostane. Ostanejo torej cene iste in neomejena moč sladkornega kartela bo diktirala cene. — Značilno zs buržoszni tisk pa je tole; Veat o razdružitvi kartela je izšla debelo t Ukana na prvi ali drugi atrani časopisov s pripombo, ds bodo verjetno cene sladkorju padle. To naprsvi na ljudi vtis. Toda vest o nadaljnjem obstoja kartela je bila priobčena petltno (z majhnimi črkami) na eni zadnjih atrani v rubriki "gospodarstvo", ki je ns-vsdni konzumentje ne berejo. To v sat eo skušali prikriti, ds bi živela večina brslcev v veri, ds nam 1*> novo leto prineslo tudi nove, nižje sisdkome cene. To je sistem buržoesnegs tiska!
Predsednik nafte vlade srmij-skl gsnerzL — Predsednik jugoslovanske vlade, Peter žhrkovič, je bil doelej diviziJzki general, to je druga stopnja genersHtcte. T< dni je bd povišan v armljskegs generala. Po uradni vladni agenciji Avala ze prrto časopisja za bvaljuje vsem v državi. IU eo mu ob tej priliki poslali čestitke. Prejel da jih je toliko, da ne more odgovarjat i possmet
Teran* v Rušah stoji. — V eo ugesnili ogenj v to l dušik In ksvžiid. ker »kladišla polna blsga.
i kovinarji so v mes-dnem gibanju, to se pravi, vodstvo tovarne. Krsnjsks industrijska družba je odpovedala kolektivno pogodbo, ter se vrše pogajanja za novo pogodbo. Tovarna hoče odvzeti več pravic delavcem, tako recimo, zn$Uuti mezde ter uveati v večji meri akord, da bi lahko kovinarje priganjali k delu.
Istega dne umrla moš In žena. — V Zloganu pri Skocjanu sta umrla 28. decembra mož Jože Zupančič in njegova žena Uršula. Pokopali ao ju prav tako i-atega dno v akupen grob.
V Metliki hitro airjejo. — Zadnje dni v Metliki zelo mnogo ljudi pobere smrt. V 14 dneh je umrlo deeet oseb. Dne 28. t. m. je naglo umrla Marjeta Slane iz Slamne vasi, stara 62 let. Cez dan je še delala in bila docela zdrava, ponoči pa je umrla. ' Poskus samomora. — V torek 30. decembra so našli v graščinskih hlevih v Krškem v mlaki kr-vi konjarja Andreja Huraarja, rodom iz Gorice. Služboval je več let pri veleposestniku Bonu. Na-ili ao ga s prestreljeno glavo. Pognal ai je kroglo v desno uho in je izstopila pod brado. Poleg njega je ležal aamokres in nekaj sežganih tiaočdinarskih bankovcev. Pravijo, da je akušal napraviti samomor iz obupa, kar mu je poroko ovirala neka prejšnja ljubezen, ki mir je prineala ali-mente. In si jo pognal kroglo v glavo. Prepeljali so ga v bolnico.
O Rajski dolini Slovencev v A-meriki je napiesl M. K. informa-tiven članek ter ga objavil v novoletni Atevilki ljubljanskega
dnevnika "Jutra". Napisal ga je po članku Ivana MoUca v Amer. druž. koledarju za 1931 ter v kratkem podal zgodovino o nastanku in propadu to naeelbine. Za konec je pripisal M. K.: "Za konec opravičilo In zahvala. Podatke o tej naaelbini, o njenem nas tanj u in propadu aem povzel po Ameriškem družinskem koledarju (aa 1. 1931), ki hfcaja že 17 let v Chicagu. Urejevali ao ga Ivan Molek, Etbin Kristan in zadnja leta Frank Zaitz. Ta koledar je ena najboljših rednih knjižnih ptAlikacij naših ameriških Slovencev. Je ekrbno ureje-van in pišejo vanj ameriški elo-venaki avtorji (Zaitz, Molek, Katka in Jakob Zupančič, Anna Krasna, Jontez, Slabe, Beniger, Ganden itd.) In "starokrajaki" (Seliškar, Cerkvenik, Klopčič, Kreft, Vuk).
O Rajeki dolini piše v letošnjem koledarju naš ameriški knji-ževnik in ptAllciet Iv. Molek, ki ae je mudil lani poleti v domovi ni. Njemu pa je dal vse glsvnc podatke stara slovenska a meriš ka korenina Matija Pogorele, ki je bil v čaau Rajake doline v službi pri "Ameriksnskem Sloven cu," in mu je urednik misijonsr Buh izročil rzzns Jersmovs in drag* pisma, tičoča se tragedije Rajske doline. Tema dvema In Koledarju gre hvala, ds se ohrani vsaj to gradivo o delu In nedelu "nove domovine". Ne kolega Molek ne Zaitz ne Pogorele ml, mislim, ne bodo zamerili, da m m e temile vrstami zabeležil nerajeko zadevo z Rajsko dolino tudi jaz na tem mestu."
Tako bo f tem člartltom ostal ta odlomek zgodovine pehanje sme rišklh Slovencev zabeležen tudi v našem tisku. In bilo Je tudi prsv. Clsnek js pripomogel, ds se bo dObilo o vodji Rajake doline Jeramu še drugih podatkov Jurij Jeram, znani sodraf z Jesenic, Je namreč nečak duhovni ka Jerama. ki Je pokrenil Raj ako dolino. Podal bo placu M. K novih podatkov tudi o tem, kako Je propast Rajske doline vplivalo tudi na Jeramovo familijo doma in kako Je a propastjo Jera move naselbine v Ameriki zapel boben tudi na nekem gorenjskem gruntu. O tem bomo še poroča U. Dobili bomo o vsem še tečne j šo sliko.
Za skorajšnjo gradbo predo ra med Evropo ln Afriko pod gi-braltarskim prelivom govore predvsem tri okolnosti: belo-poltna južna Afrika bi bila rada epojena s Evropo, bodoča železnica preko Sahare zahteva priključitev na evropske železnice, pot iz Evrope v južno Ameriko pa bi bila skrajžana aa 7 dni. ker bi ae ljudje lahko vozili od mesta I)okan v Afriki do pristanišča Pernanvbuco v Ameriki.
Najbolj ae zanima za gradnjo predora Francija. Francoske kolonije v Afriki ao krasno razvijajo, pa tudi Železnico preko Sahare bodo kmalu gradili. Čeprav bo tekla želeanica preko Sahare bržkone od Alžira naprej v notranjost Afrike, se francoski kolonijalni krogi vendar le zelo zanimajo za gibraltaraki načrt, zlasti pa za načrt, ki ga je izdelal španski inženir De Ibero.
Morska ožina pri Gibraltaru je' za tehnika mnogo težavnejža kakor pa morska ožina n. pr. pri Bosporu, ali pa ožina med Anglijo in Francijo (rokavski pre-livh Rokavaki preliv je na najbolj globokem mestu komzj 66 metrov globok in ker so že brez posebnih ovir zgradili 10 kilometrov dolgi aimplonski predor, zzto ne pričakujejo od gradnje predora pod rokavakim prelivom nobenih poeebnih težav ln tehničnih senzacij. Gibraltarska morska ožina pa jo sicer na najožjem mestu le 13 kilometrov žiroka, toda tam je 900 metrov globoka. Taka gtobočina pa je za Inženirje zelo neprijetna. De Ibero je zato izdelal štiri načrte za predor, a vae na bolj širokih, a manj globokih mestih. Predor bi bil po teh načrti 48 — 78 kilometrov dolg.
Najbolj verjetno je, da ae bodo odločili za načrt, po katerem bi ae predor pričel zapadno od mesta Tenerife, odkoder bi šel naravnoat do Tangerja. Najglo-bokejša točka na tej progi leži 400 metrov pov morsko gladino. Predor bi moral torej biti precej strm.
Za ta načrt ss posebno zavze-majo Francozi in aioer radi Tangerja, ki ni pod španskim pro-tektoratom, pač pa je zelo blizu francoskega kolonijalnega o-zemlja.
prepisati, grofica Anjou pa je dala za droben molitvenik 200 ovc. cel kup lišičjih koš in nekaj voaov žita. Zato so ljudje takrat rekli, da ae tiatemu ne godi ala-bo, kdor je imel kakšno knjigo. Nekemu profeeorju je zgorela hiža. Rešil pa je pred ognjem dva zvezka Ciceronovih govorov. Oba zvezka je prodal in je dobil toliko, da si je lahko aezklal novo htto.
Dobro pa ae je začela razvija ti trgovina s pisanimi slikami šele v 13. stoletju, zlasti v mestih, kjer ao imeli vaeučilišča, n. pr. v Parizu in v Bologni v Italiji, kjer ao celo ženake prepisovale knjige,
Dandanea imajo rokopisi to* liko večjo vrednost kolikor redkejši in starojši so.
P hm iz Risljt
Vrednoti rokooitov
Mi, ki imamo tiskanih knjig v izobilju, ai danes težko predstavljamo, koliko ao bile vredne pred iznajdbo tieka i roko napisane knjige. Prve evropske knjige, ki so jih pisali stari Grki, so bile zelo drsge že zaradi blaga, na katerega ao pieali. To je bila zelena koža pod ekorjo raat-j line "pepyrus," od Česar ima tudi dsnsžnji naš papir avoje ime.
To blago pa so morali Grki u-važati is Egipta in zzto so bili stari gržki rokopisi zalo drzgi. Za ozek trsk "pzpyrusa" so morali plačati po 1 srebrno drahmo. Papyrua se Je pocenil nekaj Me za časa Aleksandra Velike, gs. ko so začeli to raetlizo gojiti v večjem obsegu.
Dediči grške kulture so bili Rlmljsli. Ti so ŽIvcH že v bolj-Šlh razmerah glede materi J als zz pisznje in knjiga pesmi n. pr. Je veljsls le nekaj cekinov. Ze večja dela ao pa tudi takrat plačevali prav lepe vsote. Tako vemo, da je P)inlju starejšemu neki trgovec ponudil okoh šestdeset tisoč zlatih kron ca njegove zgodovlndke beležke. V Rimu Je živelo za ¿asa cessrjev (prva stoletje po Kristusu) dosti založnikov, Id so pošiljsli napisane knjig? po vsem tadsnjem rimskem cesarstvu.
Jako redke pa eo poetelo knjige v srednjem veku, ko eo mo-hamedanak! Arahd zavzeli mesto Aleksandrijo v Egiptu in o-nemogoči!! trgovino.s papirjem. Imeli so za pisanje peč tudi per-gament, toda pergament Je bi! allno drag. tako da so si kakšno knjigo lahko privoščili le dežel-ni knezi, bogati trgovci ali pa premožni samostani. Za drobno knjigo Je mora! plačati francoski kralj Ludvik XI. 100 eeki-ia Je Je smel deti
VzkijiiJt mrtvih?
Ruski fiziolog Kuljabko, ki deluje zadnjih deset let v Franciji ter si js priboril na polju fisiolo-gije znamenito ime. je izdaj poziv nz mednarodne kroge za u stanovitev zavoda, kjer naj s< proučujejo pojavi, ki nastajajo ob smrti. Njegova namera je v glavnem ta, da bi popolnoma is-ključil vsako možnost sz pokopu van je živega človeka. Do tega po proučevanju Kuljabkovsm prihaja čsšče, nego si mislimo. Profesor se že dolgo bavi s ]x>Ja* vi ob smrti in ttdi, da emort niko. 11 ne nastopi v vaem človeškem organizmu naenkrat, marveč ae umiranje širi postopama od organa do organa. Pri tem procesu Je treba proučiti in rešiti še mnoge zagonetnih pojavov. Francoski u-čenjak Richet je opazil v primeru neke ženake, ki ao jo obeelii. da ji je arce bilo še 29 ur po smrti. Zdravnika Hodon ln Gillle sta pri usmrčenih zločincih dog nala, da je bilo mogoče njih arce oživeti v fiziološki raatopini soli še nekoliko ur po smrti. Sllčni poskusi so bili pred tem često izvedeni na arcih živali. Njih snea ao bila oživljena nekoliko ur potem, ko Je bila žival ubite ali ko Je poginila za kakšno boleznijo. Ku-Ijabko sam js delal poskuss a odrešenimi ribjimi glavami, ki ao oživelo, tako da ao oči reagirale na avetlobo in temo. Podobno je tudi a človekom, ker po amrti tu di njegovi organi ne odmro naan krat, marveč žele polagoma Prof. Kuljabko je mnenja, da je treba te pojave skrbno preiskovati In da se bo često posrečilo o-buditi ns vides že mrtvega človeka, ki je bil v nevarnosti, da gs živega zagrdbojo. Vae te pojave bo proučevala nova družba, ki Jo snuje prof Kuljabko.
(NadaljsranJ* s «. otranl)
Gotovo ai Čital o obravnavah proti osmim sabotažnikom. ksteri so bili zaaačeni pri Izvajanju svojih uničevalnih načrtov sovjetskih industrij ln pripravljanju za imperialistično intervencijo, ki bi pomenila klanje stotlaočev sovjetskih delavcev, ker nobena sila na avetu ne more premagati sovjetake Rusije, ne da bi pomorila poprej veČine dela vat va. V Rusiji je namreč vaak delavec oborožen in tudi izurjen v rabi orožja za obrambo avoje domovine (ki je v reanlci edina, resnična domovina delavcev na avetu).
2elim, da bi videl demonstracije moakovakega delavstva dne 7. novembra, na dan 18-letnioe ruske revolucije. Več ko en milijon deiavcsv ln delavk Je korakalo mimo Leninove grobnioe na Rdečem trgu v Moakvi, da itrazljo avojo naklonjenost ln iveatobo komunističnim idealom in voditeljem, kakor tudi avojo trdno voljo, da ao pripravljeni braniti avojo domovino do zzd-nje kzplje krvi.
Pogled nz te, deloma oborožene delavce in delavke, na te čvrste, krepke vojaka pod rdečimi zastavami Je nepopisen In pretresljiv, ne gre nikdar več la spomina. Ta izrai razredne aolidarnoetl napravi na človeka nelabrialjlv spomin.
S tem aem opiaai zaenkrat naj glav noj le; veliko Ti še imam povedati in pojasniti, toda pri-manjkuje mi čaea, ker kličejo me druge dolžnosti. Upam, da so v kratkem vidiva; mislim, da se mi bo nudile prilika uetayiti ss v Milwaukee na povratku v Ameriko, prih. poletje, ko bom na potu proti domu. Imel sem namen, da ae ustavim v Mil waukee že lansko leto, ko sem bil ns potu v New York proti Rusiji, toda iz rasnih tehtnih vzrokov, ml to ni bilo mogoče storiti. Piši ml v kratkem, toda pošli pismo mojim stsršem v Seattle, ker oni bodo vedeli za moj naslov, ker ss večkrat ee-tim. V kratkem bom skušgl napisati daljše plamo In Ti pojaa-niti še mnogo drugih etvarl, katere bi gotovo želel poanati In katere Te bodo gotovo zanimale.
Pozdravljen In na avidenje!
Tvoj	Herb.
Opombit: Pisee tags pisma gi bil kianuaist prašno j« odpotoval v Ru-olju. V avojam aadanjom pianu as navaja ovojaga poldlaa, oslroma ivo-J«ga opravila v RuaiJI, atorll ps b» n «dvom so v prik. pismu, ksUraga l»>m Istotako prioltfil v Proavatl, ako bo vssbovalo kaj aanlmlvqra «a Jav-nost, PriJatalJ ss Ja r Amerik/ os-
nima) aa Uhnika la J« obiakoval vilja šala. al pa sa aasimal oa politiko, as to me js njagovn piamo tam bolj
pr«»anaUlo. Original Ja na raspolago vtakamo, ki ga toll vidatl.
. Frank Novak.
t RAZNE VESTI
Osem bančnih roparjov prijetih; eden ubit
Chicago. — V torek je policija prijela na ceati med Hammon-dom in Čhicagom oaem band it ov, ki ao se voaili v dveh avtih. E-den, ki je hotel ubežati v avtu, ae je aaletel v aid in ae'Ubil. Bands je hotela oropati denarni truk hammundakc banke, ki Je šel v Ohicego, toda policija je bila in-formirana o pripravah pa je na« stavila paat banditom ln preprečila rop. _
Waukegan eprementi formo vlade
Waukegan. IU. — V torek ao bile tu izredne volitv« glede & premembe oblike mestne vlade. Rueultat je bil, da Je odpravljena atara komisijska forma, ki je bila v vsdjavi dvajaet let ln v veljavo pride prejšnji sistem mestnega aaetopstva po wa;3h.
Stavblnaka Industrija v zastoju
Chicago. — Poročila is 46 mest v Illlnolsu govore, da Ja bilo v mesecu deoombru ladanlh za 48% manj gradbenih dovo-IJonj v primeri i istim mesecem 1. 1929. Zapoalenoat je v Istem mesecu v Illinolskih industrijah padla aa štiri udatotke,
Policijski načelnik "groal a de-portacljaml
Newark, N. J. — Polkljaki na-šolnik Je zagruall a depor taci jami voditeljem demonstracij brezposelnih. Trije voditelji brezposelnih, ki so bih nedavno aretirani, ao bili pridržani za preiakavo. ,
Verižna firma bankrotirala
New York. — Schulte-Unlted Stores Go., ki jš imela 84 prodajala v New Yorku, Je propadla. Njene obveznosti znašzjo dvajset milijonov dolarjev.
Slab apatit in slaba . .. prebava
lia*** U VT"1 "¿"Jfctfr T "»S*'
•H riaaa* v'Mm*« aa «r^Uif AU vas mu-II MfHaUeioll UlH» «MaUT Si« II aar.
;r.hi ^^.¿f.r't'iT'a,", rsir»f
mmOmI hu« vaa» Wii— Twi art mm dHirtreji^ )u p um ud H ug a * 'I'Mtip g^gN iifssltfM ImM|4#	in raé mudi kep iadlait lain
■Masar, kl aarrwtUim mM Im fcrto—a.^ SU«
ni u II m Hfti| nHlü Iii angina, vam JAh
hu g|# vilvill Nugi'Toaa a#»
Mi M^vm m. Imi	aa^Hui*
NaiÄ'Tiaf 99 pwi^ij® pfl wifc irguvtlH g Mm»III. Aku .«I irgwM i«0« MlMiajj say.
"•ga Sfm MgfffSíSS'
Moji vtisi iz Julijske Benečije
(Piše F. Candek, Weit Allls, Wls.)
Najvišji ursdnik Jim Je svetoval, nsj gredo — čujte in strmite — beračit. Siromak ae mi je v srce smilil In sem mu dsl nekaj drobiža. Odšel asm v smer, ketero ml Je pokazal.
stopil se ur v tramvaj In se peljal v glavni del mesta. Ns-zaj grede peš, sem imel boljšo priliko od bližje si ogledati mesto. Mislil sem si, kje naj do-blm človeka, da ml da potrebne informacije? Med pssanti sem ouesil neko ženico, ' pravi tip slovenske kmetice. Na glavi je nesla zavoj časopisov, Imsla Je "Novi list", ki se Je takrat še tisksl v Gorici. Povedsla mi je za naslov lista, nskar sem se podal v urad "Novege Usta" v. ulici Msmeli.
Takrat Je bil to šc edini alo-venški list v Julijski Krajini, ki pa ao ga Le hI kmalu poUm ustavili.
Na poslopju, v katerem se Ust urejuje in upravlja, nI aoi* nege napUs ali znsmenja, dsl I Js v nj'-m sploh kskšno podjetje ali uradi. V drugem nadstropju, kjer so uredniški prostori, sem dobil človeka, kateremu se predstavim ter povem mojo željo. Pojasnil ml Je, da Je on profesor zgodovine. Njegovo ime Je Rado Bednarik. Ponudil mi Je revijo "Družina" f pripombo. da Je v njej zgodovina Gorice, Svetova! mi ja. naj grem ne grad, odkoder Je lep razgled na vse strani mesta in v okolico. Prosil me Je, naj kaj napišem v njihov list kako Je v Ameriki.
Pojsanll sem mu, ds večji del
mojega obiska v stsri domovini obstoji v potovanju iz snega kraja v drugega. Medtem Je prišel še drugI urednft(, ki mi Je ponujal ivoj list. Mladi pro-feaor-urednlk mi Je pojaafijeval, da mi Amerikancl nimamo niti pojma, krito težko stallžče Imajo pod fašistoveko diktaturo. Povedal mi Je, da so bili Že val uredniki slov. liste zsprtl la da Jiip list zaplenijo za vsako naj-msnjšo 'napako". Ako na primer ne zepišejo pred Mussollnl-Jovlm imenom "dure", J*m gotovo list zaplenijo, In povrh te-gs ps so šs v nevarnosti, da Jim ga ustavijo« Tolmačil ml je po-sladice svetovne vojne in drugo. Hvaležno sem se poslovil In nadaljeval svojo pot po msstu.
Tik zs peetupjsm "Novega lista" sem opazil obfgano zidov-Je nekega razdejanega poslopjs. Stopil sem v bližnjo cerkev sv»« toga Ignaca na Piaia grsnde. Cerkev nI prostorns. je po lelo visoka. Notranjščina Je bogata na umetninah is starih časov. Nad glavnim oltar Jam ae vidi veliko inzpoko. ki Jo je povzročila granata tekom svetovnega klanja. Kot ao ml pravili Je tista granata, posvečena po sv, očetu, ubila nekegs duhovna rsvno ko Je maševal. Čudno, da Je peporžev "žegan" zadel Kri-»Loveg* osmeetniks. ps šs v bož-(Ji hiši med mašo t
Obiska! sem tudi muzej, ki nosi šovinistične simbol mesto prave vzatJevelne zakladnice zgodovinskih vrednot.
Vse roke In slike so Izključno I tali Jonskih pesnikov, državnikov in generalov, ter nekaj mu-nicije Id orožje is svetovne voj-
ne ter nekaj ostankov Is časov rimske^ cesarstva. Vaa muzej ima lite fašlstovake propagande, mesto kulturne ustanove, Zato aem kmalu odšel ven ln ee podal v grad, da al ogledam to tako važno postojanko, od koder Je lep rszgled na mesto In okolico. Med potjo sta ms dohiUdl dve selo revno oblečeni stari ženski, ki sta govorili slovensko. Vprašsl sem ju, ds kdo stanuje v gradu. Odgovorili sta, da neki čuvsj In ds potrebujem vodnika. Ena mi Je ponudila svojega sina, da me vodi v grad. Njen sin Je vojni invalid, ki prejema le borih ato Ur pokojnine na mesec In Je brez dela. Kar ga nI bilo doma. me Je povabila, naj stopim v njih stanovanja, katero je bilo v bližini grada. Odzval s«m ae njenemu povabilu In stopil g njo v selo borno hišo, v kateri bi človšk ne verjel, da sUnuJe kakšna živa duša. Zenica ml Je raalagala mlaerljo In trpljenje. To Je bilo brazpotrel*; videl sem ssm. O-trocl ao bili domzlegz nagi, In še tlzto. kar ao Imeli f»a s«b|, nI bilo vredno imena obleka. Medtem ae Js vrnil njen sin, na katerem aem se prepričal, da Js vojni Invslid In ds potrebuje podpore In slmpstije. U-ta me Je peljsl ns gred. ki Je dokaj zanimiv. Vidi se, ds js v vojn! kttdo trpel, kar priče njega zidov Js.
Up razgled je tudi na Sveto goro. na Kalvarijo In J»t Peter. V bUžini St. Petre in na Kalva-riji ao posta v Ul obelisk, spomenik smsge, dssi niso nikoli zmagali.
<Dsl)s
. r 1 ^ . ii


. dLd,




PROSVETA
v 'h ¿
TW Cafar:
LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE
O Julijsni so ljudje pripovedovsii, da j« slaba ¿enaka. Da nI poltena, ao rekli Kadar nem to slišala, aem vselej skušaU izluščiti vzrok, pa ga nisem nikdar mogU. Po omenjenem dnevu pa le manj. Ko bi hila slaba, bi na pomagala vojnemu ^jetniku. Neznanemu nesrečnežu A s« j« z vso skrbjo zavzeU zanj. Bil j« že na koncu svojih moči, docala izčrpan in ztrt. Nepojmljivo j« bilo, da j« vzdrial do nsše vazi. Ubožec l Koliko truda zi ja JullJana prizadejala i njim. In brezpomembnega prav za prav. Vzlic njeni negi je umrl in daleč od avojih sklenil trpeče življenje. Nerad, z trpko zavestjo nasilne ločitve. Z teljo, vaaj Ae enkrat po-gledati dragim v oči. Zenl Ur fantku in deklici. S poslednjimi močmi Je poljubljal njihovo sliko. In s solzami jo je rosll. 8 solzami moča. Fantek in punčka sta bila tako arčkana. Se na sliki sta žlveU. Z očmi, s kodrčkl, z vsem . ..
Julijana se ml je tistlkrat močno prikupila. Se bolj In to je važno — si se mi pa Ti. Od nekje Te je prineslo in zi Julijani pomagal. Vse Tvoje ravnanje, pripravljenost za pomoč, -dovzetnost zz nesrečo tujega človeka, vse mi je razodelo, da al dober. Nehote zi odkril kos svojega bistva, svoje srce zi pokazal in ml vzbudil nekaj, kar ie nI bilo ob nikomur drugem prebujeno. Prilika, da sem zs znsils v Tvoji bližini, dz zem čulz Tvoje beSede in pre-' stregla Tvoje poglede. Je odločila usodo mojih srčnih nagnenj» Nič več mi nial šel iz misli. Vse sem okoli Tebe osredotočlU, čeprsv le sama zaze, tiho in akrito.
Ps zi zsslutU, ksj čutim in «s mi približni. A šele čez čsz, mnogo, mnogo, posnaje. Ko svs se že ksj pogovorils, zi pa priznal, ds zl tudi Ti mislil name. 8zn* mislil, kakor Jas. V obeh se Je zbudilo, v obeh rsstlo In zs Js-čsio. Ssmo od sebe je nastalo in nama stkalo mladostne vezi. Za to nastajanje in tkanje, za vze lepo doživetje sploh ni besede. Kar samo se razodene in potrdi. Na dva posije soln-ee In Jih blagoslovi. Kdaj prav za prav, «e sama ne vesta. Toploto občutita in jima je prijetno. Vzrsdostlts se in zstrpita.
Janko! Spričo misli ns nsjino pomlad, ob ponovnem doživljanju takratna zreče, vse drugo stopa v ozadje, Vze se odmika, vse tudi take reči, ki drugačs neprestano sHijo v Človeka, morsjo odstopiti. Morajo. Kajti Jaz sedim ob Tebi In Te posluism. SsJ komaj vem, kaj pripoveduješ, a poslušam Te in ob Tebi sem. To je meni največ. To je meni vse. NK me ne moti,.da zdaj molčiš. Z molkom Je vsčkrat veliko, vsliko povedsnegs. V popolni tišini svs* v sveti, nsdosefno lepi tišini. Zs roke se drtUvs In čutiva utrtpsnjs nsjinih src. Ah, Jsnko . . .
Ns. ni tišine, tudi Tebe ni. Ničesar.
frsn Je še, a ga kmalu ne bo vsč, ksjti že se je jelo mrsčiti. Clm več Je mrajui in teme za nJim, tem bolj me Usnj v notranjost. Vse bližje in bližje prihsjs urs domenjenega svidenje. Veselim se, s tudi bojim. Ns vss mislim. Tudi na tiste, ki so me kot otroka kamenjali, pa bi zdaj radi moje naklonjenosti. Več jih, Je, Id goje nsde, nastavljajo zanjke in iščejo prilik. Mnogim se me ljubi. Zasledujejo in oprszajo. j Plena ze Jim hoče, zaj drugo jim ni mar. Ko se stemni, so Še poeeb-ne drzni. Zato se zarez bojim. Ce me kdo zagleda, bo vze izgubljeno. Vze pričakava-nje uničeno. Ti mi boš zameril, se ohladil. A fantje se bodo smejali, dekleta privoščila. Ne, nič ne bo. Naj me tudi kdo vidi. Naj govore, kar hočejo. K Tebi moram. V polje. Tja, kjer že čakaš in mogoče dvomiš. Naj mi bo usoda mila. Brez neprillk naj me pripelje v Tvojo bližino.
fce grem , , ,
Večer Je poln pomladanzkega ozračja. Zvezde redčijo temo, da pot ni popolnoma nevidna. Oprezno hodim, postajam, poslušam. Vssk šum je neprijeten, vse vzbujs plahoto bi veča nevarnost. Vsak hip se lahko kdo pojavi, ms saloti. Kaj bi storila? Ah, saj nikogar ne bo. Naprej moram. K Tebi. Se minuto, še pol minute. Le nekaj korakov in nekaj hipov me K>či od Tebe. Gradi se ml dvigajo, v meni se preliva koprnenje, rada bi žs dokončala svojo pot, a prav tako rada tudi hodila, hodila ure In ura, ae prsdsjsls lepi misli svidenja, ki bo vsak hip, a vendar trenutno še ni, pa je baš v tem vse bogastvo. Pravkar Te moram sagie-dati, doživeti ob Tebi prelep večer, s Te še ne vidim in je še vse prad mano. Vsa bajnost, vss rszkošjs, vze o čemer Je v meni vstalo toliko lepih predstav.
Večerni mir skali rahel žvižg.
Ne zbojim se ga.
TI žvišgaš. Javil si se.
Na cilju sem.
€es dan in še tik pred žvižgom zva oba kovala račune za svidenje. Da si bovs padla v objem, sva mislila. Se v tesnem objemu vroče poljubile. Vroče, močno, do krvi.
. Zakaj se nisva?
tiotovo TI tudi nisi pozabil tistega večere. Vsaj šalim prav srčno, da bi ga ne. In če ga nisi, veš za najino plaho nerodnost. Za men pozdrav in pogled okoli sebe. Hotela r se prepričati o svoji samoti. 2elela iva STmi-ru, prostosti, svobode. Neoviranega eprehoda po polju, svojega prvega sprehoda v večernih urah.
Imela svs srečo.
COtiJs grlksisj» )
in sfcuše ujeti pojemajoče tiri-je.
Urs določa vaše rojstvo in smrt. Zate Jo imejte v red». Ce vae vprašajo, kdaj mislit« priti točno in določeno nS dogovorjeni kraj, odgovorite brez zadrege kakor je odgovarjal vaš davni prednik v kameni <k*i:
"Tako nekako zvečer, ko se bo pričelo mračitl "
Tako ne boste nikogar zapeljali In svetovna zmeinjsvs bo Us mimo vas dsUe.
▼g (Iz ruščine prevedel B. Z.)
""1 * *"'
Karel Capek: - .
ATENTAT
Teffl:
URA
"Nlklta, ali il videl strašilo?"
"Ne."
'iPotem ps poglej tjale."
Ce pridete na postajo k desetemu vlaku čakat svoja znance, tedaj boste zaman molili načelniku poetaje svojo uro pod nos. De-ssti vlsk ne pride prej kskor ob četrt ns enajst ko bodo sestavili še dva protokola o vsšl nasilnosti in boste v Živčni raSbur jenosti lahko skočili pod kolsss prihajajočega desetega vlaka
Ura si uši kulturnemu človeku prav zs prav samo zato, da lahko pribtišno določi, koliko Js kam samudH.
"Oprostite, Iti moram. Točno db dveh moram biti nekje zaro-dl neke važne stvari, sdaj pa manjka že deset minut do treh".
"Posedite še malo, saj boste še lahko prišli. Saj še ol tako pos-
no."
"Ns žalost Js do t Js uro hods.'
•Tak poeedlte še četrt ure. prišli boete Itak ravno prav."
Ce ps gost vendar odide, potem Je okorel pedsnt, pasji sin, Nemec, ki mu lebdita prfd očmi samo ošabni dobiček In ugodje, skratka, neprijeten In neveren člorak
Predstavljam al. kaj bi blk>, če bi v družbo rea točnih ljudi prišel takle zamudnik. Ze četrt ure bi vss smsdet. pri točnih ljudeh mora Iti vse to-čno po dnevnem redu« vae mora biti narejeno v določenem čaau
Koliko je na tem belem svatu vsakovrstnih ur: žepnih, stenskih, stolpnih, stoječih, visečih In ležečih.
V vsaki ulici je kak urer. Ns t sakem mestnem zvoniku bije vsake pol ure. Vsskemu človeku tiktsks v telovnlkovem žepu.
Točnost Je v življenju sodobnega človeka tako vašna reč, da morate nestl avojo uro takoj v popravilo, Če vam ostaja sada j a-li prehiteva le za četrt ure. Nikakor s* morete preneeti take časovne razlike med seboj in o-stalim človeštvom.
Kultumegs človeka zmerom nekoliko skrbi njegova urs. za mišljeno kima z glsvo, če ne gre |ni|M»lnoma prav, gre mimo posta-je in |»ogleda. — deset Je. Takoj izvleče uro, spet pokima, če nI popolnoma prav — In jo naravna. <Jre ¿rt pol ure mimo zvonika, pogleda in vidi, da manjka pet minut do desetih. Spet pokima in jo fonova pomakne nazaj. Pride do Gost i nega dvora, poglede in \idl. ds Um manjka ieat minut do desetih. Vzdlhne in *l*«t premakne kazalce. 8reča znanca, U pa ne ve ali Je urs šest zjutraj ali svečer. TVdaJ mora kulturen človek braz odlašanja nestl uro k urarju.
Ilog varuj, da bi se ravnali po uri! Zagrešili bi toliko neUktno sti, da bi vam bilo kar nekam nerodno.
Ce vas povabijo na čašlco čaja ob osmih in jo rea prlmahate točno db oamlh, tedaj vas ali sploh ne bodo spustili noUr ali pa vas l»odo poldrugo uro pustil! samega v salonu, amedenega In v zadregi.
Ce pridete ob sedmih ns sejo, ki je bila določena ob sedmih. U daj boste prisostvovali poučnrmu prizoru pometanja Ul In poeUv -usnja stolov, lakaji pa se bodo Iz
vas v «o<M-daji artbi glasno norče-j nameats poljubne črke — A sli .s Jih trenutkih svojca fthljeoja.
vaM:	"" " ~
nika, ki zamudi četrt ure — in vse je izgubljeno. Vzi računi so kakor da bi jih bil s gobo Obrlzal In.točni ljudje zatulijo:
"KaJ pa je to? Prej bi bUl pri 1111 Bolje Je čakati, kskor zs muditi."
Toda točni ljudje so s tem že dsmorallziranl. Povsod se bres pdtitfce dvige jo, povsod izgubljajo dolge ure zaradi nepotrebnega čakanja, za vzako stvar porabijo dvakrat več česa kakor Je treba, izgubljajo zaupanje in spoštovanje Ur propadejo ns vssj črti.
Ns srečo ps se zna človek prilagoditi razmeram In ljudje ao zato, da bi ze Obvarovali vpliva takih zamudnikov, šačeli meriti čas kar tako približno
Nemestu da bi A dejsl: "Pri-dem ravno o poli desetm," pravi: "Čakajte me okoli desetih". Ker pa Je bcssdo "okoli" moči raztegniti na obe strani, lahko B mirno in vdano čaka od deeetih do treh
In prav nič se ne bo razburjal, ker ne bo prišel as čsss na po-rta jo k C-Ju, zakaj vedel bo, da bo C Itak zamudil vlak in da bo do tam. kamor C potuje, tudi počakali. To sdsj ni rač vsšno. |
Itko minute seeUvlJeJo ura. ure dneve, dnevi leU. Vse življe. nje se morda vrti kje ns istem mcetu. okoli ene točke. Mogoče Je na vsem svetu, odkar staji seudja. živel en sam tak zamud ntk. pa še U v davnih časih rim
In tako urejeno, ds eno if ha ja Is sIn»s imperija. — In rae Je šlo
drugega In prahaja v tretje.
Točni A mora točno ob deve tih Jutraj ddblti potrebne doke menU. de Jih Ishko učno ob pol desetih (čaa za prt Je strogo odmerjeni preda točnemu B. ki jih podpiše In s svoje strani Učno ob desetih odpošlje točnemu C na postajo. Tam. kamor potuje C. ga zmerom čakajo Učni ljudje.
za njim. Zakaj v svojo nseračo smo zvezani s stoletji in pro-atranatvi z preklalo verigo, iz katere se ne mora nihče In nlk der Iztrgati. -Kaj bi ae še mučili. Toda. oddati uro v popravilo. U Je druga rač. To Je kulturno delo. zakaj ura mora biti v redu Slišite jo, kadar prekinete ra-
t! imajo čas tečne otoierjen >n(M0 pogovor, eJISfte Jo. kadar od naravnan po url.	sreče umirate na prsih ljubljene.
In v U kombinacijo posUvimO|ga bitja in slišite Jo v
mu*	--VVV " -"i-""	aiv usn ja/1 W i win. —
B ali C — kakega takegs asmud *ko vas sdrsvnik prime za roko daj U kali T
Svetnik Tomza se Je pravkar pripravil,'ds preživi zopet ene-gs svojih prijetnih večerov. U-dobno se Je possdil v klubski naslonjač, na mizi Je stala steklenica dobrega vina, odprl je fa-nimiv detektivski roman in Ukoj s slastjo zatopil vanj. Tedaj eU pada sunaj dva strela in Iz okna nad njegovo glavo se je vsulo razbito steklo.
Tedsj Je storil, ker bi bil psč vsakdo drug na njagovem mestu. Počakal je tranotek, kaj neki se bo še zgodilo, potem j« ps napeto premislil, kaj se Je prsv za prav pripetilo, in se prestrašil. Videl je namreč, da Je bil nekdo uetrelii skozi okno. V vratih, ki so mu ležala nasproti, se Je odčelmila trska, in pod njo Je tičala krogla. Prva raieel Je bila, da bi stekel na ceeto in zgrabil kanaljo z obema rokama za ovratnik; toda Če Je človek že v letih in uživa neko dostojanstvo, potem nsvsdno prvi nsgib zamudi in se odloči za drugega. Zato Jé zkočil gospod Tomza k telefonu in poklical policijo: "HaloI Pošlji brž koga semkaj; pravkar se Je izvršil name atenUt."
"Kje?" Je vprašal zaspan in ravnodušen glas.
"'Pri meni/' se Je razburjal Tomza, kakor da bi MU policija vsemu kriva.
"Poslal bom nekoga k vam, je dejal zaspani glae. * I Gospod svetnik je besnel od nepotrpež!Jivosti, zdela se mu je cela večnost, preden je nekdo prišel. V resnici je bil ps že Čez dvajset mintil pri nJem razbo-rit policijski taradntk, ki Je velikim zanimanjem prelskova razstreljeno okno. "Sedemmili meterskl kalibsr." Je dcjsl mož in z žepnim nožem izluščil kroglo iz vrst. "Po vsej priliki sU-rs vojsšks pištola. Zlikovec Je moral sUti ni ograji; če bi bi streljal s trotoarja, bi krogla tičala više. To pomen j a, da je meril na vae."
"Čudno," je dejal gospod Tom ves beeen, "jat bi bil P» »koro mislil, da je hoUl zadeti samo vraU."
"Kdo je to storil?" Je vpraša uradnik, ne da bi se dal motiti.
"Odpustite, da vzm tega IN vem povedati; gospoda nisem videl in ga irfeem mogel vpra šatl, kako se piše."
"To Je težavna reč." je meni policijski uradnik miroljutoo. "Koga sumite?" •
"Sumim?! Goepod, zli ko vea vendar nisem videl. In če M bi mož tudi Čakal, ds bi mu skozi okno vrgel poljubček, gs v Um vseeno ne bi Ul eposnsl. Cs vedel, kdo je bil, vss psč na b bil nadlegoval, ds se potradite semkaj, kaj pravKa?"
"Da. da," Ja menil pomirljivo uradnik, "toda morda ee epom niU na koga, Id bi ms bila vaša smrt dobrodošla, ali na koga, ki seje hoUl maščevati. Vidite, roparski nspad to ni bil, kajti ropar ne strelja, dokler ne mora. Morda imate kakega sovrstnika."
Tomza je osupnil Od U strani ztvsri Še nI bil premotili
"Prav nič »o slutim." Js dajal obotavlja Je in s enim samim pogledom zajel svoje tiho življenje državnega uradnika in sUraga samca. "Kdo bi me pe mogel tako preganjati? Pri moji veri. da ne vem. ds bi hnsl le «nege ssmegs sovražnika! Ms-ščevanje? Izključna. Nikdar ni aem imel s slkotnur ksksgs ■pora. CfcU sem zsss žlvtm. ne zahajam nücassor, as tuje zadeve ae ne brigam . . Zakaj naj bi ae hotel kdo nad menrfj ščevaUr
tradalk Je ikamUf si "Tega ne veta, gospod To-da morda ae do jutri zjutraj IU. — AH se ne boete se-
* 1
"Ah, ne," Js dejsl zsmišljeno omza.
wCudn* > dejal potrt, ko je bil fdpet sam. "fcsksj, le zakaj tne Je botel nekdo ustreliti? Saj aem skoraj prav puščavnik. V uradu opravini svoje delo in na-grem domov. Saj nimam prav za prav z nikomur ničesar opraviti Zakaj tedaj me hoče-iistreliti 7* se Js vpraševal z vedno večjim ogorčenjem nad toliko krivičnostjo. Počasi se začel samemu -sS8i smiliti. "Človek. gare' kakor konj, si ničessr ne privošči, živi kskor polž v svoji hišici — in pok! pride nekdo in U hoče ¿strelki. Moj Bog, koHko zlobe tiči v ljudeh. Ksj sem komu Storil hudega? Zakaj me sovraži nekdo tako strsšno, tako blazno7* —
Morda je bila pa pomot«," se
e pomiril, afdeč na robu poete-je s sezutim čevljem v rokah. Kar gotovo je bila pomota v osebi Človek me je imel za tfe» koga drugega, s katerim Je bot&l poravnati svoje račune! Da, >rsv Uko bo/' je rekel in si o-lajšsn oddlhnil. "Zskaj naj bi me tudi kdo sovražil?"
Csvelj je padel gospodu svetniku iz rok. "8eveds," se Je nenadoma spomnil in bij, v zadregi, "nedavno sem bil napravil veliko neumnost, ne ds bi bil hoUl. Govoril sem s prijateljem Roubalom, in tu mi je ušla nerodna nespodobnost Ves svet ve, da njegova žena . .. Toda on jo ljubi kakor nefc In Jaz. jaz bedak gram in bleknem taco neumnost" Gospod svetnik se Je spompil, kako je Roubal požiral slino in si sadri nohU v dlani. "Bože moj, kako sem ga moral užaliti. Seveda sem skušal stvar Ukoj popraviti — toda kako je nesrečnik pri Um grl zel ustnice. Ta me ima zs ksj sovražiti," je menil svetnik o-Žakftčen. "Tods on gotovo ni streUsl ns me, to vem, s ne čudil bi se ps ne, če . . . Tomza se Je poparjen zagledal tla. -Ali pa zadnjič krojač se Je spomnil z neprijetnim občutkom. "Petnajst let ml Je bi' že*delsl obleke, ko oo mi povedali, da Je težko jetičen. Seveda se človek boji noeiti obleke, k jih,je dejal jettfnik; tako i si nehal pri nJem naročati obleke: In zadnjič Je prišel in prosil, da naj ga vendar zopet počastim s svojim zaupanjem, še-na da Je bolna, otroci bi moral na deželo. Kako je bil mož bled In kako se je potil
"Ne gre", sem mu dejalv^ti vami nisem bil zadovoljen." "Potrudil se bom, gospod svetnik," Je jecUsl in se traed od strahu in zadtege, skoraj bi bi jokal Odposlal sem ga esvsds ■ tistim "bom že videl," ki je reveicm tako dobro znan. Ta človek me mora sovrsditi, sa mora tlt! strsšno, če kdo koga prosi zs svoje življenje, pa ji| tako ravnodušno odslovi." ■■ SvetnMiu Je bilo vedno težje
pri srcu. "In mučno je bik» tudi," se je spominjsl dslje, "ko sem nedavno našega slugo v u-radu opSovsl. "Rjovel sem nad njim kskor nad paglavcem, in to pred ljudmi, "ksMUn red Je to," sem kričal "vi bedak, spoditi bi vas moral" — potem sem pa akt, ki sem ga bil iskal, našel v lastnem predalu! In sUri ni črhnll, samo drtttel je in pome-žikovsl z očmi."
Tomza ni mogel več Iježeti; celo odeja ga Je tiščala. Sedel je v postelji, in z rokami oklenil 1 colena in etrmel v noč: Pred njim se je prikazal drug obraz.
Bledi, napihnjeni o0ras tovariša. Vankla. "Revež! Namesto mene bi bil rad postal predstojnik urada; to bi pomenilo zanj psr stoUkov na leto več. Sest otrok ima in hudo ženo; U e Uko strašno suha in prepir j iva od večnega varčevanja. Opoldne poje za kosilo samo su-tio žemljo."
Tomza se je globoko zamislil "Preskočil sem ga bil, ker je teko okoren delavec. Čudno se mu mora zdeti to, da zaslužim jaz, ki nimam družine, več nego <m, toda kaj morem jaz za to?" Gospod svetnik si je oirl čelo, ki ga je od strahu orosil pot.
"Ds, in nedsvno me je neki natekar osleparll za psr Pozval sem gostilničarja in U je natakarja na mtftu odpustil "Vi Ut," Je kričal nanj, "bom že poskrbel, da ne boste tako is-lepa dobili drugega mesta." In U človek ni črhnfl beeede in šel.
Imel je tako strčeče rame pod ubornim frakom."
Gospod svetnik ni več vzdržal v postelji. Sedel Je v naslonjač in vzel radijevo alušalo. Toda radio je bil nem, nema noč, bile so ure nočnega molka. In gospod svetnik si je podprl glavo z roko in mislil na vse ljudi, s katerimi se je kdaj srečal, na tiste čudne majhne ljudi, ki jih ni nikoli razumel in na katera drugače nikoli ni spomnil
Prihodnje jutro Je šel na policijo. Bil Je nekoliko bled in v zadregi. "TedaJT—ga Je vprašal nadzornik — "ali že imate koga na sumu?"
Gospod svetnik }e odmajal™ glavo. Potem je rekel z negotovim gladom: "Toliko jih Je namreč, kf bi mogli biti, toliko, da . I." In napravil Je kretnjo, kakor da nI pomoči. "Človek niti ne ve, koliko ljudi užaH. Pustimo stvar v miru."
22. MNUAJUA
'.iii
■ paoDAsiH
Koncerti!» s 102 ključi uk,uU| Octavs), lep glks, malo rabij«^ Proda se za polovične ceno. fc šKe lastniku: Anton Gor«*.
Box es, Sprtogfield,
NAPRODAJ jh
60X126 čevljev velüca teta na iv Blvertldé; ugodna cena za gotov denar vse ponudbe so bo uprit* velo. CfalaslU se ns 2428 So.
Grove Ave., Bcrwyn, III
_
POZOS ROJAKI !
Slovenci in 8ioV«aks,' sperofc« vaai, d» >prejemagk' v popravilo v««fc vrst čevlje. PrinssiU jik v Janév. neki J«vo prodajalno aH pa v Slovenki
kron. L00« ^ Joiui Ko*teu- Wo 1« ramama eenéu Se Vain oyudno priporé. čam ss naklonJeDoSt r Phuik Mooner,
NA PRODAJ JC
Prodam ridsno hišo, vrt z sadnim drev " kravi, njhrs, travnik in pašnik, vse to prt nahaja se v staram kraju v Stari va^ št t Mokronogu na Dolenjskem. Ako kdb rasni čijo, naj S| obrne do lsstnika na naslov: John So. Second St., Milwaukee, Wis.—(Affv.) e
SPREJEMA VBA
V TBMISXO MIT SPUUOU KU
T T 77.''
Tiska vabila ta vaMlioe in shode, vlsitnlc*, časnike, knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, čeSkem, nenüñcem,
t
angleškem jez0cft4n drugih
VODSTVO TISKARNE APELOLA NA ČLANSTVO «JM DA TISKOVINI NAJKOCA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila Asjs vodstvo tkkaras. Osas saisrni, unijako dsle gm vrgte^
4Je.
PišiUgo

8. N. P. J. PRINTER Y
M7-M So. Li witli Aveno«
CHICAGO, ILL.
TAM SB DOBE MA ttUO TUM VBA U8TMENA POJAUCILA