Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2*krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale, 20. december 1975 LETO XIV   št. 21
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M 2 A L E
sucno
19761
Le nekaj malega nas še loči od tiste čudovite noči, ko si bomo ob stisku rok zaželeli sreče, zdravja, uspeha in še kaj v novem letu. Vsi skupaj in vsak zase bomo še napravili oceno vsega, kar smo storili in kar bi morali storiti, zato bomo tudi vedeli, kaj kot obveznost prenašamo v novo leto.
Leto 1975 je bilo za celotno družbenopolitično skupnost-občino obdobje uveljavljanja samoupravnih socialističnih odnosov, prizadevanj za večjo stabilnost gospodarstva in uveljavljanje socialistične zveze delovnih ljudi kot fronte delovnih ljudi.
Dosegli smo znatne uspehe pri samoupravnem povezovanju in združevanju delovnih ljudi znotraj združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Dosegii smo tako organiziranje na samoupravnih osnovah, ki tvori celovito družbeno aktivnost vseh delovnih ljudi, kjer se delovni ljudje dogovarjajo o programih in o njihovem uresničevanju. Še več, prvič smo na novih osnovah pristopili vsi skupaj k planiranju družbenoekonomskega razvoja občine, kjer so delovni ljudje imeli široke možnosti vpliva na snovanje razvojne politike.
V ospredje vseh akcij smo postavili prizadevanja za večjo gospodarsko stabilnost. Nove oblike povezanosti delovnih ljudi in njihov vpliv na odločitve so pogojevale, da smo se naloge lotili kot družbene akcije in tudi dosegli znatne uspehe, zlasti v zmanjšanju zunanje trgovinskega primanjkljaja.
Ob velikih naporih za večje gospodarske učinke smo uresničevali dogovorjen obseg in kvaliteto vseh programov, ki zagotavljajo večji družbeni in tudi osebni standard delovnih ljudi v občini. Zlasti je pomemben dosežek na področju stanovanjske izgradnje, saj se je stanovanjski primanjkljaj zmanjšal za štirikrat. Način oblikovanja programov, ki smo jih utrdili s samoupravnimi sporazumi, je pripomogel, da so se občani v večji meri aktivirali v okviru svojih krajevnih skupnosti ter združevali sile in sredstva za hitrejši razvoj tistih področij, ki so za njih še posebej pomembna.
Da smo lahko dosegli znatne rezultate na področju gospodarstva in družbenih služb ter drugih dejavnosti, je treba ugotoviti, da smo skladno z razvojem novih družbenoekonomskih odnosov razvijali tudi družbenopolitične odnose na novih osnovah. Socialistična zveza kot najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi se je organizirala kot široka fronta, ki povezuje vse delovne ljudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Tako postaja SZDL središče združevanj družbenopolitičnih interesov delovnih ljudi. Le tako smo dosegali večjo organiziranost in skladno s tem tudi večje učinke, na tej osnovi pa smo se lotili oblikovanja razvojnih ciljev za naslednje srednjeročno obdobje.
DELOVNI LJUDJE OBČINE DOM2ALE!
V naslednjem letu 1976 imamo pred seboj dve temeljni nalogi. Prva nas obvezuje, da na pozitivnih izkušnjah skrbimo za skladen nadaljnji razvoj v korist vseh delovnih ljudi in celotne skupnosti, druga pa narekuje, da moramo budno spremljati vsa dogajanja in da smo neomajni čuvarji vseh doseženih dobrin v korist delovnih ljudi, tako materialnih, kot na področju odnosov. Predsedstvo SREČNO, USPEŠNO NOVO LETO 1976 želi Občinske konference SZDL Domžale
OB DNEVU ARMADE
22. decembra slavimo štiriintrideseti rojstni dan naše armade. Slavimo ga mi vsi, armada dvajsetih milijonov jutrišnjih borcev. Naš praznik je to. Praznovala ga bo Jugoslovanska ljudska armada. Njeni starešine, so naši sosedje, dobri znanci, ki jih srečujemo na ulici. Njeni vojaki, so naši bratje, sinovi, ljudje kot mi. Naši prijatelji, ne nasprotniki kot je marsikje v svetu. Kaj vse te je Že zgodilo od tistega poznega deecmberskega dne v bosanskem Rudu, ko je pa brezštevilnih zarodkih vojske, ki so nikli po vsej okupirani domovini, po šibkih, a za sovražnika vseeno nadvse neprijetnih četah in odredih ob Titovih besedah rodila Prva proletarska. Kaj vse se je zgodilo od tedaj v tej naši armadi' /,e v vojni se je porodilo tisto, kar imamo danes ljudstvo je postalo armada. Armada je nastala za ljudstvo, za delavski razred. In ljudstvo živi za svojo armado. Podobnega odnosa ni nikjer drugje. Po svetu armade služijo državam, režimom; orodje so, brez katerega bi režimi podlegli. So orodja v rokah imperializma, so orodje v boju proti svobodoljubnim silam, so orodja v boju proti delavskemu razredu.
Pri nas pa z vse intenzivnejšim uvajanjem dejanskega samoupravljanja na vseh področjih oblika klasične države vse bolj izginja. Njene funkcije SO V rokah delavca, občana, samoupravljaIca. Njegova je tudi armada; iz njegovih vrst; njegove in edinole njegove interese brani: svobodo, neodvisnost, socialistični samoupravni sistem, pridobitve, ki si jih je s krvjo priboril v revoluciji.
Dan armade praznujejo enote teritorialne obrambe; vanje razporejeni borci. Praznujejo rezervni vojaški starešine, z njimi praznujejo tudi vsi tisti mladinci, ki se pripravljajo za shvesen sprejem v teritorialne enote ter />rifxidniki narodne zaščite.
Praznujejo rezervni vojaški starešine in borci narodnoosvobodilne vojne. V preteklih dneh so preštevali številke o narejenem delu med dvema praznikoma in ugotavljaliy koliko   so naredili,
PRAZNOVANJA OB DNEVU REPUBLIKE
V letošnjem jubilejnem letu so bile organizirane v počastitev Dneva Veliko besed je bilo posvečenih razvoju naše revolucije, velikokrat so
republike  proslave  po  vseh krajevnih skupnostih in organizacijah bile izrečene besede o gospodarskih in družbenih dosežkih na mnogih
združenega dela. Te proslave so pripravili delovni ljudje in občani, področjih našega dela, velikokrat so bile izražene misli o bodočem našem
kulturna in športna društva z namenom, da bi na njih spregovorili o razvoju in o novih odnosih, ki spontano nastajajo v naši družbi,
pomembnosti 29. novembra in o vseh uspehih, ki smo jih dosegli v Tako nam poročajo o proslavah iz vseh krajev in tudi iz delovnih
32-letnem obdobju ustvarjanja nove Jugoslavije in ljudske oblasti. organizacij.
SLAVJE V DELOVNI ORGANIZACIJI HELIOS
Delovni kolektiv HELIOS Domžale je ob Dnevu republike praznoval vrsto obletnic in sicer: 50 let obstoja podjetja, 40 let delavskega gibanja v podjetju, 30 let osvoboditve, 25 let samoupravljanja in 15 let združitve podjetja.
Slavnosti so se začele s svečano sejo centralnega delavskega sveta ob prisotnosti predstavnikov skupščinskega in družbenega življenja in članov TOZD Serpenica. Med gosti je bil tudi vodja slovenske delegacije v zveznem zboru republik in pokrajin ing. Marko Bule.
Slavnostno zasedanje v Hali komunalnega centra je otvoril predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Lado Škrjanc, kije v svojih uvodnih besedah pozdravil vse navzoče in poudaril pomembnost posameznih jubilejev, ki jih praznuje delovna organizacija. Še posebej se je zahvalil za pristnost vsem upokojencem in spregovoril o tem, da so sadovi njihovega dela prišli do izraza pri sedanji graditvi kolektiva in razvoja samoupravljanja.
Generalni direktor delovne organizacije dipl. ing. Jerislav Cukrov je v svojem izvajanju orisal zgodovinski razvoj podjetja in spomnil na nekatera dejstva iz katerih se je razvila današnja delovna organizacija HELIOS.
Orisal je razvoj sedanje TOZD Dom Žale in TOZD Količevo ter vsa dogajanja ki so bila povezana z razvojem delavskega gibanja v času velikih stavk v letuM935. Iz njegovega izvajanja je bil razviden razvoj podjetja po osvoboditvi, tako povezava s Kolor-jem iz Medvod in do združevanja med obema obratoma, to je na Količevem in v Domžalah. Opozoril je tudi na to, da je delovni kolektiv januarja letošnjega leta dobil še novo TOZD in sicer v Serpenici  na  Tolminskem,  kjer izde-
Predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Vlado Škrjanc pozdravlja udeležence svečanega zasedanja delavskega sveta
( Nadaljevanje s I. strani)
koliko so pomagali pri obrambni vzgoji nerazporejenega preb i-valstva, koliko so se angažirali pri obrambni vzgoji nerazporejenega prebivalstva, koliko so se angažirali pri obrambni vzgoji mladine in kakšne rezu/tate so dosegli pri strokovnem in idejnopolitičnem usposabljanju.
Praznujejo tudi pripadniki civilne zaščite, Rdečega križa, taborniki, planinci, strelci, lovci, radioamaterji, člani ljudske tehnike, športni padalci, jadralci in letalci. Vsak od njih je drobcen delček trdnega kamna, ki mu pravimo ljudska obramba. Vsak bo v splošnem ljudskem odporu storil po svojih najboljših močeh vse, da bi morebitnemu agresorju zagrenil prav vsako minuto bivanja na našem ozemlju.
Za to bomo poskrbeli tudi vsi, najmlajši in najstarejši!
Zato DAN ARMADE, 22. december praznujemo mi vsi!
Slovesnosti ob 50-lctnici obstoja delovne organizacije Helios so se udeležili številni predstavniki delovnih organizacij in skupščine občine ter družbenopolitičnih organizacij
Generalni direktor Heliosa tovariš Jerislav Cukrov med govorom, v katerem je orisal razvoj delovne orgaizacije in velike gospodarske dosežke
lujejo predvsem določene surovine in kredo. Zanimivi so podatki, da je 1959. leta 345 delavcev ustvarilo 32 milijonov ND, da pa bo letošnje leto ustvaril 710-članski kolektiv 55 milijard 500 milijonov skupne realizacije. Proizvodnja ima zelo širok program, saj izdelujejo v 60. tehnoloških zaokro ženih skupinah približno 800 izvodov. Ta zelo pester asortiman proizvodov jim omogoča, da se pojavljajo na tržišču povsod tam, kjer so njihovi proizvodi zelo iskani. Čeprav imajo kot največji uvoznik v domžalski občini določene probleme, pa so se s svojimi programi vključili v to, da bi s preorientacijo proizvodnje dobili čimveč surovin na domačem tržišču in s tem skušali zmanjšati negativno zunanjetrgovinsko bilanco.
Z investicijami je delovnemu kolektivu uspelo, da je v letošnjem letu odprl na Količevem nov obrat za proizvodnjo umetnih smol in to z novo tehnologijo. Tudi v bodoče predvidevajo še nadaljnje investicije in računajo da bo bruto produkt leta 1980 znašal več kot 110 milijard dinarjev. Tovariš Cukrov se je zadržal na nekaterih notranjih problemih in opozoril na to, da je celotni kolektiv razumel pravi čas za vse gospodarske ukrepe in skušal s programi urediti vse zadeve tako, da bi proizvodnja lahko nemoteno potekala. Na koncu se je zahvalil vsem samoupravnim organom in delavcem, ki so šli skozi podjetje v njenem 50-letnem obstoju z željo, da bo kolektiv tudi v bodoče reševal probleme tako, kot si jih je zastavil v srednjeročnem programu in da se bo tudi v bodoče pojavljal v domžalskem gospodarstvu, kot ena izmed tistih delovnih organizacij, ki doprinaša tudi k razvoju celotne občine.
Nato je sledil kulturni program v katerem so nastopali Oktet Gallus, znana pevca Ljubljanske opere Rudolf Franci in Ladko Korošec ob spremljavi profesor Milene Trostove in člani mladinske organizacije, ki so v obliki recitala podali zgodovinski prerez razvoja naše revolucije, dela in samoupravljanja.
Popoldan je bil zbor vsega kolektiva. Vse navzoče je pozdravil predsednik centralnega delavskega
sveta tovariš Lado Škrjanc, nekaj o razvoju in delu v podjetju je spregovoril generalni direktor tovariš Jerislav Cukrov, slavnostni govornik pa je bil ing. Marko Bule. V svojem izvajanju se je najprej dotaknil pomembnih obletnic, ki jih praznuje delovni kolektiv in se zadržal na nekaterih socialnih problemih, ki so jih preživljali delavci v času pred II. svetovno vojno. Ko je govoril o teh vprašanjih je med drugim dejal.
„Delavci so hitro občutili vso težo izkoriščanja kapitala in krivič-nost tedanje družbe. Zelo zgodaj so se zavedli nuje organiziranega boja za uresničitev svoje zgodovinske revolucionarne vloge za socialno in politično osvoboditev človeka. Ravno v tem je treba iskali osnovo za vso aktivnost občanov Domžal in okolice v času NOH, za vso silo in moč vztrajanja v revoluciji do njenega zmagovitega konca, ne oziraje se na žrtve, ki jih ni bilo malo. Ni čudno torej, da so v proizvodnji v vaši občini zglo hitro delavci prevzeli upravljanje tovarn v svoje roke in ustanovili prve delavske svete kot svoje samoupravne organe. Proces uveljavljanja socialističnega samoupravljanja v teh 25-letih ni bil niti malo enostaven in lahek. Nepre-magani problemi preteklosti so se prepletali z novimi zahtevami vse bolj razvite socialistične samoupravne družbe."
Ko je govoril o ustavi in kongresih ZKJ je poudaril, d;i gre za nadaljevanje tradicij in da imamo velike dolžnosli pri tem, kako bomo resnično sprovedli v življenje vse tisto, kar je bilo doseženo v dosedanjem razvoju. Med drugim je Opozoril na tri pomembne naloge, ki so sedaj v ospredju:
1. Uresničevanje ustavnih odnosov v OZD, krajevnih skupnostih, občini, republiki in federaciji je posebno pomembno za izgraditev družbenoekonomskega sistema na temelju nove ustave.
(nadaljevanje z 2. strani)
2. Sprejetje srednjeročnih planov razvoja TOZD do federacije je zelo pomembno in mora biti stvarno.
3. Nadaljnja bitka za ekonomsko stabilizacijo mora postati del vsakdanje borbe delovnega človeka za uveljavljanje novih ekonomskih odnosov.
»Dosedanje ustavne preobrazbe v OZD so imele često bolj organizacijski, kot pa vsebinski značaj. TOZD so bolj organizirane, kot pa resnično funkcionirajo. To pomeni, da načelo delitve in odločanja delavcev v TOZD o dohodku še ni dosledno ustavno uresničeno. Potrebno bo ponovno pogledati ali TOZD v proizvodnji res podstavljajo tehnološke, eko-nomsko-financ ne in socialne celote, ali so dohodkovne povezave proizvodnje in prometne sfere odnosno trgovine ustrezne ali ne. Ravno tako bo potrebno pregledati odnose v SOZD ki so bolj napisani kot pa razviti."
V svojem govoru je tovariš Marko liulc opozoril na mnoga odprta vprašanja našega vsakodnevnega življenja in dela
Ko je razpravljal 0 razvojnih planili, je tovariš Bule poudaril, da bo potrebno oceniti položaj kemijske industrije v Sloveniji in Jugoslaviji ter sprejeti plan kakšna naj ta kemijska proizvodnja bo in kaj ima prioriteto. Ugotovitve namreč kažejo, da je kemična industrija ena najbolj dinamičnih panog modernega gospodarstva v svetu. V poprečju se razvija 1 /3 hitreje od rasti narodnih gospodarstev v celoti. Vendar pa te ugotovitve na žalost ne veljajo za Jugoslavijo in se manj Za Slovenijo.
„Slovenska kemična industrija pomeni le IS '/, v jugoslovanskem merilu. Samo 34 % slovenske kemične industrije je bazične. Uvoz je štirikrat večji od izvoza in pred štirimi leti je kemična industrija pokrivala 70 7r trga z domačo proizvodnjo, sedaj pa je le še 60 % potreb. Pri tem nam mora biti jasno, da je devizno bilanco težko uravnavati in da bo treba prekiniti in zmanjševati stalno zadolževanje v inozemstvu. Zaradi tega je proizvodnja surovin in polproduktov prvi pokazatelj za planiranje razvoja kemije in mislim, da ste se
pravilno odločili, ker ste se v Poli-kemu domenili za izgradnjo surovinske baze. Tudi vaša druga orientacija glede modernizacije tehnoloških postopkov, povečanja produktivnosti in zmanjšanja stroškov proizvodnje je pravilna, saj drugače ni mogoče uveljaviti načelo konkurenčnosti na trgu."
Ko je govoril o ekonomski stabilizaciji je med drugim dejal:
„Živimo v svetu, s katerim izmenjujemo okoli 32 % našega družbenega proizvoda. Razmere v tem svetu v precejšnji meri vplivajo tudi na naše obnašanje. Zadnje čase lahko zasledujemo, da gre za večjo gospodarsko krizo in da tudi v prihodnje ne bo dosti boljše.
Velika brezposelnost v zapadnem svetu močno vpliva na gospodarske tokove ki predvsem zadevajo države v razvoju. Zaradi tega morajo biti naša prizadevanja usmerjena na povečam) gospodarsko rast in to predvsem z odločno akcijo in z ukrepi za čim večji izvoz. Računati moramo, da bodo izboljšani kreditni pogoji, da se bodo povečala povpračila taks in carin ter oprostitve za nekatere dajatve. To bo pozitivno vplivalo na sam gospodarski razvoj. Vendar pa morajo hiti programi OZD izdelani na tem, da bo možno osvojiti nove trge in nuditi boljši asortiman artiklov po dostopnih cenah. Ravno tako bo potrebno veliko narediti tudi glede same prodajne mreže in vsega tistega, kar je povezano z našo proizvodnjo.
Skrb za stabilizacijo pa naj bo usmerjena proti žariščem nestabilnosti in na kvalitetne činitelje gospodarjenja. To pomeni, bitko za likvidacijo izgub, vključno z opuščanjem ali spremembo proizvodnje. Pokritje ali ustavitev prekoračenih in nepokritih investicij — konkretno za vsako OZD -zmanjševanje zalog z večjo prodajo in razprodajo ter celo odpisi, večje izkoriščanje proizvodnih kapacitet, boljšo organizacijo dela, večjo disciplino in štednjo na vseh nivo-jih.
Pri vseh teh akcijah gre za prispevek slehernega delavca - od vratarja do direktorja. Nihče naj ne gre v zapeček, nihče naj ne bo neprizadet. Pokažimo s prstom na tiste, ki jim ni za dobro delo, na tiste, ki se ne drže dogovorjenega reda in ne bodimo z njimi solidarni, saj posegajo v žep drugih. Bodimo ostri do tistih, ki imajo malomaren odnos do materiala, strojev, opreme, saj gre za skupno družbeno lastnino. Podprimo prizadevanje novatorjev in raciona-lizatorjev. Ne podcenjujmo tudi najmanjšega izboljšanja in prispevka, saj vemo, da je kamen na kamen palača.
Več ko bomo v vsaki TOZD, krajevni skupnosti in občini sami naredili za uresničevanje skupne dogovorjene politike, manj povoda bomo dajali za centralistično in administrativno ukrepanje. Izrednega pomena pa je, da bo akcija za uresničevanje ekonomske stabilizacije povezana z ustavno preobrazbo združenega dela, da delavci    res    sami prevzemajo
Člani mladinskega aktiva so pripravili recital o borbi in revoluciji naših narodov
odločanje in odgovornost z vsemi posledicami. Će bomo enotni v akciji, uspeh ne more izostati. To bo istočasno naš najboljši odgovor vsem tistim doma in v svetu, ki nam ne želijo dobro in jim je naše socialistično samoupravljanje trn v peti. In vsem tistim, ki so se ob podpori od zunaj lotili umazane sovražne izdajalske tlake z organiziranjem posameznih kominform-skih grup z namenom delovanja zoper naš samoupravni socialistični sistem."
Nato je sledila podelitev priznanj in odlikovanj najbolj zaslužnim delavcem za njihovo prizadevanje na vseh področjih dela in
življenja znotraj in zunaj delovne organizacije.
V kulturnem programu je mimo recitacijske skupine osnovne organizacije ZSMS sodeloval tudi Moški pevski zbor iz Celja in Domžalska godba.
Tako so člani delovnega kolektiva dostojno proslavili vrsto jubilejev in se istočasno zave/ali, da bodo tudi v bodoče skrbeli za nenehni razvoj delovne organizacije in da bodo v sistem notranje graditve še tesneje povezali TOZD Serpenica. ki jc bila priključena v letošnjem letu k delovni organizaciji HELIOS.
ar
SLOVESNOST
V DELOVNI ORGANIZACIJI FILC MENGEŠ
V okviru mnogih proslav ob Dnevu republike je bila slovesnost tudi v delovni organizaciji Filc Mengeš.
V petek 28. novembra so se zbrali člani delovnega kolektiva, ki jih je pozdravil predsednik zbora delovnih ljudi tovariš Ciril Urba-nija. Med ostalimi je pozdravil tudi Albina Klemenca — direktorja Ljubljanske banke — pod ni/niče Domžale, predsednika Izvršnega sveta tovariša Viljema Držaniča, predsednika Skupščine občine tovariša Jerneja Leniča, predsednika izvršilnega odbo a LB tovariša Staneta Rozmana in predstavnika Krajevne skupnosti Mengeš tovariša Antona Blejca.
Nato je spregovoril o izgradnji posameznih objektov, ki so bili
zgrajeni v zadnjem obdobju, to so objekti za skladišče surovin in gotovih izdelkov. Delovni kolektiv je skupaj ob pomoči družbenih sredstev dobil prepotrebne prostore, katerih površina znaša 1200 kv. m in je njihova vrednost 320 milijonov starih dinarjev. Ti prostori bodo omogočali tudi postavitev novih strojev tako, da bo sama organizacija proizvodnje lahko bolj smotrna, kot je bila do sedaj. Poleg tega je kolektiv usposobil tudi nov kotel za proizvajanje pare, ki jo potrebujejo v proizvodnem procesu.
Po ogledu novih prostorov je bil zbor kolektiva, na katerem so podelili najzaslužnejšim dolgoletnim  delavkam tudi priznanje.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Uvodni nagovor je imel direktor delovne organiz,aciie tovariš Herman Breznik ki je v svojem izvajanju opozoril na pomembnost sprejetih sklepov na II. zasedanju AVNOJ-a in na vse tisto, kar je povezano z našim povojnim razvojem. Med drugim je tovariš Breznik dejal:
..Ko na današnji dan obujamo vse te spomine, ne moremo in ne smemo mimo dejstev, da je današnja stvarnost uzakonjena z novo ustavo samo nadaljevanje in izpopolnjevanje odločitev sprejetih na II. zasedanju AVNOJ-a. Izhajajoč iz tega spoznavamo, da dohodek ni več kategorija individualne ustvarjalnosti, pač pa rezultat skupnega dela in naporov. Bodimo ponosni na doseženi rezultat skupnega dela ne le stroji in objekti znotraj tovarniških ograj, pač pa tudi šole, ceste, bolnice, otroški vrtci in vse ostalo je rezultat skupnega dela in naših potreb. Zatorej je naša dolžnost, da se do
skupnih potreb obnašamo tako kot sami do sebe.
Danes praznujemo ob zaključku druge faze naše rekonstrukcije. V teh dveh letih smo vložili preko 600 starih milijonov dinarjev, kar za kolektiv, kakršen smo mi, pomeni veliko naporov in veliko samoodpovedi."
Nato se je tovariš Breznik zahvalil vsem, ki so preživeli v kolektivu deset in celo dvajset let in izrazil veliko zadovoljstvo nad razumevanjem vseh tistih, ki so pomagali samemu delovnemu kolektivu. Še posebej se je zahvalil Ljubljanski banki podružnici Domžale za veliko razumevanje v času same gradnje.
Na kraju slovesnosti so bila podeljena priznanja, ki so jih prejele: Ivanka Šijanc, Metka Slapar, Justi Kranjec, Francka Ramovš, in Mira Burger. Ravno tako je dobil priznanje tudi kolektiv Ljubljanske banke za pomoč pri izgradnji novih delovnih prostorov.
Predsednik zbora delovnih ljudi tovarne Filc Mengeš otvarja nove sk ladišč ne prostore
29. NOVEMBER V HIDROMETALU MENGEŠ
nim recitalom, ki ga je pripravila mentorica Štefka Mlakarjeva. Vsa izvajanja nastopajočih so bila de^ ležna burnega aplavza.
Spregovoril je tudi v. d. direktor ing. Tine Pavli, ki je v kratkem nagovoru orisal rast podjetja od skromnih začetkov do današnjih dni, ko podjetje zaposluje že 100 delavcev in je postalo znano širom naše domovine. Naj omenim le kratke odlomke i/, tega govora:
,,Proslavam širom naše domovine se pridružuje tudi naš kolektiv, saj nas bogali zavest, da s svojo dejavnostjo in prizadevanjem koristimo širši družbeni skupnosti. Zgodovinski sklepi II, zasedanja AVNOJ-a in njihovo neprestano dograjevanje nas vodijo po poti socialistične izgradnje naše družbe, katere del je bila tudi v letu 1956 začeta akcija o gradnji skupinskega vodovoda „Izviri pod Krvavcem Vodice Mengeš", kot izraz želja občanov tega območja priti do zdrave pitne vode. Obstoječa vodo vodna mreža oskrbuje z zdravo pitno vodo območje od vznožja Krvavca do Trzina cca. 35.000 prebivalcev, kakor tudi del industrije s tehnološko vodo.
„Vodovodna skupnost Cerklje KOMENDA VODICE MENGEŠ" je bila ustanovljena leta 1957. Leta 1960 se je ta kolektiv preimenoval v „Vodovodna skupnost Cerklje Komenda Vodice Mengeš", leta 1969, ko je bila večina mreže dograjene pa v „Komunalno podjetje Vodovod Mengeš".
Vzporedno z izgradnjo vodovoda se je v Mengšu gradila tudi kanalizacijska mreža, na katero so se priključile skoraj vse mengeške tovarne. Te kanalizacijske vode so bile prava katastrofa za vse živo v potoku Pšata. V letu 1969 je bila zgrajena čistilna naprava, manjkala je le strojna naprava. Že v letu 1968 se je začelo podjetje ukvarjati z izdelavo strojne opreme za čistilne naprave za Odpadna vode. Vso pripadajočo opremo je izdelalo podjetje samo, razen črpalnih agregatov. Zaradi razširitve in preusmeritve v omenjeno kovinsko proizvodnjo se je podjetje leta 1971 preimenovalo v „ Hidro meta I Mengeš". Za opravljanje prvotne dejavnosti in vzdrževanja obstoječih objektov in izvajanja potrebnih dopolnitev na komunalnih objektih je bila v podjetju organizirana komunalna enota, ki posluje samostojno v okviru podjetja. Vodovodna mreža in čistilne naprave so bile izdelane po projektih solidnih in priznanih strokovnjakov ing. Kandusa in ing. Kosa.
Naše podjetje je pionirsko podjetje za izdelavo čistilnih naprav odpadnih voda v Sloveniji in Jugoslaviji, ki mu posvečamo veliko pozornost.
Pri tem delu delamo vsi, tako konstruktorji, tehnologi in nepo-
sredni proizvajalci. Naš skupni cilj je: delati in proizvajati čim solid-neje in ceneje. Neprestano tudi razširjamo asortiman izdelkov. Z uspehom se udeležujemo specialnih sejmov in posvetovanj za zaščito človekovega okolja. Do sedaj smo opremili že približno 80 čistilnih naprav različnih velikosti za odpadne komunalne in industrijske vode širom Jugoslavije od Jesenic do Titograda.
Pred več kot dvema letoma smo se združili v SOZD v sestavljeno organizacijo „Združena podjetja strojegradnje Ljubljana", kjer smo vskladili proizvodne in razvojne načrte. Na nivoju SOZD smo zadolženi za razvoj in proizvodno opremo za čiščenje odpadnih voda. Zaradi tega sodelujemo z vrsto institucij, ki rešujejo to problematiko, predvsem pa z Društvom za varstvo okolja SRS, Komisijo za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici SRS, kakor tudi v zveznem merilu. Z izdelavo čistilnih naprav bomo tudi prispevali svoj delež k manjšanju uvoza te opreme.
V planu razvoja 1976-1980 predvidevamo nadaljnji porast proizvodnje, za kar načrtujemo tudi nove proizvodne kapacitete, trudimo se pa tudi, da bi pridobili čim širši krog strokovnih sodelavcev."
Svoj govor je pa ing. Tine Pavli končal s poudarkom na delu sindikalne organizacije, ki / razvitjem prapora daje tudi zunanjo podobo podjetja, ki se aktivno vključuje v prizadevanje po širši družbeni afirmaciji. Ob koncu je članom kolektiva zaželel še prijetno praznovanje. Izvajanja ing. Pavlija. so prisotni nagradili s spontanim aplavzom.
Sindikalni prapor je ra/.vil podpredsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale Jane/ (erar, ki je v imenu sveta zaželel sindikalni organizaciji pri nadaljnjem delu se veliko uspehov, vsem članom pa čestital za 29. november. Za izkazano zaupanje se je zahvalil tudi praporščak Franc Pust.
Čestitkam se je v imenu skup-
(NadaJjcvanje na 5. strani)
Dan republike so slovesno proslavili tudi v sindikalni organizaciji „Hidrometal" Mengeš. Dan pred praznikom so si gostje, med katerimi so bili predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, predsednik izvršnega sveta SOb. ing. Vilijem Držanič, predsednik Občinske konference ZKS Milan Narat, predsednik Občinske konference SZDL Domžale Janez Vreček, predstavniki družbenopolitičnega življenja Mengša, direktorji podjetij, poslovni partnerji in ostali gostje, ogledali poslovne prostore in se seznanili z dosežki tega podjetja.
• i j
Po ogledu poslovnih prostorov, je bila v prostorih TVD Partizan Mengeš proslava, združena z razvitjem sindikalnega prapora. Predsednik sindikalne podružnice Florjan Lrce je pozdravil navzoče, zlasti predstavnike Občinskega sveta zveze sindikatov Domžale, ki je bil pokrovitelj, podpredsednika Janeza Cerarja in sekretarja Marjana Bolharja, kakor tudi vse goste, sodelavce in upokojence. Nato je delegacija odnesla venec k spominski plošči padlim v avlo kultur-
X
nega doma Mengeš Sledil je pester kulturni program, na katerem so sodelovali harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale, oddelka Mengeš, ki je pod vodstvom Pavla Kosca uspešno zaigral nekaj narodnih in partizanskih pesmi, otroški pevski zbor Osnovne šole Matije Blejca Mengeš, ki je pod vodstvom Janeza Osredkarja in ob spremljavi harmonikarskega orkestra uspešno zapel tri pesmi, nastopili so pa tudi recitatorji Osnovne šole Mengeš z izredno uspelim in ideološko odlič- Delovtm organizacija Hidrometal Mengeš je razvila svoj sindikalni prapor
Mladinski pevsKi zDori K dati sv posebni pouuatcn proslavam on 29. novembru. Dnevu republike
ZBOR DELOVNEGA V DOBU OB
KOLEKTIVA PRAZNIKU REPUBLIKE
PERUTNINE ZALOG
Pred praznikom se je sestal celotni kolektiv Penitnine Zalog, ki je na skupnem srečanju v G robijah ocenil svoje dvoletno samostojno delovanje. Pred dvemi leti se je današnji kolektiv Perutnine Zalog osamosvojil in prcv/.el posame/ne
obrate, ki delajo v posameznih občinah v celotni ljubljanski regiji.
Direktor delovne organizacije ing. Marjan Minula je spregovoril o težavah 320-članskcga kolektiva, ki ima posamezne obrate razporejene tako, da je večkrat težko
Mladi 17 osnovne organizacije ZSMS Dob smo želeli rojstni dan nase republike praznovati s proslavo, ki naj bi bila posebna in malo drugačna kot ponavadi. Naši želji je prisluhnil KINETIKON, kreativnoanimacijski laboratorij, ki ga vodi Mojca Vogelnik iz Ljubljane. 5 deklet in en fant, člani te skupine, so nas obiskali tik pred ?9. novembrom - Dnevom republike.
Prvi mladinci smo se zbrali v četrtek že ob 17. uri, ker je bil za ta dan napovedan tudi obisk RTV Ljubljana in njihove novinarke Darje Lavtižar. Po nestrpnem pričakovanju je ekipa RTV prišla in posnela kratko repoitažo o delu naše osnovne organizacije ZSMS, ki je v letošnjem letu v svoji skupini dosegla 3. mesto v Sloveniji. Z novinarko smo se pogovarjali o sodelovanju naše osnovne organizacije ZSMS z OO v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, z občinsko konferenco ZSMS, z konferenco mladih v krajevnih skupnostih, z osnovno šolo Dol), kasarno Maršala Tita iz Ljubljane in drugimi. Pogovarjali smo se o akciji VSI NA KOLO, o prireditvi MLADI ZA VAS in o našem glasilu HRAST. Reportaža je bila posneta in na vrsti je bila posebna proslava Dneva republike.
V mladinski sobi se je zbralo okoli 50 članov OO ZSMS Dob, prišla je sekretarka konference mladih iz KS pri Republiški konferenci ZSMS tov. Alenka Brglez, našemu vabilu pa sta se odzvala tudi predsednik in sekretar OK ZSMS Vito Habjan in Justi Smrdelj. Omeniti je potrebno, da je bila ta proslava tudi uraden začetek KULTURNEGA TEDNA, ki ga je pripravila komisija za kulturo pri OK ZSMS Domžale.
Z majhno zamudo se je proslava v precej mrzli klubski sobi le začela. Po uvodnem pozdravu predsednice OO ZSMS Dob je sekretarka Marta Vojska spiegovorila o pomenu 29. novembra m o nalogah, ki nas čakajo.
Po njenem govoru je svoj nastop začela skupina KINETIKON. Že pred pričetkom so na stene izobesili slike avtoportrete igralcev, ki so nastopali v živi in današnji predstavi o mladih ljudeh, ki je bila zelo toplo sprejeta. To ni bila predstava za oder, igrali so jo med nami, sredi stolov postavljenih okrog in okrog, bila je zelo neposredna in je vpletala tudi gledalce v pogovor Začelo se je z odmevom in kitaro. Sprva nekoliko zadržani, smo se mladi on slike do slike bolj poglabljali v predstavo, ki je bila sredi nas in pred vsem za nas. Otroške igre. Igrajmo se imena. Jok, Žalost in smrt, Veselje in sreča. Pijanec so bile slike, ki so nam jim predstavile mlade igralke. Najbolj so gledalce pritegnile in navdušile s sliko Odnosi med profesorji in učenci, ki je bila  tudi  najbolj toplo sprejeta in v
kateri se je najbolj pokazala povezanost med igralci in gledalci, ki pri tej predstavi sploh niso bili več gledalci. Žal je predstava prehitro minila in na vrsti je bil pogovor z ustvarjalci. Mladi so spraševali vse mogoče stvari od kod ime KINETIKON, kdo piše tekste, kje so že nastopali, kako se učijo in vodja KINETIKONA Moica Vogelnik, dipl. ing. arh. je rada odgovarjala na vpraša nja. KINETIKON združuje umetnice in umetnike vseh mogočih smeri, tako so bili med nami dramski umetniki, glasbeniki, likovnica-slikarka, ki svojih predstav ne znajo na pamet, temveč improvizirajo, v svoje predstave vpletajo gledalce in samo žal nam je bilo lahko, ker zaradi neprimernega prostora nismo mogli slikati, bomo pa drugič smo sklenili. Sicer je pa ta skupina že nastopala na televiziji, med drugim pa vključuje dramsko, glasbeno, likovno, plesno in baletno umetnost, n|en poudarek pa je na animaciji, ki jo zelo dobro obvladajo Pogovarjali smo se tudi o njihovem dosedanjem uspehu, o finančnih težavah, ki so jih imeli ob začetku, ki pa jih sedaj zaradi pogostega nastopanja m uspehov, ki so jih že dosegli, nimajo več. Veseli smo bili njihovega obiska in kar žal nam je bilo, ker smo se morah posloviti. Upamo in obljubili smo si, da se še kdaj srečamo, mogoče tedaj še bolj neposredno
Z odhodom skupine in uradnih gostov se je pričel drug zabavni del naše prireditve ples.
Mladi smo se še dolgo pogovarjali o kvalitetni in posebni proslavi, ki je mar sikoga tudi vzpodbudila k razmišljanju Bodite prijazni i vsemi, s prijatelji, sosedi sošolci, starš« . . so prosila dekleta, ki so igrala enkrat živahne mlade ljudi, drugič polne brezupa in samote. Ali bomo prijazni!
Vera Grošelj
Dl I OVNA MLADINA
Krajani Gore pri Pecah so žc pred zimo temeljito popravili svoje ceste.- Razen gramoza, ki ga je kupila Krajevna skupnost so vsa ostala dela opravili brezplačno vaščani sami. Pri urejanju cest seje najbolj izkazala mladina, saj so z lopato v roki in za volanom traktorja opravljali posip, prevoze in izkopali odtočne kanale.
Predsednik KS Peče tov. Sušnik je mladino javno pohvalil z željo, da bi njihovemu vzgledu sledili še drugi.
T. T.
/bor delovnega kolektiva Perutnine Zalog v (irobljah
(Nadaljevanje s 4. strani)
ščine občine Domžale in Občinskega konference ZKS in SZDL ter družbenopolitičnih organizacij Mengša pridružil tudi Peter Gubane, ki je med drugim poudaril, da so se prav v tej dvorani leta
1956 zbrali krajani, ki so precej skeptično gledali na to, da bi dobili prepotreben vodovod. Sedaj lahko z. zadovoljstvom ugotavljajo, da je iz skromnih začetkov v letu
1957 Vodovodna skupnost preniski v moderno podjetje ,,Hidro-metal Mengeš", znano širom Jugoslavije. Sam ogled podjetja je dokazal, da se v podjetju zelo poglabljajo v finalne proizvode. Razveseljivo je tudi dejstvo, da niso pozabili na pionirje podjetja, katerih večina je že upokojena. Članom kolektiva je zaželel' še veliko uspehov v prihodnje in veselo praznovanje. Čestitkam se je pridružil tudi učenec Osnovne šole Mengeš.
Sledilo je še tovariško srečanje.
Tone Ravnikar
dobiti celotni kolektiv skupaj. Opozoril je na dejstvo, da je od delavcev samih odvisno, kako bo kolektiv uspešno premagoval vse začetne težave in da bo zaradi tega potrebno bolj učvrstiti dejavnost sindikata in zveze komunistov ter pritegniti k delu tudi mladino. 1 o je še toliko bolj potrebno, ker bogatih izkušenj iz. preteklosti ni in bo potrebno pomagati samoupravnim organom, da bodo zasledovali vse tisto, kar se vsakodnevno postavlja pred kolektiv. Mnoge službe, ne samo strokovne, ampak tudi ostale bodo morale najti svoje torišče dela in povezovalno vplivati, da bo kolektiv lahko deloval kot enovita celota.
Ne glede na to, da kolektiv dela šele dve leti, pa so samoupravni organi smatrali, da podelijo priznanja vsem tistim, ki so s podjetjem povezani že vrsto let. pa čeprav je bila prejšnja organizacija drugačna. Samoupravni organi so sprejeli sklep, da 18 članom kolektiva podelijo priznanje za 10 in 20-letno delo.
ar
SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA LJUBLJANSKE BANKE — PODRUŽNICE DOMŽALE
ODOBRENE INVESTICIJE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA
Izvršilni odbor Ljubljanske banke - podružnice Domžale je na svoji 30. seji, ki jo je imel v prostorih delovne organizacije Helios, razpravljal o odobritvi investicijskih kreditov za vlaganje v domžalsko gospodarstvo. Seji, ki jo je vodil predsednik 10 tovariš Stane Rozman, je prisostvoval tudi predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine Domžale Viljem Držanič in predstavniki delovne organizacije Papirnice Količevo in Helios Domžale.
Osrednja točka dnevnega reda so bili pripravljeni predlogi za odobritev investicijskih kreditov Papirnici Količevo. Kartona/ni tovarni Ljubljana, Heliosu in Traku. Glede na to, da gre za pomembne in gospodarsko nujno upravičene naložbe pri nadaljnjem razvoju delovnih organizacij v občini, so vsi člani predhodno dobili potrebno gradivo, v katerem je bila nakazana upravičenost po vlaganju bančnih sredstev v razvoj posameznih delovnih organizacij. Ob dejstvu, da tc investicije pomenijo v bistvu poleg ostalih v občini začetek uresničevanja v srednjeročnem planu nakazanih vlaganj v gospodarstvu, so vsi člani 00 z veliko mero odgovornosti obravnavali predloženo gradivo. Vsak predlog naložbe je bil pred odobritvijo ocenjen tako z gledišča potrebe in tudi gospodarskih predpisov ter obravnavan tudi glede na obveznosti, ki jih pri tem sprejema celotno domžalsko gospodarstvo.
Šef službe za kreditiranje tovariš Miha Brinšek oh utemeljevanju zahtevkov za kredite
Obrazložitve, ki jih je pripravilo vodstvo Ljubljanske banke podružnice Domžale, je obrazložil šef oddelka za kreditiranje tovariš Miha Brinšek.
PAPIRNICA KOLlCfVO
Že leto in pol potekajo razprave o največji investiciji v naši občini, to je postavitvi kartonskega stroja KS III in spremljajočih objektov in naprav s kapaciteto 49.000 ton kartona letno, za kar je predvidena investicija v skupnem znesku 837.235.000 din. Ta investicija se vključuje med najpomembnejše investicije družbenoekonomskega razvoja in politike v Sloveniji in se zaradi lega kot taka vključuje tudi
v poslovno politiko Ljubljanske banke.
Z realizacijo tc investicije se ne bi povečale samo količine, temveč tudi asortiman tako, da bi v bodoče ne bilo potrebno uvažati kartona, ki ga uvozimo od 30 do 4.000 ton letno.
Papirnica Količevo ima dolgoletno tradicijo v proizvodnji papirjev in kartonov ter je poleg tovarne kartona in lepenke UMKA v Srbiji (20.000 ton kartonov letno) edini proizvajalec triplex kartona v Jugoslavija. Prodaja planirane bodoče proizvodnje jc zagotovljena doma, kar se odraža v interesu partnerjev
kupcev, ki sodelujejo kot sovlagatelji pri investiciji. Pri sami investiciji gre za dve vrsti vlaganj, to je domačega in tujega kapitala. Iz uvoza se bo krila s tujim finančnim iti komercialnim kreditom predvsem oprema in predstavlja v končni finančni konstrukciji vlaganja v osnovna sredstva 50,3 %, domači del pa predstavlja 47,7 kar pomeni pri celotni investiciji v osnovna sredstva 802.235,000 din ali 95,8%, kajti 4,2'/ ali 3.500.000 din predstavljajo trajna obratna sredstva.
Mednarodna pogodba med ESCHER WYSS G. M. B. II. Ra-vensburg jc bila že registrirana pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo dne 31. 3. 1975.
Pri celotnem pregledu vlaganj je bila narejena tudi analiza dinarskega in deviznega vlaganja in izgleda po strukturi takole:
- dinarsko vlaganje304.585.000 din
- devizno vlaganjc532.650.000 din
Samo dinarsko vlaganje pa predstavljajo:
1. lastna investicijska udeležba
I 17.085.000 din
2. domača sovlaganja
37.500.000 din
3. krediti domačih partnerjev
5.000.000 din
4. domači komercialni krediti
20.000.000 din 5. krediti Ljubljanske banke
90.000.000 din 6. krediti Ljubljanske banke za trajna obratna sredstva
35.000.000 din
Izvršilni odbor je razpravljal o investiciji kot celoti in sedanjem poslovanju Papirnice Količevo in o vseh posledicah oziroma zmožnostih vračanja kreditov, ki bi jih odobrila Ljubljanska banka. Glede na podrobno pripravljeno in obrazloženo analizo in na podlagi utemeljitve, da bo KS III samostojna TOZD, ki bo brez dvoma sposobna
Izvršilni odbor Ljubljanske banke podružnice Domžale razpravlja pod vodstvom predsednika Staneta Rozmana o investicijah v domžalsko gospodarstvo
samostojno živeti na podlagi ustvarjenega dohodka ter po pregledu postavljenih rokov izgradnje:
začetek investicijskih del
december 1975 zaključek investicijskih del
maj 1978
začetek obratovanja
junij 1978 začetek odplačila kreditov
februar 1979 dospelost prve anuitete
avgust 1979
so dani odbora sprejeli predloženi predlog. V razpravi so sodelovali direktor Ljubljanske banke podružnice Domžale Albin Klemene, predsednik izvršilnega odbora Stane Rozman, Čedomir Deletič, Jerislav Cukrov in Miro Varšek.
Tako je izvršilni odbor sprejel sklep, da se odobrijo OZD Papirnici Količevo za postavitev KS III in drugih spremljajočih objektov in naprav in pod pogojem, da bo za investicijo soglašalo potrebno število ustanoviteljev banke naslednji krediti:
1. Investicijski kredit za osnovna sredstva v višini 60.000.000 din in za trajna obratna sredstva 35.000.000 din.
2. Dal je garancijo na lastna sredstva v višini 132.032.000 din.
3. Avale na menice za odplačilo predvidenega komercialnega kredita v višini 20.000.000 din.
Poleg tega je izvršni odbor sprejel ob odobritvi kredita še naslednje :
- Papirnica Količevo zagotovi vsa sredstva in predloži dokazila za financiranje investicije od odobrenega kredita do proračunske vrednosti z lastnimi oziroma z drugimi viri v smislu predložene finančne konstrukcije.
Papirnica Količevo in partnerji bodo pokrivali eventualne prekoračitve pri obravnavani investiciji z lastnimi viri.
— Zavaruje odplačevanje kredita po veljavnih predpisih.
Predloži  ustrezna dokazu la
za lastna sredstva za odobreno garancijo.
4. Izjavo za pokrivanje obveznosti po izdanih garancijah LB -Centrale za zavarovanje inozemskih kreditov s pripadajočimi obveznostmi.
5. Investicijski kredit OZD Kar-tonažni tovarni Ljubljana iz najetega finančnega kredita pri LB Podružnici Ljubljana s pogojem, da ta sredstva vloži kot lastno udeležbo pri investiciji Papirnice Količevo in to v višini 30.000.000 din.
Drugi pogoji kreditov so še: plačilo interkalarnih (sprotnih) obresti in to sproti po obračunu,
zavarovanje kredita / akceptnimi nalogi,
pogodba o so vlaganj U med Papirnico Količevo in Kartona/no tovarno I jubljana.
Poleg tega -je izvršilni odbor sprejel rudi sklep, da se naj pri Papirnici Količevo formira posebna skupina strokovnjakov, ki bo spremljala celotno izvajanje investicije in skrbela za to, da bodo dela potekala po predvidenih programih in da bodo upoštevani tudi postavljeni roki.
Ko bo celotni objekt dograjen in ko bo tudi komisijsko prevzet, se naj uredijo vsa delitvena razmerja med sovlagatelji in sicer na taki osnovi, da bodo procentualno zastopani vsi v takšnih procentih, kakršne so bile soudeležbe pri celotni investiciji.
HELIOS KHMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE
Izvršilni odbor je razpravljal o vlogi OZD Helios kemična industrija Domžale za investicijski kredit v višini 10.000.000 din. Ta sredstva, bo delovna organizacija uporabila za investicijske naložbe, ki jih ima začrtane v svojem programu za daljše obdobje. Konkretno bi ta sredstva porabili za
(Nadaljevanje s 6. strani) povečano proizvodnjo pigminti-ranih premazov, ki jih izdelujejo že sedaj v svojih obratih. Glede za to, da je po teh proizvodih veliko povpraševanje in da je to tudi vlaganje v kemijsko industrijo, je izvršilni odbor ob ugotovitvi, da to za delovno organizacijo ne bo predstavljalo prevelikih obveznosti pri vračanju kredita, odobril prikazano investicijo.
Izvršilni odbor je odobril kredit za gradnjo objekta, ki zajema teh-talnice, mešalnice in polnilnice s pripadajočimi prostori in pod pogojem, da bo za investicijo soglašalo potrebno število ustanoviteljev banke. Ravno tako je izvršilni odbor sprejel tudi vse druge dokumente, ki so potrebni za najetje kredita in zadolžil delovno organizacijo, da iz lastnih sredstev pokrile podražitve, če bi nastale v času koriščenja kredita.
TRAK MKNGEŠ
Tovarna pozamenterije Trak Mengeš je zaprosila za investicijski kredit v višini 20.000.000, ki bi ga uporabila za gradnjo novega objekta na novem kompleksu, kjer ji sedanji prostori ne dopuščajo več razširitve in modernizacije proizvodnje.
Celotna izgradnja bi bila na površini 4000 kv. m in bi bila tehnološko zaokrožena celota, v kateri bi lahko proizvodnja nemoteno potekala. Celotna investicija je ocenjena na 37.175.300 din in bi po strukturi vlaganja predstavljala lastna sredstva 46 "/<.
Ko je izvršilni odbor razpravljal o odobritvi kredita je upošteval posebno mesto delovne organizacije na tržišču in tudi to, da bi z novo gradnjo odpadlo nočno delo delavk ter da bi se povečal učinek same proizvodnje. V razpravi je ravno tako, kot pri Papirnici Koli-čevo, prišlo do istih stališč, ki jih mora delovna organizacija zagotoviti in na podlagi tega je bil sprejet dokončni sklep tla se odobri posojilo v zaprošenem zmesku s tem. da delovna organizacija lahko koristi 10.000.000 din v letošnjem letu ostalo polovico pa v letu 1976.
Člani izvršilnega odbora so pri odobravanju vseh investicij imeli pred seboj dejansko stanje gospodarstva v občini in so smatrali za potrebno, da s tako poslovno politiko ustvarijo materialne pogoje za razvoj posameznih delovnih organizacij in s tem tudi vplivajo na razvoj gospodarstva v celotni občini. Pri tem pa so ponovno poudarili, da je potrebno celotno gospodarstvo sproti seznanjati z možnimi vlaganji in istočasno obveščati tudi delovne ljudi, da vse investicije pomenijo vlaganja, ki bodo v bodoče reševala tudi odprta družbena vprašanja.
O poteku teh gradenj in tudi o bodočem načrtnem vlaganju potom Ljubljanske banke - podružnice Domžale, bomo še pisali, kajti vlaganja niso samo stvar izvršilnega odbora Ljubljanske banke, ampak vseh delovnih ljudi v domžalski občini, ki so ustanovitelji banke.
ar
Na slovesnosti je vse prisotne, posebno pa še nagrajence, pozdravil sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale, tovariš Marjan Bolhar kije med ostalim dejal:
„Srebrni znak sindikatov Slovenije lahko prejme član sindikata za večletno prizadevno sodelovanje pri uresničevanju delavskih interesov in to v osnovnih organizacijah sindikata ali pa v občinski organizaciji. Zavedamo se, da je zelo aktiven in prizadeven družbenopolitični delavec v sindikatu le redkokdaj lahko poplačan za svoje delo, zaradi tega predstavlja srebrni znak le moralno priznanje, le srebrni simbol, ki naj pomeni tudi zahvalo za prizadevnost in vložen trud vsakega posameznika.
Sindikat ima v naši samoupravni urejeni socialistični družbi vse pomembnejšo vlogo. To še zlasti izhaja iz same ustave in sklepov kongresov, ki so bili v lanskem letu. Številne naloge terjajo veliko naporov od vseh aktivnih delavcev v sindikatu in tudi veliko saino-odpovedovanja.
Letos prvič podeljujemo tako priznanja v občini in smo skušali resnično izbrati izmed številnih liste, ki so s svojim dolgoletnim delom dokazovali pripadnost delavskemu razredu, njegovi borbi, da sam upravlja z rezultati dela in
pogoji, kar dobi še poseben odraz v sindikatu, kot najširši organizaciji delavskega razreda. Občinski svet Zveze sindikatov Domžale najtop-leje čestita vsem prejemnikom najvišjega sindikalnega priznanja v občini z željo, da bi tudi v bodoče s svojim aktivnim delom delali povsod tam, kjer sindikat mora delati"
Nato je podpredsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale tovariš Janez Cerar podelil priznanja, ki so jih prejeli naslednji: Jože Peče, Metka Zupanek, Tončka Cerar, Ivo Pe-terca, Bojan Galien, Štefan Hrovat, Lado Škrjanc, Ljudmila Bele. Marjan Slapšak, Ladislav Korošec, Stane Mušič, Janez Ulčar, Franc Pančur, Anton Dolenc, Marjan Konjar, Marjan Kopitar, Štefan Podgoršek, Franc Majdič, Valentin VVeith, Mirni Vrenjak, Angelca Kovač, Andrej Hozjan in Janez Cerar.
Prepričani smo, da bodo v prihodnje dobili priznanja tudi vsi ostali, ki aktivno delajo v osnovnih organizacijah sindikata in si prizadevajo, da bi sindikat v resnici postal nosilec vseh prizadevanj za nadaljnji razvoj celotne nase družbe.
M B.
večini slovenskih občin pa so družbenemu dogovarjanju /a območje posvečali manj pozornosti. I na od poglavitnih nalog sindikata po VIII. kongresu pa je izgrajevanje območnega dogovarjanja, saj je treba tudi na teritoriju bivanja delovnemu človeku zagotavljali socialno varnost in določeni (liu/licui standard. Občinski svet /S Domžale je v -letu 1975 pristopil k (ličnemu družbenemu dogovoru le pod pogojem, da se v letu 1976 pi istopi k izdelavi območnega družbenega dogovora, ki je trenutno v fazi sprejemanja na zborih delovnih ljudi, prečiščeno in dokončno besedilo z vsemi pripombami pa bodo podpisnice dogovora podpisale verjetno v začetku januarja, ker še ni usklajena splošna in skupna poraba v občini, s tem, da bo dogovor veljal od I. januarja naprej. Območni družbeni dogovoi bo /a posamezne O/D, 10/1) in delovne skupnosti pričel veljali tedaj, ko ga bodo vgradile v svoj interni samoupravni akt, ki ureja delitev dohodka in osebnih dohodkov. V končnem besedilu bodo do sedaj sporni členi 14. in 31. oblikovani načelno, brez formul, 28. člen pa bo ostal, ob tem da se bodo določila o uporabnosti tipičnih delovnih mest vezala na izdelavo splošnih aktov o sistematizaciji delovnih mest, ki so obvezna po samoupravnih sporazumih dejavnosti.
PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE
Občinski svet Zveze sindikatov podeljuje ob delavskem prazniku 1. maju posebni znak za aktivno delo v svoji organizaciji. Ker v Domžalah ta odličja niso bila podeljena spomladi, je bila pripravljena manjša slovesnost ob praznovanju dneva republike, ko je 23 nagrajencev prejelo srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije.
DOGOVORI PRED AKCIJO
Sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale tovariš Marjan Holliar med podelitvijo srebrnih priznanj sindikalnim delavcem
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata so se na enodnev-neni posvetu udeležilo se ga je 60 predsednikov dotaknili in obravnavali več nalog, ki zaradi časovnega razporeda terjajo hitro in učinkovito družbeno akcijo.
Najprej so se zaustavili ob območnem družbenem dogovoru, spregovorili nekaj besed o dosedanjem postopku sprejemanja družbenega dogovora m pripombah na predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in /a delitev sredstev /a osebne dohodke ter o združevanju sredstev za skupne potrebe v občini. Poročevalec skupne komisije, tajnik zbora podpisnic tov. Som Maks. je poudaril, da teče postopek normalno kljub nekaterim poskusom razvrednotenja takega družbenega dogovarjanja kol je že omenjeno dogovarjanje na območju ene ali več občin, v našem primeru v občini Domžale, ob tem pa seveda zanikanje ustavne vloge sindikata (pobudnika za sklenitev območnega družbenega dogovora) v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Skupno komisijo zbora podpisnic je motilo tudi to, da pripombe večkrat niso prihajale direktno na komisijo, temveč posredno. Nerazumevanje potrebnosti območnega družbenega dogovora je prisotno tudi zaradi tega, ker je bilo do sedaj položeno največ pozornosti na končno izdelavo samoupravnih sporazumov   po   dejavnostih, v
Domžale. Znano je, da po drugih republikah klubi že uspešno delujejo, v Sloveniji pa je akcija v zaostanku. Ena od najpomembnejših nalog kluba bo družbenopolitično izobraževanje samoupravi jalcev. Sindikalna lista predvideva povečanje sredstev (namenskih) od 1,5 na 2%. 0,5 % sredstev naj bi se resnično izdvajalo le za družbeno izobraževanje samoupravljalcev. Dogovor o družbeno ekonomskem izobraževanju odraslih je že v javni razpravi, tako da se po vsebinski strani navezuje neposredno na naloge kluba samoupravljalcev.
Pred vrati so letne skupščine osnovnih organizacij sindikata, s tem pa pregled dela obdobja enega leta, začrtanje programa za prihodnje leto, finančni načrt, pa tu morebitne spremembe pravil osnovne organizacije sindikata, če bo organiziranih već OOS; možne pa so tudi kadrovske spremembe v organih osnovnih organizacij, /a spremembo od prejšnjih let bo letošnje poročilo vključevalo opomnik kot poročilo delovanja OOS v letu 1975, ki zaobsega tiste naloge, katere bi osnovne organizacije morale opraviti.
Predsedniki so obravnavali tudi družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike ter družbeni dogovor o družbeni samozaščiti. Dogovora bosta podpisana do konca leta 1976.
Jože Skok
IN JLA
DELOVNI USPEH OB DNEVU REPUBLIKE
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata so na enodnevnem seminarju razpravljali o mnogih akcijah, pred katerimi se nahajajo
j,-———--^    več, napetost pa se je predvsem v
zadnjih letih močno znižala.
Občani so sklenili, da bodo električno omrežje s pomočjo skupnosti obnovili. Čeprav je manj kot štirideset gospodinjstev, so sami zbrali 8 starih milijonov, 16 milijonov pa je že preteklo leto prispevala skupščina iz svojih skladov. Danes dobiva Gora elektriko že iz novega transformatorja. Le še nekaj nizkonapetostne mreže čaka na obnovo. Gorjanci so ponosni na svoj uspeh. Podobne akcije pa bodo občani še izvajali. Upajo tudi, da bosta pri bodočih akcijah sodelovala tudi tista dva vaščana, ki sta pri rekonstrukciji električnega omrežja stala ob strani . . .
Tone Turšič
Leta in leta so si občani Gore pri Pečah želeli boljšega električnega toka. Električno omrežje, zgrajeno pred dobrimi dvajsetimi leti, je nekoč zadovoljevalo potrebe prebivalcev. Z dviganjem življenjske ravni pa so tudi te hiše priključevale električne štedilnike, hladilnike, zmrzovalne skrinje in stroje, ki jih poganjajo elektromotorji. Elektrike se je trošilo vedno
PROSLAVA DNEVA KRVODAJALCEV
(Nadaljevanje s 7. strani)
Zaključek je izzvenel v smislu, da dajejo predsedniki osnovnih organizacij sindikata območnemu družbenemu dogovoru kot osnovnemu dokumentu, ki ureja dohodkovni sistem v občini in delu skupne komisije zbora podpisnic polno podporo in da naj se osnovne organizacije sindikata v polni meri vključijo v javno razpravo in sprejemanje družbenega dogovora s podajanjem eventuelnih pripomb na dogovor za izdelavo dokonč-neea besedila.
Osnutek predloga sindikalne liste za leto 1976 je bil že v javni razpravi, predlog liste pa bo sprejet do konca leta 1975. Precej je bilo govora o regresiranju načinu izplačevanja za prehrano med delom ter kriterijem za dodeljevanje vrednostnih bonov. Ker je opredelitev v osnutku predloga zelo široka in jasna, so prisotni predlagali, da naj bi v končnem besedilu obveljala opredelitev topli obrok.
Po predlogu naj se povraćanje oz. vračilo stroškov prihoda in odhoda z delom urejuje v območnem dogovoru, čeprav se po osnutku sindikalne liste urejuje v panožnih sporazumih.
V predzadnji številki Občinskega poročevalca je bil objavljen osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev      v občini
MLADI
Letos že tridesetič proslavljamo 22. december dan rojstva Jugoslovanske ljudske armade kot praznik vseh oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti. 30 let mineva od zimskega dne v mestecu Rudu, ko je tovariš Tito izročil zastavo 1. proletarski brigadi in s tem postavil temelje današnji moderno oboroženi in dobro pripravljeni ljudski armadi.
Zveza socialistične mladine in Jugoslovanska ljudska armada že vseskozi uspešno sodelujeta. Mladi in vojaki, ki so naši kolektivni člani, sodelujemo na več področjih, izmenjavamo si izkušnje, spoznavamo delo drug drugega in si med seboj pomagamo.
Naša občinska konferenca v letošnjem letu nadaljuje sodelovanje s kasarno Maršala Tita in to sodelovanje je obrodilo že lepe uspehe. 3. mesto na kviz. tekmovanju TITO POTI ZMAGE, sodelovanje na OBRAMBENEM DNEVU, na prireditvi MLADI ZA VAS in drugod so dejstva, mimo katerih ne moremo. V bodoče pa načrtujemo še več. Izvedli bomo skupno sejo obeh predsedstev: Občinske konference in osnovne organizacije ZSMS kasarna Maršala Tita, sodelovali bomo na proslavi ob 22. decembru in še kje, obenem bomo kasarno vključili tudi v našo konferenco družbenih organizacij in društev ter JLA.
Ob tem sodelovanju in srečanjih z mladimi vojaki smo mladi spoznali, da naša armada živi življenje družbe in deli z. njo radost in težave, spoznavamo pa tudi, da se mladi vedno bolj in bolj vključujemo v to armado, sicer posredno, kot to zahteva od nas koncept splošne ljudske obrambe. Naša armada je armada bratstva in enotnosti, zato si moramo mladi še bolj prizadevati, da bo naše sodelovanje na vseh področjih še boljše in se uspešnejše.
Ob 22. decembru, ki naj bo praznik nas vseh, pa si obenem s čestitkami še zaželimo, da bi bilo na svetu čimveč miru in da bi naši vojaki, ki v vojašnicah predstavljajo Jugoslavijo v malem, čimmanjkrat uporabili orožje.
Vera Grošelj
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE
V Moravčah je bila ob 29. novembru proslava, ki so jo v sodelovanju s šolsko mladino pripravili KUD Tine Kos, godba na pihala, taborniki in osnovna organizacija ZRVS.
S kvalitetno rastjo proslav je opaziti iz leta v leto večji obisk. K pestremu programu nedvomno veliko prispeva godba na pihala, ki jo uspešno vodi tov. Capuder, Moravčani pa so nanjo še posebno ponosni. T. T.
V mesecu novembru je bila v dvorani Delavskega doma na Viru vsakoletna proslava „Dneva krvodajalcev". Slavnostni govor je imela predsednica krvodajalske komisije pri Občinskem odboru RK Domžale Marija Omahna, v katerem se je vsem organizatorjem krvodajalstva in krvodajalcem zahvalila za to humano človekoljubno delo. Nakazala je tudi to, da občina Domžale presega plan krvodajalstva za 26 "/,.
Kulturno zabavni program pa je izvedel pevski zbor društva upokojencev Domžale.
Na koncu proslave je bila na svečan način podelitev odlikovanj, diplom, ter krvodajalskih značk:
Zlati znak Rdečega križa je prejela: ROBIDA Marija
Srebrni znak Rdečega križa so prejele MARKS Antonija, RAPE Marija in ŽAGAR Anica
Ža izreden uspeh in visoko preseganje krvodajalskega plana smo podelili diplome navedenim organizatorjem:
Sindikalni podružnici TERMIT Domžale, sindikalni podružnici HELIOS, Domžale, sindikalni podružnici MLINOSTROJ, Domžale,   sindikalni podružnici
TOKO, Domžale, sindikalni podružnici AVTOSERVIS, Domžale, sindikalni podružnici UNIVERSALE, Domžale, sindikalni podružnici NAPREDEK, Domžale, sindikalni podružnici INDUPLATI, Jarše, sindikalni podružnici TOSAMA, Domžale, sindikalni podružnici TRAK, Mengeš, sindikalni podružnici LEK, Mengeš, sindikalni podružnici FILC, Mengeš, sindikalni podružnici TAMIZ, Mengeš, Obrtna delavnica CAPUDER Vinko, Domžale, Krajevne organizacije RK Blagovica, Krajevne organizacije RK Prevoje, Krajevne organizacije RK -Vič, Krajevne organizacije RK Krašnja.
Mladini RK Poklicne šole Domžale in STUGŠ Domžale. 198 krvodajalcem pa smo podelili značke za 5, 10, 20 in 25-kratno darovano kri.
Vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva še enkrat najlepša hvala!
OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE
ZBOR ŠTIPENDISTOV
V mesecu novembru sta Občinska konferenca ZSMS in Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale pripravila zbor štipendistov skupščine občine Domžale. Zbora se je udeležilo blizu 400 štipendistov raznih šol in vseh stopenj.
Po uvodnem pozdravu sekretarke OK ZSMS so mladi štipendisti izvolili delovno predsedstvo, nato pa jim je o vlogi štipendistov v Zvezi socialistične mladine Slovenije in drugih družbenopolitičnih organizacij spregovoril predsednik OK ZSMS Vito Habjan. Poudaril je veliko vlogo štipendistov v ZSMS in njihovo vlogo v naši dnižbi.
Za njim sta predstavnika Izvršnega odbora tov. Marjan Kopitar in tov. Nada H u mar spregovorila o samoupravnem sporazumu o štipendiranju, ki je bil podpisan septembra 1974, podpisalo pa gaje 56 delovnih organizacij iz naše občine. Ta samoupravni sporazum vsebuje temeljna določila, ki zadevajo tako štipendiste kot štipenditorje, in ki jih morata obe strani izpolnjevati, spregovorila sta o kadrovskih in socialnih štipendijah, o načinu dodeljevanja obojih in ob koncu seznanila navzoče tudi s stabilizacijskimi ukrepi, ki jih izvaja izvršni odbor.
Ti bodo prizadeli predvsem učence in študente s slabimi učnimi uspehi, sprejet je bil dogovor, da štipendisti, ki odklonijo kadrovsko štipendijo nimajo pravice do štipendije iz sklada, štipendistom z negativnim učnim uspehom se štipendije odvzamejo, z negativnimi ocenami pa se štipendije ne izplača do časa, ko popravijo ocene.
Štipendisti so izvolili tudi nove delegate za Izvršni odbor in sicer je bil izvoljen Jože Tartara iz Domžal, dijak Gimnazije Kamnik.
O kadrovski problematiki in poklicnem usmerjanju v naši občini je spregovoril tov. Miklavčič. Povedal je, da je kadrovska problematika star prob-
lem, ker so jo nekateri nepravočasno in nepravilno reševali. Truditi pa se je treba, da bo kadrovska problematika dobila tisto mesto v družbi in našem razvoju, ki ji gre. Čeprav je kadrovska služba dobro organizirana v občini, je potrebno, da se bodo vanjo vključile vse družbenopolitične organizacije, še posebno pa ZSMS. Ob koncu je vse štipendiste opozoril, da so dolžni družbi vračati tisto, kar jim ta sedaj daje.
Predstavnica Ljubljanske banke tov. Repic Marinka je seznanila štipendiste z ugodnostmi ob prenosu štipendij na hranilne knjižice. Štipendisti so se soglasno odločili za sklep, da odslej dobivajo štipendijo na hranilne knjižice.
Predsednik skupščine občine Domžale tov. Jernej Lenič je poudaril, da se morajo štipendisti zavedati, kaj družba gradi za njih, kaj od njih želi in pričakuje. Stipendisti se morajo zavedati, da živijo v času, ko v naši državi bijemo hudo bitko za uresničevanje ustave in bitke za stabilizacijo. Opozoril je štipendiste, da se premalo udej-stvujejo v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in tudi v samoupravnih organih na šolah. Vsi se moramo zavedati, da v naši družbi neodgovornih ni.
S tem je bil zbor štipendistov zaključen. Ob zboru so mladi tudi izpolnili anketo o članstvu v ZSMS in o njihovi morebitni udeležbi v mladinski delovni akciji, ki bi jo organizirala občinska konferenca. Ugotovljeno je bilo, da je večina štipendistov vključenih v /ve/i socialistične mladine Slovenije in da bi se jih precejšnje število udeležilo delovne akcije med počitnicami.
Velika udeležba mladih štipendistov je pokazala, da so bodoči izobraženci zainteresirani za delo družbenopolitičnih organizacij v svojih sredinah, da bi se vanje vključili, da pa so bili doslej z njihovim delom premalo seznanjeni.
Vera Grošelj
MEDNARODNI MLADINSKI SEMINAR NA KOROŠKEM
Kot članica delegacije Republiške konference ZSMS sem se udeležila 4. mednarodnega mladinskega seminarja, kije bil v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem.
Na letošnjem že tradicionalnem srečanju smo se zbrali mladi iz Slovenije, Hrvatske, Benečije, Julijske krajine ter avstrijske Koroške in Štajerske. Program seminarja je bil na eni strani namenjen spoznavanju mladih in mladinskih organizacij, v veliki meri pa tudi slovenski manjšini na Koroškem.
Kratek politični uvod o Koroški
Kljub različnim diskriminacijam, nenehnemu gospodarskemu pritisku in kljub načrtnemu raznarodovanju živijo Koroški Slovenci strnjeno že 1400 let na podedovani zemlji v Zilji, v Rožu in v Podjuni, med Dravo in Vrbskim jezerom in gor do Kostanj ter severno od Velikovca do Djekš.
Zadnji dve leti nemškonacio-nalistične sile na Koroškem vse glasneje zahtevajo takoimenovano ugotavljanje manjšine, češ, da naselitveni prostor koroških Slovencev ni dovolj znan in določen.
V resnici pa spričo avtohtone naselitve koroških Slovencev pomeni ta zahteva le poskus, da bi lahko čimbolj zožili krajevno in stvarno območje 7. člena državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki vsebuje določila v zaščito obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti. Spričo šovinističnih izgredov ob trganju dvojezičnih krajevnih napisov, atentatov na partizanske spomenike, pa tudi na imetje koroških Slovencev, onemogočanje v javnih službah, se očitno kaže težnja, da kljub dvajsetletnemu zavlačevanju ne bi bilo
treba izpolniti obveznosti iz državne pogodbe in da biti Slovenec na Koroškem res ni lahko.
Obisk ustanov slovenske skupnosti
Med bivanjem na Koroškem smo se seznanili z ustanovami slovenske skupnosti na tem območju. Obiskali smo dvojezično šolo v kraju Božji grob pri Pliberku ter si ogledali potek pouka, ki izgleda takole, do tretjega razreda je polovica snovi podane v enem. polovico v drugem jeziku. Od četrtega razreda dalje ima učenec štiri ure slovenščine na teden. Za obiskovanje dvojezičnega pouka pa je potrebna izrecna prošnja staršev.
V Dobrni vasi smo se ustavili v hotelu Rutar, kjer nas je pogostil gospodar hotela Rutar samozavesten Slovenec. V Celovcu smo si ogledali slovensko gimnazijo. To je moderna stavba, v katero hodi 465 dijakov. Nato smo obiskali še Mohorjevo tiskarno in Naš tednik. Bili smo na sedežu zadružne organizacije, pozdravil nas je predstavnik Slovenskega vestnika, ustavili smo se tudi v kulturnem domu v Tinjah.
Čeprav je bil program obiskov slovenskih ustanov sestavljen enostransko in z namenom prikazati predvsem to, kar koroški Slovenci imajo, lahko rečem, da smo se dobro seznanili s položajem in problemi, s katerimi se srečujejo Slovenci na vsakem koraku. Prvi vtisi so v nas vzbudili slutnjo, da je položaj Slovencev brezupen. Če bi verjeli v brezup, bi morali kaj hitro pozabiti na Koroško, toda Slovenci na Koroškem so in hočejo ostati. Res pa je tudi, da je usoda Slovencev odvisna predvsem od razvoja notranje demokracije v Avstriji, demokracije, ki zna upoštevati tudi drug narod!
Justi Smrdelj
NOVICE IZ DELA
ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIŽA
V mesecu oktobru smo izvedli akcijo zbiranja odpadnega papirja. Zbrano je bilo 31.000 kg. Največ ga je bilo zbranega v mestu Domžale. Pri zbiranju so se odlikovale vse šole v Občini in krajevne organizacije Rdečega križa.
Največ je zbrala papirja Osnovna šola Šlandrove ' rigade, Venclja Perka in Krajevna irgani-zacija RK Domžale. Zbrani denar se bo uporabil za humanitarno dejavnost.
Prav tako smo v oktobru v Tovariš Marko Bule v razgovoru s predstavniki političnega in družbenega TEDNU OTROKA organizirali življenja naše občine zbiralno akcijo otroških igrač in
slikanic. Mladi člani organizacije RK na šolah so zbrali: 1.115 igrač in 367 slikanic.
Vse to smo predali Vzgojno varstvenemu zavodu Domžale, ki jih je nato razdelil najmlajšim po vrtcih v občini Domžale.
Za zimsko pomoč socialno ogroženim smo razdelili 550 kg raznih rabljenih oblačil.
Preko tečajev prve pomoči smo usposobili 935 občanov, ki so sposobni nuditi prvo pomoč, in 16 tečajnikov za nego bolnika na domu in za negovanje ranjencev.
OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE
OBISK NA POSEBNI OSNOVNI ŠOLI HOMEC
V programu konference mladih v izobraževanju pri OK ZSMS Domžale, je bila tudi točka, ki je določala obisk Posebne osnovne šole Homec. Člani predsedstva KMI so v novembru obiskali to ustanovo, ki je zelo pomembna tako za našo občino, kot tudi za občino Kamnik in ima že nekaj časa premalo prostora, da bi sprejela vse pa tiste učence, ki tako šolanje potrebujejo.
Ob prihodu na šolo smo najprej obiskali 8. razred, kjer smo se z njimi pogovarjali o njihovem delu. Pri po vedo vali so nam o pripravljanju proslav in drugih prireditev, o izdajanju glasila PLAMENČEK, ki je zelo pestro in kvalitetno. V pogovoru z mentorico osnovne organizacije ZSMS smo izvedeli, da ima 00 precej problemov. Učenci bi radi uredili igrišče pred šolo, kupiti bi bilo potrebno precej novih učnih pripomočkov. Ob tem lahko navedemo konkretni primer, da je za skupaj 260 učencev Posebne osnovne šole na voljo le ena nogometna žoga in ena medicinka. Tako so učenci, ki so že tako prizadeti, prizadeti tudi po tej strani. Treba bi bilo bolj gledati na razmere, v katerih se učijo. Prostori so majhni, razredi slabo oz. skoraj nič opremljeni, učenci pa si želijo velikih sončnih in dobro opremljenih prostorov, v katerih bodo lažje in boljše razvijali svoje spretnosti in pridobivali veliko znanja. Kljub slabim razmeram pa so učenci na republiških igrah posebnih šol dosegli lepe rezultate, čeprav so bili skoraj brez. vsakih pogojev za vadbo pred tekmovanjem.
Učenci so zelo zainteresirani za določene aktivnosti, ki pa jih velikokrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi prevelike oddaljenosti od šole, ne morejo razvijati. Prav pomanjkanje finančnih  sredstev je vzrok, da
precej učencev, predvsem oddaljenih, ki bi morali obiskovati to šolo, šole ne obiskuje, ker je že tako prenatrpana. Družba bo morala več pozornosti posvetiti razmeram, v katerih se učenci izobražujejo. Internat v Kamniku, v katerem nekaj učencev POŠ Homec stanuje, je premajhen, da bi sprejel vse tiste, ki bi to šolo morali obiskovati. Graditev nove šole je predvidena šele do leta 1986, torej čez deset let. Do takrat bo prostorska stiska še večja in problem šolanja prizadetih otrok v naši občini bo postal še bolj pereč. Kdo bo torej kriv, če bo veliko število otrok, ki bi sicer morali obiskovati Posebno osnovno šolo Homec, čez nekaj let ostalo brez potrebne vzgoje in izobrazbe in bo tedaj družba dolžna skrbeti zanje! Zakaj torej ne bi zanje poskrbeli že sedaj? Bernarda C unja
Vera Grošelj
PROBLEMI MLADIH V PREMISLEK
Družbenopolitične organizacije so pomembni sestavni del našega socialističnega sistema, njihova naloga je usmerjati naš družbeni razvoj. Vsem je znano, da je ZSMS od sestavnih delov in sprašujem se zakaj se prav mi mladi v velikih primerih tega nočemo zavedati in dostikrat napačno pojmujemo in si ne znamo niti pravilno predstavljati organizacijo kot res zvezo, ki zajema vse oblike dejavnosti mladine in da temelji na družbeno političnem angažiranju mladine.
Sprašujem se, kako ustvariti med mladino vzdušje za zanimanje v tej smeri. Vsekakor imamo pravico, da se aktivno angažiramo v uresničevanju programskih ciljev, da v skladu s svojimi željami in interesi sodelujemo v nekaterih družbenih aktivnostih na področju kulture, telesne kulture, turizma itd.. Vendar nam glavni cilj za aktivnost res nebi smeli biti izleti, nogometne tekme, razne razstave, ki imajo povezavo z vsem drugim prej, kot pa z nalogo usmerjanja družbenega razvoja, ki ga ima ZSMS.
Vsekakor vem, da je cilj socializma osebna sreča vsakega posameznika in da se da to doseči s prenekaterimi različnimi akcijami. Pa žal od tega dostikrat
ostanejo besede, samo besede.....kot
pravi popevka. Torej velikokrat od akcij res samo še besede. Vse več bi morali poznati samokritike in več razpravljati o svoji aktivnosti in pomisliti, če je naše delo res aktivno delo, če je to delo res aktivnost, od katere lahko nekaj imamo. Vsekakor bi bilo zaželjeno, da bi se na organizacijo obračali tudi za pomoč pri reševanju svojih življenjskih problemov in vprašanj, da bi v njenem cilju spoznali svoj življenjski cilj. Pa je mogoče dostikrat prav nasprotno. Kar pomislimo: organizacija ima „diseoelub", temu se pridruži pijača in pod vplivom te pride lahko do bistvenih sprememb v človekovem življenju, ki lahko postanejo življenjski problem. Kar pomislimo — zlorabljanje spolnosti, pretepi, da o uživanju mamil ne govorim.
Pa vendar zavedati se moramo, da se bo na naših temeljih gradila bodočnost socialistične družbe. Vsak izmad nas bi moral vedeti, da je potreben skupnosti, da družba od njega nekaj pričakuje in da ji mora nekaj dati. Zavedati se moramo, da so pomembna sedanja mala dejanja in se nebi smeli izgubljati v svetu sanj.
Saj na splošno smo mladi veliko dosegli, če pogledamo nazaj. Dostikrat se je treba omejiti na pomanjkljivosti znotraj in vsak posameznik bi moral kdaj pa kdaj pokazati, da se nanj lahko popolnoma zanesemo. Seveda gledamo preteklost prizanesljivo in to je tudi dobro. Oprostimo si manjše in večje spodrsljaje in skušajmo najti opravičilo za neizpolnjene obljube. Vendar ne smemo se izgubljati v sedanjosti. Torej naš pogled je obrnjen v prihodnost. Saj svet stoji na mladih.
Serša  Kralj Helena
Folklorna skupina Dijaškega doma Domžale je s svojimi plesi navdušila številne gledalce v Hali komunalnega centra
LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta:
za ekspozituro Mengeš:
1) kontrolor vhodne in izhodne kontr. dinarskih dokumentov (šef) - OD din 3.900.-
2) blagajnik dinarsko valutne blagajne - OD din 3.600.-
3) referent splošne likvidature — OD din 3.400.— za podružnico Domžale:
4) blagajnik dinarsko valutne blagajne - OD din 3.600-
Za objavljena delovna mesta je naslednja zahteva: Ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola z zaključnim izpitom ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Rok za prijavo je 15 dni od izida časopisa. Prijave pošljite na LB podružnica Domžale, Ljubljanska 62.
Na svečani proslavi, povezani v vrsto obletnic, je sodeloval tudi moški pevski zbor iz Celja
-.
VARNOST NA CESTI
s_/
Republiška skupščina je 20. oktobra sprejela Republiški zakon o varnosti cestnega prometa. Glede na to, da ta zakon prinaša vrsto novosti v cestnem prometu je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine sprejel sklep, da objavi NEKATERE NOVOSTI REPUBLIŠKEGA ZAKONA O NEVARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Z ustavnimi rešitvami je razmejena pristojnost federacije in republik oziroma avtonomnih pokrajin tudi na področju varnosti cestnega prometa. Zvezni zakonodaji je bilo prepuščeno, da določi temelje, ostala ureditev pa je v pristojnosti republik oziroma avtonomnih pokrajin.
V skladu s to ustavno zasnovo so bili sprejeti zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. I. SFRJ, št. 17/74), ki velja od prvega oktobra lani in podzakonski predpisi — pravilnik o obrazcu vozniškega dovoljenja (Ur. I. SFRJ, št. 13/75) ter pravilniki o prometnih znakih in o znakih, ki jih udeležencem v cestnem prometu dajejo pooblaščene osebe; o registraciji motornih in priklopnih vozil; o napravah, o opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu in pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Ur. I. SFRJ, št. 20/75), s čimer je zaokrožena zvezna zakonodaja na področju varnosti cestnega prometa.
Zvezni predpisi, ki veljajo na vsem območju SFRJ, so usklajeni z mednarodnimi predpisi in so v tem smislu izčrpni in podrobni na področju prometnih pravil ter v obravnavanju motornih vozil in njihovih voznikov, na ostalih področjih pa so dani temelji in načelne rešitve in je potrebna podrobnejša ureditev v republiških oziroma pokrajinskih zakonodajah.
S tem je bila dana možnost republikam in pokrajinam, da posamezna področja uredijo tako, kot to najbolj ustreza specifičnim razmeram v posamezni republiki oziroma pokrajini.
Namen tega sestavka je prav v tem, da seznani kar najširši krog prometnih udeležencev v naši republiki s posebnostmi republiškega zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. I. SRS, št. 24/75), ki bo veljal od 19. novembra dalje in z bistvenimi novostmi, ki jih prinaša v primerjavi z dosedanjo ureditvijo. Sestavek delno sledi sistematiki zakona, delno pa je prirejen tako, da združuje prikaz predpisov o voznikih in vozilih posameznih vrst, da bi dobili zainteresirani celovitejši pregled.
PROMETNA PRAVILA
Zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa je na tem področju najbolj izčrpen, vendar prinaša republiški zakon nekatera nova pravila, ki se nanašajo predvsem na vožnjo in ravnanje voznikov v strnjenih naseljih, na katera velja posebej opozoriti.
LPolkrožno obračanje v križiščih
Gre za prepoved obračanja v semaforiziranih križiščih oziroma v križiščih, kjer ureja promet pooblaščena uradna oseba po drugem odstavku 9. člena. Namen tega predpisa je prav gotovo v tem, da bi bila prepustnost vozil na takih križiščih večja, ker je praksa pokazala, da voznik s takim manevrom znatno zadržuje vozila za seboj, ki zavijajo polkrožno, hkrati pa ustvarja nevarnost za vozila, ki vozijo naravnost po nasprotni strani ceste.
Na to novost bomo morali biti vozniki še posebej pozorni, dokler ne bodo na ustreznih križiščih postavljeni posebni znaki, kajti prepoved bo veljala že z dnem uveljavitve zakona.
2. Vožnja v koloni pred prehodom za pešce
Ta predpis (13. člen) je namenjen temu, da bo ob prometnih konicah omogočen prehod pešcem čez vozišče na označenih prehodih zunaj posebej urejenih križišč, saj se je doslej često dogajalo, da pešec enostavno ni mogel čez cesto, ker je bil prehod zaseden zaradi povsem stisnjene kolone vozil. Za to ne bo posebnih znakov, razen seveda označ itve prehoda za pešce, in bo torej morala biti pozornost vozni kov toliko večja.
3. Ustavljanje in parkiranje
a) V bodoče bo prepovedano ustavljanje in parkiranje na pločnikih (s celotnim vozilom ali delno) povsod, kjer to ne bo izredno dovoljeno s prometnim znakom (14. člen).
Doslej smo vozniki pri tem ravnali tako, da je pač dopustno, kar ni izrecno prepovedano, tako miselnost pa bomo v bodoče morali opustiti, kajti razen kaznovanja za prekršek predvideva zakon tudi odstranitev nepravilno ustavljenega ali parkiranega vozila, ki predstavlja nevarnost ali oviro za promet (18. člen).
b) Opozoriti je treba tudi na določbe 16. člena zakona, ki ureja parkiranje in ustavljanje na mestih, kjer je parkiranje ali ustavljanje omejeno na določen čas in kjer ni javnih parkirnih ur. Za te primere bo potrebna parkirna ura v vozilu in seveda ustrezna disciplina.
c) Posebnost v določbah o ustavljanju in parkiranju so določene olajšave za zdravstveno osebje pri opravljanju dolžnosti in za invalidne voznike (19. člen). Jasno je, da gre tu le za izjeme in bo krog upravičencev ustrezno omejen.
DOLŽNOSTI OB PROMETNI NEZGODI
Predpise o dolžnostih ob prometnih nezgodah je vseboval že prejšnji zvezni temeljni zakon o varnosti cestnega prometa in jih je smiselno povzel tudi sedanji, vneseni pa so v novi republiški zakon, ker zvezni zakon ni predvidel sankcij za kršitve.
Republiški zakon pa prinaša dve bistveni novosti, ki nalagata obveznosti po prometni nezgodi:
a) Prepoved uživanja alkoholnih pijač
Neposredni udeleženec prometne nezgode ne sme po nezgodi uživati alkoholnih pijač, dokler niso opravljena uradna dejanja (50. člen).
Predpis ima nedvomno namen, namreč, da bi se preprečili izgovori voznikov, da ob nezgodi niso bili pod vplivom alkohola, kar se je doslej dokaj pogosto dogajalo.
Zagrožena sankcija za kršitelje tega predpisa spada med najostrejše, morebitni kršitelji pa se morajo zavedati tudi tega, da bo s tako kršitvijo kaj težko prikriti alkoholiziranost ob času prometne nezgode.
b) Dolžnost organizacij združenega dela ali zasebnih obrtnikov
Kadar organ javne varnosti obvesti javnost, da išče neznanega povzročitei|a hujše prometne nezgode, so organizacije združenega dela, ki prodajajo potrebščine za
motorna vozila oziroma ki popravljajo motorna vozila, dolžne sporočiti podatke o sumljivem kupcu nadomestnih delov oziroma naročilu popravila. Enaka dolžnost je naložena tudi zasebnim obrtnikom. Organizacije združenega dela morajo v primerih takega obvestila pregledati svoja vozila in prav tako dati organu javne varnosti podatke o morebitnih sumljivih ugotovitvah (51. člen). Ti predpisi so uzakonjeni prav gotovo zato, da bi kar bolj omejili primere brezvestnosti posameznikov, ki pobegnejo po hudi prometni nezgodi, ki sojo povzročili in seveda, da bi bili taki vozniki odkriti in primerno kaznovani.
USPOSABLJANJE VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL 1. Avto šola
Novi zakon prinaša pomembno spremembo v sistemu vzgoje voznikov motornih vozil, kar zadeva usposabljanje v praktični vožnji. Ta del priprave kandidatov je odslej dovoljen le avto šolam, ki bodo z organiziranim načinom delovanja lahko pripomogle k boljši vzgoji voznikov, hkrati pa bo na tem področju omogočen učinkovitejši nadzor organov, ki so za to pooblaščeni.
V tem smislu so v osnutku pravilnika o avto šolah, ki bo izšel še v tem letu, zaostreni pogoji za njihovo ustanavljanje in delo, tako da bodo bodoče avto šole res kvalitetne; s tem pa dosežena tudi boljša pripravljenost bodočih voznikov motornih vozil.
Avto šole bodo kot doslej organizirale tudi teoretični pouk in je prav gotovo v interesu vseh bodočih voznikov raznih vrst vozil na motorni pogon, da se vključijo tudi v ta del organiziranega usposabljanja, čeprav tega zakon ne predpisuje. Avto šole pa bodo morale ta pouk ustrezno organizirati za kandidate za voznike posamezne vrste vozil skladno s pravilnikom o vozniških izpitih za voznike motornih vozil in kmetijskih traktorjev in preizkusom znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem (pravilnik bo prav tako izdan še letos), in, seveda, z dostopnimi cenami.
2. VOZNIKI INŠTRUKTORJI
Vozniki inštruktorji bodo odslej poučevali kandidate za voznike le v okviru avto šol. Ta določba velja z dnem uveljavitve zakona, torej po 19. novembru.
Razen te določbe je pomembna tudi omejitev časa poučevanja kandidatov za voznike inštruktorjev v praktični vožnji po cesti. Ta je določen za poklicne inštruktorje 8 ur dnevno, za nepoklicne pa največ 3 ure dnevno. Omejitev ne velja za poučevanje začetnih faz vožnje na poligonih (71. člen).
Od te ureditve upravičeno lahko pričakujemo boljšo kvaliteto poučevanja, pa tudi večjo varnost kandidatov, samih inštruktorjev in vseh udeležencev v cestnem prometu.
Temu smotru je namenjen tudi predpis v 72. členu, ki zahteva popolno treznost voznika inštruktorja med poučevanjem kandidata v praktični vožnji na cesti, pa tudi siceršnjo psihično in fizično kondicijo, ki naj zagotovi zanesljivo nadziranje kandidata, ki ga uči.
Določbe tega člena nalagajo inštruktorju tudi dolžnost, da mora v enakem smislu oceniti kandidata, ki mu ne sme dovoliti vožnje, če podvomi v njegovo sposobnost za varno vožnjo.
ZDRAVSTVENI PREGLEDI
Tudi na tem področju prinaša novi zakon določene novosti.
1. Predvsem je omeniti obveznost, da mora kandidat za voznika motornih vozil oziroma kmetijskega traktorja na zdravstveni pregled k pooblaščeni organizaciji, na območju katere ima stalno ali začasno prebivališče. Iz ustrezne obrazložitve predloga zakona je razvidno, da je to določeno zato, ker te organizacije v večini primerov razpolagajo z osnovno zdravstveno dokumentacijo o kandidatu oziroma jim
bo ta laže dosegljiva.
2. Uvedena je tudi določena poenostavitev zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike. Kandidatu se ne bo treba podvreči komisijskemu pregledu, marveč ga bo pregledal zdravnik specialist splošne medicine ali medicine dela, ki bo po lastni presoji vključil tudi druge specialiste, če bo podvomil v določene zdravstvene zmožnosti kandidata.
Ta ureditev prav gotovo pomeni določeno razbremenitev tako zdravstvene službe kot občanov.
3. Kandidati za voznike, ki jim bo izdano na prvi stopnji negativno zdravniško spričevalo, bodo v smislu 85. člena zakona zahtevali pregled pri zdravniški komisiji druge stopnje.
KMETIJSKI TRAKTORJI
To poglavje obsega vse predpise novega zakona, ki zadevajo voznike kmetijskih traktorjev in ta vozila.
Na tem področju je največ sprememb v primerjavi z dosedanjimi predpisi, iz obrazložitve predloga zakona pa povzamemo, da so te spremembe narekovali tako razlogi varnosti kot tudi potrebe, da je treba modernizirati kmetijstvo in mu zagotoviti več delovne sile.
Z novo ureditvijo, ki prinaša pomembne olajšave, pričakujemo, da se bo občutno zmanjšalo število voznikov kmetijskih traktorjev, ki so doslej vozili, ne da bi imeli potrebno znanje in pretnost, pa tudi nadzor nad tehničnim stanjem teh vozil bo izboljšan.
Podrobnosti o novostih na tem področju so:
1 .Starostna meja
Vozniško dovoljenje za vožnjo kmetijskega traktorja bo lahko pridobil kdor dopolni 15 let, če opravi vozniški izpit za voznika kmetijskega traktorja in če je zdravstveno zmožen za voznika (77. Člen). Dosedanja starostna meja je bil 18 let, zato pa je bilo nesorazmerno visoko število voznikov, ki so upravljali kmetijske traktorje brez vozniškega dovoljenja in tudi brez potrebnega znanja. Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij B, C in D daje vozniku tudi pravico voziti kmetijski traktor v cestnem prometu.
2. Izpit in vozniško dovoljenje
Kandidati za voznike kmetijskih traktorjev bodo lahko opravljali izpite v vsaki občini (76. člen).
Novi izpitni program za voznike kmetijskih traktorjev zožuje obseg teoretičnega dela dejansko na tista cestno prometna pravila, ki jih mora nujno poznati vsak voznik vozila na motorni pogon, praktični del izpita pa obsega tudi vožnjo zunaj cestne površine, ki je za voznike kmetijskih traktorjev enako pomembna kot vožnja po cesti (osnutek pravilnika o načinu in programu vozniških izpitov).
Veljavnost vozniškega dovoljenja za vožnjo kmetijskega traktorja je omejena na 10 let (77. člen).
Vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F (kmetijskih traktorjev) se bodo zamenjala za nova do 31. 12. 1975. Zamenjavo bo moral zahtevati lastnik (131. člen).
3. Usposabljanje voznikov
Kandidate za voznike kmetijskih traktorjev bodo poleg inštruktorjev lahko usposabljali tudi vozniki kmetijskih traktorjev, ki imajo vsaj tri leta vozniško dovo-
ljenje za vožnjo kmetijskega traktorja, seveda pa tudi potrebno znanje in izkušnje, kar bo ugotovil za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, ki bo izdal ustrezno potrdilo (66. čl.).
Poudariti je treba, da se bo moral tudi ta poučevalec ravnati po določilih, ki veljajo za voznike inštruktorje med poučevanjem praktične vožnje po cesti (treznost, telesna in duševna pripravljenost poučevalca in kandidata).
Ta ureditev daje velike možnosti za organizirano vzgojo voznikov kmetijskih traktorjev v okviru kmetijskih zadrug pa tudi v kmetijskih šolah.
4. Zdravstveni pregledi
Kandidat za voznika kmetijskega traktorja bo lahko opravil osnovni pregled pri zdravniku najbližje zdravstvene organizacije glede na svoje prebivališče. Smiselno pa veljajo tudi zanj določbe, da ga bo zdravnik napotil na specialistični pregled, če bo smatral, da je tak pregled potreben.
1
5. Evidentiranje in tehnični pregled
Doslej je bila registracija kmetijskih traktorjev izenačena z registracijo motornih vozil, torej vsakoletna registracija, v bodoče pa je predpisano le evidentiranje ob nakupu.
Obvezna je odjava ob spremembi lastništva, kakor tudi, če je kmetijski traktor uničen, odpisan ali odsvojen (96. člen).
Prometna dovoljenja za kmetijske traktorje in traktorske priklopnike (in registrske tablice), ki so bila izdana po dosedanjih predpisih, bo treba zamenjati po izteku veljavnosti.
Olajšave so dane tudi pri tehničnih pregledih, in sicer v tem smislu, da jih bodo opravljale pooblaščene organizacije združenega dela v vsaki občini (drugi odstavek 99. člena). Ta ureditev pa ima tudi varnostni pomen, saj bodo odpadle vožnje kmetijskih traktorjev na daljših realacijah.
Ostaja pa obveznost vsakoletnega tehničnega pregleda, kar je tudi povsem razumljivo, saj brezhibnost vozila zagotavlja varnost voznikom tako pri vožnji na cesti kot pri uporabi traktorja pri delovnih opravilih.
DELOVNI STROJI, MOTOKULTIV ATORJI, KOLESA Z MOTORJEM
Za voznike teh vrst vozil doslej ni bilo potrebno vozniško dovoljenje, za vozila pa tudi ni bila potrebna registracija. Registracije tudi v bodoče ne bo, pač pa bodo morali vozniki opraviti preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa (61. člen), da bodo pridobili pravico voziti ta vozila v cestnem prometu, če seveda ne bodo imeli vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil ali kmetijskega traktorja.
Za opravljanje preizkusa je za posamezne vrste vozil predpisana starostna meja: za voznike delovnih strojev (bagri, buldožerji, kombajni, finišerji in drugi) - 18 let; za voznike motokultivatorjev (vozilo na motorni pogon, ki ima eno os in največ 16 KS in je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi razna zamenljiva orodja in priključke ali lahek priklopnik)    15 let; za voznike koles z motorjem - 14 let.
Program za preizkus je v osnutku pravilnika o vozniških izpitih ustrezno prilagojen. Za voznike delovnih strojev in koles z motorjem, ki so pogosto v cestnem prometu, je predviden enak program iz predpisov kot za voznike motornih vozil za voznike motokultivatorjev pa program za voznike kmetijskih traktorjev.
Preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa bodo opravljali kandidati pred izpitno komisijo, ki bo pristojna za izpite kandidatov za voznike kmetijskih traktorjev.
Kandidat, ki bo uspešno opravil preizkus, bo dobil potrdilo, v katerem bo navedeno, katero vrsto vozil sme voziti. Veljavnost tega potrdila ni omejena.
Predpisi o voznikih delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem se bodo zaceli uporabljati v enem letu po uveljavitvi zakona.
KOLESARJI
Za kolesarje postavlja zakon le starostne omejitve za samostojno vožnjo otrok v cestnem prometu. Ta meja je 7 let, pri čemer je postavljen pogoj, da so se v šolah ali v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah usposobili za vožnjo. Sicer lahko vozijo otroci kolo v cestnem prometu le v spremstvu odrasle osebe (30. člen).
Dokazilo o usposobljenosti otrok za vožnjo v cestnem prometu ni predpisano, vsekakor pa bo treba nadaljevati s prakso, ki je že ustaljena, da bodo šole in druge vzgojno-izobraževal ne organizacije nadaljevale z intenzivno prometno vzgojo otrok in jim izdajale izkaznice, če so se usposobili za vožnjo koles v cestnem prometu.
PREVERJANJE VOZNIŠKIH SPOSOBNOSTI
Pomembno novost je prinesel že zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki dopušča, da se lahko pošlje voznik motornega vozila, ki stori v krajšem času več hujših prometnih prekrškov, na preverjanje, ali pozna predpise o prometni varnosti oziroma ali ima potrebne spretnosti za vožnjo motornega vozila. Će se pri preverjanju tega znanja ugotovi, da voznik ne pozna cestno prometnih predpisov in nima potrebnih spretnosti za vožnjo motornega vozila, se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje.
To načelo dopolnjuje sedaj sprejeti zakon o varnosti cestnega prometa. Ta določa, da lahko poda predlog za preverjanje znanja cestno prometnih predpisov in sposobnosti vožnje sodnik za prekrške, sodišče ali organ javne varnosti. Na tak preizkus se lahko pošlje voznik, ki mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za 6 mesecev ali več, lahko pa se pošlje tudi voznik, ki je bil kaznovan v enem letu za dva hujša prekrška. Med te vrste prekrškov pa štejemo predvsem tiste, za katere lahko sodnik za prekrške izreče varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
V tem sestavku so nakazane pomembnejše novosti novega republiškega zakona o cestnem prometu z namenom, da bi koristil občinskim svetom za vzgojo in preven tivo v cestnem prometu pri njihovem delu v prvem obdobju po uveljavitvi zakona in za zgoščeno obvestilo javnosti.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo po izdaji podzakonskih predpisov s področja cestnega prometa informiral javnost tudi o novostih in spremembah, ki jih bodo vsebovali ti predpisi.
PROGRAM DEJAVNOSTI IN FINANCIRANJA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA   V LETU 1976
V slovenski skupnosti si zagotavlja socialno varnost 724.000 zavarovancev, ki prispevajo sredstva za realizacijo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V Sloveniji je 198.984 upokojencev, tako pride na 3,6 aktivnih zavarovancev en upokojenec. Za leto 1976 pa je predvideno, da bo okoli 205.000 upokojencev in okoli 11.000 uživalcev drugih denarnih dajatev.
Temeljni program skupnosti za leto 1976 je realizacija z zveznim in republiškim zakonom ter statutom skupnosti zagotovljenih pravic zavarovancev in upokojencev ter zagotovitev in ohranitev realne vrednosti pokojnin in drugih denarnih dajatev.
Pokojnine se praviloma usklajujejo v začetku vsakega koledarskega leta na podlagi kazalcev o ekonomskih gibanjih (življenjskih stroškov in osebnih dohodkov) v predhodnem koledarskem letu. Zaradi tega je povečanje pokojnin v primerjavi z osebnimi dohodki vedno za eno leto v zaostanku. Spričo razmeroma velikega povečanja življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v prvem polletju 1975 so bile pokojnine s 1. 8. 1975 povečane v povprečju za 6,5 % kot akontacija na uskladitev s 1. 1. 1976. V letu 1976 bodo v skladu z družbenim dogovorov o razporejanju dohodka v letu 1976 pokojnine   povečane   za porast
poprečnega nominalnega osebnega dohodka za zaposlenega v letu 1975, upoštevajoč pri tem uskladitev s 1. 8. 1975. Pričakujemo, da bo s 1. 1. 1976 mogoče zvišati pokojnine za približno 14% na decembrske pokojnine. Dokončna uskladitev pokojnin za leto 1975 pa bo mogoča šele v aprilu 1976, ko bodo znani točni pokazatelji.
Druge denarne dajatve (invalidnine, dodatek za pomoč in postrežbo, nadomestilo za rekreacijo upokojencev) med letom niso bile povečane, in bo zaradi tega v letu 1976 povečanje teh dajatev ustrezno večje.
Pomembna dejavnost skupnosti je rehabilitacija in zaposlovanje delovnih invalidov, ki terja vsestransko in nenehno povezovanje z organizacijami zdru ženega dela ter drugimi za varstvo delovnega človeka pristojnimi dejavniki. Ustrezna dejavnost na tem področju pogojuje manjše število uživalcev invalidske pokojnine in s tem tudi manjše izdatke za invalidsko pokojnino.
Glede na to, da je skupnost plačnik raznih prispevkov (za zdravstveno varstvo, za otroški dodatek in za otroško varstvo, stanovanjski prispevek), je potrebno njeno sodelovanje pri dogovarjanju in sporazumevanju o razreševanju problematike na teh področjih. Izdatki  za prispevke
znašajo okoli 13 7" vseh izdatkov skupnosti.
Od stanovanjskega prispevka, ki znaša 4 % od neto izplačanih pokojnin, se izloča 1,2% (30%) v solidarnostni stanovanjski sklad občine, 2,8 % (70 %) pa v sklad za stanovanjsko graditev skupnosti, ki ga upravlja poseben upravni odbor. Sredstva sklada skupnosti so evidenčno razdeljena po občinah in jih upravni odbor, skladno s stanovanjsko politiko v posamezni občini in v soglasju s pristojnimi dejavniki, usmerja v obliki dotacij za gradnjo domov za ostarele, deloma pa tudi kreditira nakupe stanovanj v družbeni lasti. V Domžalah smo vsa razpoložljiva sredstva tega sklada vložili v gradnjo novega Doma upokojencev, za naslednja leta pa so že namenjena za prepotrebno sanacijo Doma počitka v Mengšu.
Skupnost p ok oj n i n sk o- i n vali-dskega zavarovanja bo za uresničevanje pravic, ki gredo po predpisih upokojencem in zavarovancem v letu 1976 potrebovala skupno 1.950 milijonov din. Iz republiškega in zveznega proračuna znaša povpračilo skupno 898 milijonov din. Razlika, ki znese 7.052 milijonov din, se zbere iz prispevkov od bruto osebnih dohodkov in dohodka.
Iz podatkov se vidi, da ostanejo viri in prispevne stopnje iz dohodka za prihodnje leto take, kot v 1975 letu. Prispevna stopnja od bruto osebnih dohodkov pa se zviša od 11,87 (1975) na 12,5 %.
Iz vsega navedenega je razvidno, da ima skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja važne naloge, ki jih mora na svojih sejah v naši občini obravnavati konferenca delegatov za to skupnost. Nerazumljivo pa je, da je udeležba delegatov na sejah občinske konference od seje do seje bolj pičla. Strokovna služba skupnosti pošlje za vsako sejo delegacijam v organizacije združenega dela in krajevnim skupnostim v občini Domžale skupno 228 izvodov gradiva za sejo. Konferenca šteje 37 delegatov,, na zadnjo sejo je prišlo skupno 9 delegatov. Jasno, da zaradi nesklepčnosti seje ni bilo in to se je zgodilo izmed vseh občin v Sloveniji samo v Domžalah. Vodje splošnih delegacij v TOZD in KS naj bi v bodoče gradivo za seje konference delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja skupno s člani njihovih delegacij proučili in zavzeli določena stališča za sejo občinske konference delegatov, da bo tako naše delo postalo plodno.
Ivan Redenšek
Stopnja prispevka od bruto osebnih dohodkovje 12,5 % Iz dohodka se zbere:
-0,8 % bruto osebnih doho 'kov za nesreče pri delu .. .
-0,2 % bruto osebnih dohodkov za beneficirano
delovno dobo (poprečno).. .
Posebni prispevek kot osnova
-poslovni sklad v višini 0,27 do 1,27%...
skupaj
.5877 milijonov
378 milijonov
137 milijonov
660 milijonov 7052 milijonov
NAŠ RAZGOVOR
DELO DAVČNE UPRAVE IN IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI
Davčna politika je brez dvoma eno izmed tistih področij, ki je zelo zanimivo za mnoge naše občane, saj sprejeti zakoni in odloki določajo posamezne dajatve, s katerimi pokrivamo skupne potrebe družbenega življenja in posameznih dejavnosti.
Brez dvoma ima Davčna uprava pomembno nalogo in tudi dolžnost, saj mora skrbeti za sprotno urejanje denarnih zadev in „sprovajati v življenje" sprejete zakone in odloke. Ker sami rezultati zavisijo v veliki meri od organizacije in dela, pristopa k reševanju vseh teh denarnih zadev, stalnega zasledovanja in ne nazadnje tudi odnosov do samih davkoplačevalcev, bomo skušali v tem sestavku posredovati nekaj spoznanj, doseženih rezultatov in uspehov, ki imajo tudi širši družbeni pomen.
Zaradi tega, da bi skušali s podatki čimbolj osvetliti celotno zadevo in prikazati resnično stanje na tem področju, smo se obrnili na načelnico Davčne uprave pri skupščini občine tovarišico Almiro Zemljičevo in ji zastavili nekaj vprašanj.
Zanima nas koliku občanov plačuje davke in kako so razdeljeni glede na vrsto davkov, kijih plačujejo?
Iz evidence, ki jo vodimo pri nas se plačujejo davki od najrazličnejših dejavnostih in vseh registriranih davkoplačevalcev je v naši občini približno 14.660. Največ od teh je tistih, ki plačujejo davke in prispevke od kmetijske dejavnosti, nato sledijo tisti, ki plačujejo davek na dohodek od premoženja in stavb, od obrtne in intelektualne dejavnosti, od skupnega dohodka občanov, od gozdnih zemljišč, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (davek po odbitju), na tovorna cestna motorna in priklopna vozila in še vrsto drugih davkov, ki so določeni z odloki. Za vse vrste davkov imamo nastavljeno posebno evidenco tako, da lahko sproti zasledujemo posamezne obdavčitve in tudi vplačila.
Koliko je bilo na podlagi prispevnih stopenj v letošnjem letu zbranih sredstev'.'
Na osnovi družbenega dogovora in predpisanih stopenj bi morali iz vseh naslovov davščin in prispevka zbrati v občini 32.526,400 dinarjev, seveda ob tem, da se stopnje tekom leta ne bi spreminjale. Dosedaj lahko ugotavljamo, da smo zadostili zakonu, saj smo do 25. 1 1. 1975 uspeli zbrati 28.016.000 dinarjev in smo tako prekoračili postavljeno vsoto, o kateri govori družbeni dogovor. Na podlagi ocen lahko ugotavljamo, da smo zbrali 11,13 % več kot predvideva resolucija in da gre v tem primeru za približno 360 milijonov starih dinarjev zbranih sredstev, ki jih bo mogoče razporediti za posamezne družbene potrebe, katerih pa v občini ni malo.
Iz vsega tega lahko zaključimo, da davčni zavezanci dokaj dobro plačujejo svoje obveznosti, toda verjetno je med njimi nekaj takih, ki bi želeli prikriti svoje obveze do družbe. Zanima nas koliko je teh ljudi in za kakšne oblike prikrivanja gre?
Iz podatkov resnično lahko zaključimo, da zavezanci dobro plačujejo svoje obveznosti in da v veliki meri izpolnjujejo obveze, ki so bile pred njih postavljene. Vzroke za to lahko iščemo tudi v tem, da smo pravočasno naredili odmero za leto 1975 in da smo skušali realno prikazati tudi sistem plačevanja. Lahko rečemo, da v veliki večini nimamo kakšnih posebnih problemov, vendar pa so med zavezanci tudi taki, ki prinesejo davčno napoved, v kateri je prikazana iz>;uba ali pa tako majhen dobiček, da bi jih lahko ..napotili na socialno službo". Vendar vemo, da v večini primerov izgube ne more biti, saj nihče pravzaprav od nje ne more živeti in preživljati svoje družine. Vse take primere posredujemo inšpekciji in
Občinska konferenca SZDL je na svojem zasedanju v celoti potrdila sklepe predsedstva in razpravljala o družbenih in gospodarskih dogajanjih v občini
ta potem obravnava posamezne primere in skuša raziskati ozadje vsakega posameznika. Vsi tisti, ki dajejo napačne podatke, pa se verjetno ne zavedajo, da vsako prikrivanje slej ko prej pride na dan in da tudi tisti obrtniki, ki se zavedajo, da morajo družbi plačevati od ustvarjenega dohodka ne gledajo ravno najboljše na tiste, ki prikrivajo družbene dajatve. S tem hočem povedati to, da je velika večina za zakonito in urejeno poslovanje in da ne marajo tega, da bi vse obravnavali enako, najmanj pa si želijo to, da bi bili predmet razprav na račun nekaterih, ki smatrajo, da niso dolžni ničesar dajati družbi. V nekaterih primerih se poslužujemo tudi organov za kaznovanje, vendar tudi zakon sam omogoča, da taki primeri ne zastarajo v petih letih, v tem času pa je možno odkriti vse tisto, kar je hote ali nehote s strani posameznika prekrito. Največ teh primerov ugotavljamo na področju privatne obrti, kjer gre velikokrat za medsebojno denarno poravnavo in ni mogoče voditi točne kontrole nad opravljenim delom.
A H upoštevate pri izterjatvi tudi zmožnosti plačila, mislimo namreč na to, da imajo posamezniki denar, saj vemo, da je to velikega pomena ne samo za ljudi, ampak tudi za medsebojne odnose?
Glede na to, da imamo prilično dobro urejeno kartoteko in tudi razdeljene obrtnike po posameznih kategorijah, nam ni težko zasledovati tudi plačevanje davkov. Zavedamo se, da ne moremo pri vseh kategorijah (predvsem pri k metih) vztrajati na odmeri po tromesečjih, ker bi s tem pri nekaterih celo ogrozili njihov življenjski standard. Zaradi tega se z našimi inšpektorji in izterjevalci večkrat pogovarjamo o tem, da naj se sami pomenijo z ljudmi in da naj skušajo najti take roke za plačila, ki bi bili sprejemljivi za obe strani. Lahko trdim, da smo pri tem dosegli precejšnji napredek in da nimamo prevelikih težav na samem terenu. Poleg tega pa skušamo davčno politiko voditi tudi tako, da na podlagi ocenjenega stanja predlagamo odpis davkov v tistih primerih, ko bi bilo življenje nekaterih ogroženo in da skušamo voditi politiko tako, da so medsebojni odnosi dostopni in pozitivno vplivajo na vse. Do negativnih pojavov prihaja pri tistih, ki jih dobro poznamo in ki hočejo s svojim nastopom onemogočiti redno delo. Vendar pa je teh vse manj, kar kaže tudi na to, da so se v sami upravi izboljšali odnosi in da je služba kot taka dobila ustrezno mesto v občinski upravi.
Družbeni dogovor predvideva, da se tista sredstva, ki bodo zbrana nad 75 % lahko uporabijo v posebne namene. Ker je bilo to doseženo, nas zanima, če bo prišlo do realizacije sklepa odnosno predhga izvršnega sveta, da bi se ta sredstva prenesla v sklad za izgradnjo šolske mreže?
Res je, da smo dosegli 86,13% plačilo davkov in da po oceni to predstavlja približno 360 milijonov starih dinarjev. Ko je izvršni svet razpravljal o izvrševanju družbenega dogovora je res takrat zavzel stališče, da naj se vsi viški zbrani iz naslova davščin in prispevkov prenesejo v sklad za izgradnjo šolske mreže. O tem bo sicer morala razpravljati delegatska skupščina, vendar pa bi rada poudarila, daje to v bistvu vračanje sredstev na nekatera področja, ki so družbeno najbolj potrebna dodatnih virov sredstev. Brez dvoma bi s takimi sredstvi lahko hitreje reševali pereče probleme in s tem pokazali tudi to, da nismo samo za pobiranje davkov, ampak skrbimo istočasno tudi za vračanje denarja na tista področja, od koder prihaja.
Na koncu bi rada poudarila tudi to, da tudi davčna disciplina samih zavezancev lahko pomaga odstranjevati težkoče, ki se pojavljajo pri celotnem našem gospodarstvu.
S tem razgovorom smo hoteli odgovoriti na mnoga odprta vprašanja glede dela davčne uprave in mislimo, da lahko z zadovoljstvom ugotavljamo pozitivne premike in tak način dela, ki bo tudi v bodoče ustvarjal dobre medsebojne odnose in zagotavljal stalni vir sredstev, ne samo za pokrivanje zakonsko dogovorjenih obveznosti, ampak tudi za pokrivanje posameznih dejavnosti na drugih področjih.
Razgovor vodil Kušar
SREČANJE Z ZDOMCI
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije Domžale, pripravljajo za 29. december ob 17. uri posvetovanje in srečanje z vsemi tistimi, ki so zaposleni na delu v tujini. Na tem srečanju bi se radi pomenili o vseh odprtih vprašanjih o življenju in delu v naši občini, o možnostih njihove vrnitve in zaposlitve v naših delovnih organizacijah ter o vseh ostalih odprtih vprašanjih, ki zadevajo delo in življenje v naši občini.
Prepričani smo, da bo to tovariško srečanje pomagalo k tesnejši medsebojni povezavi in da bodo posamezni predstavniki lahko odgovorili na mnoga odprta vprašanja, ki so v sedanjem času dokaj zanimiva in aktualna.
Zaradi tega vabimo vse zdomce, da se tega srečanja v Hali komunalnega centra, 29. decembra udeležijo v čimvečjem številu.
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Domžale
PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA, ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI V OBČINI DOMŽALE
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Odraz takega vključevanja, ki je bilo pogojeno tudi v prejšnjih letih, je število prijavljenih brezposelnih pri skupnosti za zaposlovanje Domžale s poklici avtome-hanik, avtoklepar, prodajalke, usnjarski tehniki ženske in kemijski tehniki — ženske, za katere ni ustreznih delovnih mest. Seveda je vprašljivo, zakaj nekatere delovne organizacije v naši občini kategorično odklanjajo ženske strokovnjake. Tudi v razpisih delovnih mest smo zadnje čase zasledili, da je za delovna mesta, katera lahko opravljajo ženske, bila izražena želja po moškem delavcu.
Poklicne namere letošnje generacije mladih kažejo, na to, da se bo tudi v tem letu pri vključevanju ponovila slika iz prejšnjih let, saj ugotavljamo, da bo ponovno preveč vključitev v poklice avtomeha-nik, avtoklepar in prodajalka. Ob tem moramo povedati tudi to, da se učenci pod silo razmer vključujejo v uk v obrtne dejavnosti, ker je tu največ učnih mest, čeprav prvotno odklanjajo tako vključitev.
Kako nujno je naše poklicno svetovanje kaže tudi podatek, daje kar 20 % letošnjih absolventov osnovnih šol bilo popolnoma poklicno neodločeno.
V šolskem letu 1974/75 je bilo v 8. r. OŠ naše občine zajeto z ANKETO o izbiri poklica 566 učencev v 24 skupinah. Izvedeno je bilo tudi testiranje učencev 8 razredov s tremi testi iz serije testov DAT, pri katerem je bilo zajetih 458 učencev v 30 skupinah in 56 učencev 5. r. v 3 skupinah. Zaradi preobremenjenosti 2 zaposlenih strokovnih delavk, ki delata za vse območje osnovnih in srednjih šol v občini Kamnik in Domžale, smo opravili testiranje 5. r. le na šoli kjer je zaposlena redna šolska psihologinja. Individualno je bilo obravnavanih 268 učencev osnovnih šol in 25 učencev iz drugih 4-letnih strokovnih šol. Od tega je bilo kar 107 učencev teamsko obravnavanih (psiholog, poklicni svetovalec in zdravnik-specialist za medicino dela). Zdravstvena služba medicine dela pri ZD Domžale nam vsako leto vpiše ustrezne podatke o zdravstvenih sposobnostih za vse učence, ki zaključujejo OŠ.
Podobno je zasnovano naše delo tudi z učenci Posebne OŠ Homec. Zaradi posebnosti teh učencev pa je tu potrebno mnogo več individualnega dela, tako pri svetovanju, kakor pri zaposlovanju. Največja ovira, na katero naletimo pri delu s temi učenci, je premajhna pripravljenost OZD za njihovo vključitev v zaposlitev.
Skupnost za zaposlovanje Domžale je sodelovala tudi pri izvedbi ankete, ki je bila izpeljana v republiškem merilu in s katero želimo izvedeti, kje so zaposleni in kako uspešno delajo absolventi posebnih OŠ. V tem letu smo izvedli tudi 9 predavanj za učence 8. razredov., 6 predavanj za njihove starše ter prikazali 5 filmov s področja poklicev. Organizirane so bile strokovne ekskurzije v Papirnico, Induplati Jarše in Graditelj Kamnik. Občasno sodelujemo tudi v jutranji radijski oddaji, „Danes za vse" in v Občinskem poročevalcu.
Na končni učinek v procesu poklicnega usmerjanja vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so tudi denarne možnosti. V letu 1974 smo sprejeli nov družbeni dogovor o štipendiranju, ki ureja kadrovsko štipendiranje in štipendiranje iz združenih sredstev. Strokovna služba za zaposlovanje stremi za tem da ne bi imelo štipendiranje le socialno funkcijo, temveč tudi kadrovsko funkcijo, ter da bi se pri dodeljevanju štipendij upoštevalo tudi učenčeve intelektualne sposobnosti in kadrovske potrebe družbe.
Zaposlovanje in zaposlenost
Že v letu 1974 je značilno naraščajoče zaposlovanje,'ki se še do danes ni umirilo. V naši občini je zaposlenih 56 % žensk. Za današnjo ženo zaposlitev ni več le začasna in zgolj ekonomska nujnost, temveč je uresničevanje in potrjevanje njene osebnosti in ustvarjalnosti v družbenem delu in upravljanju.
Poklicna struktura naših delavk je zelo nizka. Le malo delavk ima dokončano OŠ. Tudi izobrazbena struktura trenutno brezposelnih žensk je zelo nizka. Prevladujejo nekvalificirane delavke s 5., 6. in 7. razredi OŠ.
Ker je živahno zaposlovanje na našem območju globoko poseglo v rezerve domačega prebivalstva in ker so v obdobju, ki je pred nami, planirana precejšnja investicijska vlaganja v določene objekte, generacijski priliv pa majhen, bi morale delovne organizacije skrbno planirati kadre in preskrbeti zanje primerna stanovanja ter vse ostale oblike družbenega standarda.
S posebej uvedenim sistemom sporočajo delovne organizacije skupnosti za zaposlovanje svoje potrebe po delavcih in kritje le-teh. V obdobju januar-septernber 1975 nam je uspelo pokriti le 75,4 % vseh potreb. Največ je bilo potreb po nepriučenih H priučenih delavcih. Razlika ki nLStaja med potrebami in kritjem, je odraz razmer, 'lasti premajhnih možnosti pokri-/anja priliva iz domačega še nezaposlenega prebivalstva.
Mostno strgalo na črpalni napravi v Škofji Loki
Do večjega števila potreb prihaja tudi zaradi fluktuacije. Ta je na našem področju kar opazna. To pa za gospodarstvo naše občine prav gotovo ni vspodbudno, kajti del delavcev je kar naprej v fazi privajanja, tako da na njihov poln učinek ni mogoče računati. Naša služba je zabeležila v letošnjem letu 419 iskalcev premestitev, katerim je tudi posredovala ustreznejšo zaposlitev. Iskalci premestitev so zaposleni delavci, ki iščejo pri naši službi informacijo in svetovanje zaradi ustreznejše zaposlitve. Vzroki, zaradi katerih ljudje iščejo premestitve so: neustrezni OD, slabi delovni pogoji, neurejeno varstvo otrok ipd. Veliko iskalcev premestitev je tudi med zaposlenimi v obrtni dejavnosti. Vzroki premestitev so: neredno izplačevanje OD, neplačevanje nadurnega dela, slabi delovni pogoji in zelo slabi medsebojni odnosi.
Skupnost za zaposlovanje Domžale pa prvotno nudi pomoč brezposelnim iskalcem zaposlitve. Te lahko razdelimo v naslednje kategorije:
— v delovno sposobne in strokovne usposobljene;
— v delovno sposobne, a brez strokovne usposobljenosti;
— delovno sposobne, ki zaradi objektivnih ovir ne morejo sprejeti vsake zaposlitve;
— iskalce zaposlitve s subjektivnimi ovirami za zaposlitev.
Prve tri skupine brezposelnih relativno hitro zaposlimo. Večje težave nastopijo pri iskalcih zaposlitve s subjektivnimi ovirami. Mesečni priliv brezposelnih je 40-50 oseb, zaposli pa se jih 30—40. Trenutno je na zavodu prijavljenih 167 brezposelnih, od tega 42, ki so težje zaposlivi. Ob tem, ko vemo, da so potrebe po delavcih na našem območju velike, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da so na zavodu tudi brezposelni ljudje.
To stanje je le navidezno, saj so glavni vzroki za to neskladje med ponudbo in povpraševanjem po delavcih. Sem spadajo še: neustrezna starostna in spolna struktura brezposelnih, neustrezna izobrazba, suficitarni poklici in zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti.
V zadnjem času se med iskalci zaposlitve pojavljajo delavci iz drugih naših republik, ki so začasno prijavljeni v naši občini in delavci, ki se vračajo iz tujine. Ker se povečuje število mladih iz skupine suficitarni h poklicev, se ob tem sprašujemo, kako je možen tak razkorak med potrebami po učencih v gospodarstvu (predvsem obrtna dejavnost) in dejanskimi prostimi delovnimi mesti.
Posebno angažiranje strokovne službe je potrebno za uspešno reševanje brezposelnih, ki so težje zaposlivi. Ker je večina le-teh brez rednih sredstev za življenje, imajo pa družine, je reševanje te problematike toliko bolj družbeno pomembno. Med težje zaposlivimi so poseben problem alkoholiki, ki jih pred zdravljenjem ne moremo zaposliti.
Brezposelni delavci imajo tudi določene pravice, ki izvirajo iz minulega dela. Nov zakon o zaposlovanju prinaša bistvene spremembe oziroma novosti v tem, da razširja pravice brezposelnih. Denarno nadomestilo ni več vezano na premoženjski cenzus, ker izhaja pravica iz minulega dela. Seveda pa je ta pravica še vedno odvisna od trajajoče predhodne zaposlitve ter od razloga prekinitve delovnega razmerja. Pravico denarnega nadomestila trenutno koristijo 3 brezposelni, 4 pa so v postopku. Omeniti moram, da delavci, ki se vračajo iz tujine uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila, saj
(Nadaljevanje na 19. strani)
(Nadaljevanje z 18. strani)
ureja njihove pravice zakon o temeljnih pogojih za začasno zaposlovanje in varstvo jugoslovanskih državljanov na delu v tujini. Problem nastaja v tem, da delavci, ki so samovoljno zapustili delo v tujini, prinašajo s seboj dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so brez svoje krivde prekinili delovno razmerje, iz tega pa sledijo vse pravice iz brezposelnosti. To omenjam zato, ker nam je vsem znano, daje iz občine Domžale kar precejšen delež zaposlenih v tujini. Ti, ki se vračajo imajo denarne in vse ostale pravice, kar pomeni določeno vsoto denarja, ki ga bo morala skupnost za zaposlovanje zagotoviti za izvajanje teh pravic.
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja pa trenutno koristi 47 iskalcev zaposlitve. Vzrok za relativno nizek odstotek zdravstvenih zavarovancev je v tem, da se nepoučeni delavci ne prijavijo pravočasno pri skupnosti za zaposlovanje, kakor določa statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja. To se dogaja predvsem zato, ker OZD in drugi ne napišejo v pravnem poduku v odločbi o prekinitvi dela, v katerem času se mora delavec priglasiti pristojni skupnosti za zaposlovanje, da pravice lahko uveljavlja.
ZAKLJUČKI IN PREDLOGI
Problematiko zaposlovanja, zaposlenosti in brezposelnosti bi morali zajeti v samoupravnem sporazumu o zaposlovanju, kateri bi vseboval tudi sistem sankcij za tiste, ki bi odstopali od dogovorjenih načrtov.
Stopnja rasti zaposlovanja v občini Domžale je s 4 % močno presegla dogovorjene okvire in možnosti. Za doseganje uspešne gospodarske rasti v srednjeročnem programu občine stopnja zaposlovanja ne bi smela preseči 3 % povečanja zaposlenosti kolikor tudi predvideva Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS.
Ekstenzivno zaposlovanje je možno zavirati z modernizacijo obstoječe proizvodnje, boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, boljšo organizacijo dela, realnejšo sistemizacijo delovnih mest ter načrtnejšim kadrovanjem glede na strukturo dela.
Srednjeročni program razvoja občine Domžale mora zagotoviti usklajenost usmeritve družbenoekonomskega razvoja s kadrovskimi potenciali.
Nepogrešljiva sestavina dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih načrtov, kakor tudi letnih gospodarskih načrtov temeljnih in drugih OZD, morajo biti tudi načrti razvoja kadrov (kvantitativno in kvalitativno).
Pri odobravanju kreditov za nove investicije je treba zahtevati tudi podroben količinski in strukturni kadrovski načrt, ki bo vskla-jen z načrtanimi smernicami zaposlovanja. Mnenje o kadrovskem načrtu mora podati ustrezna strokovna služba pri skupščini občine in skupnosti za zaposlovanje.
Ker moramo v prihodnje računati v glavnem na naravni priliv kadrov v zaposlitev, bo treba tega čimbolje usposobiti ter racionalno zaposliti. Zato je treba v prihodnje funkcionalno povezati poklicno usmerjanje, sistem usmerjenega izobraževanja ter združeno delo, kjer se oblikuje kadrovska politika.
Pri odpiranju novih delovnih mest morajo vsi činitelji občine upoštevati, da pri tem nastajajo razen stroškov za dilovno mesto š» socialno-kulturni stroški (zdravstvo, šolstvo, varstvo, stanovanje, rekreacije itd) novo zaposlenega delavca, ki niso nič manjši od cene samega delovnega mesta.
Odbori podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki morajo spremljati izvajanje tega in zagotavljati njihovo uresničevanje.
Uskladiti bi bilo treba potrebe po učencih v gospodarstvu in obrtni dejavnosti z dejanskimi kadrovskimi potrebami in tako preprečevati pojav suficitarnosti v določenih poklicih.
Skupne komisije podpisnikov v občini naj zavzamejo enotna sta lišča, kako uresničevati določbe, ki so v samoupravnem sporazumu o štipendiranj'i le načelne, kake ravnati pri podeljevanju štipendij pri kandidatih za suficitarne poklice in kako pri kandidatih, ki se glede na sposobnosti in druge osebne lastnosti ne odločajo za ustrezni študij.
Ker je zaposlovanje težje zapo-slivih oseb družbeni problem, ne le problem strokovne službe za zaposlovanje, bi morali z vso resnostjo pristopiti k reševanju te problema tike. Nujno bi bilo, da bi družba zakonsko uredila stimulacijo za tiste OZD, ki že in še bodo zaposlovale invalide in težje zaposlitve.
Čeprav vemo, da je med vsemi zaposlenimi v naši občini 56 % žensk, opažamo, da se pri sprejemanju v delovno razmerje dogaja, da postane spol ali materinstvo lahko tudi ovira pri sprejemanju v delovno razmerje. Tu moram opozoriti, da v skladu z ustavo zakon določa, da je vsakomur ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto. Spol ali materinstvo ne more biti pogoj za pridobitev lastnosti delavca, razen v primerih, če so dela na delovnem mestu zaradi posebnih pogojev dela prepovedana. Nezakonite in protiustavne so zahteve v objavah delovnih mest in razpisih, da mora biti kandidat moški (ženska). Tudi izhodišče konvencije MOD (mednarodna organizacija dela) in priporočila (konvencija št. 111 in priporočilo št. 111) izhajata iz tega, da mora biti izbor za zaposlitev na določeno delo opravljeno na temelju zahtevanih kvalifikacij in osebnih sposobnosti delavca. Vsako razlikovanje, izključevanje in dajanje prednosti, ki temelji na spolu ali drugem vzroku, je v skladu s konvencijo in priporočilom MOD diskriminacija.
KLELIA GABRIČ
USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE
V nedeljo, 23. novembra 1975 je bil na osnovi novih društvenih Pravil ustanovni občni zbor Društva upokojencev Domžale in to v dvorani Delavskega doma na Viru. Kljub temu, da udeležba ni bila ravno zadovoljiva in to zaradi slabega vremena in nezadostne obveščenosti, je bil zbor zelo živahen in uspešen. Zbora so se udeležili zastopniki občine, Občinskega odbora ZZB NOV, Društva upokojencev Kamnik in predstavnik republiškega združenja upokojencev. Za uvod so zapeli nekaj pesmi člani pevskega zbora „Janez Ccrar" Domžale pod vodstvom Staneta Habeta, ki je prvi pozdravil občni zbor in mu zaželel še veliko delavnih uspehov.Nato je zbor pozdravil tov. Ivan Rcdem-šek, zlasti vse navzoče goste. Po izvolitvi delovnega predsedstva zbora in ostalih organov je delovni predsednik povedal nekaj besed o 30, obletnice osvoboditve naših narodov in se nato spomnil vseh umrlih članov društva z enominut-nim molkom.
Sledila so poročila članov upravnega odbora in nadzornega odbora. Se preje je zbor sprejel nova Pravila društva in potrdil preimenovanje dosedanje podružnice DU Domžale v Društvo upokojencev Domžale. Obenem je bil soglasno sprejet sklep, da se potrdi ustanovitev Republiške zveze DU SR Slovenije. Iz poročil je bilo razvidno, daje bilo Društvo upokojencev DOmzale v pretekli poslovni dobi izredno delavno inje doseglo lepe delovne uspehe. Pridobitev novih poslovnih prostorov po dolgotrajnem delu v nemogočih prostorih, je bila gotovo prva zmaga, ki jih je imel upravni odbor. Zato ima največ zaslug predsednik DU tov. Ivan Reden-šek, za odlično urejeno administracijo v društvu pa tajnica tov. Štefka Mazovec. Za uspešno organiziranih trinajst društvenih izletov v razne kraje Slovenije in izven nje, pa ima največ zaslug poleg predsednika in tajnice tov. Karol Pance. Velik delavni uspeh pa je končno začeta gradnja Doma upokojencev v Domžalah, za kar gre zahvala tov. Ivanu, predsedniku Samoupravne stanovanske skupnosti Domžale in tov. Čedomirju Deletiču pri Biroju 71. Vso zahvalo zasluzijo tudi vsi poverjeniki društva.
Po živahni razpravi vseh navzočih so bile volitve novega upravnega in nadzornega odbora. Izvoljeni so bili večina dosedanji člani UO in NO z dosedanjim predsednikom tov. Redenškom na čelu. V delovni program je DU Domžale vneslo za leto 1976 sledeče naloge:
1. Društvo bo tesneje sodelovalo s sindikati, SZDL, SIS in
konferenco delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
2. Poverjeniki bodo polagali več pažnje pri stikih z upokojenci v svojih krajih, zlasti glede obveščanja.
3. Vse upokojence je treba opozoriti, da je treba v decembru obnoviti naročnino na naš list „Vzajemnost" in to v pisarni DU, kar je znatno ceneje kot so posamezna naročila. Pridobiti je potrebno čimveč novih naročnikov.
4. Organizirali bomo zopet društvene izlete. Plan le-teh bo sestavil novi upravni odbor društva.
5. V društvenem klubu bomo organizirali redna članska srečanja.
6. V počitniške domove v Piranu, Izoli in v Rogaški Slatini bomo pošiljali v prvi vrsti tiste člane z manjšimi pokojninami in ki so zdravstvenega oddiha najbolj potrebni.
7. Članarina naj bo plačana že v začetku vsakega leta.
8. Prispevek za Sklad vzajemne društvene pomoči se zviša v bodoče od 15 din na 40,— din letno. Za tiste, ki bi ne želeli plačevati zvišanega prispevka, pa se začasno določi polovični prispevek, t. j. 20.— din letno. Zato se bo izplačilo povečalo po prvi varianti do leta 1979 na 1,000 din. To bo veljalo za vse člane, ki so na dan smrti dopolnili pet let članstva v društveni samopomoči. Za vsako začeto leto pod petimi leti se odra-čuna 10% od zneska izplačila. Člani, ki na dan smrti nimajo poravnanega prispevka po prednjem sklepu, dobe izplačilo po starem. Naknadno izplačilo ni dopustno. Čakalna doba za člane je 2 leti do 60 let, 3 leta do 65 let in 4 leta do 70 let starosti. Nad 70 let starosti ni vpisa. 10 društva lahko zviša izplačilo za 20 %, če ugotovi pozitivno varianto ob zaključku računa.
Po pozdravnih nagovorih prisotnih predstavnikov je tov. Rcdenšek razdelil lepa „Priznanja" doslej najzaslužnejšim članom UO in NO ter naj po ž rt vo val nej šim poverjen ik o m. Želimo novemu upravnemu in nadzornemu odboru DU Domžale še mnogo delovnih uspehov in da bi skoraj dočakalo uresničitev izgradnje Doma upokojencev v Domžalah!
Nace Vodnik
»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV
DOMŽALE
Priporočamo svoje usluge
KROJNO - ŠIVILJSKI TEČ-AJ!
Med delom na tečaju
Kot vsako leto, tudi letos Delavska univerza organizira krojno-šiviljske tečaje, ki so namenjeni predvsem tistim ženskam, ki bi se rade usposobile za šivanje in krojenje doma. Sedaj poteka 90-urni tečaj v Domžalah, ki ga obiskuje 27 slušateljic in delo redno poteka tako, da bo tudi dosežen osnovni namen.
Letos pa je prišlo do organizacije takega tečaja tudi v Moravčah. Na pobudo sveta krajevne skupnosti Moravče in ostalih organizacij je bila izvedena priprava in sedaj obiskuje ta tečaj 22 slušateljic. Čeprav je to prvi tečaj izven Domžal, pa se že kaže potreba po organizaciji drugih tečajev v posameznih krajih v občini, kajti dejstvo je, da bo potrebno približati izobraževanje še bolj krajem izven centra občine.
Na tečajih poučuje dolgoletna predmetna učiteljica v Šoli za oblikovanje        tovarisica Nuša
PIRJAVKC, s katero so slušateljice zadovoljne.
Program tečaja ni dokončno oblikovan in ga slušateljice dopolnjujejo skupaj s predavateljico po svojih lastnih željah, potrebah in zmogljivostih. To pa je tisto, kar iz leta v leto privablja slušateljice, saj je letos že osmo leto, ko takšni tečaji potekajo.
To je le ena izmed oblik, katerih se poslužuje Delavska univerza pri izobraževanju odraslih in skuša pomagati predvsem zaposlenim ženam, da se izpolnijo na tistih področjih, ki lahko vplivajo tudi na njihove izdatke bodisi pri sami garderobi ali pa pri njihovem gospodinjstvu.
Pripravljajo pa se tudi drugi tečaji, ki bodo ravno na področju splošnega izobraževanja skušali obdržati stalnost iz prejšnjih let in tako vplivati na to. da bo v te oblike zajet čim širši krog slušateljic v posameznih krajih.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE
OBJAVA
naslednjih prostih delovnih mest: (sklenjenih za nedoločen delovni
čas)
2 vzgojiteljici
(končana sred. vzg. šola z diplomo)
2 medicinski sestri
(konč. sred. med. šola ped. smeri, 6 mesecev prakse v zdravstvu)
2 varuhinji za vrtec Ihan
(končana   osemletka, starost
najmanj 18 let) 2 čistilki (Ihan in Rodica) 1 KV kuharico za vrtec Ihan
(priznana kvalifikacija) 1 NK kuharico za vrtec Rodico 1  perico za 4-ure v vrtcu Radom
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje oddajte osebno v tajništvu zavoda v Domžalah, Savska c. 3.
RAZSTAVA AKADEMSKEGA
SLIKARJA MARIA PETRIĆA
RAZPIS
Biotehniška fakulteta - Raziskovalna postaja Rodica objavlja sledeča prosta delovna mesta:
1) Delovno mesto kmetijskega tehnika za delo v perutnini. Zaželene so delovne izkušnje. Kot poseben pogoj se zahteva trimesečna poskusna doba.
2) Delovno mesto treh delavk -delavcev za delo v perutnini. Kot poseben pogoj se zahteva trimesečno poskusno delo.
3) Delovno niesto delavca v nočni izmeni v valilnici.
Kot poseben pogoj se zahteva trimesečno poskusno delo in primerno zdravstveno stanje za nočno delo.
Delovno mesto pod točko 1 in 2 je za nedoločen čas, delovno mesto pod točko 3 pa je lahko tudi sezonsko.
Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijavite se pismeno ali osebno na Raziskovalni postaji Rodica, p. Domžale, kjer dobite tudi ostale informacije.
V ponedeljek 1. decembra 1975 je bila v organizaciji Kulturne skupnosti Domžale in Likovnega društva Petra Lobode Domžale v preddverju dvorane Komunalnega centra Domžale odprta razstava akademskega slikarja Maria Petrića. V kulturnem programu sta nadvse uspešno _ nastopila oboistka prof. Marija Škofova in pianist prof. Jane/ Osredkar, ki sta izvedla dela skladateljev Philidora, (hedevilla in Telemanna, in bila deležna burnega aplavza. Nastopil je pa tudi recitator Tone Ravnikar.
Nato je spregovoril predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek. kije imel sledeč nagovor:
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo tudi v letošnjem letu likovno življenje v Domžalah pestro in da je znova doseglo korak naprej v svojem razvoju. Zato imata zasluge Kulturna skupnost in zlasti Likovno društvo Petra Lobode, ki organizirata številne razstave, s katerimi želita bogatiti likovno razgledanost naših občanov. Lepo sprejemamo gostovanja slovenskih poklicnih likovnikov ter samo rastnikov, še posebej pa toplo pozdravljamo razstave domačih likovnih ustvarjalcev. Mednje uvrščamo tudi akademskega slikarja prof. Maria Petrića, ki že okrog 15 let dela na Osnovni šoli Matije Blejca v Mengšu in se je uveljavil kot prizadeven, izkušen in uspešen likovni pedagogo. Rodil se je leta 1925 v Sisku, diplomiral pa je leta 1951 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je dve leti kasneje tudi končal speci-alko pri priznanem profesorju Gabrielu Stupici. Doslej je imel že 10 razstav, od teh 5 v rodnem Sisku, druge pa po različnih krajih Slovenije, danes pa se prvič predstavlja s samostojno razstavo v Domžalah. Presojo umetniških kva-
litet del. prof. Petrića naj povzamem po umetnostnem zgodovinarju dr. Cenetu Avguštinu:
,,Pripovedno bogat, s simboli in znamenji izpolnjen svet Petrićevega slikarstva se že nekaj časa izneverja starim vzorom in išče nova pota in nove likovne rešitve v oblikovanju krajine. In če so se v začetku še pojavljali nekateri formalni in barvni elementi, ki jih poznamo iz slikarjevega prejšnjega obdobja, je kasnejša krajina v vsej svoji izvirni podobi zaživela pred nami.
Za drobec naivno obarvan realizem, za katerega se je zdelo, da bo postal stalni spremljevalec Petričevih krajinskih zadevanj, se je kmalu umaknil bolj poenostavljenemu, glede na pretečeno fazo bolj reduciranemu, toda barvno zelo intenzivnemu izboru oblikovalnih elementov. Na prvi pogled se nam zdi, da imajo raznoliki členi, iz kalerih gradi Mario Petrič svojo krajinsko podobo in ki jih sestavljajo živo obarvani pasovi in ploskeve, premišljeno in v barvnem sozvočju nanizane ena poleg druge, predvsem krasilen značaj. Toda kmalu razločimo v njih reke in druge vode in nad njimi skalovje, obrise gora in v bar vah žareče krošnje dreves. Toda to ni nikakršna mrtva narava, prenesena na platno, vsa ta pisana podoba krajine živi in se giblje: uecla se iimkajo kamnom v strugi, v drevesa se upira veter, fanta stično obarvani oblaki hitijo preko neba. Prav ta barvna fantastika in v ploskve razdeljena in ploskovno razložena podoba krajine sla najbolj značilni lastnosti novejšega Petrićevega slikarstva.
Vsklajevanje barvnih ploskev in iz njih sestavljenih barvnih gmot v prepričljivo sozvočje in trdno kompozicijsko zgradbo je v nekaterih slikah, kot so Pokrajina z drevesi. Reka, Struga in druge doseglo visoko raven in kaže, da dobiva Gorenjska s Petričem poleg odličnega kolorista tudi kvalitetnega in izvirnega predstavnika novokrajmarskih teženj, ki se v gorenjskem prostoru že nekaj let z uspehom uveljavljajo."
Ob tem lepem priznanju dela prof. Petrića naj izrazim še iskreno željo kulturni skupnosti, da bi vztrajal na začrtani poti umetniškega ustvarjanja in da bi dosegel še nove uspehe. Ob njegovi prvi samostojni predstavitvi domžalski
(Dalje na 20. strani)
Z otvoritve'razstave slikarja Maria Petrića
AMATERSKI FILM
V jesenskih mesecih letošnjega leta smo se pri „Mavrici" lotili za amaterje dokaj obsežnega igranega filma z naslovom ZID. Literarno predlogo, scenarij in snemalno knjigo je napisal in pripravil naš član, sicer pa študent režije na AGRFT, Franc Arko, ki je film tudi režiral.
Po vsebini je film psihološka drama. Prepad zid med petletno punčko in njeno neporočeno, nekoliko lahkoživo, mamico. Skratka drama zaradi neurejenih družinskih razmer.
Glavni vlogi sta /elo dobro tolmačili petletna Nataša Korant in Majda Soštarič, obe iz Preserij pri Radomljah. V edini moški vlogi pa je sodeloval Lojze Stražar, član KUD „Miran Jare" iz. Škocjana.
Snemanje tega filma jc v naš klub, ali točneje, med člane dram-sko-filmske sekcije našega kluba prineslo marsikaj novega, marsikaj, kar nas je navdalo z velikim navdušenjem in delovnim elanom. Več stvari okrog snemanja tega filma jc vplivalo na odlično delovno in ustvarjalno razpoloženje, ki se v klubu nadaljuje, tudi ko je film že posnet in ko že razmišljamo, kako se bomo lotili naslednjega filma.
I ilmanja smo se tokrat prvič lotili s šest naj st milimetersko teh-
niko, s sicer dokaj skromno, zares amatersko, tehnično opremo in z malo sredstev. Vsekakor pa jc 16 mm tehnika za amaterski klub dokaj spodbudna novost in kvaliteta/
Ob tem filmu pa smo se snemanja prvič lotili tudi z izredno dobro organizacijo po „profe-sionalnem" vzorcu. Sestavili smo številno ekipo, katere vsak član je imel točno določeno zadolžitev. Pri tem je imel seveda glavno besedo režiser, ki nas je tudi glede organizacije marsikaj naučil. Seveda pa je od vsakega člana zahteval, da svojo nalogo stoodstotno opravi. Kljub dobri pripravi je bilo snemanje zelo zamudno in počasno in moram reči, da kljub izrednemu navdušenju vseh članov ekipe, tudi zelo naporno. Za vsak prizor, včasih /a vsak kader, je bilo treba pripraviti ali spremeniti sceno, pripraviti igralce, popraviti ali spremeniti masko, pravilno razporediti več tisoč vvattov luči, izbrati pravi kot snemanja, itd. Toda, desetčlanska ekipa je bila zares vztrajna in požrtvovalna, saj se je snemanje nekajkrat zavleklo tudi do polnoči in čez, čeprav smo začenjali ob treh popoldan. Tako smo člani ekipe v samo snemanje vložili blizu 300 ur dela, ne raču-
Dclavci Mavrice med
snemanjem filma ZID, kije dobil tudi lepo priznanje
K      (Nadaljevanje z 19. strani)
likovni javnosti pa izrazim tudi željo in vabilo, da bi nam prof. Mario Petrič v prihodnje še večkrat prikazal svoje slikarske dosežke in s tem prispeval k obogatitvi likovnega življenja v Domžalah."
S temi besedami je dr. Stiplov-šek odprl razstavo. Tudi sam obisk razstave je bil i/redno lep, saj si je razstavo obledalo preko 800 obiskovalcev.
Nato je dr. (ene Avguštin predstavil nekatere glavne eksponate, ki so najbolj značilni za Petri-čevo novejše slikarstvo, kar so prisotni sprejeli z. izrednim zanimanjem.
Ob prvi, zares uspeli samostojni razstavi želimo slikarju Mariu Pe-triču pri nadaljnem delu še mnogo uspehov in da bi imeli še večkrat priliko, da bi si njegova dela ogledali tudi v Domžalah.
Tone Ravnikar
najoč sestankov in priprav pred snemanjem Obilo dela pa nas je še čakalo ob montaži in ozvočenju filma.
Že ob snemanju smo si dejali: „Tudi če film ne uspe, se je splačalo, kajti marsičesa smo se naučili."
Film pa je tudi uspel. Na XII. festivalu amaterskega filma Slovenije, dne 22. II. 1975 v Ljubljani, jc za barve našega kluba Mavrica osvojil zlato medaljo. Njegov avtor,
mladi režiser in scenarist Arko pa je zasluženo prejel posebno nagrado    zlato medaljo za režijo.
Pri filmu so poleg igralcev in režiserja, ki sem jih že omenil, sodelovali še: Darja Marinček, Karel Steiner, Aco Majhenič, Miha Kavčič, Janez. Roje, Vasja Hafner, Matjaž Koncilja in Janez Kosmač.
Ža sodelovanje, razumevanje in pomoč pri snemanju filma se zahvaljujemo Slavki in Jožku Šraj ter gostišču ŠRAJ iz Radomelj.
Janez Kosmač
STRELSKO TEKMOVANJE OB DNEVU JLA
V soboto 6. decembra so rezervni vojaški starešine iz Radomelj pripravili in izvedli že peto po vrsti tradicionalno občinsko pionirsko strelsko tekmovanje v počastitev DNEVA JLA.
Ta redna tekmovanja nimajo samo en smoter, namreč proslavljanje tega pomembnega dne, pač pa tudi pregled rezultatov dela strelskih krožkov na vseh osnovnih šolah osemletkah v občini, obenem pa naj bi ta tekmovanja pokazala, koliko pozornosti in skrbi šolska vodstva posvečajo našim najmlajšim v okviru priprav na vseljudsko obrambo v izven-šolski dejavnosti.
Dejstvo je, da mladina za to zvrst športa, ki je v sistemu vse-Ijudske obrambe družbeno silno pomemben, kaže veliko zanimanja. Po drugi strani pa mladini ne nudimo dovolj možnosti za še večji razmah in izboljšanje kvalitete. Obstajajo sicer trenutno objektivni razlogi, kot je pomanjkanje zračnih pušk, so pa tudi subjektivni, ki so vzrok, da strelski krožki stalno ne živijo in redno nc delujejo. Ob tem je potrebno omeniti, da hi Občinski strelski odbor, pa tudi rezervni vojaški starešine z mentorji iz vrst svojega članstva, na tem področju morali nuditi izdatnejšo pomoč.
Strelskega tekmovanja sc je udeležilo 44 pionirjev in 10 pionirk. Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale, ki je bil pokrovitelj tekmovanja, je najboljšim tekmovalcem podelil za najboljše dosežke diplome in lepe knjižne nagrade.
Rezultati:
EKIPNO TEKMOVANJE Pionirji:
1. mesto I. ekipa osn. šole Radom-Ije
372 krogov
2. mesto I. ekipa osn. šole „SB" Domžale
308 krogov
3. mesto I. ekipa osn. šole ,,.IV" Moravče
287 krogov
Pionirke:
I. mesto osn. šola ,,ŠB" Domžale 247 krogov
2. mesto, I. ekipa osn. šola DOB 193 krogov
3. mesto, II. ekipa Osn. šola DOB 82 krogov
POSAMEZNIKI
1. °melt'o SVITLKA Dušan, Osn. šola Radomlje
140 krogov
2. mesto MAV JANEZ, Osn. šola Radomlje
1 30 krogov
3. mesto TURŠIČ ALEKSANDER, Osn. šola Moravče
1 22 krogov
4. mesto JERMAN VLADO, Osn. sola Radomlje
120 krogov
5. mesto LA/.NIK VOJKO, Osn. šola Brdo
111 krogov
6. mesto KOMATAR PRIMOŽ, Osn. Šola „ŠB" Domžale
I 1 1 krogov
7. mesto PER MARJAN, Osn. šola Moravče
100 krogov
8. mesto TAR1Č DUŠAN, Osn. sola „ŠB" Domžale
99 krogov
Pionirke:
I. mesto SICHERL MAJA, Osn. šola „ŠB" Domžale
I 35 krogov
1. mesto ŠORN M A RJI 1 A. Osn. šola DOB
77 krogov
3. mesto CERAR MARIJA, Osn. šola DOB
67 krogov
4. mesto KOMATAR URŠKA, Osn. šola „ŠB" Domžale
65 krogov
5. mesto KOČAR ZDENKA, Osn. šola DOB
5 I k rogov
6. mesto VOJSKA EMA.Osn. sola DOB
49 krogov
7. mesto ZUPAN Mil.ENA, Osn. šola „ŠB" Domžale
47 krogov
8. mesto GAVRANOVIČ I A-DILA, Osn. šola „ŠB" Domžale
27 krogov
9. mesto IIABJAN JELKA, Osn. sola DOB
Miha Bernot
Harmonikarski orkester DKPD Svoboda Mengeš je tudi sodeloval na proslavah ob Dnevu republike
KOŠARKARSKI TURNIR V RADOMLJAH
V soboto, 29. novembra, je bil v telovadnici OŠ Radomlje 2. košarkarski turnir v počastitev dneva republike v organizaciji ŠD Radomlje. Sodelovale so ekipe Kamnika, Komende, Mengša in Radomelj.
Najprej so stopili na parket domači in igralci Mengša. Začetek je pripadal domačinom, nato pa so gosti izenačili in pred koncem polčasa povedli. V drugem delu so domači rezultat, izenačili, toda Mengšani so si v 10. minuti že priigrali prednost 8 točk, ki je niso izpustili do konca in tako postali prvi finalist.
Radomlje : Mengeš 62:74 (37:42)
Radomlje : Jeretina 2 (0—2), Žagar, Lipovšek 2, Ulčar 1 (1-2), Jereb 8, Lipovšek 8, Sonc, Hafner 1 (1-2), Cerar 22 (2 4), Orešnik 18 (6- 12).
Mengeš: Mlakar 20 (3-6), Gorjan 14, Urbane 12, Klemenčič, Zaloker 11, Mulej 2, Praprotnik 9 (1-2), Podgoršek 4, Pavlic 2, Lipovšek.
Na drugega finalista ni bilo treba dolgo čakati. Že kmalu po začetku je bilo jasno, da bo tekma Kamnik : Komenda igra mačke z mišjo. Igralci Komende, ki jih je bilo le 5, so bili slab nasprotnik in Kamničani so lahko dosegli edino stotico na turnirju.
Kamnik : Komenda 108:39 (52:25).
Kamnik: Kotnik 4, Ferbežar 20, Trobentar 18, Plemeniti 19 (3-4), Balantič 11 (1-2), Mrak 10, Zagore I 24 (2-4), Zagore II 2.
Komenda: Hafner 6 (2 4), Košir 6, Juhant Pe. 11 (1-4), Koželj 12, Juhant Pa. 4.
Po tej tekmi je bil premor, v katerem so se igralci vseh ekip okrepčali z malico, ki so jo pripravile kuharice osnovne šole.
Turnir se je nadaljeval s tekmo za 3. mesto. Malica je, kot je kazalo v začetku, bolj okrepila igralce Komende. Radomljam so jih povrh vsega še podcenjevali in Komenda je v 9. minuti vodila s 26:8, predvsem po zaslugi protinapadov hitrega Hafnerja. Na srečo domačih seje tedaj razigral Orešnik in z nekaj zaporednimi koši omilil vodstvo. Ko so po „time autu" trenerja Rojsa zaigrali obrambo „mož moža", so do-
mači obrnili tok igre in odšli na odmor s prednostjo 7 točk. V drugem polčasu je bila igra enakovredna. !
Radomlje : Komenda 82:71 (39:32).
Radomlje: Jeretina 7 (1-6), Lipovšek I. 6, Žagar, Ulčar 4, Jereb 14, Lipovšek F. 14 (2-2), Sonc, Hafner 2, Cerar 8, Orešnik 27 (1-2).
Komenda: Hafner 30 (2-6), Košir 8, Juhant Pe. 16 (4-14), Koželj 12 (2-4), Juhant Pa. 5 (1-2).
Kakih 50 gledalcev je z zanimanjem pričakovalo finalno tekmo. Kamničani so bili favoriti, toda Mengšani so zaigrali odlično in vodili do sredine prvega polčasa. Potem pa so igralci Kamnika v treh minutah zapovrstjo dosegli 12 košev, Mengšani pa nobenega. Kamničani so poleg tega izkoristili premoč v višini in z visokim vostvom zaključili polčas. V drugem delu so igralci Kamnika, zadovoljni z vodstvom, omogočili soigralcu Plemenitemu, da je dosegel 28 košev in s tem diplomo za najboljšega strelca. S tako igro so omogočili igralcem Mengša, da so z nekaterimi individualnimi akcijami navdušili gledalce.
Kamnik : Mengeš 74:50 (46:30)
Kamnik: Kotnik 6, Trobentar 8, Plemeniti 28 (2 2), Mrak 11 (3-6), Balantič 2, Zagore I 19 (3—4), Zagore II.
Mengeš: Mlakar 6, Gorjan 16 (0 2), Urbane 8, Klemenčič, Zaloker 22 (2-2), Mulej 4 (2-6), Praprotnik 4, Podgoršek 4 (0-2), Lipovšek, Pavlic 6.
Vrstni red: KK Kamnik KK Mengeš ŠD Radomlje ŠD Komenda
Po tekmi je na skromni slovesnosti predsednik KS Radomlje tov. Kocbek, po kratkem nagovoru, podelil Kamniku pokal, ostalim ekipam pa diplome. Diplomo je prejel tudi najboljši strelec Plemeniti (Kamnik) - 47 košev.
Turnir je odlično uspel. Vse tekme sta dobro sodila Cunder in Jelnikar. Organizacijska ekipa pod vodstvom tov. Marjana Gorzeta je delovala brezhibno. Igralci ekip so se razšli z:
,,Nasvidenje prihodnje leto!"
PLAVALNI KLUB DOM2.ALE
Minilo je že leto dni, ko je bil ustanovljen Plavalni klub v Domžalah in ker se bliža redni občni zbor, je potrebno pregledati delo tega sicer majhnega kroga plavalnih navdušencev. Plavalni klub je bil v tem letu zelo aktiven in je na področju svojega dela v okviru občine dosegel zelo lepe uspehe. Od akcij hi mogoče omenila lc najpomembnejše:
organizacija in izvedba' občinskega prvenstva v plavanju, ki je bilo izvedeno ob občinskem prazniku in ki se ga je udeležilo 36 plavalcev iz. vse občine;
vaterpolo sekcija, ki je bila še posebej aktivna, je imela 133 treningov, odigrala je 12 trening in 23 prvenstvenih tekem v okviru tekmovanj za Gorenjski pokal, Republiško prvenstvo, Turnir v počastitev Dneva mladosti, Turnir 2. republiške lige in kvalifikacije za 1. slovensko ligo;
2 ekipi plavalcev sta se udeležili pohoda Po poteh partizanske Ljubljane;
- organizirano je bilo predavanje o plavanju, ki je bilo
spremljano z filmi (v mali dvorani Hale in osnovnih šolah);
po osnovnih šolah je bila izvedena anketa v okviru akcije NAUČIMO SL PLAVATI;
opravljen je bil izbor perspektivnih plavalcev na osnovnih šolah;
skrb je bila posvečena tudi strokovnemu usposabljanju članov plavalnega kluba in sicer imamo v svojih vrstah: enega reševalca in bolničarja prve pomoči, 3 sodnike za vaterpolo in druge;
poleg vseh teh akcij pa so člani PK sodelovali tudi pri urejanju bazena in okolice ter pri priložnostnih delih, ki so bila nekaj časa vir financiranja dejavnosti PK.
Trenutno je najaktivnejša vaterpolo sekcija, ki vključuje člane, ki pa žal nimajo večjih perspektiv v plavanju, zato se člani zavedajo, da se bodo morali predvsem posvetiti delu z mladimi. To so že skušali storiti z akcijo NAUČIMO SE PLAVATI, ob kateri so imeli zelo veliko težav s strokovnimi kadri. Le-teh naš klub namreč tedaj ni imel, nekvalificirani člani kluba pa
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev, objavlja Tovarna sanitetnega materiala Domžale sledeče štipendije:
3 za ekonomsko fakulteto
2 za tekstilno fakulteto
1 za pravno fakulteto
3 za ekonomsko srednjo šolo
2 za tekstilno srednje tehnično šolo 1 za strojno srednje tehnično šolo
1 za kemijsko srednje tehnično šok)
Rok prijave: 15 dni po objavi
niso smeli prevzeti odgovornega dela z neplavalci.
Posebno ob začetku je bilo težko. Člani so si sami plačevali vožnje do Kranja, kjer je važen iu kjer so trenirali, ni bilo nobenih honorarjev, klub je sicer dobil re-nerja za vaterpolo, ki je bil pripravljen delati brezplačno, toda treba je bilo od nekod dobiti vsaj osnovna finančna sredstva. Klubu je priskočila na pomoč Telesno kulturna skupnost, ki je poravnala račune za filme, za najemnino bazena v Kranju, za najemnino Hale komunalnega centra, za zdravniške preglede in honorar za vaditelje plavanja. Edini dohodek kluba je 5.000,00 din. ki jih pa plavalni klub. ki nima svojega žiro računa ne more dvigniti.
Tako finančna, kot tudi prostorska stiska sta bili vzrok odhajanja nekaterih kvalitetnih plavalcev v druge klube, ki so jim nudili
boljše pogoje za njihovo delovanje.
Poleg teh dveh problemov pa so še drugi, med katerimi je treba omeniti slabo povezanost s Telesno kulturno skupnostjo in pomanjkanje strokovnih kadrov. Medtem ko so člani RK strokovno že izobražujejo, bo potrebno obojestransko sodelovanje med TKS in PK, če hočemo, da bo delo Plavalnega kluba res zaživelo.
Obenem naj povem, da je konec oktobra kar 1° članov kluba opravilo izpite za vaditelje plavanja, sedaj pa čakajo na razpis za trenerje plavanja.
Ob koncu torej lahko ugotovimo, da se s strokovne plati stanje v klubu izboljšuje, da se bodo uredili tudi drugi problemi bo potrebna pomoč in podpora širše družbene skupnosti, ki jo po prikazanem delovanju Plavalni klub Domžale zasluži.
V. (.rošelj
JO
ljubljanska banka
podružnica Domžale
PRIČAKUJEMO VAS V NASl PODRUŽNICI IN PIONIRSKI HRANILNICI !
VA
VIATOR
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA IN
TOZD TOVORNI PROMET Poslovalnica Domžale
VAM ŽELITA V NOVEM LETU 1976 VELIKO SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA
V primeru okvare na cesti se lahko poslužite „VLEČNE SLUŽBE", ki jo opravlja Pavel Novak, v   Preserje, Tovarniška 27, Radomlje, telefon (061)72-784.
UGODNO!
TAP1SOM IN TOPLI POD vam nudi po izredno nizkih cenah vsak dan ILIJA KOSTIČ, Ljubljanska 39, Domžale
Srečno novo leto 1976
vam želijo
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
KolokllV r.oMtit.i
»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VStM OBČANOM Čl SIIIAMO
□
induplati — Jarše
2ELI VSEM OBČANOM
MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI
SOUAIISHCNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA
SVOJE KVALITETNF IZDELKE
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNJM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, CFSTITAMO IN 2ELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
TOZD TOVARNA BARV. LAKOV IN UMETNIH SMOL KOUCEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE
TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE SRPENICA
Cenjenim potrošnikom priporočamo nase najnov«|A« premere ia Široko potro*n|o:
BONDEX — lazurnl lak za zaščito In oplemoniKn|« lese ra rar
lične podnebno razmere: IDEAL astre — lak za lakiranje parketa In drugih lenenlh
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOM2ALE
VIKEND lak tu smeji — za pleskanje oken In drugih lenenlh predmetov Izpostavljenih vremenskim vplivom:
TE8AROL eiport — univerzalni sintetični emajl /r Ina In kovino;
MOBIL spački — kvalitetni sintetični premaz za avtomobile:
HEUOflAST EXTHA — dlsperzljska barva za pl««ken|e sten;
MOZAIK — barva odporna na drgnjenja In ptmt)*, /s plesken|e sten* In lesenih predmetov. Z enkratnim nHifteom dosežemo večbarvni Jzgled;
OOMOftAJBT — plastični omet, bel In obarvan, tn |>l**k»n|e notranjih In zunanjih sten.
M * I M      - m      I      Miiiii    *   * —       .. .    *      I     a       - ■ - a_a_
Priporočamo tua nssM lmmtmtnm tzaesu za sovinesm prsnen veJno lr«du«tH|o, hakieti Ihj poMtttva, paparno ki tak slišno Indu
S SVOJIMI TOZD
Ca teliti biti oblečeni iportno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala
- Galanterija -- Usn|firna
InAritut /n iiHii|m*lvn
Muloprodajn
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptlllj Vrhnje usnje in usnjena podloga
Usnjarska pomožna sredstva In sredstva za nego čevljev
iMmnikov in konfekcije
»UINIVERSALE« Domžale
Izdelki to iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega reproma-liirialn v Domžalah. Moravčah, Lukovici in lll.iijiivii:! »d priporoča in čestita
Papirnica Ko ičevo
POSTA DOM2AIE
Izdelujemo:
raznovrstno papirje, navadno in specialne lepenki:.
ver vrsi sestavljenih
kartonov,
zlasli s premazom
oplemenitene kartone
za cjr,ihcno embalažo
BIRO 71 — Domžale
Ljubljanska cesta 110 a
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN ENGINEERING
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
I7VOZNO-UVOZNO PODJETJI
SEMESADIKE
MENGEŠ
/ dektvtsci
Semenarno in DrevcniHon Mongr!^
Drtmeanir.ti v Hmlvnirio
pri Mariboru In
Drevesnico v ritini
pri Mnr-iki Soboti
nudi  gozdno  seme. Hmllkti /a
pooordovanja In nkrinme imsji-
de ter storže ra okriiH In no
priporoča
Tovarna filca
MENGEŠ
lzdnlu|emo In prodajamo tehnične In inlaste fllce, tor sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom
2ivil»ki kombinat
»ŽITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO
Srečno novo leto 1976
vam želijo
Opekarna Radomlje In priporoča svo|e Izdelke: modularni blok, votlak 1,5, zidak, strop-njake, monta 12 in monta 14 roletnik, ograjnlk. Cenjenim kupcem zagotavljamo kvaliteto, ugodne prodajne cene, kratek dobavni rok In po želji dostavo na gradbišče			Obrtna zadruga SLAMNIK Mengeš proizvaja In priporoča svoje izdelke	MELODIJA MENGEŠ Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke
JL B^k. Kolektiv delovne organizacije ymr »napredek« Domžale se priporoča za nakup vsakovrstnega potresnega blaga v svojih prodajalnah širom občine			TOVARNA POZAMENTERIJE g^^^^^O                     Pridružujemo se čestitkam hi priporočamo C/ it/VVl ^              i/se vrste tkane elastike, svileno in najlon ^—m~—mmmmJ              elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš	
			TAMIZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo	EKSPLOATACIJA, PREDELAVA IN OPLEMENITENJI: NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE čestitamo In priporočamo kvalitetna jedilna olja				
			SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode	ČEVUARSKO PODJETJE »MOJCA« LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge In čestita
	udrometa			
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode In kvalitetne usluge — Izdelava In montaža opreme za čistil ne naprave komunalnih In Industrij skih odpadnih voda, — Izgradnja regionalnih vodovodov In črpališč, — preskrDa s pitno vodo In odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo			AVTOSERVIS Domžale Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake In avtobuse	ZAVAROVALNICA »SAVA« Poslovna enota Mengeš priporočamo svoje storitve
			GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo	KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Priporočamo svoje usluge
'SI
i			
V			
vam v svoji POSLOVALNICI V DOM2A-LAH. Antona Skoka 20 a, tel. 72-397, nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
betonsko železo, cement, izolacijske materiale, apno, opeko, razno kritino in drugo
- okna, vrata, ladijski pod    opaže, parket
- keramične ploščice in sanitarno keramiko
- peči za centraJne kurjave, radiatorje
DE LOVIM I ČAS od 15. XI. 1975 - 31.111.1976 od 7 - 18 ure sobota od 7. -14 ure
TILIFON: 72-397
t
■