N»b1ot — Ad draga: Nova doba 4i17 St. Clair At*. Cleveland, Ohio. Henderson 3889) Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jed noti je lepo Število, toda 23,000 bi se slišalo še ltepše! y (NEW lERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFJfJCIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION »»ifo Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section ‘1103, Act of Octobcr 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. ŠTEV. 51 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER 18TH 1929 — SREDA, 18. DECEMBRA 1929 VOL. V. — LETNIK V. ŽENSKE vesti iz ^VELANDA n» »!*• Jk »a Wra, mladinska šola S tildi I ?r ^i> kakor običaj-etos na večer 24. de-[() 8 božičnico. Vzpo-ob°tvoriii naši mladi So-Jv y:l5 zvečer. Sledili ,Sitliivi igri-enodejan->oru TEDENSKI PREGLED V NEMIRIH izhajajočih iz premogarskega štrajka v južnem Illinoisu je bilo pretečeni teden aretiranih 66 premogar-jev in 16 žen in deklet. med igrami za-n ’ ž j i h razredov ."He trnih ^a^ns^e šole nekaj se Popevk. Skrb za se-S^e>a dekleta, pomoč . a ^antje višjih razre-mladinske šole. S&e « J* Zaklj učil Miklavž s Toza- decp^j se izročijo 23. ^ V 'a tajniku Slo-. ar°dnega Doma na &Š ^ J Aar()dna Čitalnica, sf ,prostoi-e v s- N- i 1 ^lair Ave., je pre-i«t0 „ Prej(-lu iz Ljublja-$ * bn?lh kn^ Oital-, 0 te knjige na kaki V »V r" 'r/ ir, tonu ^din fepvi leč? Ni Hlaj. 0ctl'ki, ki bo obda-ln° in druge PRED BELO HIŠO v Wash-ingtonu so pretečeno soboto pa-adirali komunisti, noseči napi-ki so kritizirali postopanje ameriške vlade napram Rusiji i republiki Haiti. Policija je retirala 36 mladih demonstrantov, toda predsednik Hoo-er je izrazil željo, da naj se demonstrante izpusti, češ, da li vredno delati z njih-“poceni mučenikov.” % Ha ZVEZNI SENAT je sprejel postavo, glasom katere se v prihodnjem letu znižajo dohodnin-ki- davki za 160 milijonov do-irjev. Postava je bila že pre-e sprejeta v zbornici reprezen-antov. khi'7 hitro jih bo ^izničar iiii gosla urediti. Vt' sl .(Slovene) klub v N. Čitalnici častno s znesku $io. — Ob-,. ■ Čitalnice se bo , j0 29. decembra ob 6 v čitalniških pro- iojji „r5*ilni^ Poznana X r 1 ne International * užiya mec* I 1 Slovenci ugled "^nskega denarne-;0v °Se obrestuje po ^*r^ranki vsako- ot v SR REVOLTA jek, bila nastala pretečeni teden v državni jet-tiišnici v Auburn., N. Y. Na pomoč je morala priti vsa bližnja policijska moč in oddelek državne milice, ^a je bilo mogoče upor zadušiti. Ustreljenih je bilo pri tem devet jetnikov, mnogo stražnikov pa je bilo i-anjenih. W°, Varnejai v tej po- V]0o. Pflvatnem stano-se sprejemajo Hranilnica se 4 1« klu]^„Za “božične var- e.” 8q Glavni uradi 1 Clai^T ^ls^nem poslop-^Ve-> podružnica »ajd"1 ‘‘beli Ljubljani.” ^611° čitatelji v bo-em oglasu hranil- Slj>, v Clevelandu te • decembra zopet ■ 11 Slov, %. ">ijadi astopili olin, \\ensko čast na ^Pijadi v Public 'Ov^.^Pili so muni- \Mu' ^ nemška te-1 V V, '; Ceski Sokoli Hi tr°Venskega So-, Jstiij ’^ Je sledeči: i,%aLStar°sta; Frank Janko N f| 'k ’ ^ank Šober goslo vensko Ma- i 1 J0U ^anko Dolenc °v^(3c(!, Ul'inček, na ; dr. F ’ ? *•!» * \S S^^opnikov vse K ’ C 'n okrj-' . Jedn°te \ 'C' se bo vrši «v. 'V % v Slovenskem es Ave. Začete PREDSEDNIK HOOVER je priporočil kongresu, da dovoli milijonov dolarjev poljedel-kemu departmentu, da more ispešno nastopiti proti sredo-emski sadni muhi, ki ogroža adovnjake naših južnih držav. BACILE INFLUENCE je aaje našel mladi I. S. Falk, pr6-esor na univerzi v Chicagu. Znanstveniki so se s tem že> olgo ukvarjali, toda do zadnjega časa brez uspeha. Zdaj ko e bacil influence z njegovo Časa v stekleni gori. Prišla sem k vam, da bi mi povedali, kako naj mu • pomagam iz»gore." *. “Dobro, hčerka," pravi Duh “nisem hud nate, ker si bolj zahrepenela po ptičjem petju, po zvončkih in zvončnicah nego po starem očetu, Duhu Zemlje. Taki so otroci,, kakšni pa bi naj bili? Toda ker te imam rad, ti povem, kako moreš pomagati sinu časa. Pojdi, poišči stekleno • goro. Okoli nje je široko morje. Vzemi iz morja najmanjšo školjko, ki jo najdeš, in s to školjko polivaj stekleno goro nizdol desetkrat deset tisoč let. Potem jo bo mraz raztrgal in sin Časa bo prost.” “Hvala vam, očka, za nasvet,” pravi Zemeljska vila. “Tisoč let je kakor trenutek. Bom polivala; zdravstvuj-te!” “Kadar osvobodiš sina Časa, se poveselita od srca,” je rekel Duh Zemlje, 'luua čuvajta se, hčerka, starega go-drnlača z belo brado—rimsko cesto!” Nasmehnila se je Zemeljska vila, Prebredla je globoko morje, ujela najmanjšo školjko in začela polivati goro. Polivala je tisoč let in zopet tisoč let: morja je vedno manj, gore vedno več ker led na njej kar raste. Toda ko jo preteklo deset tisoč let, je vse morje primrznilo na goro in gora je počila.- Iz gore pa je stopil- s suho nogo sin časa. Ko je prffiel na dan, je stresel z zlatimi lasmi—in gora se je .začela taliti. Ko je stopil na zemljo, se j:: zemlja začela ogrevati. Vila ga je peljala k svojemu gozdu—in glej, že poganjajo iz tal zvončki in kimajo z glavicami. In hipoma so prebude ptički in pojejo. In ko se ptički utrudijo, že zvonijo in zvonijo zvončnice. “Dobro,” je rekla Zemeljska vila. “tu je že veselo, toda hotela bi, da bi ozelenela vsa zemlja in da bi bilo povsod polno življenja.'' “Vse ti izpolnim, kar boš hotela, saj si me osvobodila,” je rekel sin Časa in stresel z jalarf&ml lasmi. “Skupaj bova hodila po vsej zemlji in ti. mi boš kazala, kje je treba kaj storiti.” In tako sta hodila skupaj,—in po vsej zemlji zelene travniki in polja, cveto črešnje in jablane, rumeni se-žito in ljudje se vozijo na polje po bogato letino. In po vsej zemlji jc veselo vriskanje, da je čuti na največje zvezde. Zemeljska vila in- sin Časa plešeta na veselicah vedno prvo kolo. To vriskanje in veselje je prebudilo starega Časa iz globokega spanja; a koščenimi prsti si pogrebe belo brado —Rimsko Cbsto, da zvezdice kar pršijo in posluša, posluša, odkod prihaja to vriskanje in petje. In vidi: na zemlji pleše njegov zlatolasi sinček z Zemeljsko vilo; plešeta vedno prvo kolo, bijeta s petami ob tla, se točeta po boku in vse okoli njiju vriska. lu ko doplešeta prvo kolo, bežita naglo v drugo vas, kjer se poletne veselic? komaj začenjajo,—in že zopet se postavi sinček z Zemeljsko vilo v krog da zaplešeta prvo kolo. Zelo se razkači stari Čas, dihne proti poldnevu, dihne proti polnoči in že jc na zemlji zgoraj in spodaj vse zamrznjeno. “Ker sta to storila,” pravi svojemu Sinku- in Zemeljski vili, "smeta hoditi samo eno pot od poldneva do polnoči. Ko prideta k polnoči, vaju zavrne kozorog. Na poldnevu in na polnoč? ne bo življenja; tam hočem imeti mir. Toda ko se bosta vračala, pojd? tudi za vama smrt.” • Prestrašila sta se sin Čas in Ze- i--------------- c meljska vila. Kaj bo z veseljem? In šli sta pb poti, kakor jima je zapove- l dal Čas, najprej od polnoči pi-oti ,pol- , dnevu. Na poldnevu se taja sneg. j cvetejo zvončki, zelene polja;’ Skr jan- j ček žvrgoli,! ljudje gredo na, njive. ; Toda za njima na polnoči odpada, 5 listje, brije mrzla burja in se vsiplje 'j sneg. Na poldnevu imajo žetev; sin , Časa in Zemeljska vila zapješeta, toda hipoma srečata raka in morata se j vrniti. Gresta proti polnoči in za j njima na poldnevu odpada listje, piše ; mrzli sever in se vsiplje sneg. Z gora i na polnoči pa leze sneg: cveto zvončki, i pojo ptiči, zeleni polje. In zopet gre- : sta sin Časa in Zemeljska vila—gre- ■ sta, žito rumeni, zopet je vesela žetev; plešeta dalje in dalje—dokler jima, kozorog ne zastavi poti. In tako potujeta še danes od sfevera proti jugu in od juga proti; severu pred njima je življenje, cvetje in veselje, za njima sneg in led. Toda ljudje so postali modri in se znajo boriti proti staremu godrnjaču z belo brado—rimsko cesto. Pozimi, ko je vse pod snegom, hodijo drug k drugemu v vas in si pri gorki peči pripovedujejo pravljice. Tudi jaz sem bila tam in sem slišala tole pravljico. In kadar zagledate zvončke, poznate, da se vračata k nam sin Časa in Zemeljska vila. To je najboljši dokaz, da je na tej pravljici nekai resnice. (Prosto po Ilobert Knopfu.) ---------O---------- CHRISTMAS GREETINGS Our heartiest wishes for a Merry Christmas is extended to you, the juvenile members of the S. S. C. U. May you enjoy the holiday festivities with all the, spirit that a true Christ-'mas offers. There ■ were many contributing articles from the juvenile members. It is hoped that a continued interest will be shown for the coniine year 1930. But a word of caution is also given; namely, make your articles original, avoiding the use of “copy” articles, Although such matter maybe published, yet it is given no consid-ration when prizes are awarded. The name, number of the lodge, and. age of the writer must be as^ signed to, each article, submitted. No iictious names are permitted to appear in the NEW ERA. in place of the real name. To those seeking prizes, for the best article a word of advise is offered. Do not use a lengthy number of words when only-a few will suffice. Remember, that | quality rather than quantity is the ! determining factor. / — o—-------------- M. GEOŠLJEVA: OTROKOVA BOŽIČNA PESEM Kako si lepo, božično drevo: - , ' 1 Glej lučic nebroj, „ ,, , krasi.’te 'nocoj.' Božiček z nebes ’ :ii/. 1 povezal je, vmes piškote, bonbončke in svetle balončke, pa pisane vrečke, nataknil je svečke in lučke prižgal od vrha do tal. i Zdaj svetiš se jasno drcvesce prekrasno! Božiček moj,, srčna Ti hvala, kako 'srečna je Velica mala. » —O--------- UTVA: ŽALOIGRA V GOZDU Kaj bučijo temni bori? kaj • grozijo?.’ ,, Pod sekiro smrečice hreščijo.— Kakor sužnje zdaj ria trgu | ‘na prodaj stojijo— Osamljeni črni bori pa, v gorah ječijo. ---------o---------- NAGRADE i Za dopisa, priobčene v mladinski * j prilogi; Nove Dobe v mesecu novem- bru, odobrene so bile sledeče nagrade: i Pauline Supancie, društvo št. 57— 1 $2.00; Rase Novlan, društvo, št. 110, William Laurich, drutvo št. 170, Helen - Laurich, društvo št. 170 in Joseph I, Zj^nc' društvo št. 6.—po en dolar, i Častno priznanje, (honorable men-> tion) zaslužita Henry Korent in Francka Korent, oba člana mladin- • skega oddelka društva št. 200. ŠTORIJA BREZ KONCA Živel je nekoč kralj, mogočen ir bogat, ki je imel lepo, mlado in prijazno hčerko. Ni bil posebno priljubljen. Za svoje vladarske posle, se je kaj malo menil. Silno rad pa je poslušal istorije. Poslušal bi bil venomer, podnevi in ponoči kot malo dete. Kadar pa mu je kdo povedal izredne lepo 'povest, je dejal: “Škoda, da ima vsaka istorija konec. Ali ga ni človeka na svetu, ki b; vedel storijo brez konca?" In lepega dne je razglasil ,po svoji deželi in, še delj: “Kdor zna povest brez konca, dobi mejo hčerko za ženo po smrti pa mi bo naslednik. Kdor se pa tega loti, a mu zmanjka povesti, gorje ‘mu! Vržemo ga za vse' žive dni v temen grajski .stolp,” , , , ,Ogiasjlo se je mnogo pripovedovalcev. Pripovedovali' so dnevtf, tedhfe, mesece, a brezkončna ni bila, nobena ■ pqvest, Kraljična pa je zaman čakar, la ženina in se1 bala,'da se postara. Smilili so , se, ji tudi ubogi jetniki v stplpu, ki. jih je bilo čedalje več. Venomer je prosila očeta, da bi preklical svoj muhasti razglas, a'Vse zaman. , V gorah tiste dežele je živel mlad pastir. Pasel je vaške ovce in koze, ležal v travi in gledal v jsinje nebo. Zraven si je pripovedoval najlepše pravljice za kratek čas. t Pa je prišel tudi db njegovih ušes kraljev razglas. Zato se je odpravil v mesto, stopi1 pred kralja in dejal: “Kralj, jaz znam brezkončno povest. Če se nisi premislil zaradi nagrade | lahko kar pričnem.” Ko je kraljična to čula, se je prestrašila. Škoda se ji je zdelo mladega zagorelega pastirja z jasnimi očmi. Zato ga je prosila, naj odneha od svoje namere. On pa jo je potolažil: “Ne -boj se, kraljična, moja po- vest je daljša od človeškega življenja. Sedaj pa celo ne popustim, ko sem tebe videl.” Kraljična je zardela in odšla iz sobane. Pastir pa je kar začel: “V deželi je živel kralj, pameten in skrben za svoje podložnike. Neko je-'en je bila v njegovi deželi izredno bogata letina. Toliko je bilo pridelka, Ja so bili napolnjeni vsi skednji in kašče dežele, pa je še ostalo božjega •segna. Zaradi tega je kralj postavil /eliko, strašansko veliko kaščo in dal Varijo shraniti vso pšenico, kar je je je bilo,, za huda leta. Nato so zapahnili in zazidali okna in vrata ka-'e, da ni bilo nikjer odprtine. Le v jloščati strehi je bil zanikrn zidar )ustil majceno, majceno luknjico. “A zgodilo sa je, da se je .priklatil v deželo roj kobilic. Kakor velik oblak so se spustile baš na streho kraljeve kašče. Zaslutilo so v njej pšeni-;o in najrajšo bi bile planile po njej. Iztaknile so luknjico v strehi,1 ki pa je :>ila tako majhna,« eto »je aiogla skozi ijo le po ena kobiliča. In tako je ilezla najprej prva kobilica skozi luk-ajice in sl prinesla zrno iz kašče. Nato ,je zlezla druga kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kaSče. Nato je zlezla tretja kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče. Nato je zlezla ...” Tako je pripovedoval pastir ves prvi lan, do. večera. In drugo jutro je zopet pričel: ( * "In potem je zlezla zopet druga kobilica skozi luknjico in si prinesla ::no iz kašče. In potem jc zlezla zopet druga kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče .' . .” VAM, OTROCI! ■». » Zdaj, otroci sladkosnedi, 1 mislite, da vseh je god, 1 tej približajte se skledi in si vzemite dobrot! * V;' ' ' Kamor vam , pogled uhaja naj gredo še prsti v vas, * ( kar v'tej' skledi se nahaja, 1 vse je’ vaše, in za vas. Vse. riajlcpše, vse najbolje , 1 1 vam privoščim iz srca: koš sladčic in dobre volje, sreč pa kar jih svet ima. -5 Večen bodi smeh mladosti, • ki vam sije iz oči, večno vaše vse sladkosti in ves čar božičnih dni. (A. J. TERBOVEC). In vsak večer je končal s temi bc-S3dami. Kraljična jc prišla časih pogledat poslušala je in se smehljala. I" sobaiie jc odhajala vesela in dobre volje. Tako je pripovedoval pastir tri dolge mesece in kralj ga je potrpežljivo poslušal. A nekega dne ga je prekinil: v “Prijatelj, dovolj mi je tvojih kobilic. Povej rajši, kaj se je zgodilo potem.” “Kako naj ti, o kralj, povem kaj se jc zgodilo potem, ko ti še nisem povedal, kaj se je bilo zgodilo poprej,” in je mirno nadaljeval: "In potem je zlezla zopet druga kobilica skozi luknjico in si prinesla zrno iz kašče - . In kralj ga je poslušal potrpežljivo nadaljne tri mesece. Nato je dejal: “Prijatelj, do grla sem sit tvojih kobi-I lic. Mislimo si, da so izpraznile že vso kaščo, in povej dalje.” “To je nemogoče, kralj! Saj so izpraznile, doslej komaj tisočinko vsega zrna. Kako-naj si mislim, da je kašča prazna, ko (je še toliko kobilic ; lačnih in imam dobro srce. Le potrpi, gospod kralj." , Tako je opogumil, kralj.a, da je po-; siušal ‘še tri mesece: “In potem je zlezla zopet druga kobilica skozi luk-' njico in si prinesla zrno iz kašče . . .” ■ A lepega dnfe ‘ je kralj planil po’ [ koncu', si zamašil ušesa in vzkliknil: “Vzemi hčerko in še kraljestvo po vrhu, le meni prizanesi s temi straš-i nimi kobilicami.” Pastir mu je prizanesel in dobil kraljično in kraljestvo. Prvi njegov ■ vladarski čin je bil ta, da je izpustil i nesrečneže iz temnega stolpa. Ti so i se' razleteli po vsem svetu in postali n pisatelji. Zakaj v ječi so tuhtali venomer le zapletene, brezkončne štorije. A.‘ N. TOLSTOJ: LISICA Pod trepetliko je spala lisica in sanjala tatinske sanje. A naj lisica bedi ali spi, vseeno je; ona ne da živalim nikoli miru. In so se spravili na lisico jež, žolna in vrana. Žolna z vrano je zletela naprej, jež pa se je kotal za njima. Žolna in vrana sta sedli na trepetliko. “Trk . . . trk ... trk . . .”, je začela žolna razbijati s kljunom po drevesni skorji. Lisici se je zdelo v sanjah, da vihti strašni lovec puško ter se pla?;i k nji. Jež priteče k trepetliki, vrana pa mu kriči: “kkarr jež . , . karr jež!” “Kur ješ,” je razumela lisica, torej je vendar prišel na to hudobni lovec! Za ježem pa so šli ježevka in mladi ježki. Sopihajoč so se obračali. “Karr, ježi!” je zaklicala vrana. “Hitro zveži,” je razumela lisica, planila prestrašena iz spanca, ježi pa sp jo pričeli zbadati z iglami kar v nos. “Nos so mi odstrelili, umiram,” je zakričala lisica in se spustila v beg. Žolna je skočila lisici na vrat, in ji jo pričela dolbsti glavo. Vrana pa je vpila za njima “karr.” , , Od tega časa dalje ni več prišla lisica v gozd. Hudobna tatica je bila za vselej pregnana. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll The Kingfisher’s Beautiful Feathers The kinfisher, flying as it does along the water’s edge, spearing fish, and flashing its beautiful colors in the sun, has always been a subject of great interest to the people who watched it. Primitive peoples made up tales to account for the Kingfisher's aquatic habits; they invented stories to explain its sword-like bill; they employed their imagination to tell how the Kingfisher came by his beautiful colors. And there is one of the stories that has come down to us from long ago. Just As The Little Bird Flew From Tile Ark A Mighty Rain Dcsccnded At the time of the great flood when Noah sailed his famous Ark upon the seas the fish bird he sent forth from the Ark to sea if the waters had subsided was the Kingfisher. i His choice of this bird was determined upon because the Kingfisher was always flying about the water, and it was to be supposed that he would naturallyy be a good water scout. Just as the little bird flew from the window of the Ark a mighty I rain descended and in order to avoid being swept along in its flood the i Kingfisher spread his wings and flew high up into the air. \ Months of rest had strengthened 1 the little wings and so the upward s flight did not prove tiring, even when • it carried the little bird to the re- l gions where the blue ether covered l the sky. The dull gray feathers of £ the Kingfisher took on the tint of i the sky, and changed to a brilliant c blue. Higher and higher flew the winged messenger until it was well j above the brilliant sun. The bright- , ness of the sun attracted the King- ( fisher and it could not resist the im- , ■ pulse to fly down toward its warmth ( and light. Alas, the bird had not . thought of the great heat that such ”, a bright body must give forth and as it flew ever nearer to the sun, the greater became the heat until the I beautiful feathers of its breast were , scorched by the sun’s rays. Swiftly the Kingfisher dipped into < the cooling waters to extinguish the fire, and the coolness of the water suddenly recalled to its mind the purpose for which it had been sent forth from the Ark. But where was the Ark? It was nowhere to be seen. The little bird began flying up and down the water’s edge uttering shrill calls and trying to locate its master. » Today the Kingfisher may still be’ seen searching vainly for Noah and his Ark. It flies along river banks dipping naw and again into the wa-i ter and you can see the flash of the c azure blue wings and the brightness t of the red breast against the waters -, and remember the story of the King-fisher’s venture into the high skies. 77HT JUH/OBjgJl Coa VEGETABLE S0Up wei ^ Wash and wipe dry a bone. H Put in to cook in a 1«» J water. wil< Bring very slowly to simmer for three hours, Select several vegetables-^f binations and amounts o* be varied but there shouw ^ t at least six kinds and. 0* amount should be not les® ^ cupfuls measured before | i Take a few springs of P,. # fine, 4 carrots, 1 r navy beans (or any 0‘ l? dried), Yj. cupful potato, t» pepper, corn, cabbage cut or tomatoes. In 'Pl^ce and beans, rice, or bari used for variety. Simmer for two hours, m I Chill and remove fat w Remove the bone and > soup with 1 teaspoon sal1, Reheat an ■ •’ , v" . A.' .♦ 'i Willie would have to t' ,.,aiit^ i J • .little baby sister. $e ?(!i and play baseball : % boys, but he knew he c hflUs His mother left the„m a1’1z .'gi Willie went into the ro % up the crying baby. d 0 i played with her, sang ® jti' i a thing to keep her ’pef j \ avail. At last he rooKC i . % in her cradle. Then ,j : ^ , house bent on playlnB J ^ boys. He was happy " vct1a k0[| The hours slipped m , p j J 0 Soon his mother retu:1 uid {1 J* lr her surprise Willi0 e 11 «ih, found, in the meant'* ^ i crawled out of the c ‘ \s playing with a lot 0 ^ around the house. ,..aigljt fr1 \ His mother went sh ^ and pulled Willie by * ! \ taking care of the b ■ y ( went home, and I ^e # \ what happened to P° J j^| "cn‘nK- . Lodge No. 10C SSCXJ^_ , |£o| ' DISAPPOlN^f^fc One Saturday afte1'1'^ bors and ourselves c,lnV(ii^ where to go the f0 ing vV'ffV My sister suggested 8°. II*. quin. Everyone was sent to the store^ slIits prepared our batpin®• I**,. Fox River was close P** l Sunday morning e ir)g *. bright and ha^py^ good time. We all ** chines and were on jr Og J. if When we reached we decided to eat qoP $ f ^ lunch we hunted f°r .. swim. Across the rive‘ y ^ place wo / could ® «'e pV ’n reached the other S1 fc?1 man who was stadinS.^ L- were permitted to s j. k agine our disappoints pfjV ^ ^ ' ing that it was only ^ $ \x * Although we were vec’ J V ing. that we could 110 tion- n J v1 , the best of the situ^ Lodge No. 70 sSC^.] I Jv fkightbJs f| Nine musical bell ryy ? | large hall clock j 0 loudly and slowly nerfSPji« stood up, placed her drawer and said 1 drowsy voice: “It’s bed time.” ^ Five of ns scamPf s0oi> jI IV11! undressed ourselves; th B > (Continued on j ■0 ttle <1 M from our Meinhers, < ^ fron page 2) ®6 soon in slum- If ^ drnoWe*Ve' wa? *?% f0^tmy eyes awoke. h '5 i-ooit, s.fc ° p s pacing be S, my bl'°th- i ’ Voice brothers,” I S then added, °! thpm ree different lC£nsnorins’’ fc^ious of my toes StN «ght +teps were in Ttoward the %, : * was trem- S heart eoabout ever5' iAt t ,,8ave a thump, t? v»y „Tas asleep and 4 NilUteerlV ln order i3 fthen camp® f00tstePs-■ lA ime near the 1 tf ifr v/a« ny squeeling theJ ciss 5Ch0pened- ak« Joof chh seemed about aited ®ut with many H o,J0ng time for * ,0°tstepsr ‘° teH my <‘”1* Govednik, .S^holm, Minn. Sg!VINg hjtt is J'1',5! happy time ‘"'S Call e 0f feast‘ ■> the 6Ci U' Ever.V- * h%n,S^allest chil’ ■eaciy v their moth- of th ** you would ‘y voi, houses on ^ a v^„ would smeli K. JSlety of other ‘^"'iSoTo " «^!°Es !! 1 doily Paper and They gaVe .> £tlons. I wanted 1. V'sti T ,°Ur neighbors :S, J®fephoned to' C begini could not »»ling to think > mv t0 Bet the C signl ,C0Usin for a > W>)iu her name •k ?** ofTip My sister rtoll6 and now 1 \iScuaeTKUmSe’ Lorain, O s??6 woods p a htof-frienci and 1 5 ?l 1 in h g triP- we • V1’ Uh ftch morning eSV clothB 0Ur guns' »lic* It J? on’ in or- 'r‘P i kf^tlnatf3 8:15 when iaZJ ^Tr sml We put an $■ nl nt- ^.e trees and ' *aa s°1 I lt an f CornPaniori L he kil*d a b Lili an and- jealous ers 0 But luck št 3< tea«ley Debevec, „ | )t t? has wn ert, Minn. & *] San °1! a book °1 tcl^ C°etrr pitied “Slo-I Vrteti) for one of j »>_. % Wii?thad been S S k had urled and ^ 5? been aP- SNe ?e exception "l# f NhSe that th WerC •rf 6y WannpV e man ‘ned a secrct KnerIfi(1 tw°- K^n6r SSS’ i V. ^uld not find were sat- 'is fc h0rn‘nR'«f were sat-l»* Se. s work and some on [ed ^ J got si f »t S LSarar(;Ksoon on i Wr tl ved of 6 ceme- 'ii s »4 ha'l s* eii- « quite. ,w čarno y, am°ng tLthe lan' i *] a? n«.rs S/1 tu" Jlglt r 1 e»^ W' .# fvr N Z ^avT and and K fc car. and \Se, Then they to' werP filled V W h^e refilling IV>( MC!t along. V »eat. —saw the im >. saw the inf ^rew mto the car . A On, V* 'iVh theher sat in - -1’ VJ'l tl>ts suPPosed K?’” ^ clopt orPse is > SS' "How % s «,r; ^ ^ to v. N>,«s ;™s , # 5 \ H Whv d°ctor ..its S % ^owyHDoc- 1 s ^Cav,av « *0n’t iet ’• yfij V‘; 'n6 (tr^ h y°u.” rW V youTp) said ‘Vi V ’ C hart been s,?., :onw 6t “r v‘ ... S?«*. *•*»' & SSCD' pi$ K ^ 'e ^ the 'r Whel1 W Š %Nci Lr°ad we s«'*111 l b Se.! an? name- C/ aC1?ild's cry %% kV, ^ n crj,llle Jrf!«.nJ "na >« “■>>>' W J lje ktlew LkiS^?*8 frn that » tV i 0tn this > the as otter-Vjy f, reach16 that • >4s»S 'tž !;>■ L- -»»C „*•“ very glad to see him—in fact so much that she could noi Keep irom crying. We got the reward and then went home. We deposited the money in a bank, and started a' savings account. —Johanna J. Kumse, Lodge No. 6, SSCU, Lorain, O. BLACK JACK JIM Last night when everyone was asleep, a burglar entered our house The sound of a closing window awakened me. I jumped out of bed and looked through the window. A rath er odd looking fellow was leaving our yard and walking toward the corner. For a moment or two he stood there as if trying to decide what move to make: This gave me a good chance to view him. In the morning my dad said that his watch and some money were missing. I told him of my experience and he asked me to notify the police of the burglar. I did so with the most exacting details that I could remember. The next week the police informed me that they had caught a man who answered to the description and that I should come to identify him. He proved to }^e the same man who entered our house. The police told me that this man was a noted robber and was called by his associates, "Black Jack Jim’ because that was the tool he used while robbing. —Joseph Zgonc, Lodge No. 6, SSCU, Lorain, O THE FAIRIES May was about ten years old, and thought she would like to wander away from home, f for a day or so. One morning the sun shown brightly and suddenly it dawned upon her mind, that this would be a good chance for her to try out a hew experience. Ilmcdiately after her breakfast she started for school. But in going in that direction she had to pass through the woods. There she saw beautiful trees and flowers and it seemed that they were smiling at her as though to welcome her. Being tired she rested on a log. Soon she fell asleep. While sleeping fairies came and carried her away, and when she awoke, she found herseli in a beautiful fairy castle. The fairy queen asked her what she was doing in the woods, and she told her. For that reason she said that she was her prisoner. After the queen kept her for a while, she decided to let May go home. So the next day the fairy queen gave orders to return May to the earth. Her mother was very glad in seeing May again and made her promise to never do such a thinp again. —Madeline Kompare, Lodge No. 26, SSCU, Pittsburgh, Pa NUTTING One beautiful Sunday afternon 1 was sitting on our front porch all alone. I was swinging my feet and turning my head in all directions looking for a> friend to play with. Finally. I saw one of them coming along. When I asked her where she was," fehe replied, "Nutting” and hurried along. Soon she was returning. And again replied to my question that she was going “nutting.” I kept on wondering what she meant by the word “nutting.” One day a friend of mine invited me to try my luck at cracking nuts. She told me that she got those nuts from the country that afternoon. She also explained to me that “nutting" meant picking nuts. When we cracked enough nuts to satisfy ourselves we went home. I was happy in knowing the meaning of the work “nutting.” —Lucille Zivetz, Lodge No. 66, SSCU, Joliet, 111 SADNESS LEADS TO HAPPINESS There was once an old lady who lived in extreme poverty. It was a scoro of years since her only son Pavid, a tall handsome figure had left her. Her husband had been killed through the cruelty of a cruel rulea. In the neighborhood was a wicked woman who took a keen dislike to this lady and David; so, one day she told her that her son was dead. Naturally the old and feeble lady grieved over this. Somehow she got in touch with David and told him that his mother was dead. Of course, he mourned over the supposed loss of his beloved mother. As she was married to a wealthy woman he lived in many luxuries. He realized that he should have asked his mother to live with them. Time passed on. The mother prayed for her son, while David prayed for his mother. Soon her money gave out and she was naturally forced to go to work. As she could not find any kind of work in town, she decided to go to a nearby village and try her luck in finding work. After days of searching she found a Job as scrubwoman, in one of the mansions. One day while she was finishing her work, she noticed a glittering article. She picked it up and asked permission to take it to the king. She received a great reward, as this article happened to be one of the rare diamonds. For some reason the king was curious, and asked the kind lady what her name was. “Percilla Delfond," she replied promptly. “Dclfond,;’ exclaimed David with great surprise. “Yes,” she replied, “my son,” and fell to the ground overbound with surprise. The explanations followed. Pretty soon it was evident that his mother was a scrubwoman in his palace. Of course David invited her to live at his palace. The wicked woman was punished for her bringing so much grief to them. —Mary A. Polichnik, Lodge flo. 30, SSCU, Chisholm, Minn. (Miss Polichnik has won a prize in the Juvenile Department for one of her articles.) BIRDS What would we do without birds? If we were cruel and killed them all? Our t-ees would be destroyed by t)ie worms- because there would be no birds to destroy them. Our gardens and forests would be deserted and gloomy, full of insects and pests. There would be no song as lovely as a birds to wake us in the morning. Just to se those feathered babies flittering in and out among the trees makes us happy. A bird is not free of work; it has its nest to make, its young ones to care for. Teach them to fly. What is the nest made of? While flying over a barn some bird may see a few horse hair scattered among some hay. These arc brought to the place of building where with the aid of some mud a nest is built. Some of the birds make their nests in the woods. While some make them in bird houses made by kind people. Some make them in the trees, and again some of them are made on the ground. The bird that does most of the singing is the male bird, for as we all know he is telling the world about his good little wife. When our summer birds are gone, something is made barren in the atmosphere. Let us take more interest in the feathered creatures. —Theresa Cveton, Soudan, Minn. NEW BOOTS “What size?” asked the clerk in a shoe store. 'Oh, I think three and-a-half will fit.” I took them home and went out hunting. I shot a rabbit and scared two of them by stumbling because I did not know how to walk with my “new boots.” I got my boots all dirty and wet by crossing a large swamp 011 my way home. I threw the gun over my shoulder and hung the rabbit on my belt. I hurried all the way home to surprise my mother with the rabbit. When 1 came home the first thing my mother did was to look at my boots. Then came the scolding. She made me take them off, and said she was going to give them to my cousin. She telephoned him to come and take the boots. I cried because by boots were to be taken away from me. I awoke, to find that I had slept with my new boots on. —Frank Muhvich, Lodge No. 139, SSCU, Ely, Minn. WHEN A FELLOWS NEEDS A FRIEND “Ouch!” Miss Brown jumped up from her seat, “Who threw that slug?” The room was silent, then “Tommy Maynard threw it,” replied Jennie Smith to the teacher.. She wanted to get revenge as she also received one a little time before. ‘Thomas, you may remain after school,” said the teacher sternly. Then the bell rang and unhappy Thomas settled down in his seat with a sigh of longing. This was the day he was to go fishing with the gang. “Here is some paper, Thomas, write one hundred times, ‘I will never throw slugs in school again',” came the teacher’s voice. Tommy took the paper, sat down and began to write fast at first, but feeling his fingers growing tired gradually slowed until finally came to a stop. He laid his head on his hand and gazed out of the window. A young robin was singing lustly. The warm spring sun was pouring lazily through the window. A gentle breeze was swaying the leaves. It was a perfect day. Than a hoarse unnatural caw of a crow broke the stillness. “That is Spoud’s voice. I bet he and skinny are waiting for me,” thought the wretched Tommy. He looked at his paper with only forty sentences written. He wasn’t even half through. He took up his pencil with a sigh and began writing once more. He wrote quite rapidly for twenty minutes and then laid his pencil down. 'Thank goodness, that is done,” he ejaculated. “All right, you may go, Thomas," replied Miss Brown. Tommy flung on his coat and rushed out of doors. Outside, the gang awaited him. As he approached them they offered words of sympathy to him. “This is sure a time when a fellow needs a friend,” cried Thomas. —Stefa Vehovc, Lodge No. 25, SSCU, Eveleth, Minn CHRISTMAS TREE A few years ago I was planted in the woods. I grew and grew every year a little larger until I became six feet tall. Then one day near Christmas time I was dug out by some men put 011 a truck and taken to a store, where I saw my brothers and sisters We were all set in a row. One day a woman came in with her daughter to buy one of us. She looked and looked until at last she came to me. She asked the storekeeper what the price was. “Two dollars,” he answered. I was brought to a beautiful home. They set me in the corner of the room near the window. They began to decorate me. They put all kinds of tinsels on me. Many gifts were placed under me. I was left in the room till New Year’s Eve. By this time I had lost most of my needles and necessarily became rather ugly, Then I was chopped into kindling wood and put into a fire. That was the end of me. —Frances Logar, Niles. O ROSE AND HER UNCLE There was once a little girl, named Rose, who had no mother or father. She was the only one left of the family, and being in ill health lived with her aunts in a large building. Rose had five aunts and two uncles; namely, Uncle Alec and Mac. Her uncle Alec lived in Indiana and Rose, and her aunt6 lived in Boston. , One night as Rose was sleeping, she dreamed of her uncle Alec coming from India. The next morning she saw her uncle Alec returning home from India. Now Uncle Alec was to ‘‘be Rose’s health doctor and told her she was to take exercises every day. A couple of days later she was surprised to receive two dresses from him. She thanked him very much. Uncle Alec took Rose to China and presented to her many gifts. After a month he took her to India where her health steadily improved. —Angelina Hodnik, Lodge No. 58, SSCU, Bearcreek, Mont, A DREAM One day I was walking through the woods. When I came to the other side I saw a little man dressed in brown. He pointed to a palace s and said if I would go into it I would be made queen. I taught he was fibbing, but he said if I would not be made queen I could kill him. I walked up the beautiful steps of marble and wondered where to go. I walked up a little further and as I passed a gate of gold the guards bowed to me and let me by. The King saw me and said I was to be the queen. My chair was a high throne of pure gold and my dresses were also silk with beads and jewels sewed to them. When I woke up in the morning I found myself on the floor almost frozen to death. —Josephine Sliustar, Lodge No. 92, SSCU, Rockdale, 111. CIRCUS CRAB I was sitting on a soft chair in the living room when a strange hoarse laugh came from behind my chair. Wasn’t it the circus crabs laugh who had long ago nearly destroyed our city by burning it? First, I must tell you how this crab looked like in order to show you my terror when he had his pinchers about me. He was the. size of a bushel basket. Its pinhers were as large as a full-grown man’s arm, and the color of the sky. The rest of him was black. This crab not only could laugh, but squeeze one to death. In the next minute my mouth was Shouting for help. My mother came to my rescue, only to be caught by the crab herself. I ran out in the street, calling for help. No one stirred from their sleep. After while I came to my senses and got an axe with which I struck at the crab’s back. The crab soon fell death. As it did so a howl came from the other side of the bed. The rest of the day my sisters didn’t speak to me or let me explain the situation. —Elizabeth Peternel, Lodge No. 129, SSCU, Ely, Minn. WANDERING The sun is sinking' in the west, Across the dark blue sea, The birds are flying home to rest, But is there rest for me? Twilight is falling over the land, And black shadows creep. All around me there is sand And the blue sea cold and deep. But still I go on west of the sun, For a lonely person am I, No one knows me, I know no one, Only the land, the sea and the sky. —Mary Dagarln, Lodge No. 41 SSCU. East Palestine, O. (Mary Dagarin is rather a lonely girl. She would like to have juvenile members write to her. Mary is very much interested in literature, and would ,no doubt, enjoy corresponding with other members. Her address is 681 Alice St., East Palestine, O.) ■■ o 11 WOODLAND SOUNDS There’s a beautiful woodland. Just over the hill, Every time I go there it gives Me a thrill. As you come to this woodland. You hear a sound, T's the rumbling and tumbling Of this beautiful stream. If you sit down and watch, The stream go by, The colors you count, Will make you sigh. There’s yellow and purple, And green and blue, And the azure sky makes it More beautiful too. Then there’s that rumbling And tumbling of the stream Going by, And the sound of the wind With a whistling sigh. It goes whir-r and whirl That beautiful sound And it falls in a swirl, And then gives a bound. And I sit in rapture, The whole day long, Listening to its Delightful sound. —Priscilla Lopp, Lodge No. 20, SSCU. CHRISTMAS0 IS COMING Christmas is coming, Christmas is coming, Come and give the editor a surprise Let your stories come a running, Send them in before the moon will rise. Come give the New Era a cheer, For Christmas and a Happy New Year Now don’t think that I’m a poet, Just because your rake might hoe it, Merry Christmas to all. Nov; don’t go and fall, And let the rest enjoy it all. —Catherine J. Chanko, Lodge No. 66, SSCU, Joliet,, 111. 0------------ Monessen, Pa. Halloween is over, but I could not forget the good time we had in school. All the children were dressed as funny as they could be. Our teacher made a nice party on us. We got lots of cake and candy. Then we played different games. The teacher gave us a tube, filled with water, with apples in it. If we could get the apple out of the tube with our mouths we could eat it. But luck was not with me, so I had to go without eating an apple. Joseph Fugger, No. 68, SSCU. o------------ Elmoro, Colo. We had a very big storm here on Hallowe’en night. But just the same we had a good time. Since the teachers went to the convention, we had a little vacation. Mother called us to Pick the turnips from the garden because she feared that they would freeze, as the snow fell on it twice already. We are getting the books for a Christmas play. We will begin practicing pretty soon. —Mary Marinac, Lodge No. 84 SSCU. NEW ERA SUPPLEMENT GIFTS Omit Neckties Once more the great annual problem arises as to just what to get “him” or “her’ for Christmas, and once more people are racking their brains in a futile attempt to get some-thing different. Each year about this time one hears on all sides 01 the harrowing experiences undergone in this vain endeavor for originality in the selection of one’s Christmas gifts. Then one begins to wonder which is of paramount importance^—the black despair and discouragement on the part of the donor which are but a result of the physical and mental exhaustion induced by this fruitless effort at orignal-ity, or the intense gratification experienced at that moment of moments when one is told by the object—or victim—of one’s Christmas giving that the fruit of all this effort “is just what I wanted.” Fortunately, at least for the men of this country, the death knell has been sounded for that annual horror—the Christmas Day along with the other miscellaneous assortment of gifts and which miraculously disappears from sight never again to be seen either around a neck or lurking in some out-of-the-way corner of the wardrobe— cast aside but not forgotten. Yes, even a man in his misery—or wrath—is compassionate and will not willingly inflict upon one of his fellow creatures a tie which has caused him to shudder and to experience such mental anguish as is only known to one who has been the unwilling recipient of this deservedly maligned piece of Yuletide neckwear. BAKERS TAKE THREE —0- MEETING OF BETSY ROSS Cleveland, 0. — Betsy Ross Lodge will hold its next regular monthly meeting Wednesday, Dec. 18, in the Slovenian Workingmen’s Home on Waterloo Rd. Election of officers will take place for the coming year (1930). All members should make it their special effort to be present. Committees representing the lodge will also be elected. Betsy Ross Lodge has shown to the folks of Cleveland, O., that they have a real bowling team. G. Kovich, president of the lodge and manager of the bowling team, is extremely enthusiastic about the Betsy Ross Lodgexas a whole. It is hoped that the lodge will show its appreciation by being present at the next meeting and elect a strong executive board. George Kovitch, President No. 188. -------o-------- GOOD POLICY A successful man was once asked to set forth in a few words the policy that has accounted for his success. He said: “My policy has been to take up one thing after anothei and handle it the best way J could, without excitement 01 worry or running around in circles. Just one thing after another—doing the best I could.” That is a simple policy, simplj stated. There is a great deal in it. It works. -------0-------- Early to work and late to return has bought many a man an eight-cylinder sedan while others “never had a chance.” Joliet, HI. Christmas will be here soon and I want to wish you all a Merry Christmas. Here in Joliet we had a parade. We saw a real Santa Claus, his wife, “Mary” Christmas, two eskimos with reindeers and the great dog from Alaska, who saved his master in the snow forty feet deep.' There were clowns and other funny men. The Yule season has opened and we are all waiting for Santa. —Frances Metesh, Lodge No. 66, SSCU. Presidents of Both Lodges Participate Cleveland, O. — Betsy Ross Lodge, backed by Lasch Bakeries. took three games from George Washington Lodge, backed by Kozan Shoe Repair, As manjj readers are undoubtedly familiar, both teams belong to the S. S. C. U. organization. Starman and Starnat bowled well for the winners, making 186 and 172 averages, respectively, for the three games. By virtue of the Sunday victories, Betsy Ross are close to the top in the InterLodge League standings. Manager Drobnič and Glavan played a nice game for the losers, spilling the pins around 170 and 1G0 average for three games, respectively. It is hoped that the Betsy Ross Lodge continues to mow down the oppisition. Collin-wood Boosters Lodge of S. S C. U. are league leaders, having won three games from the Progressives. Betsy Ross are close to the top, making two S. S. C. U. teams as league leaders. Earlier in the season Betsy Ross was league leader, and it is hoped that they keep close to the top for the remainder of the season, scores: Below are the LASCH BAKERIES Mandel . 179 168 177 Starman . 159 193 208 G. Kovitch. . 156 140 132 F. Kovitch . 141 ...... 178 Riddle 131 Starnat 203 155 158 Totals . 838 786 853 KOZAN SHOE REPAIRS Kromar . 129 132 165 Jaklich . 134 115 118 Merhar . 136 122 138 Glavan . 182 152 140 Drobnič 150 188 iea Totals . 731 709 734 Joseph Jaklich, president of the George Washington Lodge, made his initial appearance in the bowling match last Sunday. G. Kovitch, president of the Betsy Ross and manager of the team, has been participating in all of the games. Come on, presidents, show the othei teams that the S. S. C. U. is ... V something to be reckoned with. LEADERS C o 11 i n w o o d Boosters Lead League Cleveland, O. — Collinwood Boosters Lodge, backed by the Collinwood Dry Cleaners, was in first place in the Inter-Lodge League of Cleveland, having won three games from the Progressives. Manager J. Launch is to be commended for the splendid showing of his team and putting one of the S. S C. U. lodges in the top position. What a scrappy bunch the Boosters are! Just look at their scores and convince yourself. They made a total of 2679 points in the three games played Sunday, Dec. 15, giving them the honor of scoring more points in a three-game series than any other team of the In ter-Lodge League. Earaga and Krall both passed the two-century mark, the former spilling the pins for 203 and the latter 219 in the same game. Zelle made a nice score of 223 points *for the losers. Again we want to remind the readers of the pre-season dope. Boosters were supposed to have been in the second division standing, but just look what they have been doing to the opposition. Instead, they are league leaders. It is with the greatest pleasure that we announce that one of the S. S. INTELLIGENCE Audiences are Educated to Appreciate Good Films A decade ago motion picture producers, in making a film, had to consider tl^e response of the country districts as well as the urban centers. Now the growth of intelligence presents us virtually with one vast metropolitan area. Consequently, we dare do things in pictures today that we would not have dared a few years ago. You can notice this change in the fact the public does not invariably demand a happy ending. Such a finish to a story is still popular, of course. But the public now will take an ending that is not happy, provided it is natural and plausible -in other words, satisfactory. Science and the wide circulation of magazines and newspapers have combined to develop an amazingly intelligent public view. We have today more time to play and read. In consequence we have a more intelligent public, which has more time to cultivate its mind, Giving so much credit to newspapers and magazines is a nice bouquet for journalists and such. In reality audiences have become better educated or better informed. To lack intelligence or lack mentality is very different from being uneducated or uninformed. What the best informed of us know is only a little bit of all the many things we don’t know about. No mat* ter how much we know, we all can stand being a little better informed. BOOSTERS TO HOLD ELECTIONS Cleveland, 0. — Collinwood Boosters Lodge will hold an important meeting Thursday, Dec. 19, in the Slovenian Home on Holmes Ave. Election of officers as well as the committees will take place. A strong executive board is essential to any lodge, and such can only be elected by having a majority of the members present to cast their choice. Collinwood Boosters have been the surprise of the Inter-Lodge League in the matter of bowling. They are holding first place, a position much coveted by all the other teams. It is hoped that the Boosters continue to do the good work they have already started in behalf of the lodge. More power to the Boosters! Mary F. Krainz, Sec’y No. 188 S. S. C. U. ,—0----------- TAXIS EQUIPPED WITH RADIOS French taxis are being equipped with radios. Maurice, the chauffeur, who introduced the fashion, says it soothes his patrons, especially in a traffic jam, makes them contented, no matter how the fare mounts. Morphine would probably do as well. Putting that aside, why not install a radio in the French Chamber of Deputies, whero something of a soothing nature seems to be needed. C. U. teams is leading the league. Below are the scores: BOOSTERS J. Laurich 178 194 170 M. Krall 191 219 173 F. Laurich 1J55 190 185 J. Koren 165 154 148 F. Baraga 195 203 159 Totals ...... 884 960 835 PROGRESSIVES Cevtic .......... 95 113 »2 Zelle ........... 76 99 82 Zarmen ......... 138 140 175 Kylin ........... 88 163 106 Zelle .......... 148 223 132 Totals ......... 554 732 587 “JVo-Vct "Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 51 Mir in dobra volja. V tej sezoni se mnogo govori o miru in dobri volji. Mir, če ga primerjamo z vojno, je res pravi blagoslov za človeštvo. Le v miru morejo narodi napredovati, razvijati kulturo in uživati sadove svojega dela. V miru si narodi izmenjavajo med seboj duševno in materijalne produkte. Takozvani poslanci dobre volje, če so zmožni in voljni vršiti svoj plemeniti posel, store za svetovni mir milijonkrat več kot vsi generali. Poslanci dobre volje pletejo zlate vezi prijateljstva med različnimi narodi, medtem ko zastopniki oborožene sile te vezi trgajo in uničujejo. Narodi današnjih dni navadno nimajo vzroka, da bi se med seboj sovražili in pobijali. -Da se pa kljub temu to vrši, so navadno krivi provokatorji in šovinistični zgagarji. Nekateri ljudje so rojeni zdražbarji in ti so največkrat krivi, da se kali mir med narodi, v posameznih državan, mestih, občinah in društvih. Tudi napredek marsikaterega društva ali podporne organizacije kot celote mnogokrat zelo trpi vsled kroničnih zdražbarjev. S tem seveda ni rečeno, da bi morali vsi molčati, če se kateremu članu skupine ali pa celotni organizaciji godi krivica. V takih slučajih je jasna in odločna beseda in akcija na mestu, četudi prinese morda v skupino precej razburjenja. Obsojanja vredne so le zdražbarije, ki ne temeljijo na nikaki pravi podlagi, ki izhajajo iz osebnosti, domišljavosti ali gole nagajivosti. Društva J. S. K. Jednote, v katerih vlada mir in prijateljstvo, in teh je ogromna večina, navadno dobro napredujejo, če le krajevne razm,ere to dopuščajo. Med člani društev, ki imajo v svoji sredi prave “poslance dobre volje,” se malokdaj pojavijo resni spori. Lepa, pomirljiva, prijateljska beseda potolaži ali docela odpravi marsikak nesporazum. 'Kako hitro je v skupini zopet ustvarjeno medsebojno zaupanje in spoštovanje, so dani pogoji za skupno delo in napredek organizacije. Vsak bi si moral prizadevati, da bi bil v skupinah, v katerih se giblje, nekak apostol in poslanik dobre volje. Kolikor bolj bo v tej misiji uspešen, toliko lepše bo življenje njegovo in tistih, s katerimi pride na en ali drugi način v dotiko. Lepa beseda, prijazen pozdrav ali odzdrav in kakšna malenkostna usluga tuintam nič ne stane, toda pomaga k splošni sreči in lepoti življenja več kot si navadno predstavljamo. Priporočljivo je tudi, da napram resničnim ali namišljenim napakam drugih vedno rajše rabimo prizanesljivost kot obsojanje. Boljše je biti dvakrat preveč prizanesljiv kot enkrat koga po krivem obsoditi.( Napram ljudem, o katerih smo se prepričali, da ne zaslužijo našega zaupanja in spoštovanja, seveda ni vredno igrati hinavca. Takih ljudi se po najboljši možnosti izognimo in jih pustimo v miru. Svet je dovolj velik in se ne izplača, da bi bili drug drugemu napoti. Večina ljudi pa je dobra in pošteno misleča in pripravljena nam vračati prijaznost za prijaznost, vljudnost za vljudnost, poštenje za poštenje in zaupanje za zaupanje. Skušajmo torej biti poslanci dobre volje kjerkoli nas vodijo naša pota, ne samo v božični sezoni, ampak vsaki dan, vsalki mesec in leto. S tem bomo lepšali življenje sebi in drugim, in kadar izginemo s pozorišča, vil se bo ža nami spomin podoben z rožami posutim stezam. * BOŽIČNE MISLI (A. J. TEHIiOVEC). Mlado leto ni prelestnih zlatih las rajskih vil, razodeto da b’ krog mene je ta čas, rajale, solnce ple/a da b’ se stene višje gor’, majale. dan se steza čez obzor. Kaj mi hoče Raz božičnih kup voščil nas dreves in mogoče gleda mičnih koš daril! sto očes, I brez tega spodaj zlatih se živi sto voščil sredi snega in bogatih zimskih dni: je daril. žar me greje Zvezd blesteč je dobrih src, nebosklon, kar odšteje v srcih sreč je tisoč brc . . . milijon. Poleg tega vem še to: Zame nima kmalu snega dobrih rok več ne bo, Božič — zima svet ogreje vse okrog, solnček zlat nič umestnih in prismeje ni daril, , se pomladi! AMERIKANIZEM IN SLOVENCI (Nadaljevanje s prve strani) Nekateri evropski misleci imajo svoje dvome o tem kulturnem idealu. Proti idealu hitrosti postavljajo evropsko počasno vztrajnost, iz katere se rode najboljše stvari. Proti idealu uspeha postavljajo ideal dela iz notranje človekove potrebe. Amerikanec rad prizna, da se iz počasne vztrajnosti in iz dela, ki ga pobudi notranja poireba, rode na primer najboljša umetniška dela in pa temeljita znanstvena raziskava-nja. Vendar je jasno, da tudi na te močno vpliva amerikani-zem. Saj v glasbi na primer flirtirajo z jazzom komponisti Stravinski, Ravel, Honnegger, Rivier in cela vi^ta mlajših. V literaturi pa vidimo cel oddelek evropske utopistične poezije, ki stavi j a v bodočnost tehniška hrepenenja sedanjosti in zasleduje njihovo realizacijo iz ame-rikaniZma. Vemo tudi, kako so popularni med Slovenci v domovini ameriški pisatelji, kakor Jack London, James Oliver Cur-wood in drugi. Splošno mnenje naših bratov v domovini je, da smo ameriški Slovenci duševno zaostali. Radi priznamo, da nismo ustvarili Bog ve koliko velikih umetniških del. Preveč smo se borili za vsakdanji kruh. Vendar si mnogokdaj mislimo, kako vse lepše bi bilo z nami danes v Ameriki z narodno kulturnega vidika, če bi bila naša nekdanja vlada v domovini, ki bi imela po očetovsko skrbeti za nas, in ki je bila dovolj bogata, da je razsipala milijone za nemško propagando, vsaj to za nas storila, da bi bila že pred tridesetimi leti začela pošiljati k nam kulturne delavce in umetnike, ki bi nas bili narodno vzgajali in nam sploh bili v pobudo. Res je pa tudi, da smo se v zadnjih tridesetih ali štiridesetih letih marsikaj naučili, da smo se tudi mi navzeli v precejšnji meri ameriške iznajdljivosti, podjetnosti, vere vase in drugih ameriških čednosti. Mi vsi, Slovenci v domovini in v Ameriki, naj bi se zavedali, da imamo tudi mi izseljenci svoj delež v amerikanizmu. Saj smo Ameriko obogateli s svojo marljivostjo, poštenostjo, gostoljubnostjo ter s svojo žila-vostjo. Obenem smo pa čuvali in gojili, kolikor najbolj intenzivno smo mogli in znali, svojo narodnost. Ce prav nam domovina ni mogla dati kruha, in čeprav nam ni dala močne narodne kulturne vzgoje, so nam naše tradicije, naš jezik, naša pesem, naša književnost in sploh vsa naša svojstva prav tako draga, ali pa še bolj, kot drugim i\arodom, ki so se naselili v Ameriki. Kar smo torej dosegli, smo dosegli s svojimi lastnimi močmi in kljub skrajno pomankljivi vzgoji, ki nam jo je naklonila nekdanja domovina. Trdo smo morali delati za vse, kar imamo. Z nobene hruške v Ameriki ne padejo cekini, če jo še tako potreseš. Škoda le, da marsikak ameriški Slovenec, ki pride na obisk v staro domovino, p r e r a d igra “bogatega strica iz Amerike,” kar seveda da našim ljudem v domovini čisto napačen pojem o ameriškem življenju. Malokateri teh naših obiskovalcev pa se potrudi, da bi pravilno raztolmačil ameriške razmere. Radi tega marsikdo v domovini ne dobi pregledne slike o svetlobah in sencah življenja onstran morja. A pojmi se čistijo. Če bomc mi vsi imeli dobro voljo in se skušali zbližati kot enakovredni bratje, zavedajoč se, da se moremo drug od drugega marsikaj naučiti, bo to nam vsem le. v korist. S svojo strani si mi ameriški Slovenci tega boljšega medsebojnega razumevanja iskreno želimo, saj vse naše narodnostno prizadevanje jasno priča, kako smo ostali srčno-vdani svoji rodni grudi. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) dni, da imajo v neki vasici clevelandske okolice paznika, ki ustavi in odpelje v ječo vsakega lovca, ki se ne more izkazati z lovsko licenco ali pa s požirkom dobre raki je. * V Pennsylvaniji so ptiči. Komaj je zvezni senat pri enih vratih vrgel v zunanjo temo predrznega lobista Grundy j a, ga je governor Fisher pri drugih vratih poslal notri kot senatorja. * V mojih bosopetih letih sem poznal dečaka, katerega smo nazivali Anza in ki je bil silno domišljav in občutljiv. Ce mu je kateri tovarišev rekel, da žabe v sosedovi luži višje skačejo kot žabje prebivalstvo njihove mlake, je bil takoj pripravljen za krvav pretep, češ: “Ti boš tako govoril o naših žabah!” Otrokom ni zameriti, če so občutljivi, ker so pač otroci. Žalostno in ob enem zabavno pa je, da nekateri ljudje nikdar ne odrastejo otročji občutljivosti, pa magari če- jih bogovi časa obdarijo s še sijajnejšo plešo kot je moja. * Mir ljudem na zemlji? My eye! V državi Ilinois je mobiliziranih 600 mož milice zaradi nemirov med stavkarji in stav-kolomilci v Taylorville, 111. Vojna ladja s 500 ameriškimi vojaki je poslana na Haiti, druga vojna ladja je odplula v kitajsko vodovje, da čuva nad življenjem tamkajšnih ameriških državljanov. Nekrščanski Kitajci so si namreč baš zdaj. v božičnem času, privoščili krvavo državljansko vojno.. ' * V sodnijsko dvorano nekje v Wyomingu se je bil vtihotapil dihur, in sodnik, šerif in sodnij-ski klerk so si zaman prizadevali, da bi ga izgnali. Kakor hitro pa je dihur ugledal odvetnika, ki je stopil skozi vrata, je skočil skozi okno. Je že moral kdaj prej imeti kakšne opravke z lawyer ji. * K slepu se spodobi, da voščim vsem čitateljem te kolone vesele božične praznike. Za božično darilo pa naj vam bo vrč in čaša. Pa popijte enega ali dva ali tri na vaše in moje zdravje,! S kakšno tekočino ju napolnite — prepuščam vaši razsodnosti in političnemu prepričanju. Jaz zase že vem, česa se bom poslu-žil, pa ne povem!— A.J.T. BOŽIČNA MAGNOLIJA (A. J. TERBOVEC). SLOVENSKE VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje s prve strani) 173 je zadnji čas plačati ases-ment 23. decembra med 5. in 8. uro zvečer. — Tajnik društva št. 37 bo pobiral asesment ‘23. decembra zvečer (ne 24.) v S. N. Bomu. — Letna seja društva Jutranja Zvezda, št. 137 se bo vršila 19. decembra zvečer v navadnih prostorih. — Seja društva Collinwood Boosters, št. 188 se bo vršila 19. decembra zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. #. Po zaključeni razstavi v Pittsburghu je bil prišel slikar Perušek za par dni v Cleveland, da obišče svoje prijatelje in sorodnike. Na večer 14. decembra je odpotovaj domov v Evanston, BI. Napram uredniku Nove Dobe je izrazil visoko priznanje o rojakih v Pittsburghu, ki so se mnogo žrtvovali, da hi bila razstava kar mogoče uspešna. Zelo mu je ugajalo tudi med rojaki v Can-onsburgu, kamor je bil napravil kratek izlet. Bilo je proti koncu prvega leta mojega štiriletnega bivanja v Chicagu, katero včasi na-zivam tudi pregnanstvo. To je sicer malo pretirano, kajti v par letih sem si bil navezal številna prijetna poznanstva ter se nisem dolgočasil. Prvo leto pa je bilo hudo, kajti dobiti družbo v trimilijonskem Chicagu ni igrača. Na vsako veselico in piknik sem nesel nos, toda povsod sem bil največ sam, dasi sem vajen prilagoditi se vsaki količkaj primerni družbi. Marsikatero poletno nedeljo sem preživel v katerem izmed mnogoštevilnih in lepih mestnih parkov. Tam, med cvetjem, drevjem in grmovjem sem še najlažje pozabil, da sem sam, sam v mestu s tremi milijon? prebivalstva! V Chicagu je težko najti tisto domačnost in vedno odprto gostoljubnost kot jo srečamo v mnogih drugih slovenskih naselbinah. Pa niso krivi tega tamkajšni rojaki, ki so \ splošnem prav tako dobri, in gostoljubni kot drugod. Krive so velike razdalje in neka splošna nedostopnost in nezaup-nost, ki plava v zraku, kriva je atmosfera. Dolgo te vzame, da si najdeš družbo in prijatelje, a ko jih najdeš si na konju. Ko se mi je posrečilo navezati vezi poznanstva in prijateljstva, n> se mi bilo treba dolgočasiti. Ampak prvega leta mojega pregnanstva ne bom nikoli pozabil. Približal se je bil december in ž njim Božič, in jaz sem bil skoro tak tujec v Chicagu kot sem bil v januarju. Tisti večer pred Božičem se nisem imel kam djati, pa sem se napotil v slovenski salun, kjer sem vsaj včasi našel zasilno družbo. Do devete ure je bilo precejšno število gostov, kmalu nato pa se je lokal skoro izpraznil Ostala sva pri bari samo dva ir? sva se pričela razgovarjati. Poznal sem tovariša na videz, ker sem ga tuintam videl na kak šnem pikniku, kjer je bil veči noma sam, kakor jaz. Tudi iz menjala sva bila že včasi po par besed o vremenu in podob nem, kar je bilo mogoče med slučajnimi znanci pri bari. Rojaka sva bila, poznala sva se na videz, vendar sva si bila tujca. Tisti večer pa naji je vrgla usoda skupaj. Kot edina zaostala ptiča sva se začela pogovarjati. Kmalu sva se prijateljsko predstavila drug drugemu, in pronašla, da sva oba \ istem čolnu. Oba sva bila tujca in niti eden niti drugi se ni ime’ kam djati za božični večer Gospodar za baro je pričel zde hati, kar je pomenilo opomin naj se izmaževa. Popila sva šr vsak čašo vina, nakar sem spre jel povabilo noVo najdenega prijatelja, da ga spremim dc njegovega stanovanja v pred mestju, kjer bova skušala po gnati božični večer najbolje kot bo mogoče za dva izgnanca “Imam precej udobno stano vanje z lastnim vhodom,” mi pravi tovariš, ko sva bila že na kari. “Pričakoval sem, da bom nocoj sam doma kot po navadi, a sem kljub temu pripravil nekaj za na krožnike in v čaše. Saj je božični večer prav tak kot so drugi, toda z njim so zvezane tradicije in lepi spo mini na otroška leta. Zdi se mi, da sva midva oba nekaka brezdomovinca in izgnanca, bova pa katero rekla, da pozabiva na neprijazno usodo in preženeva nepotrebno melanholijo.’ Po polurni vožnji izstopiva v hladno božično noč. Iz ust zapoznelih potnikov so se vzdi-gali oblački kot iz božičnih ka dilnic. Moker, mehak sneg je padal v v&likih kosmih in ti kosmi so se lovili okoli obcestnih svetilk kot medu pijani me tuljčki. Par blokov hoje, pa naju je objela prijetna gorkota prijate ljevega stanovanja, ki bi bilo Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Kat. ^ lnkorporif30jl GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburg Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. ujmi. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa- Nadzorni odbor: j Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., 1. nadzornik: JOHN MOVERN. 412—12th Ave. E., Dulu'D’ 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, ^ 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pi 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. pprotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Jednotino uradno glasilo: . NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. ^ Vse stvar: tikajoče se uradnih zadev kakor tudi i‘‘Kl naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj 8®*Lviir sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih C*an spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. . fl0v k| Dopisi, društven? naznanila, oglasi, naročnina ne£|s £1!» membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 611' Cleveland, Ohio. : a m l# Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem j jji za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacij.fUji(i tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev nov » 8' obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko usta'novi jfl ‘‘Ppj, članicami. u . j l^le y S K the etit, fend, Sl !V dovolj veliko za skromno malo družino, torej precej razkošno za samca. Prijatelj Swanee (tako so ga bili Američani prekrstili iz Zvonimira, in on jim je to veselje pustil) mi ponudi mehak naslonjač in me povabi naj se napravim domačega. Nato začne nositi na mizo razno pecivo, katero sem spoznal na pogled in po dišavi, da je prišlo iz veščih rok slovenske kuharice. Pove mi tudi im6 rojakinje, katera mu je po naročilu pripravila te delikatese in ki je pri meni dobila takoj odličen ugled, dasi je takrat še nisem poznal. Lepo zbirko je izpopolnil še pehar lešnikov in orehov, košarica svežega sadja in grozdja, nekaj buteljk vina in celo stekle nica rakije. “Serviranja ne bo nikakega,’ pripomni na to, “kar brez vseli ceremonij help yourself! Po tem bova pa katero rekla.” Po zakuski si nažgem cigaro in se razgledujem po okusno opremljeni sobi. Swanee je bi! stopil v kuhinjo, da zavre čaja. Na steni, na najbolj prominent nem mestu opazim v lepem okvirju sliko, ki je predstavljala cvetočo vejico magnolije. Pod sliko pa je visel običajn* božični venec. “Zakaj pa imaš božični venec obešen pod to sliko na stenik mesto na oknu, kot drugi?” vprašam ko se prijatelj vrne p kadečim se čajem iz kuhinje. “Saj to morda res ni posebne moderno,” odvrne ta s smehom, “toda ,ali veš kaj ta slika predstavlja?” “Seveda poznam cvet te južne kraljice, duhteče magnolije,” pritrdim. “Ko sem pred leti potoval po naših južnih državah, si je košček mojega srca osvojila vsaka temnozelena, z velikimi, opojno duhtečimi cveti posejana magnolija. Že v južnem delu Arkansasa te pozdravijo prve in potem jih je vedno več doli proti Mehiškemu zalivu. Posebno lepe so \ Louis*iani. Pa kako da pride božični venec baš pod sliko ma gnolije?” “Ej, prijatelj,” odvrne^ Swanee pol resno pol s smehom, “če bi ti vedel, da so moji naj lepši božični spomini zvezani z magnolijo, ne bi se čudil božičnemu vencu pod njeno sliko. Po-služi se čaja, potem pa poslušaj mojo povest. Ne povem je vsakemu, ker mi na en način ni v poseben kredit in zadoščenje, toda tebe bo morda zanimala, ker poznaš magnolije in tiste lepe kraje, kjer je njih pravi dom.” “Pred desetimi leti ko sem bil še primeroma mlad in brezskrben fant, sem za družbo, pri kateri sem VP°3 mnOgo potoval P° ! državah, posebn0 ;ee, Alabami in • j; uh 1 bežen do narave ^ prirojena* zato ,( bil bujno južno ■jebno so mi u^aJ]jjtj visokorasle y na pomlad okin°acf(|i-opojno duhtečin11 -ti so se mi zdele ttad sem se v posebno pozimi v^k ';i je znano, se jo! i ma le v pratik' ‘ . Vfl i} k. item deževju. 1 J(j$ %, po ^ ;e tam pornič P iost iz jeseni “Pa sem se tisto le« i M, - Uffl -M, začetkom n°vC ^ S z Nashville. gjj Orleans, Louisi#1^ ^ (to zanimivo Je ustju ženo ob Mississippi, francoski in a . pi kjer k pej^dV prispevajo se , mešanci vseh 111 ‘ “Na velikeff* j bi p !ftl st ePe »n; Cl l M ab;t veti V 'Ut- g< kjer, 5., n#1 vseh velik1 malo predno . speti na postaj^,,-" mala nezgoda- IgjM v stoječi tovori'1 i » ali vsled nih signalov. je vlak vozil z no, sicer bi bna fa neizogibna le pošteno P1' etres10’ nikov je padlo P^p , & C, i* tie' so trčili z mor oV i J8* 1' jo bilo. vstal s sedeža 111 jt11' udaril z levo i° napol odprte'11 ^ steklo zdrobil0’ Jnj grelo in sko*>| tj# je začela kap; sopotniki sp S1 gim je tekla k - . no pa smo d° , • se je že v ambulančni transferirali1)1 ljali v najbližj0d9 jjH tam sem vidc ’ globoko zaiei5. jii ( Rano so zdravniK je ( e ^ ali dveh bo ro < “Par ur zibal v nasjoJ1-^ji3f | obvezano r°H0. prišli zastop111 poP f žbe, da zaC*e' gotovili so vt,.rpelO da bo družba Jt j zdravljenja^ f/| bo tudi vsAl plačati prin1^ g, ,| za izgubl.ienl ^ fl.j Bolnišnic® J'/ nič kaj prijaj bil vesel, ko . , tr-ev , jal, da .mi m ^ (Dalie n« A ^1 N i th0 H. k. S, i?*« i,;1« v c o M C S or '«] % 6 (> % llcf' ro*. 'j & » ew Era Supplement Edited by Louis M. Kolar. Current Thought. A MERRY CHRISTMAS TO ALL 0. let9 oA 0 p° y* n'i I lit 'ef ioWe’ al*3 * n c' ,t sal ** i pm Th* * 8|i> ^Ppy If1S ^me the year f°r people to be particularly lliie Vn_ ecause of the coming holidays. It is the one day in % year le!)Ce When the family gathers together and renews con- #MovgS between themselves. Gifts are exchanged as a token °fthe atl(^ friendship. Apart from the actual financial value the people, as a rule, look upon it with great senti-^eHd * ®ovei'> many unexpected greetings are received from 8 hat we had almost forgotten §tu “Uu almost 101 ^ejf |jc^nts attending out-of-town colleges invariably spend (jftho t lr*s^mas holidays at home. Great is the anticipation o * && 6y _ in the forthcoming visit of their sons and daughters. \ ^ 6 eager to notice the changes, if any, that have come V Ol,t-of-town student. And what a surprise is in store ^ently the folks at home. Especially is this true with s hat have finished their first semester at college. An H, Gr,t air is attached to them, and they seem to speak pra rp(%ib ]Care anc* caut*on—hke people shouldered with great i:-1 ^ • l/: V in 0n* P1 Chr CONSIDER YOUR PAST YEAR i0rol is a so the time of the year to do a little ponder- ^ie j^°*{ back a year and see if any improvement has been \ctQ ^(i* *^e status of your ,life. Are you heading for a certain bi'S ^bitj^0^’ or are! you just one of the listless, languid people II ^ this earth. Unfortunate circumstances may have III ^ H>, vf you from attaining exactly what you have set out ^'J ^ 1evertheless, if you have attempted a little in reaching i0„!i an(t have made a persistent effort, you have nothing in1 or ;i Pf ■ # for. f. eajlg " Progress that is of real benefit is never made tac,;and bounds, but rather in slow strides. Unexpected the TVn way of progress are all taken into consideration -vitab] anting of a certain goal. Hence, a failure due to ftiiG forces is nothing to brood over, but rather to be as a matter of course. LOOK INTO THE FUTURE > "^‘Uless of what we have planned to do in the past year, or did not ripen into a reality, we should forget the 0,1> rjj,,‘^art anew. By directing our work in the right direc-n„. satisfaction is attained. After all, it is the per- That is what constitutes true 06ardlc C.c°nte ^.p.^^ ^tment that counts. Hot fe ^ man may acquire a fortune during his lifetime, ''lodg the same personal satisfaction obtained by a man 'V|)in tu1116:1118—namely, true satisfaction derived from deep v W*heart- ^ke o .a true spirit coming deep from our heart, we want lM opportunity to wish you a Merry Christmas! THE PERENNIAL (By Henry A- Courtney) T\ <(eive months ago I said to me: ^ NejJfryear I’ll do my shopping early, ls last hour rush is misery, . n crowds, with people peeved and surly Vast hurly, burly, burly.” ^^as- Not to omit alack! the gifts I might have bought last summer timing that I had the jack) 111 buying now, nerves on the hummer; lch year I seem to get but dumber! —Capper’s. ------------o----------- (A, COLLEGIANS ELECT OFFICERS Canonsburg, Pa. — At the regular meeting of the Jeffer-son Collegians, held Dec. 1, the following were elected: August Lawrence, president; Alice Sustrich, vice president; Elizabeth M. Ritzel, secretary; Stephen Lombardi, treasurer; Pauline M. Fartro, recording secretary; Frances V. Ritzel, Louis A. Polaski and Josephine Sustrich were elected to’ represent the auditing committee. It is hoped that all the members of the Collegians Lodge will co-operate with the officers and make 1930 our banner year. We now have 38 members; let’s try to increase our membership to 100 by December, 1930. We can do it if we only try. So let’s show a little action and have every member bring one or two new members into the lodge next month. Boost our lodge a little bit and let them know that we have plenty of pep. I would like to see all of our members at our next meeting, the first Sunday of January, Start the new year right by full attendance and continue it throughout the year. I am wishing all of the Collegians a Merry Christmas and a prosperous New Year. Let us hear from some of the writers that are members of the Collegians. Here’s for a bigger and better S. S. c. u. Elizabeth M. Retzel, Sec’y No. 205 S. S. C. U. ,—o----------- PRIZE WINNERS THE GOOD OLD TIMES >oii helped mother make the mincemeat. ,J'°U found a candy cane and a big silver dollar in * v'V mas stocking- Sot a mosquito-bar sack of mixed candy off the > °°1 Christmas tree. VK v H r ^cl y°ur best girl sleigh riding in the new Protected her from the cold by sitting close be- Jce Galicic of East Palestine, O., was awarded a prize of five dollars for one of the articles submitted and recently published in the NEW ERA SUPPLEMENT. Mr. Galicic is a member of St. Joseph Lodge No. 41. Margaret Agnich of Ely, Minn., was awarded second prize of three dollars for the article “Santa Claus and Christmas,” submitted and published in the last week’s edition. Miss Agnich is a member of. Lodge No. 1 S. S. C. U. This should act as an inducement for the rest of the members of the S. S. C. U. to submit articles. Monthly prizes are offered.—first prize of $5, second prize of $3, third prize of $2. Inasmuch as the NEW ERA if a national paper, news concerning the lodges in different localities helps to liven up the character of the newspaper This can be accomplished in only one way, and that is b> having members send in news •and articles in general. Remember, this is your paper, and is solely to be used by the members of the S. S. C. U. By taking an active interest in your lodge and giving it proper publicity, the S. S. C. U. organization will expand in leaps and bounds. What is more, the paper will have more news value. v Editor. Juvenile members of the Slovenian School of Cleveland, O., are going to present two short plays on Christmas Eve in the Slovenian National Home. Vocal numbers will be sung between the acts. Juvenile members? of Sokols will also take part in the program. After the program, Santa Claus will be present to distribute prizes among the children. Residents of Cleveland, O., who are desirous of contributing presents and the like may do so by presenting their gifts to the secretary of the Slovenian National Home on Monday and Tuesday. Dec. 23 and 24. i yy. \ Matt Vesel, Dan Rukavina and Anton Rausell are members of the Chisholm High School debating team of Chisholm, Minn. Mr. Vesel was a member of last year’s debate team. WJAY broadcasting statior of Cleveland, O., again broadcasted the Slovenian Hour Sunday, Dec. 15, between the hours of 2 and 3 p. m. Male quartet, girls’ singing club, accordion solo and orchestral arrangement constituted part of the program. Paul Sevenieh, owner of the Reliance Motor Co. of Chisholm, Minn,, has moved to California, selling part of his controlling interest in his concern, having fpjir branches. Talk about hard luck. Spartans’ bowling team lost a game Sunday, Dec. 15, by exactly two pins, against the Comrades, in the Inter-Lodge League of Cleveland, 0\ Final score was 881 to 879, in favor of the Comrades. YOUR PAPER INFLUENZA GERM DISCOVERED Professor Hopes to Prepare Vaccine Dr. Isidore S. Falk, 30-year-old professor of hygiene and bacteria at the University of Chicago, announced the discov ery and isolation of the influenza germ, with promise of a hopeful prospect for an antitoxin that will stem the scourge By further research work a vaccine may be prepared from dead microbes of the influenz? germ, which would be absorbed through the mucous membranes of the nose and throat and thus effect a cure. With 14 members of the biological department to aid him Dr. Falk toiled during the epidemic a year ago, working 16 hours or more a day. The corpp of scientists “mobilized” Dec 12, 1928, to concentrate everj effort toward carrying to successful fruition the five years of research their leader had devoted since his graduation from Yale. A troop of Rhesus monkeys, 125 in all, unwittingly contributed invaluable assistance in discovering the germ that had claimed millions of lives among the human beings. Various strains of germs were kept alive in the blood streams of the Simians, available for withdrawal for further microscopic examination. Coincidently, it was on Christmas day last year that the first “suspect” germ was isolated after more than 3800 differed microbes had been rejected by a' gradual process of elimination. The germ, which later proved responsible for influenza, was taken from the blood of Miss R. A. McKinley, one of the assistant, who complained of feeling ill at midnight after ^ strenuous day. ------o------- ELECTIONS HELD SPORTING BITS COMRADES AND J. S. K. J.’S TO CLASH LECTURES C1’ 18 NESE WARS , V )'ears the Chinese \ an(* whl*e ^th^ble ^ay have been 5ie „ 0r some of it, love ^ me je bilo splašilo. Vem peklenščaka ni bilo ob ris°’ ^ sem prišel v hišo brez v ^ praske in niti malo Pod solnčnemu prahu. $ V naših krajih se je 0 kem času tudi vzdrževala £j boZ'c So .N i . bil 'ilo h STRAHOVI BOŽIČNE GA VEČERA (P. TROHA,’ Barberton, O.) Božični prazniki se vse nekako bolj vesfelo obhajajo kot drugi prazniki v letu. Mrzlo je in s' snegom so pokrite pokrajine, noči so dolge in dnevi kratki, toda kljub temu imamo radi božični čas. Tisti čas doseže noč svojo skrajno dolgost, zato s hrepenenjem pričakujemo daljših in toplejših dni, za katerimi mora priti zopet krasna, cvetoča pomlad. Na božični večer se spominjamo mladostnih let, ■ ko smo se zbirali po hišah v večjih skupinah in pričakovali polnočnice. Uganjali smo vsakovrstne burke, pripovedovali različne pripovedke in se . sploh kratkočasili na različne načine. V naših krajih so na dotični večer zvonili in potrkavali celo uro, kar je vernikom označalo obletnico rojstva Krista daleč tam, kjer ni nikoli snega. V naših krajih je navada, da gredo na božični večer nekateri v ris. Tak junak mora iti na križpot, tam napraviti z blagoslovljeno šibico kolobar okoli sebe, nakar stoji v risu in mo- iho otr' rica, da kdor pade na večer, ne bo dočakal pr ga Božiča. Zato smo se u silno' bali, da ne bi kateri 11 na božični večer. Pa *i nekega božičnega večera z j otroci kakor po navadi. ^ časa smo se mudili v enl J pa zopet v drugi. Vpri^Vj,; smo vsakovrstne igre in f in prepevali božične pesinj; ^ skupini nasj^e bilo šest a ^ dem mladih junakov, Pa.iJ ............- bi v..„ k se končno zmislili, da ne ^ napačno, če bi šli peti boz1 ^ k bolj premožnim hišam- ^ kaj pesmi smo znali, zato m se korajžno podali na P * turnejo. Uspeh- je bil P1’^,. dovolj iv, kajti v vsaki nas nagradili s petico hi?1 desetico. Ko smo pošteno razdelili med s p smo se podali proti dom11-^ nas je na poti neka stvar Jjj šila, da smo stekli kot sp ^ zajci, in jaz sem bil tak ^ srečen, da mi je izpodlete . ( sneženi poti in sem se zv sneg. • i Na, sem si mislil, imam! Padel sem na b večer, torej bom umrl v P $ njem letu. Kar dozdeva ^ mi je, da sem že skoro 111 ^ dasi se nisem nič pobil- JL božično veselje me je zap ^ in klaverno sem se Pocl $ mov, kjer sem potožil ^ kaj se mi je pripetilo- m ] 2HČ(> str&' P0[ toda Sa leod ker % S Pro' *> b °?n J sei k-Nst sen vl u. !dr s Ha§ S v tni V; sa Pc % s >io Ma No ^ * K bil ft C S s ,^r š,! Kil1* >] ■ {>, 'H, V me je potolažila, da s°v f 5»' glede padca na božični vece,e'a’': me prazne marnje, in da ^fl-treba bati, da bi še kmalu ju saj sem vendar tako m & zdrav. Materino zagotovl ! ji se mi zaradi tistega Pa ^ treba nič bati, me je sicel n3 no potolažilo, vendar sem — r-------, . , % skrivaj vse do prihodnJe»‘ ' solu- ;dov2- maist odlo- m ^ Men* pogu* ;eved» tisto nš^11 iesp{ ># ;o, P» lovijo -ižPot’ 1 naš® a Paf' vel®® ja# ia f r o^ ,i,W* doVJtff Zvo-ielo >” b»*f □nenie ( tod* 1 nil'0- ni^ h. To ni po-]j2i(.e 110 delo, z brlečo i 1 °koli. ge danes ne Ijenj .eti zakaj se tisto , ® 111 opravilo podnevi, «>*» ali lijo ) v “in l0tično v6čer v trdi noči. , 80 bili odločili mene | °> češ, da sem naj-lj ^ n; Res sem se po-°PiIno ekspedicijo in Pokropil vse prosto-sein se podal še v , a bi tudi isto bilo »oztcnega “žegna.” ^Visvitu brleče sve-(jg ^ Pojavi pred ma-človeške podobe, pa ta obraza. Vsemu °raz podoben, •U: I ii uAf v vrtincu in s iiiivzd !6m -planil P° stop- Ih . *> DOPISI Canonsburg, Pa. članom društva Bratska Sloga, št. 149 JSKJ naznanjam, da je za mesec januar razpisana društvena naklada po 50 centov na člana. To je potrebno, da se pokrijejo izdatki za dvorano in plače uradnikov. Prosim, da člani ta mesec pravočasno poravnajo svoje asesmente, da mi bo mogoče zaključiti knjige in denar pravočasno odposlati na gl. urad. Prosim tudi člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 12. januarja, ko se bodo uvedli novi uradniki. Poleg tega bo pa še več drugih važnih zadev za rešiti. — Z bratskim pozdravom, Martin žagar, tajnik. kako da se še danes ° sem prekoračil ■„ kolik» sem jih izpU- zač [epeta'i°^ sem d°- st e. Pripovedovati o u, ki se mi je pri-tod ju- Niso mi it,, a Pogledati pa tudi ‘ ]e o j j pikalo. Končno L, 0e’^> da gremo poli itj ,1e kil starejši brat napreJ• V/nemirio-1 *.sm° lezli drugi, za °''1 kraju strahote. bolišo, luč, zato smo , n d t i bolj natančno ^Podstrešni strah. Se starejši brat na r e]e pravi: obta' , ** bo** lodnj otrf. irlt> i zbir“ ji#? ,i A b<^ ni- al» s* bi bil« samo -.asje so mi ši- Slickville, Pa. članom društva Rožmarin, št. 143 JSKJ naznanjam, da je bilo na glavni letni seji 8. decembra sklenjeno, da se naloži društvena naklada za štiri mesece. Enakopravni člani in članice plačajo po 25 centbv društvene naklade v mesecih januar, februar, marc in april. Neenakopravni člani pa plačajo po 10 centov društvene naklade v istih mesecih. Toliko v obvestilo vsem, da se pozneje ne bo kateri zgovarjal, da ni vedel. — Z bratskim pozdravom, Joe Dovijak, tajnik. Struga sam Žic1” je« f pevi ■a v >isi u fi rA ki si fjo,] e j!” prj tem mi j« ijj,1108 obrazno masko, '° z žeblja. Me-£do sram, na dru-*bil pa vesel, da i*0dm i Strahovi stra-, 1-eŠju. j v>tn 'Jil res sam obesil ostrešj u še o pust-^ Usta pri na>s,- kot %, .Ug°d, praznujejo Se ol;roci napra-W .Hre' Otroci smo V S^e<^a silno veselje ^ ^ ^rgovci v- našem to *° imeli mask na-i s Srn° si jih mora-6 h. ! naPraviti. Da lepe i„ lvatln razume. ^ l VG(^no račun tako ^ke °- Prišel pustni bil šelni bil°* Tisto leto llcitjG ^an P° pustu na-\ Je bila huda in mi v;.P°Btu ni čas de- ^ rn-iQ’ ^az sem od' '%od r. 1)0 maska prav , C, lGt0’ ■in nisem % Se^ -ie nisem izgoto- jo ‘'° nasel v pod-f% .° esil na žebelj in .bil v,H!Zabil nanjo. h,, koliko straha ’ ^ bif^a 0 Božiču po-?tj Pač poslušal ma Iju- Me- Pi<; \ ki ko ;el o' val1* '•V • ^^Pomnila, ‘osti , da je . Plačilo za mojo sem nis_ Pa.lepo 0(j , vedel kaj od-|L* vei; ls^e®a časa ni-^ tu qn°^enega veselja c*° maškar ne. V'— ^ol^ETLEHEM. Rk?°uca 0 i/^io?'V(?'. sti'ani)' Ji>ti ' J1 soljo. Revčk; jiih P° teden °vij. ');i štiri do šest ,%j je bilo svo C ^oivi,1 ^‘0Venskem t \i s°lili t ''e Ponekod še ■ . 1 nas 'Hi.jG dal , tiS & J ^7° j e i *A •ll/, 1 A 9 '!?„ f •i10: i dc“i' '% vendar-niso mi fadi ^lJe’ se Bet-Hlj 6pjetn0 k Je clc,fc'° ‘ ebrl--’ r SO PO- ’ krogov fi- ^ 11 lic in plavih Jednoti pa mnogo napredka v prihodnjem letu. — Za društvo Bratje Svobode, št. 162 JSKJ: Frank Mrzlikar, tajnik. Cleveland, O. članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ naznanjam, da bom ta mesec pobiral asesment na večer 23. decembra, ne 24., kakor po navadi, ker 24. je božični večer. Pobiral bom asesment v navadnem prostoru, to je v S. N. Domu. Frank Kačar, tajnik. S pota. V Duluthu, Minn., se nahaja še v e d n o v bolnišnici sobrat Peshel, ponesrečen na elyškem pokopališču. Dalje sta srečno prestala operacijo tam Mr. Joe Skala in Mrs. Bezek, oba dobro poznana na Elyju. Operacijo je dobro prestala tudi rojakinja Nosan in se nahaja na poti okrevanja. Matija Pogorelc. Cleveland, O. člane društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ poživljam, d a poravnajo svoje asesmente najkasneje do 23. decembra. Na dotični večer bom pobiral asesment od 5. do 8. ure zvečer. Mislim, da na božični večer no-jenega ne veseli hoditi od doma k tajniku. Nekateri dolgujejo asesment za dva meseca in te posebno opozarjam da> poravnajo zaostalo, da se jim ne pripeti kaj neljubega. — Kot že omenjeno, bo zadnji dan za pla-čanje asesmenta 23. decembra od 5. do 8. ure zvečer, člani, ki svojih društvenih prispevkov še jijso. poravnali, naj izvolijo to vpoštovati. Važno je, da je posebno v decembru asesment poslan pravočasno na glavni urad, kakor tudi, da se morejo pravočasno zaključiti društvene knjige, in v lepem redu oddati novemu tajniku, člani naj izvolijo ta opomin vpoštevati. — Vesele božične praznike in srečno Novo letu vsemu članstvu JSKJ ! Joseph Zupančič, tajnik, 1409 E. 55th St. Ely, Minn. V našem glasilu je večkrat najti tudi. kakšne zanimivosti iz narave, zato naj tudi jaz tu navedem malo dogodbico z lova. Družba prijateljev nas je bila na lovu za zajci pretečene jeseni. Po precejšni hoji, smo utrujeni posedli v prijazni dolini, kjer smo si privoščili malo prigrizka in tudi nekoliko rdeče kapljice, kar je vsak prinesel s seboj. K meni priteče mala, drobni veverici podobna živali-ca, imenovana “chipmunk,” in liti pobirati drobtine. Pomočim v grozdni sok košček kruha in ga pomolim živalici. Spretno prime ponujeni dar brhka živali-ca s sprednjima tačicama in ga pohrusta. To pa jo je spravilo v tako razpoloženje, da se brž postavi na zadnji nogi in tako spretno salutira, da sem se ne-lote domislil “c. in k.” salutiranja v starem kraju. Ko je živa-ica podrobila /še par koščekov cruha, je odbrzela, se par jardov od nas postavila na zadnji nogi na velikem kamenu in nam še enkrat salutirala za slovo. Zdaj smo bili vsi prepričani, da rdeča grozdna kapljica drugače učinkuje pri človeku kot pri živali. živalica pod njenim vplivom hodi po dveh nogah, človek pa včasi še po vseh štirih ne more. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsemu članstvu JSKJ. Frank Kotzian. Enumclaw, Wash. Tukajšna slovenska podporna društva so sklenila prirediti skupno plesno veselico na večer 11. decembra. Pričetek ob deveti iri zvečer. Vstopnina za moške 75, za ženske 25 centov. Igrali bodo tamburaši iz TJacomc. Domačih klobas in drugih želodčnih okrepčil ne bo manjkalo. Sploh ic bo odbor potrudil, da bo za posetnike v vseh ozirih dobro poskrbljeno. Vabimo torej vsa sosedna bratska društva, kakor sploh vse rojake in rojakinje te okolice, da nas posetijo na Silvestrov večer v Krain c^vorani. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Torej, prijatelji naših društev in dobre zabave, ne pozabite nas na starega leta večer. K obilni udeležbi vabi skupni odbor. Končno voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem članom in članicam JSKJ, *V!&> rfi’ 'liti. ^ bi „ $ 3i P’ •Vs bi':*rni botle' ^ ne 1)0 mnenju & f Helti Smel iti iskati • f na3 bi šel med v"1 *5 io9 i -» na ^ ^Uvajo svo-V^ih v^r°stranih na- Va! ^'anah v 0 nastopi noč, oko- določi vrhovni pastir, kako sc bodo vršile straže. Vsaka straža sestoji iz dveh mož, katera hodita neprestano okoli velike črede. Ako se oglasi iz nočne teme hijena ali šakal in se čreda vznemiri, zadostuje'glas pastir ja., da se zopet pomiri. Pastirji ki niso v službi spijo v krogu nedaleč od črede. Čas za menjavo straže določa vrhovni pastir po pozicijah zvezd. Natančno tako se je' škoro’gotovo vršila ta nočna pastirska služba v biblijskih časih. prihodnjem. Prilik bo še dovolj, samo če jih bomo hoteli izrabiti v korist naši organizaciji. Vsak član ima gotovo nekaj prijateljev, in med njimi je skoro gotovo kateri, ki še ni član JSKJ, dasi bi bil dobrodošel v vrstah naše organizacije. Z dobro besedo ga morda pridobimo, ako se hočemo malo potruditi. Lepa beseda mnogo doseže. Ako vsaki član v prihodnjem letu pridobi vsaj enega novega, nam enostavni račun pove, da se bo število članstva podvojilo. Priporočljivo j.e tudi, da imamo pri vsaki priliki dobro besedo za našo J. S. K. Jednoto in njeno upravo. Lahko je vzbuditi nezaupanje napram organizaciji, popraviti to pa ni tako lahko. Tudi ni bratsko niti pametno udrihanje po enem ali drugem, glavnem uradniku. Ako ima kdo proti kateremu glavnemu odborniku kakšno pritožbo, naj se posluži instanc. Ako bo imela pritožba pravo podlago, dobil bo zadoščenje. Zelo slaba reklama pa je za Jednoto, če se v javnosti udriha po njenih uradnikih in morda še brez pravega vzroka. Ugled Jednote bi nam moral biti vedno več kot pa zadoščenje osebni mržnji. Torej, bodimo dobri bratje in sestre, delajmo za rast naše dobre J. S. K. Jednote ter čuvajmo in branimo njen ugled in njeno dobro ime pri vsaki priliki. Ob koncu prihodnjega leta, če ga doživimo, nas bodo lepe številke, tikajoče se .jednotinega članstva in financ, prepričale, da je bilo naše postopanje pravilno in koristno. K sklepu želim vsem članom in članicam J. S. K. Jednote vesele božične praznike%i mnogo dravja, sreče in blagostanja \ letu 1930! John Balkovec, 3. gl. nadzornik JSKJ. t. L, v Joliet ter tam pokažejo svoje zmožnosti v kegljanju. Ker je Joliet od nas oddaljen kakih osemdeset milj, bomo za ta dan imeli pripravljena dva auto-bussa, da se prvič v zgodovini društev J. S. K. Jednote popeljemo med naše sobrate \ prijazni Joliet. Vožnja za tja in nazaj bo stala $2.60, in to izredno nizko ceno nam je zopet preskrbel John Petrovčič, Upati je, da se bo priglasilo zadostno število članov našega društva, da napolnimo drugi voz, ker v prvem se bo vozilo celo društvo “Comrades.” Taki obiski so jako koristni za agitacijo J. S. K. Jednoti, kakor tudi za posamezne člane, ker poleg razvedrila dobimo pri takih obiskih tudi več energije, za ]!rateriializem. Seveda, povedano naj bo že sedaj, da nam bo prav gotovo bratsko društva iz Jolieta ta obisk tudi vrnilo, <.er jamčimo jim bratski spre-em in postrežbo. Želja moja je, da bi tudi druge naselbine pokazale več aktivnosti v enakih ozirih, ker edino mladina v naših Jedno-ah je naša bodočnost, in da jo pridobimo in ohranimo, moramo jo organizirati v društva naše Jednote, dati ji priložnost za pošteno zabavo, pa ne bomo azočarani, ker voditi se znaje sami. Torej, pozdravljeni bratje in sestre v Jolietu! Na svidenje v nedeljo 22. decembra t. 1. v vaši prijazni ter znani naselbini! Paul Bartel. Pittsburgh, Pa. Mislim, da me kot 3. nadzornika JSKJ veže dolžnost, da se vsaj včasi’’malo oglasim v glasilu naše Jednote. Po mojem mnenju vežejo enake dolžnosti tudi druge glavne odbornike. Nekateri so jim že več ali manj zadostili, drugi pa odlašajo kot jaz, ali pa še malo bolj. Dragi bratje in sestre, leto se je nagnilo h koncu, in v tem času ne bo odveč, ako se malo ozremo nazaj in premotrimo položaj naše o r g a n i z a c ije. V splošnem lahko trdimo, da je tudi to leto J. S. K. Jqdnota napredovala v splosnem. Napredek pa se je ravnal po,agilnosti društvenih uradnikov in drugih elanov v različnih krajih. Kjer je bilo več agilnosti, tam je bilo več napredka. Tako bo gotovo tudi v bodočnosti. Novi člani namreč ne letijo sami v društva, kot pečene prepelice v taborišče Izraelcev. Treba je iti za njimi, jim predočiti ugodnosti naše organizacije in jih nagovoriti, da pristopijo. Našo J. S. K. Jednoto j e lahko priporočati, gospodarsko je trdna, vedno točna v izplačevanju svojih obveznosti, poleg tega pa popolnoma nestrankarska. Vsak član ima lahko prepričanje kakoršno boče, bodisi glede vere ali politike, nihče ga vsled tega ne zapostavlja ali zasmehuje od strani Jednote. Prepričanje vsakega člana je spoštovano in nedotakljivo. Ako smo kaj zamudili v agitaciji za J. S. K. Jednoto v tekočem letu, skušajmo popraviti v i Waukegan, 111. Seja našega društva sv. Roka, št. 94 JSKJ, je minila, in članstvo je izvolilo, letos že v drugič, ves stari odbOr1. To zna-či, da je članstvo z nami zadovoljno, ter nam je s tem dalo bratsko zaupnico. Znaho je, da sta Waukegan in North Chicago skupaj nekakšna ameriška Vrhnika, zato je pa tem bolj značilno, da ves odbor našega društva obstoji iz samih Vrhničanov, z izjemo drugega nadzornika, kateri jdibil rojen v Chicagu. Kot izgleda je našemu društvu napredek, zagotovljen, ker ljudstvo je že sito različnih diktatur, ter se nam obljublja da mnogi pristopijo v našo J. S. K. Jednoto, katera je versko in politično nepristranska. Kar se tiče agilnosti, se lahko kosamo z drugimi društvi različnih Jednot, ako še vzamemo, da se tudi mi zanimamo za različen šport. Organizirali smo n a m r e č kegljaški klub zopet za to sezono, ter pridno podiramo “les” vsako nedeljo popoldne. Znano je pa tudi čitateljem tega lista, da imamo v naši naselbini an gleško poslujoče društvo “Comrades,” ako se ne motim, naj-agilnejše closedaj pri J. S. K. Jednoti. Danes šteje to mlado di;uštyo petdeset članov oboje ga spola, samih mladih ter aktivnih članov, in to je, kar šteje, Organiziran imamo za v polet nih mesecih “baseball,” za \ jeseni in zimskem času pa tako zvani “basketball,” ter zelo močan kegljaški klub (bowling team). Poročila o vsem lahko čitamo na angleški strani Nove Dobe, ker tam je redno zastoi pan “Leader of Comrades’ John Petrovčič. Zadnjič sem pisal, da sem imel letos priliko obiskati več slovenskih naselbin po Ameriki Predno pa zaključimo to leto obiskal bodem še znano sloven sko naselbino Joliet,; kjer se na haja aktivno društvo naše Jed note, društvo sv. Petra in Pav la, št. 66, z agilnim tajnikom John L. Živetz-om na čelu. “Comrades Bowling Fivev sc namreč dobili povabilo, naj pridejo v nedeljo, 22. decembra naj lepši - te vrste prostor v 'društvenega odbora za leto Jolietu. Ob tretji uri popoldne se prične tekma na Alamo kegljišču na vogalu Chicago in Clinton Sts. Lep prostor za gledalce in prosta pristopnina. Joliet bo imel dva “teama” in Waukegan dva, vsaki po pet kegljavcev. Po zaključeni tekmi se vrnemo skupaj nazaj v Rialto Gardens, kjer bo vse pripravljeno za banket. Istega se bo udeležilo tudi več društvenih uradnikov, javnih uradnikov, zastopnikov raznih športnih klubov in seveda tudi članov društva št. 66 JSKJ. Igral bo orkester, imeli bomo nekaj petja in tudi par kratkih govoranc bo izrečenih. Po banketu pa pojdemo vsi skupaj “na hrib” na domačo zabavo. Torej, nedelja 22. decembra bo velik dan za JSKJ in sploh za Slovence v Jolietu. — Na veselo svidenje, bratje iz Wau-kegana! John L. Živetz, Jr., tajnik društva št. 66 JSKJ. Rock Springs, Wyo, Leto 1929 se bliža svojemu zatonu in tukajšni Slovenski ')om bo priredil šestnajsto Silvestrovo veselico izza svojega, obstanka, časi so se izpreme-nili in treba je kaj novega; seveda za nas stare je dobro tudi staro. Za mladino pa smo se domislili običajev stare domovine z ozirom na Miklavža in ’arklja. Vsa društva, ki tvo-ijo Slovenski Dom, bodo pripomogla iz svojih .--blagajn, da se nekaj kupi za slovensko de-co. Lahko se posluži j o te, prilive obdarovanja, tudi fantje in dekleta in drugi. Zavitki se bodo hranili v stranski sobi; na istem naj bo označeno samo ime, komu naj se izroči. — Ker se ples začne šele ob deveti uri, bosta Max Kerzisnik ml. in jouis Taucher ml. zapela nekaj zanimivih pesmic. Torej, pridite vsi in pripeljite vašo mladino! S tem jih boste privadili na Dom, katerega gospodarji bodo enkrat gotovo postali. Dvorana bo odprta ob sedmi uri. i Omenim naj še, da imamo,tu tople in solnčne dneve brez snega. Rovi pa so začeli nekoliko počasneje obratovati. Eden tu-kajšnih rovov obratuje s stroji, ki so smrtonosni za marsikaterega delavca. Dne 9. decembra je padla plast, kamna na Andreja Policha in mu tako zlomila hrbet, da je v par urah umrl. Pokojnik je bil rodom Dalmatinec in član JSKJ in SNPJ. — Pozdrav in srečno Nbvo leto vsem! . ■ .• .(■ I .... c,.. , Louis Ta\icher, tajnik društva št. 18 JSkJ. Barberton, O. Društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ, je na svoji zadnji redni seji meseca novembra, sklenile da se pobira za mesec december izredni asesment po en dolar ($1.00) od vsacega člana in članice, kateri so zavarovani tudi za bolezen, in po petdeset centov (50c) od članov in članic, katere so zavarovane samo z a smrtnino. Z denarjem, ki ga bo društvo na ta način dobilo od Članstva, se bo plačalo društvene stroške za pol leta. Seja ta mesec (december) se bo začela eno uro prej (ob eni uri), to pa zato, ker bo volitev društvenega odbora, katgre vo-itve povzročijo, da se seja za vleče. Pri našem društvu imamo nekaj članov, kateri dolgujejo precej na, zaostalih asesmei)tih. Društvo plačuje za nje, ker so ti tako prosili. Društvo mi je naročilo, da naj opozorim vse ake, da poravnajo svoj dolg ta mesec, sicer se bo moralo z njimi postopati po pravilih. Par mesecev od tega je bilo .naše. društvo oškodovano za precejšno svoto denarja, ko ena cela družina ni hotela poravnati svoj dolg društvu, potem ko se je na prošnjo plačevalo za,njo asesment. To je zelo grdo in ne ivaležno, in upamo, da se kaj tacega ne bo več pripetilo. Član, kateri tako naredi, zlorabi društvo, to je vse člane, in jih takorekoč naravnost ogo-jufa za njih denar. Anton Okolish, tajnik. • Joliet, 111. Dobrodošli, prijatelji iz Wau kegana, dobrodošli! Z veseljem in pravo bratsko ljubeznijo vas bomo Jolietčani sprejeli na kegljaški tekmi v nedeljo 22. decembra. Pri tej priliki se bo pokazal športni talent JSKJ zastopan po Comi^ades št. 193 iz Waukegana in, sv. Petru in Pavlu št. 66 iz Jolieta. Kot nam je sporočano pridejo dragi gostje iz Waukegana v Joliet v nedeljo 22. de cembra točno opoldne. Pripe Ije.io se z “busom” i11 drugimi avtomobili po Broadway. Na “busu” bo napis “Waukegan Comrades.” V krasnem, novem Rialto Gardens se bomo zbrali okoli mize k skupni južini tč no ob eni uri. “Rialt,o vrt” bo šele: ta .teden otvorjen, in bo Gilbert, Minn, VABILO K IGRI — Društvo sv. Ane, št. 133 JSKJ, priredi na večer 25. decembra zanimivo igro “Ngžika z Bleda,” Igra predstavlja mlado deklico, ki mora v tuji svet iskati službo, da s svojim zaslužkom vzdržu-e mater in sestrico. Pokaže nam, koliko je morala po nedolžnem prestati in kako se je končno njena poštenost izkazala. Igra ima vpleteno lepo pet-j«! in. je zanimiva vseskozi. Vsi rojaki iz tega mesta in iz vseh bližnjih naselbin so vabljeni, da posetijo to. prireditev, ker jih lahko zagotovim, da jim ne bo žal. Igralke, med katerimi je dosti mladih deklet, se pridno vadijo, da bodo igro kai najboljše izvajale. Po igri be ples, za katerega bo igrala najboljša domača godba, čisti do biček prireditve je namenjen društveni blagajni. Igra se prične točno ob polu.osmih zvečer. Torej, na svidenje 25. decem bra zvečer! — Za odbor: Frances Tanko, tajnica. 1930 in vsak čh\i\ bi mortal gledati na to, da voli v različne urade take sobrate, o katerih je prepričan, do bodo delali v korist društva in Jednote. — Ob enem opominjam one, ki kaj dolgujejo društvu, da poravnajo do 21. decembra, da mi bo mogoče zaključiti knjige in jih izročiti novemu tajniku. — Želim vsem vesele praznike in be> ležim z bratskim pozdravom, William B. Laurich, tajnik, 1845 W. 22d St. New York, N. Y. Člane društva Orel, št. 90 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeleže glavne letne seje, ki se bo vršila 21. decembra. Ta seja je važna, ker je. treba na isti izvoliti društveni odbor za leto 1930. Kdor se te SQje. ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno; izvzeti so le bolni in oddaljeni člani. - Vsi člani so tudi prošeni, da pravočasno poravnajo svoje asesmente. Kdor ne bo plačal asesmenta do 25. decembra, bo suspendiran. — Na seji 21. decembra se bodo razdelili tudi Jednotini stenski koledarji za leto 1930. —, Z bratskim pozdravom, Louis Palčič, tajnik. Claridge, I’a. Vso sjovensko občinstvo v tej okolici je vabljeno, da pride na večer 24. decembra v Slovenski Narodni Dom. Pridite in si oglejte božično drevo in privedite svojo mladino seboj, da jo bo Santa Claus obdaroval z lešniki, orehi in sladkorčki. Odraslim in materam bo pa tudi na razpolago kaj proti lakoti in žeji., Vabljeni sO posebno vsi delničarji Doma in sploh vsi, katerim je S. N. Dom pri srcu. Pri tej priliki naj še omenim, da bo 26. januarja pri nas pel operni pevec Svetozar Banovec. Obširnejše o tem bo poročano pozneje. — Vesele praznike in srečno Novo leto vsem! Anton Kosoglav. Lloydell,, Pa. Člane društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ poživljam, da pošljejo svoje društvene prispevke za to leto najkasneje do 22. decembra in sicer na starega tajnika: Frank-a Arhar, Box 434, Beaverdale, Pa. — Po 25, decembru pa naj se naslavljajo vse tajništva se tikajoče reči na novega tajnika, ki je Joseph Arhar, Box 139, Lloy-dell, Pa. — Pozdrav, vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! Frank Arhar, tajnik. -o-------------- LISTNICA UREDNIŠTVA. Chicago, 111 Člane društva Zvon, št. 70 JSKJ, poživljam, da se vsi, brez izjeme, udeležijo glavne letn«* geje, ki se bo vršila v soboto 21 decembra ob 7. uri .zvečer 'n cerkveni dvorani na Lincoln St. in 22d Place, član. ki se te sejo ne udeleži, plača en dolar \ društveno blagajno. : - Na dnevnem redu bo volite\ Društveni tajniki naj NE pošiljajo imen novoizvoljenih uradnikov uredništvu. Naslovnik novih uradnikov naj se pošlji} NA GLAVNI URAD, in sicer kar mogoče hitro po volitvah. Kakor hitro dpfii urednik imenik odbornikov krajevnih društev iz 'jlavncga tiradii, bo isti priobčen V celoti. Iz tega vzroka je ne-'jc'rcbno priobčevanje |novih društvenih uradnikov v posebnih dopisih, posebno zdaj, ol> koncu leta, ko tako zelo primanjkuje prostora. Ako bi vsa društva ho-icla priobčiti naslone novoizvoljenih uradnikov v posebnih do-v is ih, treba bi bilo izdati par številk lista s prilogami, kar bi ypomenilo več izdatkov za Jednoto, in .seveda tudi več dela za urednika-upravnika, ki je posebno v tem času že itak preobložen z n jim. Večina društev se zadovolji s, tem, d,a je imenik njihovih urad nikov priobčen vsake tri mesece enkrat v uradnem glasilu. Kon cvi leta je v tem oziru najbolj vc^žno, da se naslovnik novih uradnikov takoj po valitvah pošlje glavnemu tajniku. Ako ima glavni tajnik konci leta te naslove v rokah, jih lahko pošlje uredniku dovolj zgodaj, da jih :sti priof)či v eni prwih izdaj novega leta. . VOŠČILA V najnovejši številki beograjske revije “Misao” je izšel Prešernov “Sonetni venec” v prevodu oziroma prepresnitvi T. Gju-kiča. Prevod je, kolikor se da preveriti na prvi pogled, prav posrečen. To je prvi celotni prevod “Sonetnega venca” v srbohrvaščino a poudariti je treba, da ima vse tehnične odlike izvirnika, tore j tudi magistral z akrostihom. šole bo zelo ugoden ne le za mla-d i n o iz neposrednega okoliša marveč tudi za ono z Velikega kamna, Mrčnih sel, Koprivnice pa tudi Rajhenburga in dela občine Blance. Prostori so v pc slop j u nove se novske šole urejeni in je občina prevzela nase tudi vso skrb glede popolnega kritja stroškov za trajno vzdrževanje meščanske šole. ANTON ZBASNIK Vsem cenjenim glavnim uradnikom, kakor tudi vsemu članstvu J. S. K. Jednote želim najsrečnejši Božič, v prihodnjem letu pa zdravja, zadovoljnosti in polno mero nesebičnega bratstva. u Paul Bartel, gl. podpredsednik. j if * * * Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem članom obeh oddelkov, J. S. K. Jednoti pa velikega napredka v bodočem letu, želi . Louis Champa, gl. blagajnik JSKJ, j * * * Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem članom in članicam J. S. K. Jednote dr. F. J. Arch, / vrhovni zdravnik JSKJ. " glasim Vrodne GRUDE Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsburg udelnje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, #Pj vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi xa ■ltari kraj. Pišite ali pridite osebno. N a j večja In najstsrejgn slovenska ilstarska trgorln« T A®1 Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio n izdelkov dobile pri nas. FRANK ČERNE 803S 8». Clair Av«. in 93« E. 79th St.. Cler*lMW*. °- V Novem gradu Podravskem je umrl te dni tamkajšnji posestnik Ivan Vargovič, v starosti 78 lot. Pogreba se je udeležil tudi pokojnikov šolski tovariš in prijatelj Tomo šajnovič. Ko je duhovnik opravljal na pokopališču pogrebne obrede, se je šajnovič zaradi duševne depresije onesveščen zgrudil na tla in umrl ob odprtem grobu svojega prijatelja. Med slovenskimi rekami dela Mura gotovo največ škode, ker je že skoraj y svojem celotnem toku od št. lija do izliva v Dravo neregulirana in nezavarovana. Posebno veliko škodo pa dela v Medmurju, kjer je v zadnjih letih uničila že več hektarjev naj rodovitne j še zemlje. Vsled zadnjega deževja So se te dni med Murskim Središčem Trgovina z železnino *n pogrebni zavod Edini kat. pogrebnik v Evelethu, Mimi., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ceno postrežbo. Ne hodile v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! HELPS HARDWARE 312 Grant A ve., Eveleth, Minn. (Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-607) ZASTAVE, REG ALIJE in vse druge društvene potrebščine. PiSite po vzorce 'niiCp”j jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton « naziranja ne zaradi publikacije temveč zaradi mojega osebnega informiranja. Prepotoval sem tudi precejšen del države in moram reči brez pretiravanja, ds vlada v njej prav tako mir, kakor v Angliji ali katerikoli državi severoameriških Zedinjenih držav. Cilj kraljeve potilike ni samo edinstvo Srbov, Hrvatcn in Slovencev, temveč vseh Jugo-slovenov. Kralj je izjavil, da ne želi nekontrolirane avtoritete nad državo, temveč želi, da bi njegova država nekega dne dobila volilni zakon, pravi parlamentarizem in resnično demokracijo.” BOŽIČNO DARILO TRAJNE VREDNOSTI Denar, naložen na obresti, je edino darilo, ki ne obdrži svojo vrednost, temveč postaja nepresta11 vredno. Meseca julija 1927. se je pri Bologu v Bosni pripetila huda avtomobilska nesreča, pri kateri sta se smrtno ponesrečila ameriški žurnalist Edward Aid-rich in njegova soproga Ellen. :~ofer Milan Popovič iz Beograda je te dni sedel na žatožni klopi, kor je proti predpisom vozil po levi strani ceste ter zaradi tega povzročil nesrečo, šofer je ::ad;i]je okrivljen, da je po nesreči mrtvemu ameriškemu žur-alistu vzel iz žepa 6700 dinar-i -v in 70 dolarjev. Komisija, ki prišla na kraj nesreče, je pri mrtvecu našla le. še šest deset-ahiarskih bankovcev in sedem dolarjev, pri šoferju pa 6000 dinarjev in 70 dolarjev. Ugotovile) je, da je dan pred nesrečo Aldrich 130 dolarjev zamenjal ?a dinarje. Obravnava se še na-daljuje. I TOO VINE I od najmanjše do največje za » DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO GLAS NARODA 1 NAJSTAREJSl NEODVISNI i SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Jc najbolj razširjen slovenski 1 liat v Ameriki; donaša vsakda- i nje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 21« W. 18th St., New York, N. Y. ^ f VLOŽNA KNJIŽICA je posebno- PRIMERNO v J LO za otroke, da postanejo v mladih letih vlag in se navadijo rednega varčevanja. Denar, ki ga naložite v naši banki, je VARNO in se obrestuje po mm SAKSER STATE 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. Eveready Model 52—$157.50 without With built-in electro-dynamic speaker Bondi municipal«!, javnih naprav, nepremičnin in rporacij Ministrstvo prosvete je dovolilo otvoritev nove meščanske šole na Senovem pri Rajhenbur-gu. Pouk se bo pričel že v kratkem, čim bo imenovano učiteljstvo in sicer ravnatelj ter dva učitelja. Za pričetek se namreč takoj pretvorita peti in šesti razred osnovne šole v prvi in drugi razred meščanske šole, ki bosta tekom dveh let dopolnila popolno štirirazredno meščansko šolo. Obisk nove meščanske ..................... ==3s SL0VENSK0-AMERI-KANSKI KOLEDAR / za leto 1930 Cena 50c jc letos izredno zanimiv. V zalogi imamo tudi knjige Vodnikove družbe v Ljubljani Cena $1.50 Naročila pošljite na: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N.Y. Ik ________________________-J? Ustanovljena 1. 1899 CLEVELAND John F. Perko, zastopnik VARIOMETER IN NEW • EVEREADY SCREEN RECEIVER Balanced-Unit m* RADIO Edina te vrste slovenska EVEREADY mrežasti urejevalni sistem vseDu' v$f variometer in tri izprementjive zgoščevalce, ^ se operira na en gumb. V sodelovanju teh ^j-različnih urejevalnih priprav daje Eveready ^ boljše prednosti obeh. Znanstveno korektna ^ ditev, ki vam da novo dovršeno službo—v čutljivost in izbiro. Pridita, da se boste 2 razkazovanju tega, na spodnji naslov—še JOSEPH MANTEL Hardware-Furniture ^ Phone 56-R. Ely, M'**** SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, PA. nudi rojaknm po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za najrazličnejše prilike. — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige. MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa. (Tel. 6211-B) Na izbiro imam najboljših vrst radio-aparate, gramofone, slovenske in hrvatske plošče, pralne stroje itd. — Vse v to stroko spadajoče tudi popravljam. Se priporočam in želim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno Npvo leto. PAUL KLUN RADIO STORE 5107 Butler St., Pittsburgh, Pa. (Tel. Fisk 2038) gg« j