128, številka. jjBy a nć._ Izdanje za torek 26. oktobra 1897 (▼ Trstu, t torek zjutraj dne 26. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „ISDIMOBTu Uhaja po trikrat a* teden T ieatih ia-d na jih ob tovklh, ća«r«Klh In aaljoftah. Z jutranje ladanje is-ha i« ob ari zjutraj, vederno pa ob 7. iri Tf>r< eolo hit. 3, II. nadet. Naroftnino in oglas« je plačevati loco Trat. Odprt« reklam« ei|e ao proste poštnine. GI •„T « Natiolitatenhanders in Oejterieich* je smatral za umestno, da takoj v predgovora — predno je prešel na posamične točke svoji studiji — izrazi svoje menenje o narodnem vprašanja. Narodnostno vprašanje označa lapidarno s tem, da je primerja suknji, ki ni prav zapeta in jo torej treba zopet odpeti do zadnjega gumba. To označenje je po našem menenju naperjeno najprvo proti onim, ki bi hoteli narodno vprašanje čakoval Ziperlein ; žarok upanja mu je raz^ve'lil obraz. Toda jedva je pogledal Metoda, takoj ga je minilo to apanje. Bil je zel6 izpremenjm. Njegov obraz je bil bled, ustnice so nervozuo trepetale, oči so zrle ravnodušno trgovca; vse telo se mu je treslo. „Oče", je začel Metod počasi; vsako besedo je povdaril glasno, „oče, prišel sem vas prosit. Prepovedali ste mi, priti k vam, dokler ne bi bil voljan poročiti se s Tončko, a prišel sem vendar.. Prišel sem vas prosit... Usmilite se me oče, in odstopite od svojega sklepa! Prosim vas, oče, prosim!" Ziperleinovo srce se je omečilo, pa le za nekoliko časa. Njegov obraz je takoj zopet dobil iste ostre poteze kakor prej, in dejal je trdnim glasom: »Metod, ne morem Pogodba je že sklenjena. Ne bodi nespameten, oženi se s Tončko"... »Dobro, oče, nečem vas poslušati dalje", ma je prekinil Metod besedo. »Hvala vam za vse dobrote, ki sem jih prejel!... Z Bogom, oče!" Stopil je k njemu, pogledal mu v obraz in ■u poljubil roko. Solza se je v tem vtinila na Metodovem obrazu. „Z Bogom 1" je dejal še jedenkrat ter odšel hitro. »Metod t' je zaklic&l trgovec ginjen, a klicani ga ni slišal. „Kaj mu je?" si je mislil Ziperlein ter hodil po sobi sćm ter tje. „Čuden otrok to!... Kake čudno je bilo njegovo vedenje! Kako bled je bil njegov obraz! Kaj, ko bi...* V tem je slišal silen pok. „Moj Bog L." je zaklical, oprijel se mize in padel nezavesten ua tla... * * * ...Čez jedno leto in pol se je pa omožila Repetova Tončika s Ziperleiuovim knjigovodjo. In ) stari Ziperlein je bil na njeni poroki. Ko je pa i videl, kako ljubko se nasmihava svojemu možu, je • ustal izza mize in odšel jezen... Tiiti dan je pra- vila celd kuharica, da ga je slišala, kako je glasno ihtel v svoji sobi... (Zvršetek). rrSiti na čisto priprost riaćin, to je: da je prezirajo ah potajuiejo ; v drugo pa proti obuti, ki bi boteli po vsej sili, da je bila suknja prav zapeta do sedaj, da je torej ne treba odpenjati več. To bi bili Nemci različn:h bar?, ki nočejo priznati nikakor, da so sedanji odnoŠaji nenaravni, da se nemško nadvladje ne da vzdržati, da torej treba sprememb. Avktor pravi, da treba izluščiti jedro iz lupine, namreč vprašanje : a,i je možno mirno sodelovanje vseh narodnosti v Avstriji, ali ni možno?! Ako bi smatrali to poslednje za pravo, misliti bi si morali, da je v sedanjih bojih razganjajoča sila tolika, da mora razrušiti državo prej ali slej. Mnogokdo se je vrgel v naročje takemu črnogled-stvu, a ravne to je po menenjn spisateljeve® razlog, da zahteve posamičnih delov od dne do dne t veći meri presezajo mejo onega, kar je možno iz* polniti v Avstriji. Spisatelj je menda hotel mahniti po radikalizmu v Nemcih in v Slovanih, a mi ne moremo drugače, nego da mu pripomnimo: na-radne zahteve na9 avstrijskih Slovanov niso nikdar presezale one meje. To pa uprav iz tistega razloga, katerega navaja g. avktor brošure sam, iz razloga namreč, ker mi ne moremo želeti, da se razruši ta država. Nagon po narodni samoohranitvi nas že sili, da moramo le želeti, da se ohrani ta država, kakor se je izrazil slavni zgodovinar in politik Palacky: ,Ako bi Avstrije ne bilo, morali bi io ustvariti !u Po zakonih narodnega egoizma že moramo sklepati, da iz teženj avstrijskih Slovanov ne more izhajati tista sila, ki bi hotela razgnati to državo. Naše zahteve so take, da se more narodno vprašanje krasno rešiti v okvirju te države. Ako je torej — in je, žalibog — narodno vprašanje v Avstriji porodilo takih sil, katere delajo na razpad države, potem teh sil ni iskati v slovanskem taboru, ampak nekje drugje — tam, odkoder prirejajo ekspedicije na inozemska tla, da od tam sem hujskajo veliki narod nemški proti nali državi! To treba konatatovaii, to treba imeti pred očni, da se ne bodo merili z isto mero krivični in pravični. Mislimo si d. pr., da sta prišla v hišo dva berača: jeden poln žganja, drugi pa lač^n in Žejen. Kaj bi rekli, ako bi gospodar vrgel preko praga pijanca iu takoj za njim tudi lačnega ? Rekli bi, da je postopal krivično. Tako je v Avstriji z narodnim vprašanjem. Ako je tndi slov. radikalcev ki kriSć, ali oni kričć, ker so lačni, t. j. ker slov. plemenom niso še dane vse garaucije za razvoj in obstanek. Takih garancij caj nam dajo in videli bodo, da narodno gibanja iLed Slovani ne le da n i n e-varno za državo, ampak da to gibanje pripravlja pot pravi in jedino možni rešitvi na* rodnega vprašanja. No, spisatelj omenjene knjižice sam ne pripada vrsti firnogledov, marveč veruje v srečno rešenje narodnega vprašanja. In tu je storil spi* aatelj zlato izpoved, da ob reševanju narodnega vprašanja ni smeti več misliti na to, da bi se ▼ se narodnosti spremenile v jedno a a m o! S tem je pisec zares izluščil jedro sedanjim prepirom v Avstriji. Nemški nacijooalci in liberalci bi hoteli imeti nemško uniformirano Avstrijo, mi pa bi hoteli, na podlagi naravnega prava io ustavnih zakonov, vsem narodom jednako pravične države. To sti dve struji, kateri treba imeti v računu, ako hočemo prav poznati bitstvo sedanjih bojev v Avstriji 1 Kateri t^h dveu atruj pripade zmaga? Ako je opravičena vera v obstanek in srečni razvoj Avstrije, tedaj je znuga gotova naši struji. Tudi pisec večkrat umnnjene brošure meni — zaključuj^ svoj predgovor — da ni nikakega pravega vzroka za črni pesimizem gledi bodočnosti naše države, da torej ne bi bilo prav, ako bi hoteli slabiti spodbujanja za srečno rešenje narodnega vprašanja v Avstriji. Polltiike vesti. V TRSTU, dne 25. oktobra 18*7. K položaja. Akcija barona Dipaulija se je Izjalovila. To je najnoveja vest. V kolikor smo mogli posneti iz Casniških poročil, bil je baron Dipauli skoro gotov, da pridobi za svoj predlog — za nravnavo iezikovnega vprašanja potom zakonodaje — toliko opozicijo kolikor veiino. Kar je prišla včeraj vest, da se mu je poskus ponesrečil. Očevidno je baron D;pauli previsoko cenil svoj latini ugled in prenisko sedanj) napetost med strankami in nenanavadno občutljivost Kakor že povd&jjano večkrat, desnica ni bila načelno nasprotna predlogu Dipaulija, ampak le načino, kakor je ta predlog prišel v zbornico. Zlasti je Dipauli pozabil na občutljivost Čehov, ko je dostavil svojemu predlogu ominozne besede, da je nrediti jezikovne nprašanj^^v namen da se odpravijo jezik, naredbe". Treba da pomislimo, đa znači to uprav častno vprašanje za narod deški,?da se ne odpravijo jezik, naredbe popred, dokler se stvar.ne uredi drugim načinom, ali vendar tako, da dobe Čehi vsaj toliko, kolikor ie jim je dalo jezikovnimi naredbami. Seveda je baron Dipauli pozneje — ko je vidil razburjenje med večino — dodal pojasnilo, da je mislil na odpravo jezikovnih naredeb še le potem, ko se jezikovno vprašanje uredi. Toda nekoliko pelina je vendar ostalo na dnu in to pogreneva še vedno. A da so tadi Nemci umeli Dipaulijev predlog tako, kakor da je isti naperjen proti Čehom, o tem priča dejstvo, da ao vse skupine v opoziciji dobrohotno vsprejele ta predlog in so bile celo pripravljene, olreči se svoji ljubljeni ohstrukciji, ako pride ta predlog v razpravo takoj po razpravi o zatožbi ministrov, ter so se že veselili na združenji vseh Nemcev proti Slovanom. Toda temu se je uprla večina, ki je izjavila svojo voljo, da se popred spravi pod streho najnujneje vprašanje, nagodbeni provizorij. Temu pogoju se je pa zopet uprla opozicija iti tako je baron Dipauli obtičal sredi pota se svojim predlogom. Kaj sedaj ? Sedaj še le je postal baron Dipauli središče kombinacijam. Ali se povrne kakor agrevani grešnik v večino, ali pa jej da slovo? Od odgovora na to vprašanje je odvisen obstanek sedanje večine in po takem bodoči razvoj stvari. Češki »Narodni L'sty" menijo, da se baron Dipauli zgrevano povrne v veČino, dočim zagotovlja konservativni „Vaterland", da bode Dipauli hotel i nadalje igrati čudno ulogo, to je: sedeti v večini in - operirati na svojo roko. Seveda imenuje „Vaterland- to .veliko patrijotiško delo za pomirjanja narodov* in dostavlja še: „Dipauli ne bode postopal proti strankam večine, ali brez njih !• Ako ima Dipauli res take namene, potem znači to toliko, kakor da je že stopil iz večine in skupinam na desni ne bi prestajalo druzega, nego izvesti konsekvence po reku: Kdor ne hodi z mano, hodi proti meni! Naši slovenski in hrvatski poslanci imajo pred seboj jasno predftitano pot: brez garancij, da se takoj izvedejo vsaj najnujnejše zahteve naše, nobene privole, ni vladi ni večini! Stoječi na tem stališču priobčujemo zadovoljstvom nastopno poročilo, došlo nam iz parlamentariških krogov: „V slojem listu št. 186 od petka prinašate v poročilu iz* državnega zbora po drugih listih posneto vest, — da se je med vlado in nami do« seglo sporazumljenje zaradi naših zahtev in da je naša »zveza* sklenila glasovati za spravni provizorij. To so kardinalna vprašanja naše trenotne po« litike, in poslancem je ležeče na tem, da se popravijo neresnične vesti. Prosim Vas torej, da konstatujete: 1. da se o zahtevah slovenskih in istersko-hrvatskih do danes še ni r izgovarjalo, ne v zvrševalnem odborn večinein torej tudi ne z vlado,— 2. da se je naša .Zveza" odločila glasovati samo za prvo branjp nagodbenfga provizorija, ki je zgolj formalno, nikakor paše neza provizorij v celoti, in da za ta tudi ne bode glasovala popred, dokler ne bode pojasnjeno razmerje med zvezo in vlado!" K temu bi bilo pridodati vest, ki jo čitamo v listih, da se bodo v jutršnji seji parlamentarne komisije razpravljale zahteve vseh skupin te večine ter da je grof Badeni pripravljen vzeti iste na znanje. Torej zopet „na znanje". Gott helfe weiter! Vendar bi bil že čas, da bi nehali loviti slepe miši, pardon, .jemati na znanje" ! Novo minisrerstvo v Belemgradn. Glasom poročila od ondi se je novo ministerstvo sestavilo sledeče: dr. Vladan Gjorgjevift (nevtralen, prej naprednjak) predsedništvo in vnanje stvari, Jefrem Avdonovič (liberalec) notranje stvari, Štefan Popovič (naprednjak) finance, Konstatin Kristič (sin znanega večkratnega ministra Nikoie Krističa, se- daj poslanik v Bukarešti) pravosodje; Dimetrije Stojanovič (liberalec) stavbe, Lazarevič ali pa Dros-dič (oba liberalca) narodno gospodarstvo, Simon Loza nič ali pa Spiro Simič (oba liberalna) pouk, polkovnik Bočkovič (nevt.) vojska. Partikularizem v Bavarski. Bavarska, da •si formalno priklopljena Nemčij:, ni v resnici (t. j. v gla-m prebivalstva države Bavarske) nikdar simpatizoTala s Prusijo, oziroma Nemčijo in se je bolj naslanjala na Avstrijo. Tako je bil tudi kralj Ljudevit II., znan kakor uzoren duh in pravico-ljub, dokler ga ni obdala duševna noč, gojil često v srcu hladno mržnjo nasproti ošabni Prusiji, ki je menila, da zamore sć svojim Bismarckom podjarmiti si ves vesoljni svet. Nikdar ni mogel slišati, da bi se poleg njegovega imena imenovalo tudi ime nemškega cesarja in je prepovedal, da bi se oficijelno prej imenoval nemški cesar, nego on, bavarski kralj in oče Bavarske. To njegovo občutljivo samoljubje je bilo opravičeno tem bolj, ker je moral gledati z gnjevom, kako bahato nastopa ideja Velikonemčije, katero so zaatopali trojica; Viljelm I., Bismarck in Moltke, in do katere uresničenja so predniki Ljudevita pripomogli s tem, da se ie Bavarska priklopila telesu Nemčije. Ljn-devit II. je popolnoma soglašal sč svojim narodom, katerega simpatije se nikdar niso prav strinjale a Prusijo. Ljudevit II. je bil tako rekoč pravcato utelešenje volje svojega naroda, kateri je tndi ljubil svojega Ljudevita kakor svoj idejal. Radi tega se Ljudevit narodu ni kar nič zameril, da ni bil prijazen Prusiji, pač pa seveda krogom, ki so bili Bismarckovega menecja. In še danes, ko Ljudevita že davno več ni, še ni ugasnil duh partikularizma v Bavarcih, — nasprotno, še rasti utegne od dne do dne in pisma kralja Ljudevita II., objavljena baš sedaj, reklo bi se lahko, kakor v nekak odgovor prusofilskim intrigam v Avstriji, pripomorejo k dviganju partikularizma še maogo bolj. V teh pismih se kralj Ljudevit II. v prvi vrsti pritožuje, da bavarski liberalni listi povzdi-pajo v nebo nemškega cesarja in prestolonaslednika, njega Ljudevita, pa skoro niti ne omenjajo. Pravi, da so ti listi najeti od Prusije in bi bilo dobro, da bi tudi bavarski listi uduševali ta prn« ski slavospev v Bavarski. V nekem drugem pismu prosi kraljico-mater, da v njegovi navzočnosti ne govori o politiki, najmanj pa da hvali Pruse itd. Ta pisma so napravila precejšno senzacijo v Bavarski in ker baš sedaj zopet nekako dviga svojo glavo pruski orel, utegne partikularizem v Bavarski, kakor v odgovor, ie bolj dviguiti avojo glavo. _ Različne vesti. Zopet to pogoreli I Okr. šolski svet v Spijetu je globil nekatere stariše, ker niso pošiljal) svo-jih otrek v hrvatsko šolo. Dotičniki so se pritožili — ker je tudi ministerstvo nauka potrdilo ukrep o rajnega šolskega sveta — na državno sodišče. Toda tudi to sodišče je zavrnilo pritožitelje. Pritožbo je zagovarjal državni poslanec dr. Can-b o n in so njega izvajanja zares zanimiva, ker nam kažejo, kako navdušeni so ti gospodje sa jednakopravnost tam, kjer so oni v manjšini, kjer ne morejo kratiti jednakopravnosti — drugim. Dr. Cambon se je skliceval celo na § 19. temeljnih zakonov, govoril je tudi o jednakih pravicah vseh narodov v šoli in uradih! Toda ne smete pozabiti, da je ljubi dr. Cambon govoril — o Spijetu! To je prav tisti gospod Cambon, ki v Trstu pošteno — pozablja na zakone jednakopravnosti in ki sa kar prekrižoje — ne, liberalni gospodje se ne pre-križavajo — kateremu se, recimo, lasje ježe in zliva žolč, kadar mu kdo govori o § 19, priznava* jočem tudi slovenskemu jeziku jednaka prava v ioli in v uradu. Tudi „Piccolo" se jezi, da občina v Spljetn Še ni osnovala italijanske Šole za 4000 tam živečih Italijanov. Pa v Tisto ? I Kaj je s slovensko šolo v Trstu, kjer živi nekaj več nego 4000 Sl> vencev, iu to pravih in resničnih, ne pa takih, ka-koršni so Italijani v Spijetu, ki so po polovici hrvatski renegatje, po dragi polovici pa — italijanski podaniki. Vidi se, da je italijanski gospodi juko dolga pot iz Trsta do Spljeta, da imajo mejpotoma časa dovolj za popolno spremembo svojih nazorov o jednakopravnosti, o § 19 in o pravicah manjšin P.)£. veli pa o rezbar le zi ptt in .Piccolo* dela kisle obraze, ko so se nekam sumljivo jela množiti taka poneniečenja laške gospode. Je res sitno to: v parlamenta se ie najde kupec za vsako, ie tak" medlo italijansko raco, toda na sodiščih so čudni ljulje, ki mislijo se svojo in ne z Cambo-noro glavo t Ravnopravnost na finan&nl oblasti. Pišejo nam : Te dni se razdeljujejo tiskovine za popise hišnih stanovnikov v namene odmerjanja dohodnine. Tudi menejje zadela dolžnost, da bi moral napraviti tak po, isjsvoje lastne družinejin svojih najemn. Svoje dolžnosti pa nisem spolni!, ali prav za prav je nisem mogel »polniti, ker so bile tiskovine le v laškem in v nemškem joziku, torej nisem mogel Uint-ti, kitko mi je spolniti te tiskovine. Odklonil sem jih torej. To pa ne jedino iz gori navedenega razloga, ampak tudi se stališča, da mora tudi naš slovenski jezik uživati popolno, neomejeno pravo na državni oblasti Ako torej nisem storil svoje dolžnosti, nisem kriv na tem jaz, ampak je kriva ona oblast, katera mi noče pripoznati iu dati, česar smem zahtevati kakor jednakopravan državljan slovenske narodnosti. Kakor ves pohlevni narod slovenski, tako sem tudi jaz pripravljen sleherni hip vršiti svoje driavljanske dolžnosti, toda skromno meneoje moje je tojda naj bijirž. oblasti ne rušile te blagodejne dispozicije med lojalnimi državljani, s prakso, ki se je dala morda zagovarjati v dobi absolutizma, ki pa je nezmiselna v dobi, ko veljajo državni temeljni zakoni od 21. decembra leta 1867. Na vse zadoje se da tndi še u meti, ako sa uvedenjujjednakopravnosti — v zmistu omenjenih zakonov — protivijo sebične stranke in dosedaj gospodovalne narodnosti, ker jim je težko odpovedati sij prednosti in privilegijem; ali od strani državnih organov se ne da umeti, še manje pa opravičiti tako postopanje. Zato stavljam tudi v imenu druzih slovenskih okoličanov uljudno ali odločno prošnjo do slavne fiuančne oblasti, da nam ista nemudoma preskrbi tiskovin v našem jeziku, kajti le tako bodemo mogli točno ustrezati nje zahtevam. Konečno moram javno izraziti svoje začudenje, kako mi je mogel dotični uradnik — ko sem prišel po tiskovine na davčno oblast —groziti s kaznijo, ako ne izpolnim nemško-laške tiskovine. Dotični uradnik ima menda jako malo pojma o pravicah avsuijnkiu d* *lj>*uOV, v kolikor ti posleduji niso nemška ali pa italijanske narodnosti. Pri sv. Ivanu, dnć 25. oktobra 1897. Jakob Stanko Godina h. št. 766. Čudne nazore imajo izvestni uradniki na finančni oblasti, kakor je raividno iz nastopnega eklatantnega slučaja. Nekega dne je šel neki okoličan — ako bi trebalo poslužimo lahko z imenom — na finančno oblast po tiskovine^za predpisane napovedi v svrhe odmer|auja dohodnine. Zahteval je slovenskih tiskovin in je izjavil odločno, da drugačnih ne vspi ejme za nobeno ceno. Na vprašanje uradnikovo, zakaj da ne bi vsprejel nemško-laških tiskovin, je odgovoril okoličan: zato ne, ker jih ne urnem !! „Pa govorite tako dobro laški. Vi umejete torej !tt Okoličau: „Jaz umejem laški za silo, toliko pa ne, da bi mogel nmeti spise. In tudi ko bi umel, ne vspvcjmem nikakor nemško-laških, ker sem slovenski okoličan !■ Na to pa je storil uradnik izrek, ki sashižu.e zares, da ga ovekovečimo na tem mestu in ki nam pojašnjuje na drastičen način, kaki nazori vladajo v izvestnih uradniških krogih o sedanii Avstriji in o pravicah nje narodov. Rekel je namreč okoličanu : .Pa saj morate znati nemiki, ker je to državni jezik (lingua dello stato)! !* Detični uradnik ne ve torej, da Avstrija nima držav.^ezika in — ako Bog da — ga ne bode imela nikdar! Nemški jezik velja sicer po praksi — a ne po zakonu — občevalnim jezikom za razne oblasti in tudi za centralni parlament, ali pojm državnega jezika je naravnost izključen iz temeljnih zakonov avstrijskih ! Tega menda ne ve dotični uradnik. Take vrste uradniki so še za nekoliko streljajev pred Schouererjem in družbo. Ti poslednji roline, ker nemški jezik še ni proglašen državnim jezikom, nekateri državni organi pa smatrajo te dovršeno istino, kar si SchOierer še le — žel«. No, dotični okoličan vseknil je uradnika prav dobro, se svojim priprostim, zdravim razumom 1 Vprašal ga je namreč: E gospod, ako je nemščina državni jezik, zakaj pa so tiskovine tudi italijanske ?! Ako je nemščina državni jezik za Slovence, potem pa je tudi za rtalijane! I! Dobro jo je zadel mož \ Ne vemo pa. da-li je prepričal tudi dotičnega uradnika, da v Avstriji nimamo državnega jezika?! Pravda Trigari-Godnig proti uredniku Jakiću. Našim Čitateljem je gotovo še v spominu glasovita pravda, ki sta jo naperila župan zaderski, Nikolaj Trigari in podjetnik Evgen Godnig proti uredniku lista ,11 Pensiero Slavo*, radi tega, ker sta se čutila žaljena po nekem dopisu, ki se je bavil z Instalacijo električne luči v Zadru. Urednik Jakič je bil obsojen na osem mesecev ječe, a viša oblast je znižala kazen na še9t mesecev. V zadnji številki .Penslera* pa čitamo zanimivo odprto pismo urednika do omenjenih dveh gospodov tožiteljev, v katerem izjavlja Jakid iz svoje volje, spontanno in le po zakonih lojalnosti, katerim se mora pokoriti pošten novinar: da ga je k objavljenju o-nega dopisa zavelo le zatrdilo dopisoika, da ima vsa potrebna dokazila v svojih rokah. Ker pa se kaže sedaj, da dopisnik nima takih dokazov in se je zgodila torej krivica tožiteljema, smatra urednik za svojo dolžnost, podati jima dolžno zadoščenje, ne glede na to, da bode moral skoro nastopiti naloženo mu kazen. Po našem menenju je to postopanje urednika Jakida le v čast njemu samemu. Sleherni človek se lahko zmoti, nikdo pa ne tako lahko, kakor novinar, ki mora vedno delati v nervozni naglici, v razburjenju, v neprestanih bojih in je uprav zavi-sen od zanesljivosti svojih poročevalcev. Časnikarji grešimo, ako grešimo, navadno bona fides v dobri veri, in, zlasti mi po obmejnih pokrajinah : vsikdar z dobrim namenom, da bi koristili svoji stvari v trdem boju. Zmota torej ni nikak preh, ali greh je, ako nočemo pri poznati svoje zmote, ko smo se uverili, da je bila zmota S tega stališča treba soditi preklic v ,Pen-sieru Slavo". In kdor sodi s tega stališča, mora le pohvaliti postopanje g. Jakida, ki je ugodil vrhni zapovedi poštenemu novinarju : lojalen bodi tudi do nasprotnika ! Povdariti treba še jedno okolnost, ki je poseben znaic lojalnosti: okolnost namreč, da je preklic iziel že po dovršeni pravdi, ko je torej izključena misel, da bi bili urednika vodili kaki posebni nameni. Od slavnega e. k. okrajnega giavaretva v Kopru smo prejeli in objavljamo: Šr. 260 res. 97 Slavnemu uredništvu .Edinosti« v Trstu V smislu § 19. tiskovne postave vabim slavno uredništvo ponatisniti v listu .Edinost" sledeči popravek: Ni res, kar se trdi v vesti .Vedno lepše', natisnjeni v številki 126 lista „Ndinostiu z dne 21. oktobra t. 1., da sem namreč jaz odgovoril deputaciji, ki mi je hotela izročiti protest proti imenovanju sedanjega upravnega odbora v pomjan-ski občini, češ: .ne vsprejmem, pojte kamor hočete*. Pač pa sem rekel deputaciji, da je bolje, da vloži na visoko namestništvo naslovljeni protest direktno pri imenovani visoki oblasti, ker ima ta istega rešiti. O predpisanih potih za vložitev takih protestov pa se nemore govoriti j razume se samo od sebe, da se imajo protesti vložiti pri oblasti, na katero so naslovljeni in katera jih ima rešiti. V Kopru dne 24. oktora 1897. C. k. namestništveni svetovalec in voditelj c. k. okrajnega glavarstva. Schaffenhauer-Ney*. Za družbo ev. Cirila in Metoda. Po zborovanju pri sv. Ivanu se je nabralo v veseli družbi za podružnico sv. Cirila in Metoda 5 gld. S tem je popolnjen atotak za pokroviteljino in je še o-stalo 3 gld. 70 nvč. Lepa hvala vsem darovalcem I Sedaj so pri sv. Ivanu trije pokrivitelji: Bralno druStvo, župnija in podružnica sv. Cirila in Metoda. Odslej se bode nabiralo za pokroviteljino tamošnjega otroškega vrtca. Sleherni denar se nemu- doma ulnJi v nalo hrffnihfc.t, in kn hode zopet stotak, od polije se v Ljubljano. Zgi»rej omenjena svota 3 gld. 70 nvč. je ie v hranilnici in stotak odposlan v Ljubljano. Živio! Kamenje naj'tolčejo ! Slovenski otroci namreč. Tako meni znani gospod zdravnik Smsa na Op-činah. Dva mladeniča iz Bazovice mislita namreč prositi za v-«prej«»m na kmetijski šoli v Gorici ozir. na Grmu. Šla sta k zdravniku Su^si, da bi jima napravil potrebno zdravniško spričevalo. Gospod Sussa pa je zakričal: „K*j bodete hodili v šolo 1 Kamenje p->jte tole, za to ste vi, ne pa za šolo!* — Slednjič se je vendar omehčal toliko, da je bil pripravljen napraviti spričevali, ako plačata po 1 gld. in 50 nvč. za kolek. No, naša mladeniča sta si mislila, da je zdravnikov tudi drugod, in obrnila sta se na jedni peti ter odšla drugam, kjer so jima napravili spričevali brezplačno in brez kolka! Poučen pa je ta vsklik dra. Susse za naše okoličane. Kakor električen Žarek posvetil je ta vsklik poitalijančenega Slovenca na nakane laške gospode. Sedaj vedo okoličani, kaj jim je pri-sojeno, ako se udajo nasprotnikom: kamenje naj tolčejo, davke naj plačujejo in — neumni naj ostanejo ! Okoličan ni za šolo. Tako je menil gosp. dr Sussa in tako menijo Žnjim menda v*i njegovi gospodarji l Menjava sluisb. Pravosodni minister je dovolil, da zamenjata svoji službi dr. Ciril Artur Gia-comelli v Rovinju in dr. Anton Signori v Trstu 50letnica hrvatskega uradnega jezika. Minole sobote je minolo 50 let, odkar se je v Banovini uvel hrvatski jezik kakor uradni jezik po vseh javnih uradih. Popred se je uredovalo latinski. To petdesetletnico praznuje Hrvatska ob jako žalostnih razmerah — ob obsednem stanju v 12 okrajih in ob poslovanju preke sodbe. Naravno, da ob takih razmerah ui bilo misliti na šmarne slavnosti. Toda tolažimo se: tudi v življenju narodov prihaja za hudo uro — zlato solnce. Dne 22. t. m. je bila vendar slavnostna predstava v narodnem gledališča zagrebškem. Slavnostna predstava se je otvorila s pevanjem hrvatske narodne himue .Liepa naša domovina*, na kar je deklamovala gospa Šramova krasno pesem Preradoviča .Rudu i jeziku*. Zatem se je pela opera „Porin* z velikim sijajem. Na to predstavo je došlo veliko občinstva iz vseh delov domovine. Burja. Minolo nedeljo smo imeli silovito burjo. Zjutraj še ni bila posebna, a naraščati je jela okolo poludne in je razsajala ves popoludne. Po nekatorih ulicah in trgih je bila tako močna, da si jo komaj zmagoval. To so občutili sosebuo oni, ki so bili na shodu pri sv. Ivanu. Uprav grozno je razsajala ob morju, tako, da je bilo spojeno z nevarnostjo hoditi po obrežju. Seveda se je prigo* dila marsikoja nezgoda. Tudi po vsej Italiji so imeli zlo vreme in viharje. čevljarski pomočniki tržaški so izročili gospodarjem spomenico, v kateri slikajo žalostno po-loženje svoje. Pomočniki predlagajo tudi nov tarif za posamična dela, skrčenje dela na dan in 20 £ poviška onim, ki imajo stalno plačo. Danes bodo čevljarji delavci zborovali v prostorih socijalno demokratiške zvsze. Nemitvo na Hrvatskim. Kakove Izvajati Nemec načela jednakopravnosti, kaže nam skoro slednji đan. Mej tem, ko se nekako zlobnim hinavstvom trga za .jednakopravnost* nemškega jezika v deželah, kamor se je nemštvo priselilo v poznejih časih, us ljuje se v kraje, kamor nemški jezik kar nič ne sodi, kateremu pa bodo hoteli Nemci v poznejih časih gotovo tudi ti jati .jednakopravnost*, dokler se jim seveda ne bi posrečilo, da ga postavijo na sedež — gospodovalnega jezika. To je teorija ponemčevanja, torej teorija najbrutalniše krivičnosti, katere se nikdar ne sramujejo .kulturni* Nemci. No, v Hrvatski nemški jezik prav gotovo ne bi smel imeti opravka in vendar se Širi i ondi oholo in zlovoljno germanstvo. Tako so Nemci lepo ustanovili zopet jeden listič več v Hrvatski. V Vinkovci!] je jel izhajati lokalni (!) tednik v nemškem jeeiku pod naslovom .Vinkovce und Umgebung". ,Hrv. domovina* svari občinstvo pred tem tednikom, povdarjajoča, da hrvatskemu narodu nikakor ni treba nemški pisanih časopisov, * in zahteva, da se zatro ti listi. Narod naj se drži svojega, hrvatskega časopisja. Tako je prav t Povodnji v (dolenji Italiji. V Riraini, Anconi in Recanati je te dni velikanska poplava vsled velikega deževja. V Kinini je pol mesta pod vodo, in pretrgana je železnična zveza z Ancono, Bologno, Rimom in Foggio. V okolici Ancone je napravila pevodenj veliko škode, već oseb je prišlo celo ob življenje. V Sinigaliji je odnesla voda živali in pohištva, raztegala je jezove, zidovje, ceste in mostove, tudi dva železaična mostova je voda podila. Iz Harema odvedla sta dva mladeniča v Ovojnici v Bosni mlado in lepo ženo Alije Karda-seviča. Po večdnevnem iskanja posrečilo se je orožnikom najti mlada Don Juvana ia vrniti Kar-daseviču ukradeno soprogo. Varstvo otrok v Angliji. Na Angležkem se nahaja veliko narodno društvo „za varstvo otrok pred zanemarjenem*. Členi tega društva so najviši cerkveni in posvetni dostojanstveniki, med prvimi sam kardinal Vangham. Paol Nonrison je celo spisal sedaj jako zanimivo knjigo o delovanju tega društva, katero nastopa tako izborno in temeljito, da ga skoro ni kotička zemlje na Angležki, kjer bi bil otrok brez varstva. Društvo ima 137 nadzornikov, ki potujejo vse leto po deželi, zabelježnjejo pritožbe in poročajo največo natančnostjo o vsem, kar so videli in slišali. Oblasti poštevajo posebno ta poročila. Društvo opominja najprej staviše, ki slabo ravnajo s6 svojimi otroci, in jim ob enem pošilja popis onih oseb, katere so tožene in kaznovane zaradi zlobnega postopanja z otroci. To društvo je za dobe svojega obstanka preskrbelo pomoč otrokom v 250.000 slučajih — Taka društva bi bila potrebna tudi drugod po svetu. Loterijske Številke, izžrebane dne 23. t. m.: Trst 57, 50, 9, 12, 47. Line 42, 85, 17, 74, 27. Nova pijača zoper mrzlico. Izvrsten pripomoček zoper mrzlico je Kathreinerjeva sladna kava, navadno imenovana K n e i p-p o v a kava. To je spoznal gospod dr. med. P r a g e r v Elbei feldn. Opazil je namreč večkrat o mrzličnih boleznih, da mnogim bolnikom, otrokom in odraslim osebam, ni ugajala navadna voda, pa tudi ne z malinovcem ali s citronovem sokom, Če so jo pili za žejo dalje časa Nekolike si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vročine; kajti zrnasta kava, kakor je znano, razgreva in razburia. Dr. Prager pa si je pomagal s pijačo, ki je neškodljiva, ali po okusa zele podobna zrnati kavi; zapisal je namreč Kathreinerjevo kavo, katero je moral bolnik piti mrzlo. Vedno je mrzličnim bolnikom ta pijača pogasila žejo, pa tudi dobro jim je del njen nžitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, ki je prepovedana v bolezni. Sladna kava vpliva torej tudi na počutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpolnila želja, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za dolu ke, ki jih kuha huda vročina, je pr.mešaci mrzli ali hladni kavi eno ali dve žličici citrono-vega soka. Tudi ta pijača je že izvrs;no pomagala o pljučnici, gripi (influenci), davici, vnetici bezgalk, vnetici in trganju, mrzlici pri ranah io pri želo* dični oteklini. Ker je Kathreinerova sladna kava prav po ceni, si mora tudi najubožnejši človek pri* praviti to pijačo zoper mrzlico, imovitejšim pa je tudi nadomestek na nesdravo zrnato kavo. Ob enem pa se v bolezni lahko privadijo tako zelo ugodni sladni kavi, da jo potem pijo tudi zdravi, ali vsaj kakor jako okusno primes zrnati kavi. Gledališko pismo. V Ljubljani, 14. okt. 1897. (Zvršetek.) Druga, muogo teije popravljiva hiba pa je ta, da se giblje Murnikov humor večinoma le v — besedah, ne pa v situvaciiab. Kakor izboren sti-li»t in nedosežen poznavatelj slovenskega jezika uae Mnrmk dosegati loli humoristične zveze, spake, pretvore in nestvore besed, fra« in stavkov, da £a naravnost občudujemo. Kako n. pr. davkar Veselica v glumi „Napoleonov aamovar* davi in pači slovenske citate, to je naravnost klasično. In vendar postaja Veselica kmalu neslan in dolgočasen. Zakaj ? Murnik ponavlja vedno isti dvotip, vedno isto taktiko, vedno habi in lomi stihe, o kaki komični situvaciji pa skoraj ni govoriti. Da ga žena Matilda z dežnikom zapodi od seje, to je — vrhunec Veseličinega humora I Tudi to navedeno hibo smo opažali doslej še v vseh, tudi v najboljših Murnikovih prozajičnih delih Murnikov humor je do malega le beseden, le stilističen, v dejanju, v prizorih, v situvacijah pa ne najdemo nobene kotnike, nobenega dovtipa. Todi v neki vrsti dvotipkovanja, katero je pokojni Vatroslav Oblak prav z ozirom na R. Murnika tako dobro označil z besedami: „dijaško kavarnarsko dvotipkovanje", bi se dalo govoriti. Ker pa vemo, da je Murnik še mlad in rei tudi še dijak, prepaščamo času, da ozdravi pisatelja i takih „kalavrov in alkov*. Uporabljajo ugodno priliko, navedel sem vsaj glavne nedostatke v Murnikovih delih. Še je čas, da jih odpravi pisatelj, in le v ta namen sem se toli raztegnil v razgovoru o propadli njegovi glumi. — Ako hočejo Murnik in njegovi posnemovalci, da se vzdrže njihovi spisi tudi pred strogo kritiko, naj ne pozabijo, da je glavni pogoj dobrega spisa ta, da so posamezni prizori v najožji zvezi mej seboj, da vlada mej njimi jedinstvo, da so značaji verjetni in naravni, da so sujeti resni in zanimivi, skratka: v spisu vladaj realizem 1 Dejanje bodi psihološko motivirano ter se razvijaj neprisiljeno, brez skokov, brez iznenadenj in brez — .bogov iz mašine* 1 Res, da je jezik tndi važen faktor v leposlovju, a vsekakor ima logično, naravno in neprisiljeno se razvijajoč ipis neprimerno večjo vrednost, nego še toli briljantno stilizovan roman, v katerem se pisatelj na vse možne načine igračka z besedami, stresaje in vsipaje jih okoli sebe, ki pa je zmašen in skrpao prav tako brez umetoosti, logike, resnobe in naravnosti, kakor harlekinska obleka, sestavljena iz rudečih, rumenih, zelenih* belih in drugačnih, velikih, majhnih, trovoglatih, rombičnih in kvadratastih krp in krpic. — Naši pisatelji naj pišejo tako, kakor govori naš narod, naj pa ne maltretujejo jezika s puhlimi kovankami, naj ne štulijo vanj kurijoznih lokalizmov, hrva-tizmov ter nikomur znanih in umevnih slovk 1 — Pišejo naj tako, da jih moremo izobraženci umeti t — Značaji pa naj bodo v njihovih spisih povzeti iz resničnnga življenja, iz normalnih krogov, ne pa iz take vrste ljudij, ki sodijo v blaznico ali pa v bolnico 1 Naj pazijo izvestni pisatelji, da ne zaidejo v piljenju, likanju in glajenju svojega sloga in jezika Uli daleč, da jim konečno porečemo: Krasno pišete, a ne umemo vas, in kar pišete, je — votlo, puhle, nično, bedasto. — Vsebina bodi vam glavna, mnogo oblika, nikar pa jezik — vse! Sicer ste slični krasno izbrašeni in umetno poslikani čaši, v kateri je pa le — voda! Nam je ljubša priprosta, lepa, a solidna kapica, v kateri pa kipi — — šampanjec! I To sem hotel povedati tudi mimogrede. — Nadejamo se, da nam poda skrbna intendanca še mnogo dobrih slovanskih in tujih oper in dram. V tej nadi Vas, g. urednik, iskreno in pošteno pozdravlja odani Iv. B—ft Najnovejše vesti. Trst 25. Danes se je postavil temeljni kamen novi cerkvi zavoda Notre Dame de Sion. Trldent 24. Dospela je tu-sem nemška cesarica Frii-dnch. Carigrad 25. V pogajanjih za definitivni sklep miru ae je pokazalo soglasje glede vseh točk, izv-zemši dve. Namreč glede konzularnega dogovora in glede odločevanja v takih pravdah med Turki in Grki, ki so se pričele po napovedi vojne. Glede teh dveh toček so še diference. Llsabon 25. Vsled hudih povodnjr je skočil iz tira vlak, v katerem se je vozil kraj; Sijamski. Vendar se je posrečilo, da je vlak mogel nadaljevati svojo pot. Ponesrečil ni nikdo. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljan (Dunajska cesta) kater« so bila odlikovane z Hajvi&jim priznanjem Nj. c. in k. Vis prejasne gospe prestolonaslednioe-udove nadvojvodinje umr it«f»nij« "M Steklenica velja 'JO kr. Trgovinske bvsojavk« ln vaavl. Badlmu^ts,. Pfienion zajemen—.——•— PSenioa ■/a ■pomlad 1898 11.85 do 11.87 Oven za jesen 6.26 6.28. — k* -sa jesen 8.25 8.30. Korazn -/.a oktober 1887. 4.5V 4.75 Pienic« nova od 78 kil. f. 12 65-12.75 od 79 * lo 12 80 12*90 od 80 kil f. 12-.95—13 10., od 81. kil f. 13*05 1810, od 82 kil. for. ——.—. Je6men 6*80 ».— iiMjho 6" 15* 6*45 Pfienioa: sredne ponudbe, omejeno povpraSevanje. Prodaja nekoliko tisofiev mt. »t. Vreme : lepo. i'raga. Neraimirno« «l*dknr for. 11.50 do '1155. Za notranji trgovin« t Centrifiigal f. 36.60 Coneasse f. 87% Četvorni f. 38 — v glavah f. 38*25 38*60 Havr«. Kara 8antos good average za oktr. 40.25 i« februar 40.75 Hamburg. Santos good orage is oktober 88.—, ia december 83.— za raarc 34L— ta maj 34 25 mirno. 38. ohtobr m l!fPS7 Priarn! do'g r včeraj danes P&5 irjik . . . . 102.10 102.10 i» » ▼ urobra . . . 10225 102.25 Avstrijska reuta t zlatu . . . 12810 123.25 » » ' kronah . . . 101.60 101.50 Kreditne akoije 361.- London 10 Lst. .... . . . 119.65 119 65 Vapoleoni . . ■ . . . 9.52'/, 9.52'/. 20 mark . . 11.74 11.74 100 italj. lir . . . 45.10 46.12'/, Uniforme za jednoletne prostovoljce vseh orožnih vrst po najnižji crni in vsakovrstne vojaške oprave po originalnih tvorniških cenah, kakor tndi civilne obleke po najnovejšem kroju in fazonu pri Franu Jivas, zavod za uniformiranje Ulica Caserma Štev. V „Narodnem domu" je star y Barkovliah v kateri prodaja ve- 1 ^UlttVIlJUIi dno frišen kruh, sladščice, paštete in vsakovrstno moko po najnižih cenah. Jemlje v pecivo tudi domaČ kruh. Matija Martinčli Zaloga pohištva in tapetarij lastnega izdelka, v ulioi Cordaiuoli it. 2, (nasproti! pivarne „Aurora") kompletne zakonske sobe hi jedilnice, železno pohlitvo In kuhlnsko pohlitvo po Izvanrednih cenah. Prevzemljem naročbe v vsaki stroki. m , „ n „ _ Udani O. Dalla lorre. EXXXXXXXZ m Trine ocne (Cene se razumejo na debelo In a carino vred.) Domači pridelki. Ceaa Fižol: Koks...........100 E. Mandoloni.......... firm svetlorudeči . . mandolini . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . . „ mali . . . zeleni, dolgi . . „ okrogli . . mešani hrvatski „ štajerski Maalo fino štajersko Ječmen it. 10 .... : I:::: Zelje kranjsko .... Sepa „ . . . . Krompir, . . Proio kranjsko . . . , Leda, kranjska .... opeh ogeraki..... Kait ..... Sava Mocca . . . Cojlon Plaat. . Perl ....... Portorieeo ....... Java Malang . . ..... Ouatemala ........ Ban Domingo ...... Malabar Plant... ...... „ native. ...... Laguayra Plant...... „ native ........ Santos fini ....... „ srednje fini. .. . .. „ srednji....... „ ordinar .... .. .. Rio opraui........ .. „ najfiniji ......... * srednji . . . . . . , Sladkor Centrifugal I. ■ vrste . .. Concassć. . . . .... v glavah . . . . . razkosani , ........... Sta italijanski fini...... „ srednji .... . . Japan fini ......... „ srednji ........ Raugoon extra ....... I........ .. II. ...... Petrolej luski v sodih ..... t zaboj ili od-2Skil. . 31jo italijansko najfineji...... B srednjo fin c . . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko . . ........... Limoni Mesinski ....... Pomaranče „ ...... Mandeljni Dalmatinski I Uari . . i Pinjoli ......... . . Božiči Dalmatinski novi * ...... , Pnlješki.......... Sr.okve Puljefike ....... „ Grško v venoih, Sultanlna .......... Vr.mperli no?i......... OlV.be .......... Sodra galica . . . ...... . Polenorki srednje velikosti. . w velike ...... „ male....... Slanlki v velikih sodih . ... . n ▼ 7. n » •••• •• Žveplo . ............ „ . saboj 100 K. od tur. do for. 11-. 11.50 8.75 9,- 9.50 lo'— 925 9*50 7!— 65 - 70 10.50 — 11.25 13.25 —. 6.- 6.25 2^80 2^90 9. — 9.60 63l— 64*.— 63.- 54.- 160. 152.- 170.-. 171.— 180,- 182.- 162.— 164.- 126.- 128.- 124 — 125;— 12S-— 180— —.1— — ,t— —.— -.- — -.- 101!— 102' — 97.— 98'- 91.— 92.— 82.— 83,- looi— 102- 90.— 91— 3'i.fiO 36.75* 37.— 37*25 38.- — 38.60- 22^50 — 22.— —.— 17 — —__ 16.50 — 14.50 —,— 13.75 —■— 10.75. —.— 16.50 —.— 6.50' —. 68.- 70 — 58. - 60.60 29.— 29.50 4.— 5]— 82. 84'!— 86.— 88.- 12.50 16]— __ 48. — G2i — 83 — 45.- 46*— 23.50 --.— 39.— 40;- 39.- 40.— 40 — 41.— —.— Lastnik kensorcii usta ,Edino«*r. Izdavatelj in odgovorni nreduik: Fran G odmik, — Tiskarna Dolenc T' Trstu.