Št. 90. V Mariboru, sobota 5. avgusta. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 pobi., za četrt leta 2 pold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristnpno vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hisn. štev. 220. O p r a v n i s t v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v tiskarnici: V. H kaza in dr., v koroški ulici bišn. št. 229. V taboru naših protivnikov. li. Promena v političnem izpovedanji naših protivnikov kakor smo jo po pojavih na brnskem tur-nerskcm shodu opazili, opazujemo tudi v naših ncmškutarskik krogih po Kranjskem, po spodnjem Štajerskem in Koroškem. V ljubljanski kazini je prusomanstvo tako očito postalo, da se je celo avstrijskim oficirjem regimenta, kteremu se nikakor ne more očitati da bi v njem naši nazori o narodnih pravicah razširjeni bili, nemogoče in z njih avstrijsko-vojaško častjo uc skladajoče se zdelo, še dalje v tacem krogu ostati, ter so se izselili iz dozdanjega društva. Organ te kazine, ljubljanski „Tagblatt", je svoj program čisto spremenil. Ne govori več v imenu svojega libcralstva, v imenu ustave, temuč postavlja se na nemško-narodno stališče, govori o „narodnih" nasprotnikih, zastopa Nemce na Kranjskem in govori z „wir Deutsche". Isto vidimo na spodnjem Stajarskem. .Stranke, ki je (vsaj v javnem govoru in pismu). »Slovence priznavala in samo trdila, da hoče »Slovence z Nemci na korist „svobode" zediniti. — ni več. One misli, ki je bila sklicala pred dvema leti famozni „fcrfassungstag" v Celji in Rodvanji pri Mariboru, kjer se je govorilo celo slovenski in o svobodnih Slovencih, kjer se je (vsaj, na hinavski videz) poudarjala mednarodna sprava, — ni več. Nego, komaj se je ustanovilo nekoliko uein-ško-narodnib društev, ki niso tajila, da jim je naravnost namen, germanizirati naš narod, že so druga nemškntarska društva onemogla in zdaj vidimo, da se fuzionirajo pod izključivo nemško, ali bolje : prusko zastavo. Nasledki tega, da nam protivniki v naši do- Listek. Učiteljski zbor v Zagrebu. Učitelji Zagrebških treh glavnih škol prosili so počctKom t. 1. deželno vlado, naj jim dozvoli sklicati v Zagreb „prvo občo skupščino hrvatskih učiteljev, spojeno z razstavo učil in z razpravo občih pedagogijskih vprašanj." Vlada je, uslišavši prošnjo, dozvoljo podelila, ter ob enim obečala, da hoče to podvzetje tudi materijalno podpirati. Vsled te vladne dozvolje je učiteljski odbor, ki je izvedcuje tega podvzetja v roke vzel, dne 25. februarja na vse učitelje in učiteljice na „Hrvatskom, Slavonskem, v vojnej krajini in v Dalmaciji" povabilo razposlal, naj pridejo 23. 24. in 25. avgusta na učiteljski zbor v Zagreb. V tem povabilu stoji nadalje: „pa tudi vas učitelje sosednih nam, in vseh drugih dežel, ki gojite simpatije za naš narod in za njegov napredek, vas, ki delate na ravno tistem polji narodnega izobraženja in ž njim za izobraženje celega človeštva, — vas vse vabimo in kličemo na prvi občni hrvatski učiteljski zbor, da nam tudi vi svetujete in pomorete v tem svetem podvzetji." — Ta proglas se je prestavil na slovenski, češki, nemški, italijanski in francoski jezik, ter se tudi v školskih časopisih teh narodov razglasil. Učiteljski odbor, ki ima, in ravna celo stvar v rokah, razdelil se je na četiri pododbore: 1. na centralni odbor, ki ima pripraviti gradivo za movini z odprtim vizirom nasproti stoje, morali bi biti za nas in našo borbo v dvojnem obziru velike koristi. — Prvič od zdaj ne more nobena avstrijska vlada tega in tacega počenjanja podpirati. Dozdaj pak se je nabral glavni kontingent naših protina-rodnjakov iz vladnih krogov, iz c. kr. uradnikov. Samo če do tega pridemo, da bode avstrijska vlada samo pruska podružnica, more našemu narodnemu programu nemško-narodni nasproti staviti. In še to bode dobro, ker ako načelo velja za one, mora veljati tudi za nas. V drugi vrsti pak morajo giniti vsled tega postopanja naši najglavneji notranji sovražniki, nemskutarji. Ti, vsaj večina izmed njih, dozdaj niso tajili da so rojeni Slovenci. Bili so le za nemško stranko, ker se jim je v glavo zapililo, da je to koristneje itd. Protivi se naravnemu čutu, da bi razumen mož, ki ima le količkaj srca za svojo mater, še dalje v zapeljanosti {ostal, vodoma in vidoma glocmu reucgatovstvu se v naročje vrgel. Temveč prirojen čut ga mora siliti enako načelo v narodnem obziru zavzeti, kakor so se ga njegovi dozdanji zavezniki poprijeli. Od nas in naše živejše agitacije je odvisno, kako si bomo nov zaobračaj naših protivnikov v v korist obrnili. Brezobzirno moramo od vlade tirjati, da nas ne zavira v delu, ako hočemo odkrito izdajstvo našega roda in države v narodu neškodljivo storiti. Od nas pa je tudi zavisno, da hinavcem uc pustimo, da bi zdaj otvoren pravi obraz zopet zakrili, kader jim bi se za dobro zdelo. — Dolgo dovolj so nam varali narod, čas bi bil, da smo enkrat odločni in brezobzirni tudi mi sami. — razprave, \— ustanoviti opravilen red, — voditi denarne poslove, — skrbeti za strokovnjaški presod razstavljenih učil — in po končanem zboru izdelati poročilo o njem; 2. na pododbor za razstavo učil, ki ima prevzemati prihajajoča in razstaviti se imajoča učila, — nadalje sestaviti razstavni katalog, ter pripraviti lotrijo tistih razstavljenih učil, ktera bo glavni odbor v to ime od dotičnih razstavljaleev nakupil; 3. na pododbor, ki ima skrbeti za slovesnosti in zunajni lišp učiteljskega zbora, namreč pa za prostor za skupščino in za razstavo, za odlikovanja najboljih razstavljenih učil, za sijajne glediščne predstave, za izlete v bližnjo okolico, in kar že vse pod slovesnosti spada; in 4. na stavbeni po d odbor, k; ima skrbeti za zniženo voznino na železnicah in parobrodih za obiskalce učiteljskega zbora, ki ima nadalje prihajajoče pričakovati, jih v imeni glavnega odbora pozdraviti, kolikor mogoče, brezplačno stanovanje za nje oskrbeti, in imenik vseh skupščinarjev sestaviti. Za proglašivanje zborovih zadev izdava se poseben „Viestnik" kot priloga k školskcmu listu rNapredaku. Vestnika je do sedaj že osem številk izšlo. Glede razprav jo ustanovljeno, da se v skupščini ne bodo razpravljala specijalna vprašanja, ampak da se imajo samo glavna načela ustanov-ljati, ktera se opirajo na izkušnjo in na znanost. Razstavne stvari mora razstavljalec na svoje stroške (po znižeuej ceni) v Zagreb poslati, vrnile Narodnogospodarske razmere v Avstriji. („Vo]kswirth8cbaftliehe Zustandc in Oesterreb-li, Leipzig 1871. Verlag I.ukhard.-) (Konec.) Borsno življenje ima namen posameznike sprepieniti v Kresuse in tisoče spraviti na beraŠKO palico. Ko je vsled politiških dogodkov Pariška borsa prišla na nič, je Dunajska postala najgla-sovitejša v Evropi, ki pogin narodnega gospodarstva in blagostanja najbolj pospešuje. Mnogokteri misli, da je borsno igranje igra s srečo, ali takih misli so le oni, ki o tem nič ne vedo, kako se igra in kako se kursi delajo. V istini je borsno igranje goljulno kvartanje, pri kterem bogatini borsianci imajo krivo karte v rokah iu jih pre-menjajo, navadno občinstvo pa, ki o tem nič ne ve, pošteno plača dokler ima kak krajcar v žepu. Kar je v navadnem življenji banda krivih kar-tačev, to so na borsi svndikati. Svndikati so združenja v ta namen, da svojevoljno kurse delajo in se vsled tega bogatijo. K temu je treba veliko kapitala in svndikat ga ima, vsaj je vsak družnik syndikata posebi že večkratni miljonar. Ti delajo umetno gospodarske in politične spremembe, ker so v zvezi s pisarni-cami državnikov, kakor je o Beustu sprva bilo rečeno. Čc pa se jim take umetne spremembe ne posrečijo, jih lažnjivo naznanjajo po telegrafih. Tako če jim služi, papirje prodajo, ali pa nakupijo. Občinstvo niti ne zve, zakaj da so papiri padli ali rastli, syndikat pa, ki je ta pad ali narast samovoljno vzročil, ima že svoj dobiček v žepu. Postav, ki bi tako ravnanje zavirale, ni, edina hramba takej goljufiji je, da ne igramo. Toda zapeljivost je velika in se praviloma se mu pa bodo frankovaue. Za stvari pa, ki se bodo izrecno samo na ogled postavile, prevzel je glavni odbor vozne stroške za sem iu nazaj. Razstavljene stvari bodo po sledečem osnutku razrcdeue: I razred: zabavne stvari, s podrazredi: 1. učila, 2. sprave, 3. razgradivo, in 4. strogo zabavne stvari. Pod ta razred spadajo vse otročje igre, igračne narodne pesmi iu pripovedke, ki se bodo v posebnoj knjižici izdale. Učitelji so še posebc pozvani, da to narodno blago kolikor mogoče v večej množini nabero, zarad tega se je za ta predmet še poseben odbor sestavil. II. razred: hrvatske in srbske školske knjige s petimi podrazredi, 1. abecedniki in početnice ; 2. čitanke in druge školske knjige ljudskih škol; 3. vse v nižjih realkah in mestnih šolali rabljene školskc^knjige; 4. knjige, ki se rabijo zdaj, in ki so se rabile nekdaj v prepnraudijnli ■ in 5. vse verouaukovnc knjisre od najstarejših časov do denes. 111. razred: učna sredstva s sledečimi desetimi podrazredi 1. slike za nazorno podnče-vanjc; 2. razne prirodopisne in tehnologiSne zbirke; 3. siloslovne in ločbenc (kemične) sprave; 4. zemljevidi, globusi itd.; f>. čitala in račuuila; (>. kra-sopisne sprave, pisanke, predpisi in razne školske pločice; 7. risarska oprava, obrazci, slikarenja in kipotvorine; 8. učila, sprave in strojevi za ženska dela; i*, učila za cerkveno in školsko pevanje in za glasbo; in 10, modeli školskega pohišja. širi. Ha so ljudstvo k borani igri zapeljuje, zato skrbijo borane tržnice, kojih število od dne do dne raste ne samo na Dunaji ampak tudi po deželnih mostili. Vso te tržnice gledajo na to, da nevedne zavedejo k borsni igri in jim žepe izpraznijo. Naznanjajo, da so veliki dobički dobiti in ravno zdaj se najležje dobijo in se morajo dobiti. To naznanjajo časniki, agenti, knjižice, ki dajejo poduk kako se dobivajo. Tako se privabijo igralci: Pošteni in pravilni posli se v takih borsnih tržnicah rodkokrat vršijo. Navadni posli so le na rprolongation" na podaljšanje, to je, če vložiš 200—5000 gld., ti kupi ali proda borsni tržeč na tvoj račun 25 kosov kakih god efektov, ki imajo imenovano vrednost 5000 gld. Teh 25 kosov vender tržer ne prevzeme niti izroči, ampak da ali vzame jih samo borsianski na rrejou, kar v narađnein jeziku toliko pomeni kakor: jih zastavi ali jih izposodi. Za tak posel si tržec služi takole: prvič na-ročitelju pri vsakem kosu 1 ali 2 tudi H gld. na-vrže. kar znese pri 25 kosih 25, ali 60 tudi 75 gld. dobička. Nato vzeme ali odda tržec efekte v rrojou in mora za to ali „rejo" plačati ali dobiva za izposojilo, kar mu pa, ker naročitelj nima kontrole, mirno mošnjo polni, v vsakem slučaju pa mora naročitelj plačevati za rpodaljšanjeu, kar se na 0 do 7% računi. Konečno še tržec zahteva okoli 6 gld. za poslovni trud. Toliko je tedaj borsni tržec že zaslužil, pri tem pa sam ni krajcarja na igro stavil. Ves ta zaslužek je naročitelj že sprva zastavni se svojo vložnino: res da zato naročitelj lebko efekte po dnevnem kursu prevzame, če jih po polni vrednosti izplača, ali tega noče, ker hoče dobivati, izplačati pa tudi navadno ne more, ker nima s čim. Zdaj pride drugi del poslovanja. Za nekoliko dni je vrednost efektova ali rastla ali padla. Ce je rastla, svetuje borsni tržec naročitelju, naj proda, ker ima očiten dobiček. Naročitelj dovoli prodajo, pri tem borzni tržec pove. da je za kos 1—2 gld. menj dobil, nego je dobil, in steče mu zopet 25 ali 50 gld. v lastno mošnjo. Kazun tega si naročitelju za poslovanje računi kakih 5 gld. Naročitelju res pri vsem tem še ostane dobiček, ali ta je dosti manjši, nego dobiček borsne tržnice, ki pa pri celem podvzetju uiti krajcarja ne stavi. Ali kako pa, če papirji padajo. Ce papirji padajo, mora naročitelj razloček dostaviti. To IV. razred: dela školske mladeži s sledečimi tremi podrazredi, 1. krasopisi, sestavo-slovuc ni računske vaje, risarijc ljudskih in mestnih škol, 2. modeli gospodarske sprave: in 8; ročna dela ženske školske mladeži. V. razred l hrvatski in srbski s p i s|i za m l a d e ž i n z a učite 1 j s t v o s sledečimi tremi podrazredi: 1. spisi za mladež pobožnega, poduč-nega in zabavnega zadržaja: 2. pedagogična, didaktična in metodična dela; in 3. rokopisna dela namenjena ali mladeži, ali učiteljem ljudskih Skok VI. razred : p e d a g o g i š k o - didaktični spisi d r D g i h n a rodov s sledečimi četirimi podrazredi: 1. pedagogiška, didaktična in metodična dela; 2. pedagogični časopisi; .'$. školske knjige, znamenitejši spisi in časopisi za mladež: in 4. popularno znanstvena dela za izobraženje učiteljev ljudskih Skol. Stvari hodu v prostorih ] Zagrebške velike realke razstavljene. Deželna vlada je, zvesta svojemu obećanju, stavila centralnemu odbora svoto 2000 gld. na razpolaganje. Nadalje so do 15. julija darovali: grad Zagreb 5000 gld. Križevci 200 gld. in Osek 100 gld., sicer se pa še od več drugih mest podpore za gotovo pričakujejo. Povsod po Hrvatskem, Slavonskem in Dalmatinskem so se ustanovili učiteljski odbori, ki centralni odbor v Zagrebu na vse moči podpirajo. Tolike unetosti centralni odbor sam ni pričakoval! Srbski časopisi v kneževini so z najvećim sočutjem tudi stori, dokler kaj ima. Ko pa je s svojim premoženjem pri kraji, potem ga še navadno tržec tirja. ker je pa pri končni prodaji njegovih efektov izgubo imel, dasi je pri vsem poslovanju sploh le dobival in ničesar storil ali podvzel, kar bi naročitelj ne založil z denarjem. Take borzne tržnice nič ne zgubijo, ker nič ne stavijo, naročitelj pa stavi in dosti vaga in zato postane mnogokrat berač in še vrb tega zadolžen. Zato so take borsne tržnice [najhujše igralnice, ki si jih človek misliti more, taki tržci se v malo letih obogatijo, in dasi jih je muogo znanih ukanljivcev, večkratnih bankrotircev itd., vendar nikomur v misel ne pride njim takega rokodelstva braniti ali prepovedati, časniki, kojih naloga bi bila javno napačnosti grajati, se za tako nesramno plcnstvo niti ne brigajo. Meseca julija 1870 se je pripetilo, da je tak borsni tržec, ki pa je ukanljivo z vloženim denarjem naručiteljem na svojo roko gospodaril, faliral in so njegovi dolgovi znesli več milijonov; on pa ni imel ničesar, s čim bi platil. Naročitelji te tržnice so bili tedaj vsi vkanjeni in vkanljivcc je javno izrekel, da jim v trenutku ne more nič plačati, pa če mu prihodnjič pri borsi sreča služi, hoče svojim naroeiteljem v 4 trebmesečuih obrokih plačati. In to predrznost so imenovali časniki „ponudbo poštene pogodbe". V kaki meri bc igranje v Avstriji širi, je komaj verjeti, k borani igri se pridruži za srednje stanove še igra v loterijskih efektih in za siromaške ljudi številska loterija. V nobeni državi, kedar je denarja treba, se ni toliko krati^seglo do lotrijskega posojila. Pa ne le država se poslužuje tega sredstva, da dobi denarje, ampak dovoli tudi mestom iu posameznikom lotorijsko posojilo za posamezna podvzetja ali v zadregah denarnih, Salm-Reiferseheidt, Cinry, St. Genois, Keglevich, VVaklstein, Palffv, Wiudischgratz-ovc srečke so priča. Cela Avstrija je nasuta s srečkami iz lastne dežele, potem še s tujimi srečkami, kakor lirauu-sohvveigskimi, Meiuiugovskimi, Turškimi itd., ki se vse sploh ljudstvu ponujajo. Zato strast do igre raste, nekteri dobijo, celota pa se izsesa, poleg tega si še služijo tržci iu država za koleke. Da, zares goljufija, sklepa imenovana knjižica, nič kot goljufija je delovanje na borsi, delovanje mnogih velikih društev na delnice, delovanje mnogih veljavnih dostojanstvenikov v državi, delovanje najvećih časnikov. Čas je, da se povzdignejo svarljivi glasi iu ljudstvo podučijo. Najpred pozdravili prihodui hrvatski učiteljski zbor. Srbski minister nauka Matic je naznanil centralnemu odboru, da je vsem srbskim učiteljem dopust in do-zvoljo podelil, da se morejo, kdor hoče, učiteljskega zbora v Zagrebu udeležiti, ter da bo na razstavo učil poslal vse knjige in vsa učevna sredstvu srednjih in ljudskih školj ki so v kneževini uvedcua. Za razstavo ženski!) ročnih izdelkov ustanovil ac je poseben odbor Zagrebških učiteljic. Iz Slovenije so do 15. julija sledeče prijave na razstavni odbor prišle : 1. P e t a r C c b i n učitelj v Kranji: Gibivo abecedo in praktični računar za otroke; 2. Slovenska M a ti c a v Ljubljani: Zgodovino slovenskega naroda : Vojvodina Kranjska ; Vojvodina Koroška ; Narodne koledarje in letopise za 18G7, 1868, lSb'0 in 1870; Štirje letni ča^i: Rudinoslovje: Olikani Slovence; Slovenski Štajcr I, iu 111.; Sclioedler, knjiga prirode 1. zv.; Fizika, astronomija in kemija; Nauk o telovadbi I. in II. del; Atlant I. in II. snopič; Vodnikove pesmi: Zemljevid slovenske dežele in pokrajin; Cesko-slovenska Slovnica; Koseski-Vesel; 8. Pra p rotil ik, učitelj v Ljubljani: Učiteljski tovarš 1861— 13711 Spisi za slovensko mladino; Slovenska slovnica za prvence; Darek pridni mladosti v 3. zvezkih ; Pesne cerkveno in druge; Školske pesnic: 4. Tomšič, učitelj v Ljubljani: Poboljšani sosedje ali sadjereja : Abc v podobah in besedi; Zlati orehi; Poljedelstvo : Vošilna knjižica; Prirodoslovje v podobah; Vrteča 7 listov. 5. lici ar, učitelj v Ljub- še imajo stvari razjasniti, potem še je upati poboljšanja. Spačenje je res že strašansko narastlo, o naj hujših stvareh se govori kot o vsakdanjih rečeh, povsod v državnem in gospodarskem življenju se sluti podkupljivost, nepotismus, ukanljivost. Naj viši dostojanstveniki se ne spoštujejo, ker se ve, da je na njih vseh, razven morda malih izjem-kov, ta ali oni madež. Osebe se ne spoštujejo, pa svet se priklanja njihovemu dostojanstvu, bogastvu in njih zavidom; oni pa, ki nc vedo ali nočejo na škodo svoje poštenosti se bogatiti, se dendenešnjemu svetu kot ubogi bebci smilijo. Tako gospodarstvo ho Avstrijo uničilo, če se reč skoro ne preobrne. Ima še tal, na kojih more rasti kar je dobro iu zdravo. Obrtnija, trgovina, Še ne gredo nazaj, ampak še naprej, bogastvo prirodnih izdelkov daje Astriji vsikdar moč hitro in sijajno se povzdiguoti, pa spačenost razrije vse iu mora končno, kedar zgrabi vse stanove, državo pokopati. Da bi Avstrija ne bila od previdnosti tako bogato obdarjena, bila bi že razrušena, kajti v istini jo že vlada denarna mošnja, trohica Kre-susov ki imajo povsod svojo roko, ki s svojim ukanljivo pridobljenim premoženjein vse razmere po svoji volji uredijo. Tem bogatinom nasproti je ljudstvo v velikem prišlo vedno bolj v siromaštvo in revo in nevednost, koliko ljudi na Dunaju nima stanovanja in hodi le spat „na stajo", celo pošteno delavni srednji stan komaj najemnino plačuje, al borsnih baronov palače se širijo in množijo ko gobe ob poletnem dežji, in veličastna poslopja so stavijo na delnice, mimo kojih delavec in obrtnik žalosten hodi vedoč, da njemu iu njegovim nikdar ne bodo v stanovanje služila. Iu pri tem kako je čudorednost spodkopana! Rodbine so razbegane, prostitucija raste, poraba ciankalija se množi, javna varnost pa je dan za dnevom manjša . . . Daleč je prišlo! — Uboga Avstrija! Koroški Slovenci se tem krepkeje in veseleje dvigajo, čim odločneje je javni pritisk nemškutarjev. V dokaz temu podajemo zopet dva dokumenta, ki kažeta možato ravnanje zdelaj podpisanih mož, kakoršno bodi priporočeno tudi drugim koroškim Slovencem. ,,Mlač-nost in strahopetnost mnogih duhovnikov" pravi naš pošiljavee ,.je kriva, da ne dosežemo ničesa.w Torej tem večja slava onim narodnim duhovnikom, ki dajo ljani: Concordia-polka; Velika sv. maša; Sloga v spomin prvega občega zbora ljudskih učiteljev v Ljubljani; Tantum crgo; M. Polka: Sv. maša, Franjo Gr km a n, učitelj v Ljubljani: Abecedna tabljica: Vaje v številjenji; \Vortersammlung \ Le-popisni izgledi1; Prestave vaj iz slov.-nemške gramatike. 7. Josip Levičnik; učitelj v Železnikih: Mali slovenski pevec. 8. Rudolf Milic, tiskar v Ljubljani: Sv. maša z blagoslovom od Orbca: Mali sadjerejee. 9, Henrik Ničman, knjigur v Ljubljani: katekizem od A. Lesarja. 10. Učiteljska knjižnica v Ljubljani: Malo berilo za prvošolce; Veliko berilo iu pogovorilo; Pravila učiteljskega društva za Kranjsko; Imenik ljudskih učiteljev 1870; Učitelski koledar za leto 1871. 11. Mestna ljudska skol a v Ljubljani: Enajst letnih programov. — Kakor sem gore rekel, je bilo to do 15. julija pripravljeno iz Slovenije. Ljubljanski učitelji so se zares odlikovali, vpraša se le: kje so pa drugi učitelji ostali? Zlasti pa: kje je društvo sv. MoJi ora ostalo? Iz iuo-stranstva prijavile so firme iz Lipsije, iz Berlina, iz Prage, iz Dunaja, iz Hamburga, iz Frajburga, iz Studgarta, iz Poljskega, iz Ruskega, iz Fraucoz-kega in iz še več drugih krajev razstavne učilne predmete. Iz Ljubljane naznanilo je svoj prihod 14 učiteljev iu .'1 učiteljice. Iz Rogaškega okraja pridejo vsi učitelji. Kako je drugod? Glede debate o pedagogijskih, didaktičnih, metodičnih in sploh učiteljskih vprašanjih se je od raznih straui predložilo drugim izgled, kako naj, bi se po vseh slovenskih občinah krivica odbijala. Potem bomo vsi Slovenci z našim dopisnikom rekli ,.još stara Koroška uij propala!" Dokumenta se glasita: Št. 34. Slavni c. k. šolski svet za okolico Celovec! Po dopisu 6. julija t. 1., št. 1150, kaznovani starši so prišli 26. jul. k okrajnemu šolskemu svetu tukaj in so protostovali zoper jim naloženo denarno kazen in tudi zoper abotno, brezpametno podučcvanje v šoli in so po priloženem zapisniku izrekli, ka nobenega otroka ne bodo več v šolo poslali, Če se bo še tako napačno podučevalo; da otroci se niti nemškega, pa tudi svojega materinskega jezika ne nauče, kar bi se imelo pred vsem drugim in najpoprej zgoditi. Ze mali otroci, ki še slovenski pisati in brati ne znajo, se morajo nemščine učiti; zatorej se pa tudi ne nemški in tudi slovenski ne nauče. Tako podučevanje je gola neumnost in gola potrata časa. Zoper to abotnost je krajni šolski svet že meseca sušca t. 1. v svojem razjasnilu svoje mnenje okrajnemu šolskemu svetu razodel — je tu-kajšne razmere razjasnil, pa to ni nič pomagalo. Meseca julija t. 1. je bilo zopet o tem govorjeno, pa zopet vsevkup zastonj. Šolskim svetom, tako se nam zdi, ni na tem ležeče, ka bi se otroci v slovenskem jeziku dobro izurili, kakor je to tukaj med gorami mogoče, ampak le, ka bi nekaj nemških kosov ali besed jim se v glave zabijalo, in Avstrija bo — in je rešena. Državnega pravdnika namestnik in okrajni Šolski svetovalec g. Ferdinand Steiner, duša takega ravnanja, zagrizen nasprotnik slovenščine in Slovencev, od kterega pa mislimo in očitno izrekamo, ka bi za njega, za nas Slovence, za deželo in državo boljše in koristneje bilo, če bi on raji kazenske kakor šolske postave jczdaril — hoče in si prizadeva nas Slovence na svoje vcli-konemŠtvo šiloma pritiskati; on bi rad čim hitreje tim bolji vse slovenske otroke v pokvckaue Nemce sprebrnil. Pa mi imamo k svoji lastni sreči precej trda, čeravno občutljiva srca — in ne bomo tako naglo se udali in svoje orožje odložili. To pa očitno izrekamo: naša šola je na takih slabih nogah, kakor do zdaj še ni bila in v njej se le slaba slama mlati. Pri takem stanji šole se ni čuditi, da se starši otroke v šolo pošiljati branijo. Oni tirjajo podučcvanje v materinskem jeziku, ki je naj boljše in naj krajše sredstvo dobrega vspeha iu dobrega napredovanja. Mi smo zvesti Slovenci in Avstrijci in tudi tukajšna prirastu j< ča mladost bo še nezreli sad za paugrmansko požrešnost in samogoltnost. Mi se ne udarno in se ne bomo udali iu ne bomo nikdar takemu nespametnemu podučevanju svojo pomagalno roko podali. Šola je lepa, koristna in neobhodno potrebna naprava, in srečen je narod, ki dobro uredjene šole ima, ker te so sredstvo ljudskega blagostanja, omike in napredovanja. Take šole hočemo tudi tni Slovenci, take hočejo tukiijšui prebivalei in starši imeti — ne pa ponemčevalniee. Sedanje Šole po K o r oš k o - si o v en s k e m so le malo — malo vredne. Kar zadene učitelja Petra Rotha — mi molčimo, starši otrok so že v priloženem zapisniku govorili et facta janijatu sunt hnjuuta et adhucdum lnquuntur. Krajni šolski svet v Svinčnici ali v slov. Plajbcrgu, :U. julija ISTI. Simen Muden, načelnik, s. r. Marko Ogriz, odbornik s. r. Andrej Ogriz, odbornik s. r. Simen Saši, odbornik s. r. X»i>i!-4nilc , napravljen pri okrajnem šolskem svetu v Svinčnici ali v slovenskem Plajbergu, 26. julija ISTI. Zarad zanemarjenega obiskovanja šole v Svinčnici ali v slov. Plajbergu je bilo mnogo staršev v denarjih kaznovanih. Ti kaznovani starši in drugi so prišli in se zoperstavili takemu kaznovanju in sledeče govorili: Tukajšna šola je od leta ISTO tako slaba, da bi bolje bilo, če bi otroci doma ostali iu čas tako ne potratili, posebno ki imajo daleč v šolo iu bi doma delati mogli. Pudučuje sc tako slabo iu nespametno, ka otroci v nobeni reči ne napredujejo, še več: otroci, ki so poprej pod učiteljema Plajcrjeiu in \Viescrjcm precej dobro čitati iu pisati znali, so pod učiteljema Sturmom in Rothoiu še to skoro pozabili. Vzrok temu je, da je Sturm slovenščino tako mešal, da se otroci nobenega jezika naučili niso — a slovenski še sam učitelj Sturm ni znal.—Zdaj se pa tudi ravno tako godi. Otroci, ki še na slovenske bukvice brati ne znajo, sc že uče nemško pisati in citati, in tako se uičesa ne nauče. Kdo pa sme in more nas starše siliti, ka bi dali svoje otroke v tako neumno in nespametno šolo. Pri nas mora šola čisto slovenska biti, sicer ne bomo več pošiljali svojih otrok v loto. To je naša trdua iu nepremakljiva volja. Nihče ni takega nespametnega podučcvauja tirjal ; možje se niso 2. januarja za tako nespameten uk podpisali, kakor se zdaj podučuje; ti možje so: Lovro Andrejčič, nekdanji župan brez otr»k, Simen Esel, mož brez otrok, ki bi za šolo bili in 1'/* ure daleč od šole, nekdaj občinski svetovalec, Matevž Kropllnik , oče brez otrok za šolo iu Jakob Strugar, neoženjen kmet. Tukaj pričujoči iu podpisani rečejo, ka niso takega nespametnega uka nikdar tirjali, ko so se v IJorovljah 2. januarja ISTO v nemški zapisnik s križem (j) podpisali. Tako podučevanje je krivo, da otroci sami nimajo veselja v šolo hoditi, in mi starši jih ne bomo vee v šolo pošiljali. Vidimo namreč, da zastonj v šolo hodijo. Dajte in pustite nam narodno, slovensko šolo, in če bo potrebno, bomo jih dali pozneje, ko bodo fantje že dobro slovenski znali, jih tudi nekaj nemški čitati iu brati učit. Več pa ne privolimo — najpoprej hočemo potrebno, potem še le koristno. Zoper šolnino protestujemo in smo že meseca sušca t. 1. protestovali. Pri nas so hiše okolo - uri od šole oddaljene, kakor Strugarji— v šolo otroci Strugarjcv ue hodijo — in QQ morejo tako daleč hoditi — plačevati pa bi vendar morali. Ne vemo zakaj ? — Globa ali kazen zarad neobisko-vane ali zamujene šolo in šolnina ima odpasti, to hočemo, to tirjamo. Ce se nam ne verjame, naj pride nekdo od deželnega šolskega sveta in naj pregleda, kako se v naši Šoli ravna, kako slabo se v nji poduouje — naj se nam naznani, kedaj bo nekdo prišel in voljni smo odgovor dajati in v dejanji in v resnici dokazati, ka smo prav in resnico govorili. Dalje izrečemo in tirjamo kršč. katoliškega učitelja, ue brezvernega človeka, kakor se sedanji učitelj Kotli obnaša. — Takemu ne bomo nikdar svojih otrok v roke dali, mi nimamo nobenega zaupanja v njega. S. Muden s. r., načelnik. S Šašl s. r., odbornik. Marko Ogriz s. r., odbornik. Andrej Ogriz s. r., odbornik. Valentin Ožckar s. r., kmet. Blaž Ože-kar s. r., kmet. Ilij Kropiluik s. r., ofer. Valentin Obilčnik s. r. kmet. Janez Certov s. r., kmet. Andrej lioltižar s. r., kmet. Gregor Mak s. r., kmet. Lovro Andrejčič s. r., kmet. Jakob Strugar s. r., kmet. Mat. Kmpilnik s. r., kmet. Simen Ožekar 8. r., kmet, iu še 2<> drugih. še erez 80 načcluih vprašanj. Centralen odbor izbral je izmed njih sledečih 12 vprašanj, kijih bo pred skupščini nasvetoval, naj se na dnevni red postavijo. Ta vprašanja so: 1) Ktero svrho ima ljudska šola v našem stoletji in kako naj sc uredijo njene zunanje razmere V 2) Kakšeu naj bo notranji ustroj ljudskih škol, da bodo svojej svrlii dogovarjale? 8) Kako naj se v svrhu utemeljenja dobrih ljudskih škol učilišča uredijo? 4) Ktero so naj glavneje dolžnosti, in naj glavneje pravico ljudskega učitelja V 6) Kako naj se daljne izobražeuje ljudskega učitelja pospeši ? 6) Izobražeuje ženskega spola je naj silneja potreba našega nanula. T. Na kak način bi mogla hrvatska ljudska škola poleg občega humanitarnega izobraženja še zavednost o narodnem ediustvu buditi, gojiti in pospeševati? 8) Kako bi mogla pedagogijska književnost razcvesti, in kako bi sc mogla z iijczinimi plodovi okrepčati moralna moč celega naroda? 0. Kako naj sc uredi ljudsko gospodarstveno izobražeuje in poskusni gospodarski vrtovi, zlasti z ozirom na ponavljajočo ljudske škole? 10) Naj se učiteljski pripravniki osvobode vojniške dolžnosti? 11) Ali sc zlaga z dostojanstvom učiteljskega stanu in poklica in s koristijo in poštenjem naroda, da ljudski učitelj ueina po sedanjem hrvatskem volilnem redu ne aktivne iu ue pasivne volilne pravice ? 12) Ali bi koristno bilo za razvitek ljudskih škol v tistih krajih vojniške krajine, ki se ravnokar razvojničujejo, da se dotične škole v prihodnje ne več, kakor je to do sedaj bilo, neposredno od državne vlade nadzirajo iu po školskih strokovnjakih uredujejo, nego da se glede* vsega tega v prihodnje na isti temelj postavijo, na kterem ljudske škole v provincijala stoje? Poročevalec bo vsled opravilnega reda o vsakem teh vprašanj tisti, kteri je zadevno vprašanje odboru nasvetoval. Razpravne skupščine bodo tri, 23., 24. in 25'. vsak dan ena. Razen debate o vprašanjih Bodo tudi ».predavanja" o pedagogijskih in izobraževalnih predmetih, ne v raspravnih skupščinah, ampak poprej, ali pa poznej. Glede zunanje slovesnosti je to-le ustanovljeno: prvi dan bo v slavo učiteljskega zbora sijajna gle-dališčna predstava: drugi dan bo banket in po banketu izlet v Maksimir. Gaj bo z lampijoui in s zastavami okrašen, mestna glasba bo svirala, društvo „kolo" bo pevalo in nazadnje se bode umeten kres zažgal. Učitelji se bodo po gaji razpeljali, kajti rcrrare per lucosj amoenae qn0S ct aquae subeunt et aurac", to sc je že lloracu do-padlo. Tretji dan bode v slavo dvestogodišnjice glasovitoga pedagoga Komeuskega veliki muzi-kalno-deklamatorni koncert. Gasilno društvo bo uarediluo veliko produkcijo. da se bodo mogli nazoči učitelji tudi o koristi te naprave prepričati. Četrti dan bo izlet v Križevcc na ogledanjc tamošnje gospodarske škole, iu s tem izletom bo slovesnost iu učiteljski zbor končan. Posvetovalne skupščine bodo v redutnej dvorani gledališčne zgrade, v kteri je 1. 1861 in 1865 hrvaški deželui sabor zboroval. Vsak učitelj, kteri se je odločil, da se hoče učiteljskega zbora udeležiti, moral je to do zadnjega julija centralnemu odbora v Zagrebu na znanje dati in en goldinar pristopnine poslati, kajti samo pristopnina ga deležnega naredi vseh polaj-šie, ki jih je centralen odbor za skupščiuare oskrbel, namreč: znižano voznino od 10. do 31. avgusta, brezplačen stan v Zagrebu, brezplačen pristop v gledališče iu v koncert v slavo Komeuskega. V ta namen, da bo učiteljem skupščiuarjem Zagreb v ugodnem spominu ostal, izdal se bo pri tej priložnosti fotografični album, ki bo zadržava! 12 fotografij naj lepših predelov Zagrebških in Maksimirskih, razna poslopja, spomenike itd. Vsak skupščinar bo nosil na prsih pripeto posebno znamenje, nakičcuo s slovanskimi barvami zavoljo tega, da se bodo med seboj spoznali Nazadnje moram še himne omeniti, ktero je nalašč v slavo učiteljskega zbora P. P. (Petar Preradovič) speval, in učitelj Fabkovič uglasil, iu ktera se bo pri tej priložnosti tudi prvokrat javno pela. —p- V Zagrebu 31. julija. Domače in slovanske novosti. — „Deželni šolski svet kranjski je imel, kakor poročajo „Noviee", 27. dne julija sejo, ki je bila prva svedočba, da ministerstvo nauka ima resno voljo odstraniti ono sistenio, kteri po besedah Helfertovih glavni namen je bil poncm-Čiti šole v vsej Avstriji, začemši to nepošteno, pravo narodno hudo žaleče delo že z ljudskimi šolami. Ministerstvo sedanje previdi, da eden glavnih pogojev temu, da se dožene zaželena sprava vlade l različnimi narodi, je to, da sc starodavna krivica bacnc iz šol in da na njeno mesto stopi to, kar po vsem svetu zahteva naravno pravo, da šole postanejo svetišče, v kterem se mladež po najloži poti uči za življenje potrebnih vednosti. Opustivši za denes vse druge obravnave ožjega okroga povemo te važnejše točke: Gosp. minister nauka dr. Jirečeč, ki, v soglasji z državnimi našimi poslanci, je ves za to, da v gimnazijah kranjskih in v realki ljubljanski je učni jezik za polovico naukov slovenski, za polovico pa nemški, je vprašal deželni šolski svet: naj mu pove, kaj on misli o utrakvističnem učenji, in kteri predmeti naj sc učijo slovenski, kteri pa nemški. Prodno pa šolski svet odgovori na to ministrovo vprašanje, ki se popolnoma sklada s prejšnjimi sklepi kranjskega deželnega zbora je šolskemu svetu treba izvedeti mnenje ravnateljstva gimnazijskega in realkinega in pa šolskega nadzornika Vrcčkota (Holcingcr je o tem vprašanji popolnoma „coecus de coloribus", ker kakor Gis-kra-IIasnerjev nadzornik kranjskih in štajerskih gimnazij ne besedice slovenske ne ume!!). Zato je ukrenil deželni šolski svet, naj se n-kaže imenovanim gospodom, da kar hitro poročajo, ker do konca avgusta mora biti poročilo šolskega sveta v rokah ministrovih, ki že v prihodnjem šolskem letu hoče vpeljati tako p r c-d rug a Cen je naših gimnazij realk. — Drugo, o čemer ministerstvo želi izvedeti mnenje deželnega šolskega sveta, je postava, ki jo je lanski deželni zbor osnoval o u č n c m j e z i k u javnih ljudskih šol na Kranjskem in v preparandijah. Poročevalec je bil c. k. deželni nadzornik ljudskih šol dr. Jarc; on je postavi, po deželnem zboru osnovani za ljudske šole, v vsem pritrdil, rekši, daje popolnoma utemeljena in čisto naravna ; isto tako jo je zagovarjal c. k. vladni svetovalec Hočevar; ker tudi gospodje dr. Pogačar, Šolar in Praprotnik so v polnem soglasji bili s postavo, osnovano po deželnem zboru, ni dr. J. Iileiweis-u in dr. Gosti treba bilo zagovarjati je več kakor da sta zavračala ugovore dr. Vrečko-ta, ki čisto nič novega zoper to postavo ni vedel povedati, nego to, kar se je temeljito pobilo že v zboru deželnem. Dr. Vrečko ne vidi nobene sile o tem, da starši otroke po novi postavi morajo H let pošiljati v ljudsko šolo, a to mu je s i 1 a, da se v njej učijo v materinem jeziku! Obveljal je sklep, da deželni šolski svčt pritrdi deželnemu zboru, s 7 glasovi zoper 1. Čeravno je o učnem jeziku v preparandiji ljubljanski to na eni strani vmes hodilo, da šolski svet je že letos enkrat, ko ni bilo še nade, da že za prihodnje leto se potrdi postava deželnega zbora, nasvetoval ministerstvu predmete, ki naj se začasno v slovenskem, in druge, ki naj sc v nemškem jeziku učijo, vendar je tudi drugi oddelek postave, ki jo je osnoval deželni zbor kranjski in ki se tiče preparandij, bil z vetiko večino sprejet. — In tako pričakujemo nove — bolje — dobe za šolstvo naše." — Iz Maribora sc nekdo v „Tagcsp." toži, da vlada še zdaj ni potrdila ustanovljenje okrožne sodnije v tem mestu. Zanimljivo je svobodoljubje tega časnikarja. Omenja namreč, da tu izhajajo trije politični listi (dva slovenska in en nerašk), ki imajo vedno „izglede" na procese, pa sc sodijo v Celji, kjer sc porotniki jcmljo tudi iz slovenske okolice. Mož bi rad dal slovensko novinarstvo v sodbo karih nemških fanatikov. — List hrvatske narodne stranke, ki namestu sisačkega „Branikau zdaj v Zagrebu izhaja, imenuje sc r Obzor." — — K uski listi so v veliki raztegnenosti do-uašali zadnje dni sodnijsko razpravo proti dru-govom Nečajeva, ki so se bili zarotili zdanjo rusko vlado iu državno obliko podreti ter so nekega dijaka umorili boje se, da jih ne bi bil izdal. Nečajev sani je bil ubegnil v London. Štirje obtoženih so obsojeni na 1;"), 10, 12 in 7 let, dnuri bodo obsojeni na menj. Obtoženci so po večini mladi ljudje. Rcformovanje ruskega šolstva je vzbudilo opozicijo ruskega duhovenstva. Uozdaj je namreč rusko popovstvo imelo ljudske šole pod svojim nadzorstvom, zdaj pak jih je del minister prosvete pod nadzorstvo vlade, kar duhovnom ni po volji. Ruski listi jako mirno prigovarjajo — priznavaje duho-venstvu njegove zasluge za šolstvo — naj prepušča od zdaj dobrovoljno šolo vladi v skrb in naj jo podpira kakor jo je vsak domoljub podpirati dolžen. Politični razgled. Shod avstrijskega cesarja z nemškim, o kterem časopisi še vedno mnogo pišejo v zadnjič naznačenom smislu, po novih berlinskih poročilih ne bo v Gaštajnu nego najbrž v Išlu. O razpravanjih grofa Hohenvvarta s Čehi se zanesljivo ne poroča ničesa. Vladi prijazni dunajski listi menijo, da so češki voditelji: grof Clam, knjez Lobkovic, dr. Riegcr in dr. Pražak, kteri so te dni na Dunaji bili, govorili s Hohen-vvartom poslednjo besedo. V tem notranjem vprašanji je izšla tudi brošura z naslovom: „ustavo-verna stranka in ministerstvo Hohemvartovo", o kteri se sumi, da je ministrskega izvira. V tej brošuri, ki je veliko pozornost vzbudila, se poudarja, da ustavoverna stranka nema nobenega uzroka Hohcnvvarni protivna biti, ker ta ustavo neče okvariti, temuč Cehe in opozicijo za njo pridobiti. Temu češki listi odgovarjajo, da se Hohen-vvart glede pomirjenja jako moti, ako meni da se Cehi dado za dcccmbcrsko ustavo pridobiti in pomirjevati se z ljudmi, ki pomirjenja nečejo. Z malimi ^koncesijami" ne mogo biti zadovoljni. Pruske novino „Scblcs. Ztg." pišejo o Nemcih na Ceskem : „Vsak pol izobražen češki Nemec je že leto in dan prepričan, da mora AvHtrija razpasti. Kakor težilna mora leži jarem te (avstrijske) države na srci vsakega poštenega nemškega moža. Hrepenimo ven iz te države laži in grdega verolomstva, in to hrepenenje počenja zahajati v vse vrste nemško-českega prebivalstva." Ker naši Nemci in nemškutarji vedno poudarjajo da so edini s Češkimi Nemci, smemo misliti, da tudi oni tako govore. Namestu odstopivšega francoskega ministra Jules Favra, ki je bil zdaj poslednji izmed onih pri vladi, ki so 4. sept. 1. 1. republiko razglasili, stopil je Charles de Remusat; ta je z Thicr som enake starosti iu ž njim vred |ud akademije V Parizu pridejo kakor so^poroča čez en teden glavarji bivše komune pred sodbo. Uradni list tolaži uepotrpljivo občinstvo s tem, da je pre-iskavanje jako obširno in sodišče ni moglo dozdaj zgotoviti ga. * (Narodno pevsko društvo) z ime nom „Slovanska lipa" se je ustanovilo v Celji. Te dni sc pošljejo izdelana pravila politični oblasti v potrjenje. Društvo je osnovano za celo savinsko dolino. s—b. (Judje v Ljubljani naseljeni.) Dozdaj je bilo Kranjsko s starimi postavami zavarovano pred ljudmi, ki so kakor znano izvrstni sesavci novčne krvi med narodi. Duh časa je te postave ovrgel in zdaj sc mogo judje tudi po Kranjskem naseliti. Zatorej sc je pred 14. dnevi utaborilo v Ljubljani društvo treh izraelovih sinov, v Martinčičevi hiši na dunajski cesti. Možje hočejo baje trgovati z zemljiškimi pridelki, posebno pa s kožami. — Kakor so bile stare postave nesvo-bodne in neliberalne, da so dan denes morale pasti, vendar če pogledamo kako so židovski trgovci poljsko, slovaško, rumunsko in celo hrvatsko ljudstvo (v Civilu) oglodali, pa potem obogatevši celo iz dežele šli dobiček drugde konsumirat, moramo zadovoljni biti s staro bivšo naredbo. Dan denes je domač trgovec že toliko razvit, da upamo, ka konkurencija židovska ne bode kvarna. * (Imenovanje.) Dosedanji pristav pri c. k. sodniji v Idriji g. Jurij Žerjav pride kot pristav v Litijo, dosedanji avskultant g. N i k o m e d Ravnikar pa kot pristav v Idrijo. Oba imenovana gospoda sta slovenščine zmožna v govoru in v pisavi. * (Prcmcščenjc,) Dosedanji c. k. pristav v Rolzetu gosp. Daroslav Trnove c, se vslcd dovoljenja Nj. Veličastva kot pristav preseli v Sežano. Kakor že ime kaže. je gosp. Trnovec ne le slovenščine popolnem zmožen, ampak tudi popolnem naš. — * (Dr. Razlag-ovcga „Pravnika") 15. in 16. številka je donesla naslednji zanimivi zadržaj: Sod-ništvo (dalje). — 0 hudodelstvu težke telesne poškodbe (dalje). — Uvod v državljanski postopnik.— Prckana ali kupna pogodba ? — Trgovski pomočnik v pravdi svojega gospodarja ni sumljiva priča. — Odškodovanje po golobih na polji storjene škode. — Dopolnitev ustne obravnave zavoljo pomanjkljivega zastopanja po sodniku. — Osobni prihod strank pri zakonskih pravdah. — Hudodelstvo javne posilnosti po §. 87. — Odgovornost lastnika voza za škodo. — \li bc ima ceniti in prodati tudi nczarubljeni del kmetije ? — Die Rechtsspreckung des obersten Gc-richtshofes. — Koliko goldinarskih kolekov je treba za zcmljiščno-knjižnc izpiske? — Pravniška zastavica. — Črtice. Razne stvari. * (Nov list) bode izhajal v Ljubljani po dvakrat na mesec pod imenom „Južni Sokol", ter bo donašal Članke o telovadbi in o vojaštvu z be letr. feljtonom. Lastnik mu bode J. Z. Veselv, urednik pa A. Krem ž ar. Želeti je, da bi se razširil ta list med ljudstvo, kajti potreben je posebno učiteljem telovadbe in splob mladini. Prva številka pride na svitlo o. avgusta t. 1., naročnina znaša 2 gld. 16 kr. za celo leto, ktera naj se blagovoljno pošilja pod napisom: „ J. Z. Veselv šentpetersko predmestje, št. 140 v Ljubljano ot 1. avgusta naprej, — do 1. avgusta pa pod na pisom : „J. Z. Veselv, špitalske ulice, Ljubljana" Za Tomšičev spominek. Prenesck . . 1433 gld. 40 kr. Gosp. Neimenovan v Mariboru .... V Laščah nabral gospod Jurij Strucolj 13 g/hl. 40 kr., darovali so: Gosp. Vojtoh Candolini, c. k. okr. sodnik , Blaž Lenček, župnik na Robu . . , France Žlindra, poBestnik V Laščah , Neimenovan iz Sodražico . . . n La»ič..... , M. VesellS, f. m. v Laščah . . . , LOVTO Gerjolj, kaplan v Laščah , , Jožft' Zupančič, c. k. davkar v Laščah .......... „ Matija Zamik, kaplan na Oblokah „ Matija Hočevar, posestnik v Laščah „ št. 17 v Laščah....... „ Štrucelj.......... Murgel.......... 70 ■M Skup 1 H — - n W 1 n — 1 - — 1 . — n 1 n — „ — „ -'»O - — „ 20 „ - -> n 1 „ — , 1447 gld. 50 kr. Dunajska borsa 4. avgusta. Srebro.........1'21 „ - C. k. cekin.......5 , 81 Napol..........9 „ 72 En provizor, asistent in en p rtik t i kiAiil Ita riuaeijt* se v službo vzamejo. Tudi je lekarna v mestu Črnomelj precej za v štaut dati ali na prodaj. Natančneje se (1) izvč pod adresso: Apoteka v Metliki na Kranjskem. Izdatelj i u odgovorni urednik Martiu Jelovšek. Tiskar: F. S kaza iu drujn.