170
Octnc m poročila «publikacijah in razstavah
ARHIVI XVII 1994
Ivan Nemnič, Plinu Metoda in Milke Hailjnrc 1926-1969. Publikacije Arhiva Repjblikc Slovenije, lnvcn:arji, Serija1. zbirke, zv 3, Ljubljana 1994
V	okviru pieds:avitvc p-iblikacij, ki jih je v me->eeu novembru letošnjega leta i.idal Arhiv Republike Slovenije je bila predsiavljena tudi knjiga - inventar Ivana Ncmaniča ?: naslovom Filmi Metoda in Milke Badjura, 1926-1969.
Omenjena knjižna izdaja sovpada s pripravami mednarodnih filmskih organizacij in TNESCA v počastitev stote obletnice gibljivih slik, kol so jih poimenovali prvi ustvarjalci filma.
V	letu 19fl5. ko se bo dopoh. lo magičnih sto let filmske umetnosti, se bodo zvrslile razne svečnncsti z vsctri bliščem in "glamnrjem", tako značilnima za filmski ";et set", spektaknlame filmske predstavitve novih ali na nevo odkritih m restavriramh fiimov, ki so iz teh ali onih razlogov že zatonih v pozabo, in tudi strokovna srečanja ljudi, ki se kakorkoli ukvarjajo s filmom, od režiserjev, igralcev de, arhivskih filmskih entnziastov.
Ob danes v svetu modemih prirclitvah, sc jc Sej! filmski svet p^d pokroviteljstvom IT^ESCA tokrat odloČil, da bodo našteta dogajanja okoli filmske stoletnice nofila v naslovu posebno sporoči!o-mir v svetu. Pred .cdniženo evropsko filmsko elite bo tako v Parizu predstavljen obnovljeni slovenski film Dolina miru. Denar za obnovo jc prispevala fondr.cija UNESCA, k' želi na ta nač.n pomagati državam v razvoju z nerazvito filmsko industrijo
Slovenski filmski arhiv je z inventarjem Badju-rovih filmov prispeval svoj delež k bogati svetovni filmski zakladnici. jjilralJ ki sta jih posr.ela Mciod Badjnra in njegova zvesta žena, montažerka in svetovalka Milka Badjura, prikazujejo življenje Slovencev od začetkov dvajsetih let pa vse do konca sed. mdesetih let tega stoletja.
Čeprav sc mnenja glede filmskih zapisov, ki lahko vsebujejo tud določeno mero fikcije v zgodovinskih strokovnih krogih nekoliko deljena, ostaja dokumentarni film kljub temu avtentični zapis dogodkov in na ta nafin vir iz prve roke Ne hi bilo prnč, dir bi nam filmi, tokrat Badj irovi, pomagali pri bi širitvi nit morda popravku že zapisanega zgod"vir.sk ;ga spomina. Za raziskovalce različnih znanstvenih di eiplin od etnologov, krajinarjev, zgodovinarjev, sociologov ,n psinologov pomenijo filmi ;zziv, Vi ga omogoča vizualno ottpijtv destop ao dogodkov kutturc oblačenja i komuniciranja, podob pokrajin in mest, ki so hkrati Časovno oddaljeni skoraj celo stoletje.
Morda bi sc ob zabeleženih številnih in r?tno-vrstnih prireditvah, ki so jih prirejali naš: predniki, od običajnih narodnih veselic, raznovrslnih narodnih običajev, revij narodnih noš do športnih tekmovanj z, mednarodne jiaclczbo, iznajdljivih bloških smučarjev, lepotnih tekmovanj v mnogih slovenskih krajih, čitalnic ter razvitega družabnega in športnega življenja v mestih ipd., podkrepila, okm'la ali smeio «^vrgfa k!i-šejska podoba o Slovencih kot roj :nilr pesimistih s kompleksom manjvrednest
Novo rojen: jpumizem. tako v življenju posameznika kol naroda. ki ga poraja sleherni konce trpljenja, še posebej po obdobju morije prve svetovne vojne, ¡podbujen s stoletnimi Tanjami pc suverenosti v novi državi iti upanju na konce gospodarske krize tridesetih let jc moč razbrati tud i iz drugih dokumentarcev: navdušenje mno;'e ob odkritju spomenika kralju Petni 1. Osvoboditelju v Kranju leta 1931, prihodu njegovega kraljevega veličanstva Aleksandra Karadjordjeviča s soprogo kraljico, oblečeno v slovensko fiaiadno no2o po eesti z Bledi: ali prihod kraljice Matije Kara-diordje/ič na podobno slovesnost v spremstvu župana mestr. Ljubljane dr. Dinka Pnea istega leta v Ljubljani.
Take zgodovinarju nemirnega duha ob obveznem stalnem preverjanju že zapisanih informacij sicer stroka ob pr"cm kritičnem "nebodigatreba" na novo najdenem protiargumentu, hitro izgubi blišč naziva učiteljice narodu', ponuja pa mu priložnost obddali delček zgodovine, kt jc ponujajo Badjiirovi filmi, z zad«voli;vo zgodovinsko distanco in hkratno pristnosti, tako zaželeno in iskano pri preučevanju oddaljenih dogodkov.
Da tlim zaslužijo posebno pokornost, jc na Slo venskem do izida inventarja Ivana Nimnniča vedel le ozek krog filmskih strokovnjakov in tako predstavlja inventar prvi strnjeni piikaz omenjenih ohranjenih filmov
Režiser Metod Badjura je bil dokumentalisi, ki jc kot sodobnik pridno beležil, kar je ujelo oko filmske kamere. To je moč razbrati že ob prvem bežnem pregledu inventarja, sai sc je le dvakrat poizkusil v ustvarjanju celovečernega filma
P; prebiranju inventarja jc opaziti tudi veliko mero skrbne n arhivske predanosti pri zbiranju podatkov, ki so arhivistu Ivanu Nemanicu pomagali pri razkrivanju tančice z ic nekoliko zapračcnili spominov na dogodke, kraje in osebe v filmskih zapisih
v i ivcnta.jn najdemo vse obvezne elemente, ki jih zahteva arh vska stroka:
a)	h'itoriat nastanka filmov in kratek življenjepis ustvarjalcev,
b)	popis filmov,
c)	abecedni seznam filmev m
d)	kazalo oseb, krajev :n stvarnih gesel.
Posebno žlahtnost daje ini'cnlarjn obiim^ strokovna obdelava petih filmov etnologa in filmologa Naška Kriznarja pod naslovom Narativnc sheme pelih Badjurovih filmov z vidiki teorij zaznav.
Alja Ljubic