s „Grozen" anarhist, j Ze 16 let star. J Ves svet mora vedeti, da je newyor- ; ška policija zopet rešila domovino. ■ Nihče ne sme več trditi, da so naši detektivi osli, kajti včeraj so dokazali, kako izvrstno znajo loviti: vjeli so namreč anarhista — 161etnega natakarja Francois Ilertelja, rodom iz Švice. Takoj po tem, ko so ga izročili na glavni stan policije, so tudi naznanili, da je njihov jetnik član zarotnikov, kteri so sklenili neeegii »vladarja" ohladiti. Kasneje se je ps zvedelo, da je prišel mladenič le radi nepremišljene govorice v „trubel" in da celo policija sama ne more dokazati, h kteri skupinji newyorskih anarhistov spada njihov jetnik. Iletzelja bi gotovo ne aretirali, ker pa pride Roosevelt kmalo v Xew ^ ork, je bolje, da ga mladenič v ječi počaka. V policijske j postaji je Ilertzel prostodušno priznal, da jf anarhist, da pa nič slabega ne namerava. On tudi trdi, da pozna Emt Ooldmanovo in da je poznal tud" Czolgosza, kteri je McKinleya usmrtil. Druzih dokazov" proti mladeniču niso dobili. Tragedija opic. Mornarji vlad i nega prevoznega parnika Hancock", kteri je mino! torek dospel i7 San Francisca vi; Cape Horn, v Brooklyn, dobili so ~ mestu Bahia, Brazil, dve opice samca in samico. Obe opici se nista preje nikoli vi deli, toda samec se je takoj zaljubi v samico, ktera ga je pričela tud ljubiti. Mornar Bill Hill je v prisotnosti I' svojih tovarišev zaljubljenca civilnc j poročil in jima dal ime Senjor in 1 Senjora Svab. Tem povodom prire- ■ dili so mornarji tudi pojedino in pogostili nova zakonska z makaroni. Prve tedne sta poročenca živela kakor grlici. Senjor Švab je smel iti j na sprehod po krovu, kadarkoli s mu je poljubilo in njegova boljša pe» • lovi ca mu je čestokrat sledila n. skrajni vrh jamborov in povprečni-drogov. Nedavno je pa Senjor Sva5 < prišel v kuhinjo, kjer je vkradel | skledo makaronijev. Ker se je pa bal da mu jih kedo ne odvzame, jih j: skušal tako hitro zavžiti, da so mr obtičali v grlu. radi česar se je zadušil. Njegova vdova je bila prva, kter; je našla mrtvo truplo, na kar je pridela tako jokati, da je bilo njen tužni glas slišati po vsej ladiji. Mornarji 1 so sklenili Senjor Svaba po mornar- p skem običaju pokopati, na kar so gn j zavili v rjuho. Mornar Bill Hill jt pokojno opico pozdravil z mrtvaške prepovedjo, godba je svirala Chopi s nove žalostinke in potem so vrgli t Truplo v morje. v Žalujočo vdovo držal v naročjt r neki mornar in reva je plakaje gle dala, kako so izročili njenega gospo "J darja valovom. Iver pa svoje žalost: z ni mogla sevladati. iztrgala se je iz V rok mornarja in skočila v vodo z V svojim pokojnim soprogom, kjer si n je z njim na ,.onem svetu" zope4 t združila — v somovem želodcu. Mardi Gras v New Orleans, La., New Orleans, La., 25. febr. VČe rajšnji dan so tukaj .sijajno obhaja- 1 li pustni dan ali Mardi Gras. Vre- S m*j je bilo divno krasno in vse ulice, s po kteri h je šel slavnostni sprevod so bile j)olne občinstva. Maske so 11 bile bogato opravljene. Malo pred S poludnevoru pričel se j«, sprevod Izmikati proti earnevalovej palači. t( Glavnemu vozu sledilo je 22 drnzih ® umetniško izdelanih vozov, kteri so 11 predstavljali božanstvo in kn jižev-jn nost starega veka. Zvečer vršil se je v Carnevalovej palači sijajni j sprejem in končno ples v franco-; skej oj>eri. j k Razstrelba v tovarni. \ y V tovarni torpedov in raket na n vogalu Essex in 2. uliee v Harrison, v N. J., pripetila se je včeraj popolu- N dne razstrelba smodnika, ktera je z; odnesla streho tovarne v zrak. Šest 1 deklet je bilo ranjenih, k sreči ni p jedna nevarno. Dekleta so obkeln- z; (vale takozvane torpede za strelja- m nje dne 4. julija. a Colima bljuje. Dve mesti v nevarnosti. : ; Mexico Ciudad; Mex., 25. febr. Dne >. l!4. febr. ob petih popoludne pričel jt velikanski ognjenik Colima take i- močno bljuvati, kakor že dolgo ne. I i sa okolica ognjenika je temna, kaj^ a ti gosti oblaki dima so pokrili vse n pokrajine okrog gore. Iz dima priha- ■ jajo neprestano bliski, dočim prihaja 'i iz ognjenikove odprtine velikplamen D Predno je Colima pričel bljuvati, ču- riti je bilo dali« na okrog jak potres. \ Rlizo ognjenika sta mesti Ciudad !/ Guzman in Tuxpan. Doseaaj še ni znano, je li vulkan napravil v imeno-' vanili mestih kako škodo ali ne. Takoj po katastrofi na otoku Martinique, ko so pričeli tudi mehikan -ki ognjeniki postajati nevarni,pretil ■ rudi Colima od dne do dne bolj z iz „ bruhom. Prvi izbruh ognja pripetil -e je že minolo soboto. Ob tej priliki je v velikan skej gori pričelo grome-ti, na kar je pričelo iz odprtine leteti camenje in ogenj visoko v zrak. Tudi razstrelba se je pripetila v gori, radi , česar so prebivilci okolice mislili, da se je vrh vulkana razletel. Več ur po raztrelbi je padal na okolico vulkan ski pepel in prah. Mexico Ciudad, Mex., 26. febr. Ge-i&ral Gasparo Ochoa, posestnik ve icega vulkana Popocatepetel in ve-ikanskih žveplenih ludnikov v vit! r inovej odprtini je prodal vso svoje ?os.-^t nekemu ameriškemu sindik:i ! -.1, kteri je v zvezi s Standard OH o. Ochoa jo dobil za „svoj" vulkan '■-".000.000. Austin, Texas, 26. febr. Iz Guads,-• j are, Mex., se poroča, ua je vulkan ! Tolima včeraj ponovno bljuval in da ■ ianes nadaljuje s svojim opustošenjem. Lava teče v velikem toku po" ■ zori navzdol. Mnogo farm je razdeja- ih in prebivalci 50 milj daleč na 1 I :rog so v neprestanem strahu. A' minolej noči bilo je slišati več zstrelb in zemlja se je neprestano ~ sla. Podzemski ogenj je divne-rasno odseval v oblakih nad goro, r je bilo nad sto milj daleč videti. Potres ie poškodoval razna poslopji v Colimi, Tuxpanu, Toniti, Autla-uu in druzih mestih, iz kterik je mnogo prebivalcev bežalo v Manza-nillo. i Nezgoda na železnici. Cleveland, Ohio, 25. februarja.! Pri ni alej postaji Berea, O., zadela ' sta potniški in tovorni vlak Big | Four železnice. Obe lokomotivi, ka- ' kor tu
  • 'itro razširil. Sosedje so ogenj po- ] gasili. ; Brainerd, Aliun., 25. febr. Med i tem ko sta dne 23. febr. zakonska 5 Schultz obiskala ples, pričelo je v j njunej hiši goreti. Zgorela sta tudi 1 »njuna oba otroka. t I i Blizzard na New Foundlandu. * St. John's, X. F., 25. febr. Via- g j ka ktera sta obtičala v snegu, še $ j niso zamogli oprostiti. Pomožni 1 vlak, kteri je odšel včeraj proti za- \ metenim vlakom moral se je vrniti i v 10 milj oddaljeno glavno postajo, < Na zapadnej strani gorske planote g zameteni vlak ni zamogel doseči ] Bay of Islands. Včeraj so poslali 1 potnikom zametenega vlaka jest vin za mesec dni. Danes je dospela j semkaj prva pošta iz Evrope, Ca- g nade in Zjed. držav. j Iz delavskih krogov. Štrajk črkostaveev. i x _ Grtostavci ne^vyorškega hebrejskega časopisja pričeli so dne 24. ! t. m. popoludne štrajkati, da izpo-slujejo povečanje plače od $26 na ' -30 na teden. Štrajkarji so člani Hebrew Typografical unije št. 83. . Posledice štrajka premogarjev. i Pri seji ravnateljev Lackawanna ' železnice poročal je dne 24. febr. - predsednik Truesdale, da je imela " železnica, oziroma premogova dru-' žba Lackawanna radi štrajka pre- mognrjev veliko škodo. Tekom mi- - nolega leta so se prihodki družbe > zmanjšali skoraj za 9 odstotkov in • čisti dobiček celo za 21.60 odstot- - kov. Svota za prevažanje premoga • je za 62,603.424 manjša, nego leto • popre je in skupni deficit vseh od-[ delkov imenovane družbe znaš-1 83,376.706. > Truesdale trdi, da je temu uzrok 1 edino le št raj k premogarjev, radi česar j.* n uavno napadal štrajkar-ske vodje, kteii so baje prouzročili štra j k le radi^ tega, da ugodijo po-sestnikom rovov mehkega ; ueiao- - ga. kteri so največji tekmeci trusta trdega prem«"'ga. Povodom z! orovanja železnične družbe so "bili i 7. ve d j eni vsi dosedanji uradniki za dobo jednoga leta. Štra j k pri Standard Oil Co. Constable Ilook, X. J.. 26. febr. Včeraj je pričelo štrajkati nad 200 koti a rje v tukajšnjih delavnic Standard Oil Company, ker družba ni hotela odslovit i nekega neunijskega delavca. Unij ski delavci zaslužijo po $3 na dan. dočim je neunijski delavec zaslužil le po 82 na dan. Strajk železničarjev. Denver, Col., 20. febr. Tukajšnji koti ar ji Colorado & Southern železnice so se pridružili štrajkujočim' mašinistom. Tudi železnični delavci v Cheyenne. Wyo., so pričeli štraj-; kati, da i z poslujejo na ta način pri-' poznanje unije. Nezadovoljni mornarji. Dallas, Texas, 26. febr. Semkaj se poroča, da je zavladalo med našimi mornarji severoatlantskega vojnega brodovja veliko nezado- i voljstvo in ogorčenje proti admira-' lu Heggiusomt. Podrobnosti ni biio mogoče poiz-vedeti, kajti brodovje je vsidreno 11 milj daleč od obrežja in se nikoli ne približa obrežju. Mornarji pomožne križarke ,,Scorpion" so: naznanili, da vlada med njihovimi tovariši na ostalih ladijah radi tega i nezadovoljstvo, ker ne smejo niko-' li iti na kopno, dasiravno jim je admiral to obljubil. Mornarji so' bili sedaj štiri mesece v tropičnili , deželah pri vajah in so do skrajno- ; sti zmučeni. ( i Tovarne zgorele. Dne 24. febr. zgorelo je tronad-stropno leseno tovarniško poslopje na Brantford ulici v Newarku, X. J. V tovarni so izdelovali steklenice in druge stvari. Poslopje je bilo last D. Lofreta. liazun tovarne zgorel je tudi bližnji hlev. Škoda znaša $10.000. , Pittsburg, Pa., 25. febr. Tovarne ' American Bridge Co. v McKees Rocks so včeraj zgorele. Škoda1 znaša 6200.000. Vsled požara zgubilo je 200 delavcev delo. i St. Joseph, Mo., 26. februarja. Včeraj zjutraj zgorela je tukajšnja velika tovarna Cooper Wells Hosiery Company. Škoda je velika. Petrograd, 25. febr. Včeraj je zgorela tukajšnja Bogdanova tovarna za cigarete. 40.000.000 cigaret v Tredn®eti 400.000 rubljer je zgorelo. Dcputyji morilci Umorili pet premogarjev. , I Charleston, W. Va., 26. febr . Kei se posestniki rovov in premogarji 'riso zamogli sporazumeti radi plačilne lestvice, pričeli so premogarji 1 .štrajkati, da bi tako bose prisilili, da . privolijo v njihove zahteve. V t« j svrho razpostavili so pri rovih straže, . kterih naloga je bila preprečiti ska-x bom priti na delo. Od onega časa nadalje pa imajo premogarji opraviti le s zapornimi povelji. Karkoli so 1 premogarji počeli, vse je bilo proti- - postavno. Da je radi tega med njimi - zavladala ogorčenost, je samoumev-.' no. Pred par tedni izdalo je tukajšnji t, ' sodišče zopet zaporno povelje proti ^ 150 štrajkarjem, kterega izvršite* bi moral opraviti maršal Cuningham ".Slednji je odšel na čelu 125 deputy I iev v Raleigh County, kjer je nastal > med štrajkarji in deputiji krvav boj . v kterem je bilo 5 premogarjev vstre II ljenih, mnogo smrtno ranjenih. Tud: j jeden deputy je bil vsmrten. Šerif ; naravno trdi, da so vsemu temu kri ; ! vi štrajkarji in dokazuje, da so i, slednji pričeli na njegovo možtvo .i"streljati. Vendar pa ne navaja, kako j je bilo mogoče, da je bilo toliko premogarjev in le jeden deputy usmr-i tenih. " i Deputyji so aretirali nad 100 osob. l 1 Dvaindvajset premogarjev in trije deputyji so bili ranjeni. k Mlad morilec. Frankfort, Ind., 26 febr. Vče-;raj se je sedemnajstletni Earl ! VToods spri s svojimi stariši. V jezi je streljal na stariše ter je mater 1 in očeta smrtno ranil. Po storjenem groznem činu je tudi sebe ustrelil, j Očeta je ranil dvakrat na vratu, mater dvakrat na hrbtu. Tudi starega očeta je ustrelil v usta. Le morilčeve j sestri se ni ničesar zgodilo. Xa vešalih. ; ^ Stroudsburg, Pa., 25. februarja. jXa dvorišču tukajšnjega sodišča so danes obesili morilca Charles Gretherja. Slednji je meseca sep-jtembra 1. 1901 umoril konstablerja , Strečeka, kteri ga je hotel aretirati ! radi tatvine. Radi tega so spoznali j Gretherja krivim umora prvega ! reda in ga obsodili v smrt. Med tem ko je čakal svoje smrti, se mu je dvakrat posrečilo uiti, toda obakrat so ga zopet vjeli. i Samomor na Ellis Islandu. ' Xa naselniŠkem otoku Ellis Islandu v newyorškej luki vladala je dne 25. februarja velika razburjenost, kajti pred očmi mnogoštevilnih naseljencev se je ustrelil iz Ogrske semkaj došli L j ude vit Mol-nar alias Mallard. j Samomorilec je dospel na na£o obalo s parnikom „Main", in sicer j v spremstvu svojega sina kot potnik kajite. Kljub temu je pa moral iti na Ellis Island, ker je pred njegovim prihodom avstrijska vlada i poslaia semkaj zasledovalno pis-|mo, s k ter i m poroča, da je Molnar v mestu Miškoveu (novogradski komitat) poneveril 9750 kr:n in ušel. Xaselniska oblast ga je obsodila v po vrat v domovino. Včeraj pri zajuterku odšel je k oknu in nekaj časa zrl v daljavo, potem je segel v žep, iz kterega je prinesel revolver in se na mestu ustrelil. ! Njegov sin bode moral potovati sam v domovino. 1 Bosonogi naseljenec. j Med potniki dne 24. februarja iz Zapadnje Indije v New York do-šlega parnika „Fontabelle" je bil tudi preostali meščan razdejanega mesta St. Pierre na otoku Martinique, 27Ietni Samson Luger, kteri je bil o priliki katastrofe v ječi mesta St. Pierre. Nesrečnik nima ničesar razun starih hlač, srajce in slamnika. Čevljev in nogovic nima Vesti iz Macedonije. Knez Ferdinand — mirovni apostol. Sofija, Bolgarska,25. febr. Knez Ferdinand bolgarski je izdal tudi svojo „izjavo" o macedonskem vprašanju. V izjavi knez hvali postopanje bol- / garske vlade proti macedonsk«m volucijonarnem odboru. Kmez in njegova vlada sočustvujeta z rojaki'onstran bolgarskih mej, toda kljub temu skuša ohraniti mir na Balkanu. Paris, 25. febr. Tukajšnji „Eclai-" se bavi z sprejetjem predlogov glede reform v Macedoniji in trdi , da sultan v resnici t ref rme ne bode privolil. ,.Gaulois" trdi, da pomenja sprejetje predlogov velik vspeh evropske diplomacije. „Petit Journal" pa dvomi, bode li zamogel sultan kontrolirati svoje fanatične podanike. Carigrad, 25. febr. Pri včerajšnjej ministerskej seji posvetovali so se ministri o rusko-avstrijskih predlogih na kar je minister ino3tranih del obiskal ruskega poslanika in mu naznanil, da Turčija protestira proti določbi, ktera podeli generalnemu inšpektorju v Macedoniji nekako neomejeno vlado. Ostale točke predloga je stambulska vlada sprejela. Petrograd, 26. febr. Euska vlada je svojim zastopnikom na Balkanu naročila, naj vstašem naznanijo, da bode Rusija kristjanom sicer pomagala, da pa ne bode žrtvovala niti kapljice ruske krvi, ako bi skušale slovanske države na Balkanu sedanji položal z orožjem premeniti. Dunaj 26. febr. Semkaj se poroča, da je bil bolgarski agitator Jovanov v boju, kteri se je vršil dne 16. v pokrajini S^res ob macedonskej * meji, usmrten. Tudi sedem Bolgarom in več Turkov je bilo vsmrtenih. Roparski napad. Dne 24. febr. zjutraj so našli v gostilni štev. 209 iztočna 40. ulica, Manhattan Borough, v New Yorku posestnika imenovane gostilne H. Halbohna nezavestnega v svojej krvi. Kadi z gube krvi je bil zelo slab in so ga morali odvesti v Belle-vue bolnico. Nepoznani napadalec je vzel gostilničarju le $25, dasiravno je nameraval prilastiti si 83800, ktero svoto je dobil za svojo gostilno v Jersey City, N. J., kt«ro je prodal. Kedo je napadalec, seveda ni znano. Prepodili zamorce. Indiana, Pa., 24. febr. Pred desetimi dnevi je v vasi Webrum neki zamorec napadel in težko ranil knjigovodjo Welton Thomasa. Zamorec je ušel. Beli prebivalci so pa sedaj svojim zamorskim sora-Ščanom ukazali mestece takoj osta-viti. Ker pa zamorci tega niso hoteli storiti, so včeraj beli podrli ter razrušili hiše zamorcev. Na to so zamorci vzeli svoje borno premično premoženje in ostavili negostoljub-no vas. Ponarejene jestvine. Državni zdravniški urad se mnogo trudi, da kolikor mogope zatere prodajo ponarejenih jestvin, ktera brezvestni trgovci ne glede na življenje in zdravje ljudsva, ampak samo, da svoje nenasitne malhe polnijo, kot prave prodajajo. Lljudstvo bi lahko zdravniški urad prav zdatno podpiralo s tem. da od trgovca, kteri take jestvine prodaja, nič več ne kupijo* ker kdor jedenkrat goljufa, tudi drugič poskuša. Kupujte tedaj samo prave jestvine in ne ponarejenih. Ako vam kdo trdi, da je ponaredba Trinerjevega grenkega vina ravno tako dobra kot pravo Trinerjevo, temu nikdar ne vrjemite, ker je to nemogoče, da bi bilo res. To vino je dokazano napravljeno samo iz pravega, naravnega vina in kot tako gotovo najboljši čistilec krvi, pomočnik za ojačanje mišic, redno prebavlja-nje, zdravo obličje in celo telo, sploh ohranitelj zdravja. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, HL / Idist slovenskih delavcev w Ameriki* (The only slovenje newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday) Štev. 25, NEW YORK, gg. feb*raragija 1SG3. Leto Pogodbeni delavci. Odlok komisarja Sargenta glede i uvažanja pogodbenih delavcev, e - t Washington, 25. febr. NaselrJškj ' komisar Sargent je izdal včeraj za '' ntmivo odredbo, ktera določa, kako je v bodoče tolmačiti naselniške za-. kone. Takozvana Hires Co. v Plii ?. ladelphiji, ktera izdeluje,,lahke pijače", je v ininolem letu potom inserata v časnikih mesta Belfast , na Francoskem iskala delavca, kte-i ri ume napravi jati „ Belfast Ginger . ^le". Inseratom sta se odzvala le dva delavca, kterih prvi je nnzna - nil, da pozna za izdelovanje imenovanega „ale" potrebno kemično 1 zmes, dočim je drugi trdil, da je v ! tej stvari zvedenec. Prvi je tolmn-[ čil in sera t tako, da bode službo go-. tovo dobil, ako pride semkaj. Drn-i gi je sicer radi inserata prišel i tudi v Ameriko toda zajedno je ve-> del, da mora nastopiti pot na svojo odgovornost. Obema se je posrečilo našelniškim oblastim izogniti se in oba sta dobila službo pri imenovane j družbi. Xekdo je pa kasneje našel imenovani inserat ter izpc>7;>-val zaslišanje obeh delavcev, nakar je naselniška oblast določila, da se morata oba delavca vrniti v domovino. Oba delavca sta se jm pri uradu državnega zaklada pri t o žila. Sargent je tozadevno tajniku državnega zaklada priporočil, naj odlok glede doportiranja obeh delavcev prekliče ter dovoli, dn <'Stanetu oba na onem mestu, kjer sta sedaj. Razlogom svojega priporočila navaja Sargent, da vsled anonc semkaj došli delavci svojim tukajšnjim tovarišem ne škodujejo. Kemikarji kteri uvedejo pri nas novi način izdelovanja te ali one stvari so no isti stopinji, kakor domačini ali inozemci, ki uvedejo pri nas novo obrt. Ako bi Sargent že preje izdal tako izjavo, bi brezdvonmo n>' bilo toliko delavcev deportiranih. Novi šolski zakon. ! ^ Albany, N. Y., 25. februar j •. Šolski predlog, kterega je izdelal Charles W. Cole, predsednik Iegis-lativnega odseka za šolstvo, so včeraj predložili senatu. Predlog dole ča, da morajo vsi otroci od sedmega do šestnajstega leta obiskovati šolo in ne od 8. do 16. leta, kakor sedaj. Šolski superintendenti bodo tudi opravičeni otroke, kteri ne obisku-jejo javnih šol, vprašati, ker je 110-torično znano, da se deca v zasebnih šolah razun krščanskega na-| uka ničesar ne uči. Otroci, kteri po ] j dnevu delajo in še niso stari 16 let, • morajo obiskovati večerne šole : j vsaki teden po 6 ur. Nadalje določa ] [isti predlog, da zamore policija . ; otroke, kteri hote ne obiskujejo j šole, kaznovati. j ( Zabava bogatinov. V hiši Stuart Hall Moore, št. 43 McDonough St., Brooklyn Borough, v New Yorku priredili so minolo nedeljo zvečer ,.potovanje okrog ' sveta v 80 minutah". Y podpritlič- ] ju je bil „Ticket office", kjer so do- ? bili gostje „vožnje listke". Potem j so odšli na potovanje". Pred vsem so prišli v gostinsko sobo, ktera je ' predstavljala „eamp" californij- " skih zlatoiskaicev iz let-1 1849. glasbena soba je predstavljala par- * niško kajito parnika, kteri vozi čez J Tihi ocean na Kitajsko, ktero de- \ želo je predstavljala po kitajski opremljena soba. Parlor je pred- , stavljal Indijo, biljardna soba Egipt in kuhinja Italijo z Benetkami ter Adrijanskim morjem itd. „Closet" v drugem nadstropju predstavljal je — Nemčijo in A v- ' strijo, v kterih deželah je največ : javnih stranišč* Entered January 13, iyua, u aecoad-cius •attar, Pent Office at New York, N. Y„ Act of CoogroM of March 3d, 1879. „Glas Naroda". Liit \loTc:.*-tih ^-1-Tcev » Ameriki, lad a ateii in arecfn k: Pabliibed bfi ;fr. sakser, I J9 Grr-u Aicii it r-i Vr»isi brei oodpisa in osobnost se oe na-1 aaejo. .i.aar na1 «e blagovoli poslati po Money Or ler. Pri spremembi kraja naročnikom prosimo da se nam tudi prejšnje bivaliSte naznani, ds hitreje naidemn naslovnika Dopisom in poSiljatvam naredirr ,,GLAS WARODA'\ (09 Greenwich Street, N'ew York, Cit-s. J0T- Telefon -795 Cortlandt. Življenje delavcev v Zje-dinjenih državah. Brezdvomno ni drupe dežele n: svetu, v kterej bi bilo protislovji med kapitalom in delavstvom večje nego bal v Zjed. državah. Skoraj ves kapital je last le ne-kterih najbogatejih ljudi, kteri rad: svojega bogastva vladajo ljudske maso. Delavec mora biti zadovoljei z onim, kar mu da kapitalist kot na gTado za njegovo delo — in nikje drugod na svetu delavec svoj denai ne zasluži tako težko, kakor pri nas. Delavčev zaslužek nikakor ni pr: meren z delom. k+erega mora izvrši ti, kajti ča bi bilo temu tako, poten bi moral vsaki delavec Še enkrat to liko zaslužiti, kakor sedaj. Njegov osoda je gotovo tužna! Povpreči. delavec zasluži na teden le redko kedaj več, nefco od $10--$15 in delav-s jtedensko plačo po $15 tvorijo me<" svojimi tovariši že nekako izjemo Toda kaka je primera delavčev* plačo s ceno uajpotrebnejih vsakda njih potrebščin. Med tem i_o je ostala plača že dal, časa nesprt nenjena, postaja een: vsakdanjih i otrebščin vedno večjr in večja ter je zlasti v novejšem časi dosegla skoraj svojo skrajnost, takf da je delaven nemogoče izhajati f svojim malim tedenskim zaslužkom Kako je mogoče dandanašnji delav cu, kteri mora preživljati svojo rod bino, dostojno živeti, ako dobi n; teden $10 do $15 ? On mora plačati stanarino, rad težkega in napornega dela potrebuj' obilo in tečno hrano, toraj meso; o: mora sebe in svojo obitelj oblačit ter po zimi tudi v sobah kuriti. Ka ko naj si vse ro nabavi s svojir bornim deset ""kom, ktere^a dobi vs' ki tec1 n, p ko os:rnn meso in prem : • tudi v r c: .1 " y drag, kakor r daj i Rjdi n? leg ! zaslužka mu je mogoče kupili tudi najpo.rebnejš stvari. In posledica temu ? On s1 mora preživljati s cenejšo in narav no le malo tečno hrano, mrzle večeri mora prebiti v mrzlej sobi in po dnr vu mora delati tudi v mrazu. Rad slabe hrane in vsestranskega po manjkanja postaja pa tudi njegov telo vedno slabeje ter pristopno bo leznim, ktere bi ga ob dobrej hran gotovo ne obiskale. In kaka beda g: pričakuje, ako postane bolan in z delo nesposoben ? Radi tega mora biti delavcev za služek tolik, da zamore skrbeti ne 1 za svojo sedanjost, temveč tudi z: prihodnost; on si mora nekaj denar ja prihraniti za slučaj bolezni in z svoje stare dni, ko ne more veC opravljati težkih del. Baš vsled te žkega dela postane kmalu za deh nesposoben. Podjetniki zahtevaj« pred vsem mlade in krepke delava in atareji delavci se morajo vedn bolj umikati mlajšim. Starim delav cem pa ne preostane uruzega, neg« brezupno pričakovati neznano pri bodnost v dobi starih let. Delavec tudi ne sme misliti, d< bode vedno in neprestano imel delo Tudi najboljši delavec je čestokra' brez dela, dasiravno le za primerom, kratek čas. V tem času naravno tud ničesar ne zasluži in mu ne preostane drugo, nego trošiti ono malo kan si je preje prihranil pri jedi in obleki. Radi sedanjih razmer pa delavcem ni mogoče svoje žalostno 6tanje si izboljšati, kajti naj prične že ta ali oni posel, potrebuje za to vedno kapital, kterega si pa radi premale pla ča ne more pridobiti. In kedo je kriv, da je osoda naših delavcev taka? — Bogati posestnik kapitalist, kteri zamore radi svojega denarja kupiti ptujo pomoč in si zagotoviti delo druzih in kteri vedno pozabi, da je njegovo podjetje baš od pomoči delavcev odvisno, kteri mo rajo dan za dnevom, ne oziraje se na svoje zdravje delati, ne da bi za tc dobili primerno odškodnino zt svoj trud. Delo. k d Ilv.c, je no vp oliko, koli- • J P • -i w dobiva delavec. Edino ie sebičnost kapitalistov jf vzrok, da si delavci ne morejo izbolj> šati svoje stanje. Truden in izmučen pride zvečer domov. On je pretruden, da bi se zn kako 6tvar zanimal, da bi se kaj naučil in si tako izboljšal svoje stanje-In pri vsem tem ga radi male plače tarejo tudi skrbi za vsakdanje življenje. Ali bi se kapitalist, oziroma delo dajatelj ne zadovoljiti z njegovim potrebščinam primernim dobičkom in bi ne mogel svojim delavcem dajati boljšo plačo? Je li baš neobhod no potrebno, da delodajalec delavce izsesa do mozga, le da je njegov do biček večji ? In radi tega plačuje svo jim delavcem tako malo plačo, d i jim takorekoč jedva dovoli živeti živ ljenje brez radosti in veselja! In ali delavec nima istih pravic do veseljj> in življenja kakor delodajalec? Ni U on tudi človek, za kterega veljajo isti naravni zakoni, kakor za posest aike? Ali delavec ne sme napredova-i in ali delavčeva deca ni opraviče :ia do bolje vzgoje? Nehote se nam vsiljuje tudi vpra -anje: Kedaj bode položaj delavce\ joljši i Bodo li posestniki položaj de-.avcev sami iz proste volje po ooljšali ? Ne! Še le potem bode bolje, ko se resoljno delavstvo zjedini ter s združenimi močmi izvoli svoje lastne za. stopnike, kteri bodo delavske korist" v resnici zastopali! „V slogi je moč," — ta prislovicr srelja tudi za delavce, kteri zamorejc e v slogi doseči svoj cilj. Radi tegž? e pa mora ljudstvo učiti spoznavat"' •azmere, vsak pojedini delavec mor; imeti o položaju samostojno tolrna iti ter voliti one zastopnike, kteri jodo umeli manjšino (kapitaliste) irisiliti, podeliti delavcem njihovi jravice — še le potem bode osoda de avstva postala mileja. dandanašnji v imenu krščanske ,,kulture" še dan za dnevom dogaja. V ostalem so pa Turki pošteneji in značajneji ljudje nego „kulturni" Nemci barbarske slave, kajti Turki ne tvorijo sramoto Evrope, kar pa zamoremo o Nemcih povsem smele trditi. Evropejske in droge vesti. Sultan in reforme. V zadnej številki „Glas Naroda'' smo objavili poročilo, da je sultar \.bdul Hamid sprejel rusko-avstrij-;ki predlog glede reform v Macedo-liji. Vendar smo pa prepričani, da ie sultan sprejel reforme le ,,v prin upu", kar je tudi ob druzih prilikah .e čestokrat storil, — toda vedno ta .to, da se na sprejetje reform ni ozi ral in da je vedno ter vselej kljub reformam ostalo vse pri starem. Sultan najbrže dobro ve pri čem ia je. On je brezdvomno dobil na ančna poročila, da se Rusija in Av štrija energično pripravljati na voj ^ko; on je tudi zvedel, da je bolgar -ka vlada macedonski revolueijonar :i odbor „oficijelno" razpus.ilj. ^čim pa v rcsn.-ji oax isti odbor š- .no obs c-: u meauai vstajo ---- -.'js.i pojp.ra.i ... -- Rusiji in Boig.rske jI v i urč,j'j. vae to ue patiiiahu n sultanu uooru zn^ao in sicer tak« iobro, kakor niti sama sofijska vlad: ie more tajiti, da se macedonsko judstvo iz „razpusta" macedonskega ,-evolucijonarnega odbora le norčuje. Baš radi tega, ker je soltpnu vse o znano, se na vse mogoče načine pripravlja na skoraj neizogibno voj-jKo in baš radi tega je „principijel ao" tudi sprejel vse predloge za po Evropejcih predlagane reforme. Ako bi sultan reforme takoj za-. rgel, potem bi „krščanske" države smatrale to povodom za vojsko proti Turčiji. Ker pa sultan za vojsko še ai pripravljen, je reforme raje sprejel. Iz tega pa zamoremo zapopasti /se ono kar mora temu slediti. S tem vojska na Balkanu nikakor ai prestavljena na kasnejšo dobo, še jaanj pa preprečena. J edino vpra-^nje je še, smatra li Rusija sedanji jas umestnim za pričetek vojske.Ako je čas za Rusijo ugoden, potem ne aiore vojske preprečiti niti princi-pijelno niti dejansko sprejetje pred-aganih reform. Povodov za vojsko pa ne manjka niti Rusiji niti Bolgarske j. Ako. bi se bavili — ne ozaraje se na vsa druga vprašanja — z odgovorom na vprašanje, kedo je krvoločne-ji, Turki ali »kristjani", morali bi naravno odgovoriti, da imajo v tem pogledu kristjani prvenstvo. Turki so verski fanatiki, in baš taki so tudi iztočni kristjmi — in v imenu pro-rokov Mahomeda, Hasana in Husei-na, provzroČijo Mahomed anci iste toliko prolivanja krvi, kakor se tc storili kristjani za časa „sv." inkvizicije v imenu Izveličarja in kar se ^ .iaši > kolonij. Vstaja n a F i 1 i ]> i n i li. Manila, 25. febr. Vstaši, ktere vodi general San Miguel so 16 milj od M.mile oddaljeno mestece Mon-talban ostavili in odšli v gorovje Morong. Vstažke čete so se pojavile tudi v pokrajini Bosoboso. Ameriške čete so dobile pomoč prepozno in tako so vstaši zainogli oditi kamor se jim je zljubilo. San Miguel ima seboj kacih 400 vsta-šev, kteri so z vsem dobro preskrbljeni. Vojaki bodo zasedli vse doline in gorske prelaze. Minolo soboto so vstaši vjeli 15 konstablerjov v okolici Manile in jim odvzeli orožje. V nedeljo se je vršilo na raznih straneh vse polno bojev. San Miguel je izdal proklamaci-jo, s ktero poživlja ljudstvo, naj Američane pusti v miru in naj napada le konstablerje. O r k a n na Samo a. Honolulu. Hawaii, 26. febr. Dne 12. februvarija je opustošil orkan otok Tutuila in ostale otoke otočja Samoa. Orkan je razsajal na kopnem in na morju z izredno silo. Skoda je velikanska. Natančneja poročila še niso došla. Uawaii želi postati dr ž a v a. Honolulu, Hawaii, 26. febr. Tukajšnje teritorijalno postavodajal stvo je sprejelo resolucijo, s ktero Hawaieani prosijo, da postane njihov teritorij država. Policaj in ropar. Cambridge, Mass., 26. februarja. Tukajšnje sodišče je obsodilo biv šega policaja John G. Knighta iz Sominerville radi tatvine in vloma v šestletno ječo. Policaj je več let. ko je po noči bil na straži, kradel. Podražitev jekla. Pittsburg, Pa., 26. febr. Tukajšnje žične tovarne, ktere so last trusta za jeklo, so povišale ceno svojih izdelkov za 62 pri toni. Tudi od trusta neodvisne tovarne so ceno svojih izdelkov povišale. „Pojdite in množite se4'! Detroit, Micli., 25. febr. Reuben T. Bower priposlal je predsedniku Rooseveltu slike svojih dvanajsterih otrok, — sedmih dečkov in pe-ih deklic. Slikam je pridejal tudi t .r.mo, v štirim navaja, da temu mi on kriv. Danes je pre- i „S!'ei:li." eče lastmdOČUO pisMO .■iiM-uu.ku Koosevelta. kteri uiu « c-fiiLa, Ker je oce z vsemi ,svojci uiocnti* skiOfl za to, da se šte > iio prebivalstva Zjed. držav poveča. Patrijotični milijonar. Mexico Ciudad, Mexico, 25. febr Milijonar Pedro Alvarado iz Par-rala, Mexico, ponudil je mehikan-skemu predsedniku Poriirio Diazu -3)50,000.000 v dar, da poplača državne dolgove. Že pred par tedni je milijonar Alvarado finančnemu ministru porudil imenovano svoto, kar je pa minister odklonil. Alvarado je obogatel vsled izkoriščanja rovov Paluiiljo. On trdi, da mu je mehikanska zemlja dala one zaklade, radi česar si šteje v dolžnost del zakladov izročiti vladi v prid prebivalcev mehikanske zemlje. Vstaja v Honduras, Panama, Colombia, 26. febr. Iz Salvadora se brzojavno poroča, da so vstaši porazili predsednika Sierra v republiki Honduras. Bitka se je vršila blizo mesta Macaomes. Vspehi Američanov v Evropi. London, 26. febr. Tekom minolegr-tedi-a dobili so Američani pogodb« za zgraditev raznih pouličnih želez nio v Ancliji in Rusiji v skupnej vrednosti S65.600.000. Američani bo j do v Petrogradu spremenili konjske i železnico v električno, razun tega j bodo zgradili tudi podulično železni- 1 '^o in šestnaist. mostov čez reko Nevo* Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo svo Barbare v Forest City........Pennsylvania. Inkorporirano 31. januarja 1902 v Pennsylvanyi. Odborniki: Jonx ŽjrrDABšic, predsednik. Maktin Kastelio, j>0'. I predsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Tkf/lc, II. tajnik. Mahtin Muiiič, blag- jpJk. Gospodarski in računski odbor: Anton Ger:iotšek, ^Martin Gekčman, Josip Gorenc, Josip Zalau. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 007. Forest C? y, Pennsylvania. _..GL.VS NAKOPA", Dunaj, 24. febr. Semkaj se poroča, da namerava avstrijski bivSi nadvojvoda Leopold vstopiti v ameriško vojno mornarico, ker drugače se ne zna preživeti. | Lvov, avstr. Poljska, 24. febr . V : Dolini zgorelo je nad sto hiš. Dunaj 24. febr. Ogrska vlada namerava izseljevanje mladih deklet v Ameriko omejiti s tem, da bode le [onim deklicam dovolila izseliti se, ktc-rim v to privolijo stariši in ktere potujejo v spremstvu odr aočenih osob. Petrograd, 24. febr. Sveti sinod je i odredil, da se dan 19. februarja (3.! marca) praznuje kot spominski dan j odprave vlastelinstva. Tem povodom, se bodo vršile vsako leto imenovane-! ga dne po cerkvah zahvalne službe! božje. j Petrograd. 24. febr. Car Nikolaj je \ odslovil štiri rinske governerje, ker' se niso strinjali z rusko politiko. I Finske governerje nadomestili bodo j ruski ffovernerji. j London, 24. febr. V dolenjej zbor- ( niei je danes konservativni poslanec; Beekett predlagal, naj se angleška1 vojska smatra za nesposobno, kljub J temu, da stane toliko denarja. Zajedno je poslanec karal tudi vojnega j ministra Brodricka, čegar ideje soj vedno napačne in vodijo angleško! vojsko do gotovepa propada. Vojska ' ^tane ogromne svote denarja, toda j kljub temu ni za nič. Aden, Arabija, 24. febr. Pri An-' srleških četah, ktere je poslala vlada v deželo Somalcev proti Mulahu, po-iavila se je kolera. Več vojakov je že umrlo radi nevarne kužne bolezni. Petrograd, 25. febr. Car je odre-iil, da takoj prieno z gradenjem že ieznice od mesta Idensalmi vKajano. ktera železnica bode %-eljala $700.000. Na ta način bodo bedni Finci dobili za daljšo dobo stalno delo. Petrograd, 25. febr. Tukaj bode vstanovili novo banko pod imenon; rusko-perzijska banka, ktera bode imf>In svoje filijalke v Moskvi, Tifli--5U. Tabrižu in Teheranu. Paris, 25. febr. Včeraj so pnrižani z običajno navdušenostjo obhajali ^arneval. Na Boulevardih so veselo •netali konfeti. Življenje na ulicah jt )ilo tako živahno, da je bil promet /ozov nemogoč. Še le o polunoči pri ieli so omnibusi zopet voziti. Rim, 25. febr. Poslanec skrajno Levice Gattarno je danes članom sre-line očital, da so le podrepniki kra I j a, čemur se pa njegovi tovariši sredine ugovarjali. Radi tega je na stal v poslanskej zbornici velik hrup v kterem so poslanci klicali „Živel? republika!" Predsednik je moral sejo zaključiti. Bruselj, 26. febr. List „Etoilc Beige" poroča, da bode kralj Leopold po Velikej noči obiskal Zjed. države Leopolda bode Roosevelt oficijeln. sprejel, na kar bode kralj obiskal razne »državnika" v Washingtonu. Zvitež. Zena: „Pomisli mož, danes sem dobila brezimno pismo." — Mož: .,Tako od koga pa je?" NAZNANILO. J Rojakom v Puebli. Colo., in okoli-! ci naznanjam, da sem preselil svoj SALOON i iz 434 S. S. St.. na štev. 629 S. S i St.. ter točim vedno svi že Valter-| pivo in druge pijače. Za obilen obisk se priporočam rojakom s spoštovanjem JONU FERBFŽAR, 629 S. S. Si., Pueblo. Colo. 5 mc Zagovoril se je. A.: „Tako, tvoja suknja ti je bila v kavarni ukradena?" — B.: „Da, da, kakor pridob Ijeno, tako zgubljeno!" R-vnodušno. (Raz zrakoplsva j. del učenjak, drugi pa mu je zakL-jI): ,,Prijatelj, kadar dospcŠ na -n.mljo, pa mi pošlji razglednico!" Na pošti. Gospica: „Ali ni zame tuka j pismo s šifro D. 100 ž" — Uradnik: „D. 100" ni tu, pač pe D. D. 100!" — Gospica: „To je ž. zame, veste moj ljubček jeclja !" B: ihač. „Pomislite le, pri bankirju Datelleben gre kupčija vsejedno dobro, dasi mu je blagajnik ubegel 2 100.000 kronami!" — Mojzesleben: .,Oh kaj to! Pri meni vsako leto 100.000 ukradejo!" Iz govora župana. -----Dobri someščani, čvrsto z menoj, jaz smatram za lepo slogo, ako someščani županu slede kakor čeda svojemu — --svojemu —" — Meščan (poseže v govor) : „Biku, biku!" Naznanilo. Rojakom, kteri potujejo $kozi Du-rango na Silverton, Jurey Nico in Teluride, naznanjava, da .akdo vidi ii.-o, ako pogleda na Main St., na^ p: je d- volj ve! i k. Vsakogar bode v a postregla z dobro pijačo, okusni mi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BHATNIK in BRUCE, Dur::ii!io. Culo Sfovaršsk' c^rgaivisf, Cecilijanee, dovr-il je ori; r>ko šo .0 in je novo naseljenec, h li nastopi ti službo. Moj naslov pove ..Gl;;-. Naroda". 3 me Mladenič, star 23 let, ki je dovršil v stari do movini pet razredov gimnazije, in j vešč slovenskega in nemškega jeziki v govoru in pisavi, i.-^če primerm ■službe v kakej prodajalni, tiskarn 3i kaj podobnega. Več se izve pr Frank Drmota, Box 104, Morgan. Pennsylvania. 5 mc KJE JE? •TOŽEF PUGEL, po domačo Rej-g j reek, duma iz Strug. Za njegov naslov bi rad zvedel: Edward Salo-^ar. Box 127, Lemont Furnace, Pa«. Fayette Co. KJE JEŽ TARE O KLUN, doma iz Sodražic * pred leiom dni sva bila skupaj "« fray. Minn. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Anton Mo-har, P. O. Clarksdale, Miss. Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja izvrstna vina. Rodeče vino po 45 ct. pral., belo po65ct. pa I on. Najboljši domači < i rožnik štiri palone za 811. Za Ohio, Pennsylvania in Illinois pla-j ram prevozno stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter pa imam skupaj v sodih po 1200 Sahm. Pošljem ga ne manj kot 25 galon. Naročilom je priložiti denar. John Venzel, ti King St., Cleveland, 0.% 'T-delovalec kranjskih in nemških H MEMO MIR. e priporoma rojakom za izdelovanje -.» p^pravljeujM harmonik. Delo lavim na ?ahtevanje narofinikoT. go primerno nizko, a delo in doJ.ro Cena trivratnih 822 do 845 plošča go it Da'bolj-.t^acinks; izdelni^m tudi plo§6e »lnmii ija, nikeija a 'i medenine, t a trivr Jtnim je od $45 do $80. "č tli natančno povfe J0HX VENZEL, X? -.C 01*t«I*iuL Oblo. MRMM KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 35 do 45 et. salona. iJobro belo vino in muškatele po 5 et. galona. Staro belo vino no 50 ct. salona Iv-eslin«- po 55 ct, tralona. \'se s posodo vred kdor kupi 50 ga-;on skupaj. Naročilom spod 50 galon j ie potreba še posebej pridejati $2 j za posodo. — Poskušnjo pošljem zastonj. S spoStovan.iem. ŠTEFAN iVKSHE, j P. O. Bon 77. Crockett, California. C« intra Cos t a Co. KJE JE \ JOŽEF TERČKAN, doma iz Ljub Ijane od šempeterske mitnice, pred 4 leti je bil nekje v Coloradi. Njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: Frank Stefanič, 80(J Marke; St., Waukegan, 111. 3 mej Govor zagovornika. Zagovornik * „Ne da se tajiti, da ni moj zatočenec ukradel obleko tožniku! Visoko sodišče pa naj blagovoli okolščino smatrati za olajŠaLno, saj veste, da je bilo onega dne, 18. julija, ko se je tatvina izvršila zelo vroče in to je bilo vendar dobrodejno zatoženeuS" Sreča. „Čuješ Mica!" pravi Urška, ..Kako srečo ima lepi Ivan, To se plača, da ves svet zve. Ker že drug teden bo poroka In zelo bo to slovesen dan, Pa kaj ini mar če druge se jeze." ,,Ktera dala mu bo roko ?" Kriči Micka na ves glas. „Ne prašaj vendar tako neumno, Nobena druga kakor jaz." KJE JEŽ GEORGE URIH, doma iz Gribelj okraj Črnomelj. Pred enim letom jt bil v Jerom, Arizona. Za njegov naslov bi radi zvedeli njegovi stariši ii brat. Kdor mi naznani njegov naslo"^ mu dam $5 nagrade. John B. Urili 501 E. 3rd St., Anaconda, Mont. 5 Li KJE STA? MARIJA CELARC, pred tremi let. je bila v Cleveland, O., in odšla v Cherokee, Kans., in potem nisem < njej več čula. Dalje kje je ANTO!N BARLE, po domače Ivusher, doma i. Gorenjega PodborŠta št. 2, far.-Trebnje, iz Clevelanda, O., je proše. pred tremi meseci in mi ima oddat ; nekaj važnega. Za naslove obeh b; rada zvedela: Ana Zeman, 1880 E Madison Ave., Cleveland, Ohio. 28 fb. - - * ----- Kretanje pariiikov. V New York so dospeli: Aroonland 24. febr. iz Antwerpena s 744 potniki. Dospeti imajo: lelgravia iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. > Palatia iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Tictterdam iz Rotterdama. Pennsylvania iz Hamburga. Jeltic iz Liverpoola. 1 a Savoie iz Havre, 'ampania iz Liverpoola. !eeland iz Antwerpena. vaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Lahn iz Genove. Hannover iz Bremena. Dceanic iz Liverpoola. Amsterdam iz Rotterdama. Odpljuli so: St. Paul 25. febr. v Southampton. Main 26. febr. v Bremen. La Champagne 26. febr. v Havre. Odpljuli bodo: Kroonland 28. febr. v Antwerpen. Belsrravia 28. febr. v Hamburg. Etruria 28. febr. v Liverpool. Palatia 2. marca v Genovo. Celtic 4. marca v Liverpool KJE JE? ŠTEFAN in JOHN JAKSA, doma iz Perbišja, župnija Semiča na Dolenjskem, v tej deželi sta že na I Rotterdam 4. marca v Rotterdam. 3C let. Ako kdo rojakov kaj ve o nju. Koenigin Louise 5. marca v Bremen, naj blagovoli naznaniti: Josip Jakša La Savoie 5. marca v Havre. 213 N. Logan, Globeville, Colo. Zeeland 7. marca v Antwerpen. 12 mc Pennsylvania 7. marca t Hamburg, id j [j Jugoslovanski-. Katoliška iednota. j | tU Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY MINNESOTA URADNIKI: redsednik: John Habj*n, P. O. Box 303, Ely, Minn, od predsednik: Josip Pf.zdirc, 1202 S. 13tli St., Omaha, Neb. tajnik: Josip AgniS, P O. Box 266, Ely, Minn. . tajnik: John Lovšin, P. O. Box 291, Ely, Minn, lagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 103, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zum<\ 431 7th St., Calumet, Mich. Josip Gorišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR: John Keržišnik, predsednik, P. O. Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Fa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in j>o svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". PRISTOPILI: K društvu Marija Zvezda štev. 32, Black Diamond, Wash., Gregor Po renta rojen 1876. Društvo šteje 39 udov. K društvu sv. Štefana štev. 26, Pittsburg, Pa., Fran Baraga 1884. Društvo šteje 36 udov. K društvu sv. Barbare Št. 33, Trestle, Pa., Matevž Bob 1877, Jernej Tatar 1*69, Fran Žele 1*71. Društvo šteje 31 udov. iK društvu sv. Petra in Pavla št. 3."., Dunlo, Pa., Tomaž Golobič 1861. Društvo Šteje 38 udov. j K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Fran Benfič 1865, Petei Fertun 1883, Mile Kujnovie 1874, Peter Krajačie 1884. Društvo šteje 190 udov. I K društvu sv. Jurija štev. 22. South Cliicago, 111., Fran Gorenc 1878, Janez Ivančič 1870, Matija Ivankovič 1876, Peter Sejatovie 1S76. Društvo šteje 104 ude. S K društvu Sokol štev. 38, Pueblo, Colo., Ivan Adlak 1878, Janez Plutli 1876, Fran Prine 1879, Fran Petkovšek 1874, Josip Stubler ISTO. Ivan šprajcar 1884, Jožef Straus 1874, Ivan Šafar 1875, Anton štupnik l^sO, Fran Sile 1864. Jože Zuidaršič 1879, Anton Žnidaršič 1881. Društvo šteje 32 udov. SUSPENDIRANI: 0 šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Dulntli, >Ti»in., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zel dobro j o tre/eni. Se si»oštovanjem ' (31jl) Jcsip Scharabon. Celjska k/i. V Curihu so po dol-erem iskanju prijeli nevarnega sleparja Gabrijela Kraitschirja, rodom Celjana. Mož je -40 let star, oženjen. toda ločen od žene, bivši privaten uradnik, ki je bil zaradi goljufije že kaznovan z večmesečno ječo. Zadnjih 10 let je živel le od sleparij. Vozil se je po večjih inozemskih mestih ter nastopal zelo elegantno kakor grof Alfred Lazansky, kakor huzarski rit-aiojster, kakor baron Fuerth in Bre-ver. Lovil je postarane, a bogate vdo-3v, jih spravil v sramoto, zaročivŠi se : njimi. A ko jim je izvabil še denar, e je odpeljal na nove love v druga nesta. Ka ta način je pripravil ob ■ast in denar celo vrsto zaljubljenih -dov iz aristokratičnih krogov. Ka Dunaju je imel elegantno in obsežno stanovanje ter dve pomočnici, bivši ?voji zapeljanki. Vse hudobije seveda ne pridejo na dan, ker večina osra-nočenih in osleparjenih vdov se go-. ovo ne oglasi. Milinojarji na Nemškem. Na Nemcem so našteli 6001 milijonarjev 3~-im jih je bilo leta 1899. še sirar 016. Njih. število se je ted°j po:nno lo v treh letih. za 5S3. Hed njim -i je pst, ki imajo nr:d 50 milijono\ rsmoženja. Najbogatejši je bil on, 1ST milijoni — brezdvomno Ivrupp Darovi. Za rojaka Mohoriča smo rejeli svoto $27.50 iz Forest City 'a. Priposlano nam svoto izročil, edemo na pristojno mesto. Daroval. j: T. Kavčič §1; J. Lebar 55 ct.; .. Podržaj, M. Vozolj, M. Leitingei .. I\lars,J. Bušer, I. i^održaj, A. Ci-ir, J. Ivmet in I. Kavčič po 50 ct.; . Fins 40 ct.; I. Slavinčer G5 ct.; F. :ns, I. Gli ta, A. Pesulin, J. Grab jvc, M. Zurga, 1. Spes, J. Zvlatos, 1 ilatos, I. Peškur, J. Krčman, F, Ko-ar, A. Darg, Ana Kotar, J. Zidar i. Teršek, F. Xovak, J. Koncin, G. "\ramar, F. Kotar, I. Slak, J. Gliha, J. Planinšek, A. Tebec, J. Gliha, F. Fancar, F. Ravnikar, J. Petrovčič, A Eilcjan, J. Zaiar, I. Drašler, A. Jrašler, F. Lebar, I. Tornič, I. Ka-itugar, J. Travnik, I. Jordan, Ant. .Neim, F. O., Ž. K., J. T., J. R., A. A Selan, I. Lavrih, R. Kaučič, A. Frakovič, M. Gerčman, I. Žigon, J. Anžlovar, J. Sinjur, K. Krištof, A. Zupančič, I. Vavtar, G. Ravni-:ar, I. Cedilnik, F. Strekelj, I. Gor-xč, K. Zore, F. Matos, J. Skubic, I. Dočman. F. Skubic, I. Zupančič, [. Opeka, I. Asolin, I. Žnidaršič, F. Jbreza, J. Semrov, K. Kacpek, I. Budnar, I. Zupančič in Ana Hribar po 25 ct.; F. Karovše, I. Grčman, F. Oesar in A. Semič po 20 ct.; F. Telia n, F. Pa j k, M. Fink in F. Sever po 15 ct.; B. Lebar, B. Cerovšek, I. Telban, I. Planinšek, 1. Kran, J. ivorošec in B. Mašilnikar po 10 ct.; Kastigar in Klemenčič po 5 ct. Tudi delo. Sodnik: „Kaj imate v zagovor vašej slepariji s ponarejanjem podpisa na menjiciŽ" — Zato-ženi baron: „To je bilo moje prvo ročno delo." Vabilo na naročbo Mohorjevih knjig. Kakor vsako leto tako tudi letos sprejemamo naročnike zato Slovencem prekoristno družbo; ta družba je tudi naš ponos. Mi sprejemamo naročnike in sicer za $1.10 in vsak naročnik dobi knjige ai po pošti registrirano ali z Express na dom poslane. Naročila sprejemamo do 8. marca t. 1. Upravništvo „Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da sem otvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem M. ROGINA, Box 46, Crockett, California, i 31 dec. --------------J- 1 . will "I III » I '«■ VeUka zaloga dobrega ^fasčep«^ — teT* — doma kuhanega žganja. Naročila se točno Izn-Se. Kdor hoče toraj dobro kapljico vina ali pristnega žganja, nnj »e obrne na: (31 jI? John Krack^r-j;i, 1199 S* Cl »r St Cl vH nd 0 i-arr e n^pevr Icp c- r turii nainovejše pesmi ga ijrra tame 6 dela:JEV % fi'iem zaboju / kUsIio - • po sprtne j $ na r. Jun; pltčaš p«.tem. i i 2 ct. za crnik. Csreii tvoj dom 8 hišnim yi>fit>en!m z^botkom (Home Mu«ic Rox) na7zanim'vei*im in najcenejšim rouiikeličiiim in^trumr ntom za do u. Ti nupuvi ve£v-»clj ne^o orgije f 100. Ved 10 pripravljeno. Igrad zamore vsaVrfo, c-I6 oir k Vsi od)< in dr-gih društvih za spTemVvpnje petin. Zashiii svijo ceno v jed rej no*i. S ira ae smrt hinne kof^Vc« valfke, potke čet nrke Jrden lnm?/' ?ar-orež p novi'i ali pa no-Kd j fel r u pošhemf) R stiie vi. jan. t. 1. si je na nepostaven način prilastil 0Diek0 m potem tako brzo odsei, da je svoj koveef? pozaDii uu. pozaDii poravnati svoj cioiK v zuesitu a>ly.iJ4. ^ko mi to ne plača sam, Douem svoto ctrjai od njeKOvin porodov. Jakob o uviinoič, Juizo—ird bt^ J-a baiie, Illinois. lb. NAZNANILO. Dobro izvezbauin delavcev. Slovencev, in-v a co v in tuui oruzm nuroouo-au se ne branim, pou-euujeni. iJeio 111 težavno,- je siaiuo uoiu.er je kaj urobiza, deio je pa laito: lzvrsuio pivo piu, vsake vrste »aiioLS« itaaiu, aobro domače vino piu, več vrst z«a-nje ali jerus piu; kdor zna dobro kegljati, mu m treba plačati, kegljišče je novo. Jc'roaajain tudi touak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako ktereKa to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti ,,eash; z.a obilen obisk se priporoča: JAKOB M A K.T-LNHU, salooner, Summit, Illinois. K ns o Kutu! od orno društvo PrftSV SRCA JEZUSOVEGA ^ v Clevelandu, Oliio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street. Podpredsednik: Anton Ofcrinc, 3 Norwood St. I. tajnik: John Avsec, 104 Case Ave. II. tajnik: Anton Sepie, 7^6 St. Clair St. Blagajnik: Lorenc Petkovšek. 185^ E. -Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Peikovšek, John Jalovec. Maršal: John Levatik. Pisatelj pobotnih bukvic: Andrei Kremžar. Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v „Jaittea Hali", 1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Naslov za pisma je: John Avsee, 104 Case Ave., Cleveland, Ohio. Na prodaj. V Denver, Colo., je naprodaj s a-loon in hotel. Hotel ima 47 sob: | prostora je še poleg saloona še za mesnico ali prodajalnico; sedaj je na hrani v hotelu Ho osob; v bližini je topilnica in sicer 50 korakov daleč; najemsčme je plačati na mesec. Dooer prostor za pravega moza. Pisma naj se pošljejo: Jonn Starasi-nich, 44 Deiganey St., Denver, Uolo. 28 fb. J. Badmelich priporoča Slovencem in Hrvatom svoj 436 Watson Avenue, Butte, Mont. Vedno V,dem točil sveže pivo, fina kalife* niška vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in pt^j^^i postregel s tečnimi iedili. Za obilen poset se priporoča J. BADMELICH, 436 Watson Avenue, Bntte, Mont. NAZNANILO. Rojakom t Ulinoisu, Ohio in druzih državah naznanjam, da za men« potuje gospod Cornelij Gorju p, ter se bode oglasil pri starih naročnikih „Glas Naroda" ter pridobival tudi nove; on sprejema tudi denarje *ame. Cenjene rojake prosim, naj mu gredo na rok« kjerkoli se oglasi in mu skažejo s.a-ro znano slovensko gostoljubnost. Gospod JOSIP GOltiiSfcK iz Pittsburgh, Pa., bode rojake v bližnjej okolici Pittsburga obiskal in je od nas opravičen nabirati nove naročnike, sprejemati naročnino za list m druge stvari. Koiaknm toraj priporočamo gosp. Josip Goriška, ker je naš zastopnik. Za „Glas Naroda" F r S»*ftf»r Lepo urejena slovenska G-OSTIL1T ^ v ELY, MINN., v kteri vedno točim izvrstno pivo, fina v ina in whiskey, prodajam tu* di domač- in import.rane smodke. Oalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vož-njih listko/, posebno ako kdo želi koga sem vzer, ali potuje v staro domovino. Z veleSt« vanjem Ivan Goxr^e. Naroeujt« in priporočajte „Glas Naroda"* ) Carigraški psi. (Dalje.) Handžin ni vedel, da ima pes take nežno sočutje, pomolil mu je polovi ro svojega kruha. Toda pes mu je t< odklonil odmaja je z trlavo. „^sisen zato prišel," je hotel reči, „rad bi pr tebi ostal, po zimi bi te *rrel, po let pa lovil podane, ktere tekajo po tvo ji sobi in te nopoče spati ne puste". Fante je razumel prošnjo in dve solze so se mu utrenile raz oko. Stis nol je psa ni^d kolena in se mu okle-nol okoli vrn ru. „Da, le osiani pri meni," je rekel. „in moj pri; telj bodež." To je bilo i"a oba prvo ljubkovanje Od sedaj naprej nista bila več tako nesrečna. Ja si je njuno življenje imelo v ostalam stari tek. Handžin je še prodajal vodo za svojega gospodarja, pes pa je še tekel po ulicah v tem delu mesta ter po smeteh in odpadkih iskal svoj živež. Pes ni smel Ilandžina spremi jeva-ti na njesrovih potih, — psi družili delov mesta bi pra zelo slabo sprejeli. Vse je kazalo kakor bi te živali mesto med seboj razdelile, in vsak del j: bil strogo nadzorovan zoper tuje pri tepence. Zvečer, ko je Handžin domu prišel, skrbel je zato , da so ostali hišna vrata odprta, njegov prijatelj je pa uporabil priliko, da se je z: hrbtom starih splazil v hišo in potem v temnem kotiču čakal Handžina. \ kotičku je bil zelo miren, dokler ni cul Handžina stopati po stopnjicali. Potem je skočil njemu nasproti in sprejel stotero negovanj. Handžin mu je vedno prinesel košček kruha, kterejra je pri mizi v žep vtaknil, ali pa kako kost, ki jo je na ulici pobral. Tako sta živela skupaj več mesecev, ne da bi ju opazilo ojstro oko starefcči skopuha. Vsak dan sta se bolj ljubila. Zvečer predno sta zaspala, sta bila dalj časa objeta in oba sta imela enak" občutke — zapuščenosti. Handžin j.-imenoval svojega prijatelja Fugara, kar pomenja v turškem jeziku — siromak. Njemu je vse zaupal, kar je trpel pri svojem gospodarju: težko delo čez dan in poleg tega glad, vse to ni zadostovalo, da bi bil stari zadovoljen, vedno trpečenje v3led sum-ničenja, ktero je usiljevala staremu strast skopužtva.... Ko je Handžin 0 teh stvareh govoril, otrinole so se mu solze raz obraz na roke, zvesti pes "pa mu jih je polizal, kakor bi vse to raz tunel. Kdo ve, mogoče ga je res razumel. Na vsak način je opazil, da je njegov mladi prijatelj nesrečen, trudil se je, da ga na kak način tolaži. Kako rad bi dal svoje življenje, da bi ga napravil srečnega! Ker pa ni zamogel govoriti, niti postopati, zadovoljil se s tem, da ga je z vsem svojim pasjim srcem ljubil. O ko bi znal govoriti, kaj bi vse svojemu gospodarju povedal! Povedal bi mu kako hudo je v zimskem času kadar burja piha čez Črno morje, on pa ima prebili noč in dan na prostem pod milim nebom kjer ni nikacega zavetja pred snežnimi zameti. Povedal bi mu, kako žalostno je vedno biti trpičen po gladu in kako ugouobljuje žeja ob pe kočem poletnem solncu, vse to morr prestati, da prebije to sirotno življenje. Naslikal bi mu kaj se pravi za kacega dne poginiti v zaduhlem kotu pri tem ga je zrlo na stotine oči in zevalo obilo gobeov, kteri bi hlastno padli čez nj^Tovo truplo. Toda vsega tega mu ni i-iogel povedati. Zato jena tem bolj ljubko stisnol svojo glavo na obraz svojega prijatelja. Na ta način sta prebila skupaj po več ur in pozabila pri tem vsak svpje gorje ktero jima je bilo določeno na svetu. Kmalu sta se tako sprijaznila, da se več nista " tmogla ločiti. Handžin je sklenol ps,. seboj jemati na svoja pota. Iz staria koncev vrvi si je napravil vrv, in z debelo palico oboro žen sta hodila po cestah Carigrada Pes je tekal zelo zadovoljen kljubu nenavadnega ovratnika. Seveda se jr tudi zgodilo, da sta sem in tja sreča la kakega psa, kteri ju je od strani gledal in nalajal; palica jima je do brodošla, kajti noben pes se ni hotel 1 njo seznaniti. Od sedaj naprej sta bila Handžin in njegov prijatelj vedno skupaj.Obilo ljudi se še nahaja v Carigradu, ki se spominjajo kako sta deček in pes skupaj hodila in eden na druzega gledala. Dečko je nosil vodni sod na hrbtu in bosonog hodil, a jedno mer klical svojega četvoronozega prijatelja a „Sudži, sudži!" Fez (turško pokrivalo) malega je bil nekdaj ru-deč, izpod njejia je viselo dvoje črnih kodrov, roke in noge je imel siromak suhe in ves život je bil pokrit s capami. Toda njegove velike, črne oči. lep obrazek se žalostnim nasmehom, vse to ga je zelo prikupilo, vsakdo j< rad dečka pogledal in se tudi za njim obrnil, akoravno je bil siromašni, opravljen. Kadar je deček vodo prodal, šel jt ■ psom ob zidovju Serajla (palače sultana) na obrežju morja, ter si j< ogledoval ladije. Kadar je bilo nebo oblačno ata tam našla obilo ribičev. Z veseljem sta gledala kako so ti trni-ke na tanki vrvi pritrjene metali v vodo in iz te zvlekli velike ilbe, ktere so se na kamenju premetavale. Pri lepem vremenu ni bil dober i lov, zato tudi takrat ni nihče ribaril, j Necega dne meseca novembra, ko je | solnce tako prijetno sijalo kakor bi i bilo v avgustu, videl je Handžin starega moža popolnoma osamljenega kako se je na bregu mučil. Na njegovem neukretnem gibauju je Handžin spoznal, da ni bil ribič po poklicu. Kmalu je neukreten ribič svojo vrv tako zamotal, da je moral Handžina naprositi, da mu je ta pomagal jo razvozljati. Ta posel pa je precej časa trajal in seznanila sta se. Starčeva odkritosrčnost in velika kosmata čepica sta v malem Armencu izbudila zaupanje. Mali pa je zopet tako spretno pomagal staremu, da je nanj napravil dober vtis. Stari je Handžinu dovolil, da je parkrat vrgel vrv v vodo In na njegovo veliko veselje je kmalu izvlekel iz vode poldrugi čevelj veliko ribo. Kako so se lesketale zale luskine na solncu! „Tako moj fante, sedaj si jo bode-va privoščila ln (Dalje prihodnjič.) Kail 30 lot se is Gbnasai Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, PREZ-rCVIJEZCI "SBDRC i EiK-lIar ji kot rt-*jb.->1j*i Tek zoper RE UNATISE K, P0Z0ŠT1TICG, PQLAGRQ itd. in razne reumatične neprilike. SAHO: 25ct. hi SCct. v vseh lekarnah t picMer & CoK 5 Pearl Sivect, F"1 v.v York. Math. Grahek, 1201—1203 Oor. Mesa in Santa Fee Ave. pueblo, q0l0sad0, priporoča slovenskemu in hrvatske mu občinstvu svojo veliko zaloge "nožkih oblek in obuval vsake vr 3te, kakor tudi svojo bogato zaloge John Dornik, 308 South Halsted Street, Cor. Mather Street, Chicago, 111. SLOVENSKA TRGOVINA Z VIML Ustanovljena leta 1S95. Pripcroča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo obilo zalogo starega in pristnega vina, in sicer: rudeče vino galoua $1.00. belo ,, ,, $2.00 do $3.00. Wdsr -tfOlT »*■ t . o t p>\ u k r* it kafcn tv^tajo ^AKSEK-IC [' » Now York in ne ,k.-č. 2795 Bioapie Oeoergle Trariset!ertioiiQ. Fr&asesks ^isfepf^a dražba- i \ mrnmm^m^:^ -.-...... - - v. . ...___ pošilja se vino (31 dc) Stroške za pošiljatev trpi odjemalec sam v vsakej množini. Za obila naročila se priporoča Joh.n Dornik. mpp pcerijsi 1U in železnine; v zalogi ima tudi Tri. nerjevo grenko vino. JpCF*" Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitrej ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK. lastnik Naravna Kalifornijska vina na prodaj. btr^- 'rr>~> vino po 50 do 60 ion spe -Jo vreč tobro belo vino cc1 s50 do 70 ci ffslnn « p'icorio vre n. aorem razpošiljati Zajedno z ns oči lom na} 2g. nfiroPicjir;; dopofel©] innar osiroma Moii^-y Order. Spoštovanjem % Nils. Radovicfo, 02 Vermont St. San F rancor ^pozob msmii Čast mi je naznanili slavnemu ob Sinstvu v Chicagi, 111., kakor tud Slovencem po Zjed. državah, da sen D tvo ril novo urejeni saloon pri ^Triglavu", 517 So. Center Ave., blizu ig. alice, kjer točim pristno ulezanc ,,ATLAS" pivo, izvrstni -whiskey, aajbolja vina in dišeče cigare, so pri meai na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglisče in igralna oiiza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za. točno in solidno postrežbo rsak potujoči Slovenec dobrodošel! 'ončao priporočam ožjim rojakom, a me blagovolijo večkrat počastiL 3 svojim obiskom I Mohor Mlad^č^ 317 So. Center Av., blizo 19. nI. CHICAGO, ILLINOIS. Telephone: 1722 Morgan. Priložnost za slabotne možke. Špecijalisti dr. Bassittoveya zdravstvenega zavoda ponujajo oV)£instvu najugodnejša doseda-7.rano priliko prostt-i;a zdravljenia vseh žrtev spolne živčne slabosti, varicocele, atrofije za krivljenosti in zgubitve m či aii drn/ih slabosti, ktere so t« sledita grehov mladf stt, razuzdanosti, ozir ma Specifični) nalezljivih podedovanih kr n h nedostatk"/. To ie hre^dvoinno prva ponudba proste.a ^dravlienja našega že 30 let «»b t^ječega zavoda. L)r li.^sctt- zd ■ avljenie m eksperi ent. kar zamTejo tisočeri od njega ozdr .v-ljeni potrditi. 7dra^ Ij nje se p ičt:e na temelju n>< žkih bu'e^ni ter slabost in hitro ozdravi. Ono oprosti ol»up?ne ti ozke t?k<>j vseh čuvst -v slabosti, ot"žnosti, bol sti duha, slabega spomina, motečih sa-j in aru ih pojav m ž key a propadanja. Dr. B s-seti je o/dravil že celo vojsko možkih — on jih zamore in tudi hoče ozdraviti, dasi-ravno oni čestokrat z?mude svoje moževe kreposti z-, do'oiti. Ni "eden možki ne bode zamudil prilike fer se podvrgel brezplačnemu zdn vljenju po največjem špecijalislu iz možke bole7ni. Knjige na zahtev brezplnči o Naslov: 03* BASSETT ME^SC&L INSTITUTE, Uassett l?uil.— Srebrne ure z enim pokrovom $12.-Srebrne ure z 2 pokrovoma .^lG.-111 višje. Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels 8in.— „ „ 15 „ 818.— Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels 825.— „ 17 „ 830.— O pom ba. Vse zlate nre --o :■: dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waliliiim, kakoršnega kdo želi. Blago poši 'jam i»> Express. Vse moje blago je garantira no. li;;zpr<>dajalcem knjig dajem rabat (poj)nst) 110 pismenem dogovoru. >!-niji zneski naj se poši jajo v poštnih znamkah. Kaslov v naročbo ka jig je napraviti: M. POGORELO, Box 1 Aikefield, 3Iicli. Naročila za ure in vse druge stvaii pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: — kw -W Care of B. Schuette, Jr ogoreic^ 52 State St., Chicago, 111. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 centov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. r S Jacolo Stonn-LoIbL. 89 E. Madison Street, Cli iea«JTO, 111. 1 I 05REKTMA ČRTA DC HAVRE-PAF?f$ SV1C0-IKNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO s n* dva -------------- , La Lorraine", n* dv* ------------------ 13.000 ton, La Savnie", „ „ ,, ..........._____- 12.000 Ls. Tcmraine'", ,, ,, ,, ..........---.... 10.000 ,L',, „ ,, ..................IO.ooc , La Bretagi-re",..........................................S. ooc ,La L^hcmpagne' ..................... ..............S.ooo L''Gzscogne4', . _ .................S.ooo jParniki edpljnjejo od sed-i naprej vdr uri dooolcdne. 35.000 konjikih moti. 25.000 „ , 12.000 ,, 1 16.000 ,, , , 9.000 „ 9.000 „ , 9.OCXJ ob Cctrrkib ob jo. a roti '■V VOIR La Bret a gne L '.rraire La Champagne La Sr:VOse n marca 12. marca 19. m:;rcn 2(). niair;i 2. apr. gve 'i isaz C " 'o ! La F>retagne •r»< i La (:»ascf»gne 190:i. L". Lorraine 1903. j La Champagne 1903.; wrr . -->ri iir.sjo po dva vijak?.. h.^.V, NFW VORh 9. apr. 1903 lt». apr. 1903 23. npr. 1903 30. aprila 1903 . --.v _a ii 3 (■A Ji tA. 1 > H a M. * T "j. ii>ri:i ,,ilr.deea zvezda44) posreduj o redno y..žV'0 s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * * + + ****** Philadelphia in Antwerpenom. ilrui;. Prevaža potnike s sletločimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11S99 ton KRGONLAND..........127G0ton. ZEELAKD ...... Pri cenah za nedkrovje si Brana, najboljša postrežba. Pf>t čez Ar.: -.vevp:-« ;> Ji-fI ]>otnikc ali v Av.-:s'';}'.>: '•' Hrvatsko. l>almaci.i » in k-I« i-a NEW YOiiK\ oo »:;-ii do]x»lndne od pomoi.t št'.'v. 1 ! • !, a DELPI1LTE vsako .irtigo s^-.Iood G lede v p r a š a n j a! i k u j je obrniti na: ... 11905ton. FINNLAND. ..........127G0ton. vpošti te vse potrebščine, dobra 1 najkrajših i'i naj]>rijetnejših za ;sko, Štajersko, Koroško, Primorje, A vstrije. :> parniki vsako soboto ob 10. uri '.nožiu Fulton Street.— Iz PHILA-lr.»mola '»b vznožju Washington St. o a a 11 j a v o ž n j i h listkov se Office, 23 Breadwiy, New ion; uiy. Cor. Dearborn & Washington .Vs.. < TlICACrO. — Cor. 3rd Pine Sts., ST. LOUIS.— 30 Montgomery St.. S AN FRANCISCO, ali na njene zastopnike. h tit' ilOLLAMD --Ji KEHICA LlNE (KQL1ANB-A C'KTA) vozi k rale vo n-r j:'c• 1 f.ožl-j ilj- 'J:n]enih držav med NEW \mm i: ROIieMMOM preko Boulogsi -Sur-Ker. ■t' Slika predstavlja srebrno uro za go ri' spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ura...... ■i z dvema pokrovima $13.00 Pososite samo in prepričali se bodete, da Vas pri pošiljanju <1 e-u a r j a v staro domovino ti a j c e n e"j e, najhitreje in naj vestne je postreže: Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York. Ako Eelite uro s 15. kamni, potem priložite $z.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov #15.00 16 " 15 $18.00 IS " 7 " $14.00 IS 44 15 44 $17.00 6 Size ura za dame 7 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Jacob Stonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. N00RDAM. parnik z dvojnim vij; kom, 13.000 ton. RYNDAM, parnik v. dv jnini vijr k<>m. 13.0(H) toi. POTSDAM, parnik z dvojnim vij; kom. 13.000 t"ii. STATE W D AM, parnik z dvojnim vijakom, 10.500 ton. ROTTEiiDA'il, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. tfAASBAftMn AMSTERDAM. Kaj cenej a vožuj?« do ali od vseh krajev j uzd e Avstrije. Radi cene glej na pm bej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, i. Kolov/"?tring; io.|inomost, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luLa. BRNO, 21 Krona. Iz EOTTEIIDAMA P a r i; i k i o d p 1 j n j e j o: vsak rVt rt. : in iz NEW TORKA — (!) 10. nri zjutraj. - - =_ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, SEW "101; K. 86 La Salle St., CHICAGO, OX. I vsako sredo L \