^ rTHtticr&òfaa, BORBA „Ne bomo pristali na nobeno polovično rešitev, ki bi šla na škodo Jugoslavije," je izjavil maršal Tito glede vprašanja Trsta in Julijske Krajine, leto II. — Štev. 4»§"* Ajdovščina, sobota 29. junija 19-M. Cena 4. — tire Samo ena je možna pravična rešitev in ta je: Trst pripada z vsemi pravicami Jugoslaviji! Izjava maršala Tita o Trstu in Julijski Krajini Za Jugoslavijo je in ostane bistveno vprašanje to, ali bo Trst pod njeno suverenostjo Ravnatelj agencije »Tanjug« je poslal predsedniku vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije maršalu Titu vPrašanje: Kaj mislite in kaj bi mogli reči o P°leku konference predstavnikov štirih Velesil v Parizu in o raznih predlogih, ki Se pojavljajo v inozemskem tisku o vprašanju Trsta in Julijske Krajine, kakor vudi o stališču italijanske vlade, da ne ”• Podpisala mirovne pogodbe, če ta ne Povoljna za Italijo? Ravnatelj agencije »Tanjug« je dobil na vprašanje sledeči odgovor: ^Priznati moram, da mi je zelo težko a‘i skoraj nemogoče odgovoriti na prvi del vprašanja, a to je stališče predstavnikov zapadnih zavezniških velesil na konferenci v Parizu proti upravičenim Zahtevam Jugoslavije do Julijske Kra-Pne in Trsta. Narodi Jugoslavije morajo z. ogorčenjem ugotoviti, da pri predstavnikih zapadnih in v vojni zavezniških velesil obstoja popolno nerazumevanje za upravičene zahteve Jugoslavije za ogromne, žrtve in prispevek Jugoslavije v vojni. Tako sovražno stališče teh Predstavnikov preseneča vso demokra-tično javnost sveta, ki pričakuje, da bodo popravili krivico preteklosti in ugodili upravičenim zahtevani Jugoslavije do Julijske Krajine in Trsta. 0 izjavi De Gasperija menim, da je ■a rezultat pomanjkanja vsake zavesti odgovornosti in logike. Nima nobene Pravice, da daje take izjave predstavnik napadalne in premagane sile. Do takih *ziav bi imeli pravico samo tisti, k' so oili žrtev napada im zmagovalci in med njimi ima Jugoslavija v vsakem primeru eno od prvih mest. Če Italije ne bi Vzpodbujale k takim izzivalnim in nesmiselnim izjavam nekatere članice Zdru-^nlh narodov, si De Gasperi ne bi do-volil izjaviti kaj takega. Če bi pri vseh naših zaveznikih prevladoval duh pra-vice, bi se morala vsaka bivša zaveznica "omčije, tako tudi Italija, pokoravati odločitvam Združenih narodov. V tem Primeru ima samo Jugoslavija pravico ’n dolžnost do svojih narodov, ki so utr-Pnli ogromno žrtve in škodo prav zaradi Malije, katero danes zastopajo De^ Ga-®Peri in drugi, da ne podpiše ničesar, nar bi dejansko povečalo te žrtve in okrnilo upravičeno interese jugoslovan-nklh narodov. To velja v polni meri predvsem za ■Inlijsko Krajino in Trst in niti najmanj ni treba misliti, da bi jugoslovanska vlada mogla podpisati kar koli, kar bi okrnilo interese jugoslovanskih narodov. To so kraji, ki so bili v preteklosti na nepravičen način odvzeti Jugoslaviji in predani Italiji. To je nesporno zgodovinsko dejstvo. Narodi Jugoslavije se nikdar ne bodo mogli sporazumeti z drugo rešitvijo kot z vrnitvijo teh krajev v sklop njihove države FLRJ. Ponavljam, da ne bomo soglašali niti s kako kompromisno rešitvijo, ki bi bila prav tako v škodo Jugoslavije. Moglo bi biti govora samo o tem. kako bo končno veljavno rešen položaj Trsta, a pri tem ne more biti govora o tem, da bi se Jugoslavija odrekla svojim suverenim pravicam v upravi tega mesta. S tem sem odgovoril tudi na naše stališče o vprašanju internacionalizacije Trsta. Za Jugoslavijo je do konca .bistveno vprašanje, če bo Trst pod njeno su-vereniteto. Govorili so v inozemski javnosti o tem, da bi bilo treba rešiti vprašanje miru z Italijo in s tem v zvezi vprašanje Trsta na mirovni konferenci ali celo na zasedanju Združenih narodov. Spričo stališča poedinih držav do upravičenih zahtev jugoslovanskih narodov je jasno, da bi celo nacionalne zahteve in narodno ozemlje Jugoslavije postalo predmet preglasovanja. Jugoslavija ne bi mogla, nikoli pristati na" tako reševanje vprašanja njenega ozemlja. Tak postopek bi mogel privesti do zelo resnih sprememb v stališču Jugoslavije do Združenih narodov. Zadnji izpadi v italijanski ustavodajni zbornici jasno prikazujejo; da pretira-' no popuščanje Italiji s strani zahodnih velesil ponovno poživlja napadalni imperialistični duh v tej državi in to vprav proti Jugoslaviji. V tej zbornici govore italijanski državniki med splošnimi aplavzi o italijanskem Zadru, Reki, Istri, Slovenskem Primorju itd., a se pri tem ne sliši niti ena beseda, kako bi morala Italija popraviti strašne zločine, ki jih je izvršila v Jugoslaviji, ki so posledica zasedbe velikega dela naše države po italijanskih silah. Ne slišijo se besede niti o tem, da bi vzpostavili boljše odnošaje z našo državo, temveč se kopičijo nove žalitve in klevete proti našim narodom in voditeljem države. Vse to v marsičem potrjuje, da med stališčem današnjih odgovornih ljudi v Italiji do naše države in stališčem, ki je obstojalo za časa Mussolinija, ni v bistvu nikake razlike, in to ni škodljivo samo za interese Jugoslavije, temveč je tudi nevarnost za mir, česar bi se Združeni narodi morali zavedati. Tržaško delavstvo protestira proti odpuščanju z dela V Trstu ie danes za delovno ljudstvo brezposelnost Tudi to ne govori za podaljšanje takega stanja z internacie-ualizacijo, ampak za takojšnjo priključite« k Jugoslaviji Na trgu Garibaldi v Trstu je bilo Pred dnevi veliko sindikalno zborovanje Y znak protesta proti stalnemu odpuščanju delavstva iz tovarn, proti n< ''zdržnemu položaju delavskih množic ar proti bedi in lakoti, ki vladata med J*elaVstvom v Trstu. Na desettisoče de-avcev je obsodilo zavezniško vojaško Opravo, ki v vsem času svoje uprave v poni A ni bila sposobna in ni sposobna danes zagotoviti delovnemu ljudstvu Govorniki, ki so nastopali na tem j'olikem delavskem zborovanju, so pri-azali položaj tržaškega delavstva in Zahtevali delo za 30.000 brezposelnih. s'. govorniki so poudarjali, da je edina rcšitev vseh gospodarskih in narodnost-J'ltl vprašanj v Julijski Krajini in Trstu la' da sc Julijska Krajina s Trstom pri- ključi k svojemu naravnemu zaledju — Jugoslaviji. Po končanih govorih so se delavci strnili v ogromen sprevod in se po glavnih ulicah mesta podali pred sedež tržaškega guvernerja ' na trg Unità, kjer so manifestirali svojo zahtevo. Delavci so izbrali petčlansko delegacijo, ki je odšla k guvernerju in mu razložila upravičene zahteve delavcev. — Predali so mu tudi memorandum, v katerem zahtevajo tržaški delavci predvsem, da se takoj začne z obnovo tržaške industrije, ki edina lahko zagotovi tržaškemu delavstvu blagostanje. V memorandumu zahtevajo tržaški delavci tudi kontrolo nad delitvijo hrane in živilskimi nakaznicami. Po sprejemu delavske delegacije pri tržaškem guvernerju so se delavci mirno razšli. delitev julijske krajine bi pustila nerešeno VPRAŠANJE 200.000 SLOVANOV ..Na splošno dobro informirani list Monde« poroča, da predvideva franeo-, 1 načrt delitev Julijske Krajine. Pre-J®.' v katerem je okoli 100.000 slovan-Cia Prebivalcev, bi pripadel Jugoslaviji, 'lede zapadnega dela Julijske Krajine, katerem je okoli 200.000 Slovanov in «Otovo število Italijanov, francoski pred-molči. Na ta način ta predlog, ki ga ^hatrajo za velevažen kompromis, de- jansko pušča nerešeno vprašanje o nadaljnji usodi 200.000 Slovanov, ki z razumljivo nepotrpežljivostjo pričakujejo priključitve k svoji domovini Jugoslaviji. Razen tega ta predlog ne upošteva že-Ije, ki jo je jasno izrazji del italijanskega prebivalstva Trsta, predvsem ogromna večina delovnega ljudstva, ki zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji. V Trstu ie beda, ljudie nimajo dela. nimajo kruha! Tržaške žene zahtevajo, da jim tamošnje oblasti omogočijo življenje, mi pa vemo, da jim to lahko da svet samo s priključitvijo Trsta k Jugoslaviji Zaradi neznosnih razmer, v kakršnih živijo delavci in njehove družine so se 20. t. m. zbrale žene in matere nezaposlenih delavcev v Trstu ter odšle demonstrirat pred poslopje zavezniške vojaške uprave. Tisoči in tisoči žena z otroki je zahtevalo delo in kruha. Žene so nosile številne napise. Pred sedežem zavezniške vojaške uprave so žene neprestano vzklikale: »Hočemo dela za naše ljudi, naši otroci so lačni, hočemo delati in živeti, hočemo kruha!« Žene so iz svoje srede zbrale deputaeijo, ki je šla k oficirju za civilne zadeve, polkovniku Bo\v-manu. Polkovnik Bowman je izjavil ženam, da razume težavni položaj družin nezaposlenih, a da jim ne more pomagati, ker zavezniška vojaška uprava zdaj ne more reševati obsežnejših vprašanj, ker ne ve, čigavo bo to ozemlje. Po protestnem shodu pred sedežem zavezniške vojaške uprave, so odšle žene z otroki v naročju v sprevodu po glavnih" tržaških ulicah. Neprestano so vzklikale ter zahtevale dela in kruha. »Hočemo kruha, ker smo lačni, ker nimamo dati kaj našim otrokom v usta! Hočemo dela, dajte dela našim brezposelnim! Ustavile brezveslno odpuščanje iz tovarn, omogočite nam življenje, saj ne prosimo milosti, samo naše življenjske pravice zahtevamo.« Ko je sprevod prispel v bližino poslopja, kjer je gnezdo tržaške reakcije, je policaja skušala zavrniti sprevod po drugih ulicah. Žene so se odločno uprle namenu policije in napotile so se k poslopju fašističnih koljaeev. Tu so fašisti pokazali svoje pravo protiljudsko lice. Čeprav demonstracija žena ni imela političnega. ampak le socialni značaj, so fašistični izzivači napadli žene s koli in skušali razgnati sprevod. Na trgu Verdi jim je nekdo iz neke hiše v svoji brezkrajni podlosti in po-kvarjeniosti — vrgel kos kruha. V ulici Carducci 21 nad papirnico »Roma« je neki gospod »iz boljših krogov« kričal: Vlačuuuuge! In za njim je navdušeno ponavljala golobrada svojat študentov: Vlačuge. »Pojdite v Jugoslavijo, naj vam dajo kruha.« 0 Taka so bila njih »čustva«, tako njih »razumevanje« do lačnih, sestradanih ljudi. Delavske žene so odločno reagirale in spodile izzivalno tolpo. Iz nekaterih lu- ksuznih stanovanj so reakcionarji sramotili demonstrantke in klicali, naj gredo v Jugoslavijo. Iz ulice 20. septembra so žene prispele na bivši trg Impero, kjer so se razšle. Delegacija je izročila ZVU tudi protestno resolucijo. V njej se najprej ugotavlja, da so se gospodarske prilike po enem letu zavezniške uprave vedno bolj slabšale, in da večini ljudstva preti lakota. Eno leto po končani vojni skušajo zapreti ladjedelnice, glavni življenjski vir za Trst. Resolucija nadalje pravi, da se delitev živii vrši brez slehernega merila. Revni sloji si jih sploh ne morejo preskrbeti. ker so cene previsoke, racionira-ne količine pa so nezadostne in ne zadoščajo niti za prve dni v tednu. Tudi obljube ZVU, da bo pri javnih delih zaposlila brezposelne, so ostale prazne. Prilike zahtevajo naglo in odločno rešitev, zato zahtevajo: 1. prilagoditev plač in mezd cenam življenjskih potrebščin, 2. zaporo nad odpuščanjem z dela, 3. obnovo, 4. odpravo črne borze in omogočiti, da bodo najnujnejše življenjske potrebščine vsem dostopne. Resolucija se končuje: »To zahtevajo tržaške žene za svoje otroke, za svoje može, za svoje Mi( ki uživamo polno svobodo, v«mo, kaj pomeni delavcu brezpravnost in beda Demonstranti ofesojajo po vseh krajih cone B predlog o internacionalizaciji Trsta, ki pomeni podaljšanje krivic, podaljšanje bede, katero mora tržaško ljudstvo danes trpeti Ljudstvo cone B ne more hladnokrvno gledati tega, da skušajo v svetu barantati z usodo Trsta in s tržaškim ljudstvom. Zato se zbira ponavljajoče na protestnih zborovanjih in na najbolj ogorčen način protestira proti mešetarjenju z našo zemljo. V Tolminu so pred dnevi zborovalci vzklikali: »Ali ni dovolj eno leto krivic, eno leto bede tržaških mater, tržaških otrok in tržaškega delavstva? Kdo si je lahko zamislil internacionalizacijo Trsta, to se pravi podaljšanje pekla, ki sedaj vlada v Trstu, kdor je videl bedno tržaško delovno ljudstvo? Kdo more odobravati internacionalizacijo, kdor govori s tržaškim ljudstvom, tistimi deset-tisoči ljudi, za katerih v Trstu ni kruha, ne dela. Dovolj je krivic, dovolj, ne izzivajte potrpljenja lačnega tržaškega ljudstva, ne izzivajte potrpljenja dolga leta borečega se primorskega ljudstva!« »Zakaj hočete internacionalizacijo,« so vzklikali rudarji v Idriji, »ko vam tržaški delavci že eno leto manifestirajo svojo voljo za priključitev k Titovi Jugoslaviji? Zakaj internacionalizacijo Trsta, ko pa tržaško ljudstvo drugače hoče, in pomeni tak predlog brutalno gaženje samoodločbe tamošnjega ljudstva? Internacionalizacija Trsta pomeni podpiranje tistih, ki pobijajo pošteno ljudstvo v Trstu, pomeni podpiranje brezvestnežev, ki ne dado delovnemu ljudstvu zaslužka in kruha, pomeni podpiranje tistih brezvestnežev, ki bi radi živeli na račun delovnega ljudstva.« »Internacionalizacija Trsta pomeni podaljšanje bede in trpljenja šele pred kratkim osvobojenega tržaškega ljudstva. Do naših istrskih hiš prihaja glas: ,Pomagajte nam, v Jugoslavijo hočemo!" V naših bornih kočah so našli mleka, sira, fižola za gladujoče v Trstu, ker ni hrane zanje v preobloženih izložbah po Trstu. In internacionalizacija pomeni nadaljevanje tega, torej pomeni najhujšo krivico, ki bi se mogla izvršiti nad junaškim Trstom. Ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da svet pusti Trstu samoodločbo, ki jo je Trst s svojo krvjo zapisal, ker dobro ve, da bo samo v Jugoslaviji lahko živel in se razvijal.« Tako so vzklikali in to zahtevajo ljudje iz okraja Herpelje-Kozina. Taka zborovanja se množe in ljudstvo pošilja svoja pisma, resolucije in zahteve na vse strani, pred vsem pa tržaškemu proletariatu, kateremu zagotavlja, kot so napisali Idrijčani: »Vso podporo borečemu se Trstu. Mi, ki uživamo polno svobodo, vemo, kaj pomeni delavcu brezprav- Napredni del francoske javnosti podpira pravične zahteve za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Zadnje dni je skupina francoskih javnih voditeljev in pi-' sateljev v listu Proni National«. ob javila apel, v katerem se poudarja, da Delegacija iz Julijske Krajine in Trsta, ki je sedaj v Parizu, je izročila štirim zunanjim ministrom pismo, v katerem člani delegacije — izvoljeni zastopniki vseh narodnosti Slovenskega Primorja, Trsta in Julijske Krajine izražajo ne-ktonljiyo željo celotnega prebivalstva Julijske Krajine, da se le-ta priključi k Jugoslaviji kot celota. »Poudarjamo,, je rečeno v pismu, da smo bili po prvi svetovni vojni proti naši volji priključeni k Italiji, ki je s silo skušala uničiti našo narodno manjšino. Boreč se za našo narodno eksistenco, smo se v teh dolgih letih zaman obračali na vest rivilizirane Evrope, ki je ostala nasproti nam gluha in slepa. Da bi se rešilo tega brezupnega položaja, je ljudstvo Julijske Krajine med drugo svetovno vojno prijelo za orožje in si skupno z ostalimi narodi Jugoslavije priborilo svobodo. Mi ne moremo razumeti, zakaj naj bi se kršila zgodovinska in naravna enotnost te pokrajine, nost in beda, v kakršno vas silijo v coni A profašističnj banditi in v kakršno vas hočejo z internacionalizacijo obsoditi tisti, ki jim ni všeč, da bi bila Julijska krajina s Trstom priključena k Jugoslaviji. Prav zato, ker tako dobro vemo, kakšno je vaše trpljenje in kakšna je vaša junaška borba, slo vsak trenutek z vami in smo vam pripravljeni v vsakem trenutku nuditi vso pomoč zato, da tudi vas rešimo bede, da tudi vas rešimo nasilja in da že enkrat končno skupno zaživimo v naši pravi domovini Jugoslaviji.« priključitev Trsta k Jugoslaviji zahteva predvsem dejstvo, da je Trst neločljiv del narodnega jugoslovanskega ozemlja. Gre za ekonomsko eksistenco mesta 'in njegovega prebivalstva. zakaj naj bi se tisoče Slovencev in Hrvatov zopet izročilo na milost in nemilost Italiji, zakaj naj bi se Julijski Krajini odvzelo njeno staro politično, upravno, gospodarsko in kulturno središče — Trst, ki je bil v preteklosti vedno integralen del slovenske zemlje. Ali je mogoče to ljudstvo — ki je toliko trpelo, ki je toliko žrtvovalo za skupno stvar, ki zahteva edino pravico — »nagraditi« za vse njegove žrtve in trpljenje z novim suženjstvom? Ob uri, ko se odloča o naši usodi, upa ljudstvo Slovenske Primorske, da bo vprašanje Julijske Krajine rešeno v duhu pravice in demokracije, to je, skladno z njegovo voljo in njegovimi težnjami. Edino takšna rešitev bi zadovoljila večino prebivalstva ter bi se skladala z interesi mednarodnega miru, svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja dežele. Obenem bi bila ta odločitev v prid splošnemu in trajnemu zbližanju med Jugoslavijo in Italijo.« Z ZAHTEVO PO PRIKLJUČITVI TRSTA K JUGOSLAVIJI GRE ZA EKONOMSKO EKSISTENCO MESTA IN NJEGOVEGA PREBIVALSTVA Ali je mogoče to ljudstvo, ki je toliko trpelo za skupno stvar, ki zahteva edino pravico, »nagraditic« za vse njegove žrtve in trpljenje s suženjstvom? OD TEDNA DO TEDNA Glavna točka razpravljanja pa konferenci Sveta zunanjih ministrov v Parizu je vprašanje miroyne pogodbe z Italijo. — Varnostni svet Združenih narodov razpravlja o nadzorstvu nad atomsko energijo. Nova oblika poskusa zahodnega bloka. — Glavni cilj zasedanja Izvršnega komiteta Svetovne sindikalne federacije je okrepitev povezanosti delavskega razreda sveta, v borbi proti ostankom fašizma in za uresničenje pravic delovnega ljudstva. — Proces proti Mihailoviču in njegovim sodelavcem ponazoril je veličino narodno-osvobodilne borbe ter vsak dan bolj razkrinkuje delo najogabnejših domačih izdajalcev in svetovnih reakcionarjev proti osvobodilnemu gibanju. — Gradnja »Mladinske proge« kaže polet mladine' v izgradnji domovine. Tovariš Miha Marinko je v svojem govoru postavil konkretne naloge pred delovno ljudstvo Slovenije. — Boj tržaškega delovnega ljudstva za svoje pravice, — Zbiranje anglo-nmeriških čet v coni A. — Notran ji politični položaj v državah Evrope. — Borba indonezijskega ljudstva za osvoboditev. Kot je izjavil komentator TASS-a, je mirovna pogodba z Italijo najvažnejša točka pariških pogajanj, kajti tu ne gr$ samo za mir v Evropi, temveč tudi za odnose med velikimi zavezniki. Soglasno je bilo doslej sklenjeno, da se umik zavezniških čet iz Italije prične 90 dni po sklenitvi mirovne pogodbe; enaki pogoji veljajo tudi za odhod sovjetskih čet iz Bolgarije. Na predlog sovjetske delegacije je bilo sklenjeno, da bo za nadzorstvo izpolnjevanja mirovnih pogodb od italijanske vlade postavljena posebna komisija veleposlanikov štirih velesi) v Rimu. Dosežen je bil sporazum tudi o manjših spremembah avstrijsko-italijan-ske meje; avstrijska zahteva po teritoriju Gornje Adiže je bila odklonjena. Zahteva francoske vlade za popravo meje na štirih mestih je dosedaj odobrena ua treh mestih, na četrtem pa še ni soglasja, ker gre za kraja Tende in Briga z važnimi hidroelektričnrmi centralami. V pogledu reparacij je bilo doslej malo storjeno za ureditve problema; komentar TASS-a pravi, da se okupacijskim silam v Italiji ne mudi uresničiti zahtev po odškodnini. Nekatere zahodne sile zlasti nasprotujejo zahtevam SZ; to daje pomisleke, ali ni to politika pritiska na SZ. Razpravljanje o reparacijah se še nadaljuje. Glede bivših italijanskih kolonij v Afriki je sestavljen poseben komi-tet, ki bo proučil, ali je primerno odložiti sklepe o kolonijah za eno leto; čc pa do takrat ne bo sporazuma, se predlaga, da se kolonije postavijo pod zaupno upravo Združenih narodov. V zadnjih dnevih razpravljajo o razdelitvi italijanske vojne mornarice med Grčijo, Jugoslavijo, ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, ZSSR in Italijo. 26. t. m. se je začela razprava o jugoslovansko-italijanskl meji ter o vprašanju Trsta. Francoski zunanji minister Bidault je predlagal, da se Trst internacionalizira pod upravo Združenih narodov za 10 let, potem pa bi se odločila njegova končna usoda z ljudskim glasovanjem. Predel Julijske Krajine s 100.000 Slovani naj se priključi k Jugoslaviji, zahodni del Julijske Krajine z okoli 200.000 Slovanov in gotovim številom Italijanov pa v tem predlogu sploh ni upoštevan. Francoski predlog je naletel na odobravanje angleške in ameriške delegacije, toda jugoslovanske narodne težnje s tem nikakor niso zadovoljene, prav tako se ne upošteva dela italijanskega prebivalstva Trsta, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji. Mnenje opazovalcev je, da je sedaj odločilna faza zasedanja in da vprašanje Trsta mora biti rešeno še pred podpisom mirovne pogodbe z Italijo. V zadnjih dnevih se je začelo pretresanje mirovne pogodbe z Romunijo; predvsem diskusija o plovbi na Donavi. Slovenski in hrv«tski prebivalci Julijske Krajine ter italijansko delovno ljudstvo danes, ko se'odloča o naši usodi, upa, da bo vprašanje Julijske Krajine rešeno v duhu pravice in demokracije, kar je izrazila tudi delegacija Julijske Krajine in Trsta v svojem pismu štririm zunanjim ministrom v Parizu. Prebivalci Julijske Krajine pa v tej svoji zahtevi nismo osamljeni, temveč nas podpira Sovjetska zveza in napredne množice na zahodu. Tako na primer so razne ugledne politične osebnosti Francije in Belgije s simpatijo sprejele naše primorske za-stopnike in jim obljubile vso pomoč v vprašanju priključitve k Jugoslaviji kot celote. Prav tako so 21. t. m. francoski delavci na masovnih zborovanjih v resolucijah zahtevali, da se uresničijo nase pravične zahteve. Predsednik madžarske vlade Ferenc Nagy je izjavil na tiskovni konferenci, da bodo interesi madžarske trgovine najbolj zaščiteni, ako bo Trst priključen k Jugoslaviji. Želje posameznih protiljudskih italijanskih reakcionar-jev, da bi Julijska Krajina bila še enkrat zasužnjena, so propadle. Na sestanku Varnostnega sveta Združenih narodov razpravljajo sedaj o kontroli nad atomsko energifo. V imanu sovjetske vlade )e Gromiko predlagal, da sc prepove proiivodni« atoraiketfft orožja ter da se osnuje posebna mednarodna komisija za kontrolo nad atomsko energijo. Ti predlogi se bistveno razlikujejo od emerikansklh predlogov, o katerih pravi v svojem poročilu TASS, da pomenilo dejansko usmerjanj na utrditev monopolističnega položaja ZDA v proizvodnji atomskega orožja na nedoločen čas. V tem važnem vprašanju se kažeta 2 popolnoma različni usmeritvi mednarodne politike SZ ne eni strani in ZDA na drugi. Medtem, ko Je cilj prve mir in splošne varnost, kale druga očitno težnjo po svetovnem gospodstvu. Izkoriščanje atomske energije nikakor ne more ostali last katere koli posamezne države ali male skupine. To odkritfe mora postati last vseh držav v miroliubne namene. Zunanje - politični urednik »Pravde«, Boris Isakov, razčlenjuje v svojem členku novo obliko zahodnega bloka, ki )o je predlagal britanski konservativec Robert Boothby. Po tem načrtu naj hi se združile v cilju svetovnega gospodarskega nadvladja vse zahodne države, na čelu z Veliko Britanijo, priključil pa na) bi se temu bloku tudi zahodni blok Nem- čije. Kot trdi Boothty, je to zadnja možnost, da ostane Velika Britanija svetovna sila, v nasprotnem primeru pa bi postala oporišče ameriškega strateškega in gospodarskega sistema. Ta načrt zahodnega bloka prekaša vse dosedanje in nasprotuje sklepom zaveznikov o uničenju fašizma v Nemčiji. Boothby manevrira z ostanki nemškega imperializma, ko. trdi, da bi težnje nemških veleindusjrijalcev lahko izkoristili za koristi gotovih angleških krogov. Ostanki nemških imperialistov pa upajo, da bi v primeru uresničenja bloka lahko preobrnili zadevo v svojo korist. Angleško ljudstvo je razkrinkalo v Boothbyevem predlogu skrajne sebične in zahrbtne namene in v naprednem angleškem tisku so> njegov predlog obravnavali z velikim posmehom. 22. t. m. se je vršil v Moskvi velik miting, posvečen srečanju delovnega ljudstva Moskve z udeleženci zasedanja Izvršnega Komiteta Svetovne sindikalne federacije. Predsednik Vsezveznega Centralnega sovjeta sindikatov Kuznecov je poudaril glavne naloge Svetovne sindikalne federacije. Njena osrednja naloga je, združiti vse sile delovskega razreda sveta, da bi se čimprej izkoreninili ostanki fašizma ter da bi se zavarovali interesi delovnega ljudstva. Proces v Beogradu proti Mihailoviču in njegovim sodelavcem ponazoruje veličino narodno-osvobodilne borbe. Iz izpovedi Mihailovičevib sodelavcev postaja vsah dan bolj jasno, kako so Mihailovi-čeve oborožene četniške enote in njegova politično vodstvo skupaj z Nedtčevo lutkovno vlado v Srbiji in Paveličevimi ustaši na Hrvatskem ter s pomočjo begunske vlade v Londonu, služile nemškemu fašističnemu okupatorju z edinim ciljem, preprečiti svojemu ljudstvu, da bi se osvobodilo in prevzelo oblast v svoje roke. Jasno je, da sq se spričo vseh teh najkrvoločnejših izdajalcev mogli v vrstah narodno-osvobodilne vojske in osvobodilnega pokreta združiti res le predani in pošteni rodoljubi. Za nas je najbolj zanimivo zaslišanje Mušickega Koste, komandanta »srbskega. dobrovolj-skega korpusa«, oborožene formacije fašističnega zločinca Ljotiča, ki je po osvoboditvi Beograda skupaj s svojimi edini-cami in Nemci pobegnil v Jul. Krajina. Tu je skupaj s četniki in pod nemško komanda organiziral teroristične skupine in posebne oficirske kurze, s katerih je pošiljal svoje agente na osvobojeno ozemlje v Jugoslavijo. Skupaj z Nemci se je boril proti IV. Armiji, ki je osvobajala našo zemljo. Vsem so nam dobro znani zločini četnikov v poslednjih mesecih pred osvoboditvijo. — Ropali so, požigali mirne vasi, mučili in klali civilne prebivalce In ujete partizane. Na vprašanje predsednika sodišča, kaj ve o svojih zločinih nad ljudstvom Julijske Krajine, pa je odgovorili- »Moji četniki so uživali naivečje simpatije pri vseh Primorcih.« Obtoženci so že vsi zaslišani in sedaj priče samo še potrjujejo upravičenost obsodbe. Ljudstvo Jugoslavije in tudi ostalih držav z ogorčenjem pričakuje to sodbo. Vsak dan bolj z navdušenjem ljudske množice poslušajo vesti o gradnji »Mladinske proge« Brčko—Banoviči. Ob koncu tega meseca In v začetku prihodnjega bodo odšle na delo nove brigade v skupnem številu 6.000 mladincev in mladink, ki bodo delale dva meseca. — Računa se, da bo v teh brigadah zajeto 80% srednješolske mladine, poleg tega pa velike množice delavske in kmečke mladine. Poleg dela se polaga velika pažnja tudi vzgoji. Mladina se bo vrnila v jeseni v šole in domove prerojena, telesno in duševno zdrava ter pripravljena za še večje podvige. Gradnje te proge se bo v kratkem udeležila tudi tretja brigada iz Julijske Krajine) tako dokazujemo mi svojo voljo po združitvi z Jugoslavijo in s ten» že zdaj pomagamo k njenemu razvoju. Prav tako se bo ena brigada iz Julijske Krajine udeležila tudi obnove cesta Ljubljana—Postojna. 22. t, m. je imel tovariš Miha Marinko po radiu govor o tekočih nalogah vlade LRS. Vse dosedanje delo, je dejal, je bilo usmerjeno na gospodarsko obnovo in izgradnjo, v čemer so doseženi veliki uspehi. V bodoče bo treba nadaljevati to delo v smislu člmveč|ega utrjevanja pridobitev naše borbe in ustvarfanja vseh pogojev za boljše življenje delovnega ljudstva. To so predvsem gospodarske naloge, na tem polju pa je danes tudi najostrejši boj s preostanki reakcionarnih sovražnikov. Naša naloga je, da zato čim bolj izgradimo in učvrstimo ljudsko oblast ter obnovimo našo domovino, za kar pa je potrebno predvsem vnesti v delo načrtnost. Nadalje je tov. Marinko dejal, da imamo enotni v veliki zmagi, v borbi ter v silnem poletu obnove največji ugled in podporo ljudstev drugih narodov, kar nam omogoča, da lahko tako odločno branimo naše zahteve po priključitvi Julijske Krajine, Trsta in Koroške. Medtem, ko v Jugoslaviji in pri nas v coni B delovno Ij'udstvo vsak dan izboljšuje svoje življenje, se mora v coni A in v Trstu boriti za svoje osnovne pravice. Tako se je 18. t. m. v Trstu vršila protestna stavka proti svobodnemu razmahu fašističnega terorja z vso odgovornostjo ZVU. 23. t. m. se je na trgu Garibaldi vršilo veliko sindikalno zborovanje v znak protesta proti stalnemu odpuščanju delavcev iz tovarn, proti bedi'in lakoti, ki vladata med delavstvom v Trstu. Naslednji dan pa se je vršil protestni shod žena in mater nezaposlenih delavcev, ki so vzklikale pred sedežem ZVU: »Hočemo dela za naše ljudi, naši otroci so lačni, hočemo delati in živeti, hočemo kruhal« Na mejah cone A in B pa se vrši zbiranje anglo-ameriških čet, ki utrjujejo demarkacijsko črto. Med njimi se nahaja tudi večje število četnikov in ustašev v amerikanskih uniformah. Britanski krogi izjavljajo, da je namen te koncentracije »zavarovati Trst pred morebitnim nasilnim napadpm nediscipliniranih slovanskih poveljnikov.« Te trditve so popolnoma neutemeljene, ker Jugoslavija nikoli nima namena, napasti zavezniško vojsko ali na nasilen način spremeniti demarkacijsko črto. Koncentriranje zavezniške vojske na demarkacijski črti ima v stvari namen, kot je razvidno tudi iz dela inozemskega tiska, vplivati na javno mnenje v zvezi s pariško konferenco, vršiti pritisk na demokratične množice Julijske Krajine, ter preplašiti Jugoslavijo. Glede slednjega vlada v Beogradu mnenje kot poroča TANJUG, da bodo ti poskusi naleteli na enak neuspeh' kot vsi podobni poskusi v preteklosti. Poglejmo še malo, kakšen je položaj v drugih državah Evrope! Centralni ko-mitet Komunistične partije Anglije je 19. t. m. izjavil obžalovanje vsled klevetni-ške kampanje proti komunistom. V tej izjavi kritizira tudi notranjo in zunanjo politiko vlade. Notranja politika je dovedla, da je danes v Aiigliji 375.000 brezposelnih, da pada življenjski standard ljudstva ter se opuščajo obljube ob volitvah, kar povzroča številna nezadovoljstva. Zunanja politika pa se veže vedno bolj na odvisnost od ameriškega kapitala, namesto prijateljstva z ostalimi demokratičnimi državami Evrope, kar lahko dovede do opustitve programa socialnega napredka In do zloma zavezniške enotnosti. Zato se KP Anglije obvezuje, da bo združila vse ljudstvo, tako da bi preusmerila zunanjo politiko, preden ne bi bilo prepozno. V Franciji je bila 23. t. m-po dolgi krizi sestavljena vlada s predsednikom Georges Bidaultom, vodjem narodno-republikanskega gibanja; v tej vladi ffe skupno sedem komunistov, 9 članov narodno-republikanskega gibanja, ostali pa so iz raznih strank. Skupina iz-zivačev je v volilni borbi napadla sedež Centralnega komiteta KP Francije in partijsko knjigarno »Humanitž«-e Komunistična parlamentarna skupina je vložila vsled tega protest, v katerem pravi, da ta napad ni delo neodgovornih otrok, temveč dokaz, da reakcija v Franciji dviga glavo, kajti na tak način so pričeli tudi hitlerjevci. Protestu sta se pridružili tudi socialistična stranka in Generalna konfederacija dela. V češkoslovaški republiki je ustavodajna skupščina za predsednika republike soglasno izvolila dr. Beneša, za predsednika skupščine pa Antonina Zapofockega, ki je poslanec KP in predsednik CO sindikatov. Mandnt za sestavo nove vlade pa je dobil predsednik KP Klement Gottwald. Dejstvo, da sta bila za predsednika skupščine in predsednika vlade izbrana komunista, dokazuje veliko zaupanje, ki ga uživa Partija med ljudstvom. V Italiji je bil za predsednika ustavodajne skupščine izvoljen desničarski socialist Giuseppe Saragatta. KP Italije pa je izjavila, da zahteva od vlade utrditev republikanskega režima, da bi se dvignil standard delavcev, da se dvigne proizvodnja in odpravi brezposelnost. KP bo stopila v vlado, ki bo imela oporo v treh mno? žičnih strankah in v vseh iskrenih demokratih. Indonezijsko ljudstvo, ki je proglasilo svojo republiko, ne bo nikoli odložilo orožja pred Nizozemci, ki skušajo zopet vzpostaviti kolonialni režim. Tudi prebivalci Malake se hočejo priključiti k republiki Indoneziji, v kateri vidijo uresničenje svojih idealov; enako postaja republikanska oblast vsak dan močnejša na Sumatri. Pred kratkim je začelo odkrito borbo proti nizozemski upravi tudi prebivalstvo Molukkov. NAŠO ZAHTEVO PO PRIKLJUČITVI TRSTA K JUGOSLAVIJI NAREKUJE SPOŠTOVANJE ŽRTEV, KI JIH JE JUGOSLAVIJA DALA MED VOJNP ZA OSVOBODITEV Skupina profesorjev, pisateljev, arhi-tekov, slikarjev, kiparjev, režiserjev, dirigentov io igralcev je podpisala spomenico, ki zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji. Spomenica pravi: »Zavedamo se' svoje dolžnosti, da delamo za napredek in mir človeštva in Francije, za mir in sodelovanje med narodi. Zato imamo za potrebno, da ob konferenci štirih zunanjih ministrov in na predvečer mirovne konference,'v trenutku, ko se postavljajo temelji miru, za katerega so milijoni ljudi, med njimi najboljši izmed nas, žrtvovali življenje, da se posvetimo uresničenju demokratičnih in človečanskih načel, za katera smo se vsi borili med vojno, za načela, ki jih izraža listina ZN Zato zahtevamo pravično rešitev vjvra-šanja Trsta, ki se je pojavilo na pretekli konferenci štirih zunanjih ministrov kot najvažnejše vprašanje; obenem želimo prikazati, da ne bi bila samo očitna kršitev načet, katerim smo toliko žrtvovali, ako Trst ne hi bil priključen Jugoslaviji, ampak da bi se Trst spremenil tudi v ognjišče nemirov in izliodišče za novo fašistično agresijo, ki hi hita naperjena prav tako proti Franciji in proti svetovnemu miru kot proti Jugoslaviji. Priključitev Trsta k Jugoslaviji opravičuje dejstvo, da je Trst del jugoslovanskega narodnega ozemlja. Priključitev Trsta k Jugoslaviji je vprašanje življenjskega obstoja mesta in njegovega prebivalstva. Ce bi ločili Trst od Jugoslavije, bi ga oropali naravnega zaledja, oropali pa bi hkrati Jugoslavijo njenega edinega velikega pristanišča na Jadranu. FRANCIJA SEDAJ NE SME POZABITI SVOJEGA TRADICIONALNEGA PRIJATELJSTVA Z JUGOSLOVANSKIMI NARODI plie francoski Ust »Apel« Ločili Trst oil Jugoslavijo Id pomenilo odrezali to mesto od njegovega gospodarskega zaledja in obenem brez vsakega vzroku vzeli Jugoslaviji in njenim narodom edino važno pristanišče na Jadranu. Apel poudarja nadalje, da je Francija ia enkrat v zgodovini odločala o usodi Trstu. To j« bito takrat, ko je Napoleon priključil Trst Iliriji, ki je bila sestavljena izključno iz ozemelj, ki sedaj pripadajo Jugoslaviji- Francija sedaj ne sme pozabili svojega tradiciimulneffft prijateljstva z jugoslovanskimi narodi, svojih zvestih zaveznikov med dvema zadnjima vojnama. pišejo francoski inteiigenti Priključitev Trsta k Jugoslaviji F volja prebivalstva, ki jo je izražalo mea vojno s krvjo svojih najboljših sinov m v miru z veličastnimi manifestacijami, katerih priča je bila tudi mednarodna komisija. ^ > Ni to prvič, da se postavlja to vprašanje Franciji. V svoji zgodovini je Francija že enkrat rešila to vprašanje, ko J Napoleon priključil Trst k Iliriji, ki ) obsegala izključno jugoslovanske pokrajine. Povrh razlogov pravičnosti, demokracije in zgodovinske doslednosti obvezuj Francijo tudi njeno tradicionalno prijateljstvo z jugoslovanskimi narodi, zveš'1' mi zavezniki v dveh strašnih vojnah, o se zavzame za priključitev Trsta Jug slavij!. Našo zahtevo po priključil' Trsta k Jugoslaviji narekuje spoštovanje žrtev, ki jih je Jugoslavija dala m® vojno za osvoboditev izpod jarma nemškega in italijanskega okupatorja. Zat pa govore tudi razlogi, ki so v interesu naše lastne varnosti. Na predvečer šeste obletnice zahrbtnega napada Italije g" Francijo ne smemo pozabiti, da je “J Trst v rokah Italije vojni arzenal, k<>v*c' niča orožja, ki je ubijala tudi naše vojake, tudi naše ljudstvo. Trst v okviru FR Jugoslavije bo s)" lajno pristanišče, ki, bo vzpostavilo mm tesnejše sodelovanje med Francijo m Jugoslavijo ter drugimi balkanskimi “j srednjeevropskimi deželami. To poWeI1_ roko, ponujeno staremu prijatelju, Pre' izkušenemu prijatelju. In to ppnuieI1<, roko moramo mi, Francovi, sprejeti,* ZAHTEVAMO, DA SE JULIJSKA KRAJINA IR TRST PRIKLJUČITA K JUGOSLAVIJI ker je to predpogoj za mirni razvoj v Evropi, so napisi francoski delavci Svet niinistrov za zunanje zadeve v | Pismo so poleg Jugoslovanov podil!' Parizu sprejema iz raznih delov Francije sali tudi pripadniki češkoslovaške in pmjj brzojavke francoskega delavstva, v kale- ske manjšine v teh mestih, kakor tu® ri h zaideva jo priključitev Trsta in Ju- Francozi, lijske Krajine k Jugoslaviji. V mestih Komite »Svobodna Italija« iz Houli-Merlebaque in Fremingue sta priredila 'Knyja je prav tako poslal protestno pi*1”0 društvo Jugoslovanov v Franciji in Ge- štirim ministrom, v katerem je rečeno: neralna konfederacija dela veliko zborovanje, « katerega so poslali pismo ministrom za zunanje zadeve, v katerem pravijo: Podpisani protestiramo zaradi predlogov za popravo slovansko-italijanske meje. Ti predlogi ne odgovarjajo niti političnim in gospodarskim interesom Jugoslavije, niti interesom Italije. Ti predlogi predstavljajo veliko zapreko za stabilizacijo in mirni razvoj Evrope. Zato zahtevajmo, da se Julijska Krajina in Trst priključita k Jugoslaviji. Soglasno bomo podprli jugoslovanske zahtevo v pogledu Trsta in Julijske Krajine, ker smatramo, da ho to preprečilo nadaljevanje ekspanzivne politike Italije, ki je uporabila v času fašizma to ozemlje kot bazo za napad na Jugoslavijo. Preteklo nedeljo je priredil predsednik madžarske vlade Ferenc Nagy v Londonu tiskovno konferenco, ki so se je udeležili britanski in inozemski novinarji. ,V zvezi z bivanjem madžarske de- legacije v VVashingiomi je predsednik vlade Nagy med drugim izjavil, da je vlada Združenih držav Amerike stavila Madžarski na razpolago celokupno re- zervo madžarskega zlata, ki se nahaja v Združenih državah Amerike. Madžarska je s svoje strani prevzela nase obveznost, da bi v primeru, če bi kaka druga država postavila upravičeno za- htevo po delu tega zlata, isti državi po proučitvi upravičenosti zahteve krila njene terjatve v zlatu. Na vprašanje v zvezi z reparacijami Madžarske napram državam, ki jih je Madžarska napadla v teku vojne, je predsednik vlade Ferenc Nagy v odgovoru izjavil, da je rok za to podaljšan. V zvezi z reparacijami, ki jih Madžar- Komite »Svobodna Italija« iz Boni1* gnyja smatra, da mora pripasti Trst * Julijsko Krajino Jugoslaviji iz geografi'1, in etičnih razlogov, ter protestira pi'0:1 eventualnemu priključenju tega ozenlli,1 k Italiji. Istočasno se pridružuje izjavi"" Italijanov, ki so rodom iz Julijske K""' jine in ki zahtevajo, da se priključi 1° ozemlje k Jugoslaviji. Komite »Svobod"8. Italija« smatra, da je to važen čini!®11 za vzdrževanje miru in demokracije j" za prijateljstvo narodov Jugoslavije Italiije. Sindikalna organizacija v Piyèuu, ^ šteje 5000 članov, železničarjev in rU' tiar,jev, je poslala Bidaultu protesti)" pismo, v katerem zahteva, da se Trli Julijska Krajina priključita k JugoslavU1, TRST JUGOSLAVIJI Interesi Madžarske bi bili najbolje zavarovani, ako bi st , ugodilo zahtevam Jugoslavije ska dolguje Jugoslaviji, je Nagy odg"1 voril, da jih bo Madžarska izplačala. Na vprašanje,, če je Madžarska kontinentalna država brez izhoda morje zainteresirana glede Trsta "" pristanišča za uvoz in izvoz blaga, 1_ Ferenc Nagy odgovoril, da se Madž«!" ska izredno zanima za problem TrsW' Dalje je rekel, da je madžarska via"" svoj čas podala deklaracijo, v kateri 1 izjavila, da hi bilo za Madžarsko P0" sehno koristno, ako bi njena trgov!"" potekala samo preko meja ene sai"® države. V teku nadaljnje diskusije gl®^® vprašanja Trsta je predsednik vi:"1 Ferenc Nagy rekel: »V svoji že p"®"' loženi deklaraciji je madžarska vla(1_ govorila o potrebi čim lažjega prevo** njenega blaga ua morje. V tem PrllI)f' ru bi bili interesi Madžarske. najb"1) ' zavarovani, alio bi vam Jugoslavije.« se ugodilo zah!®' Rudarji so na svojem zboru odstranili vse ikodljlvco in saboterje V dvorani Mladinskega doma se je vršilo izredno zborovanje podružnice sindikata rudarjev in nameščencev. Tovariš inž. Aljančič je uvodoma podal politični pregled, nakar je tovariš predsednik sindikata prečita! dopis tz Raše o potrebi izvežbanih rudarjev, Ko je< tovariš Miklavž poudaril pomen tega rudnika, kjer se koplje premog, ki oskrbuje precejšen del naše industrije, so rudarji odobrili predlog, da se pošlje določeno število izvežbanih rudanev v Rašo. Rudarji so na lem sestanku nadalje dokazali, da vedo, da je zlasti danes važno, da delajo enotno in povezano. Na volitvah obratnih zaupnikov so si delavci postavili enotfto kandiatno listo in izvolili zaupnike iz svoje srede. Čeprav je bila kandidatna lista že postavljena, je bila zahrbtno narejena se druga, deloma na pobudo člana volivne komisije tov. Ferjančiča. Ko so rudarji spoznali, da lov. Ferjančič razdira enotnost rudarjev, so odločno zahtevali, da se ga odstrani iz službe in se mu odvzame izkaznica OF. Nastopili so tudi proti knjigovodji tov. Brinarju in Godcu, id sta v javnem lokalu blatila dobro ime primorskih partizanov. Tudi njun izgovor, da sta bila vinjena, ju ni mogel opravičiti, Rudarji se zavedajo, da so TO l*OJ,KT.IE VSA MfzADINA IVA IHOLOVXA TA BOREA JA s JKA XOVO, ZA TITA, ZA JUGOSLAVIJO! OB« partizani doprinesli zmago nad fašizn)®") in omogočili neoviran razmah vsega d«’ lavstva. Zato danes skupno z njimi navijajo porušene domove, zato so d"' slej kulturnim in socialnim ustanov*"1 poklonili že več milijonov lir. V svoj*" vrstah zaradi tega ne bodo nikoli trp*11 ljudi, ki blatijo dobro ime partizanoV' Nastopili so tudi proti inž. Antoliču, " so mu dokazali sabotažo pri obratova.nl" v žgalnici. Z zbora so rudarji odšli z zavesil") da bodo odslej lahko spet neovirano df lali, saj so izločili iz svoje srede Ij""1' ki delajo proti skupnosti. Delomržnežtv n« bomo trptl1 v naši sredi Delavci In nameščenci lesne st1'0" ke v Bell pri Idriji so opaallli imajo v svoji sredi velikega del"" mraneža in to tovariša Lampe M#r' tinu, voanika pri gozdni upravi, dom" la Idrijskega Loga. Niso dolgo razmišljali naši proik’' voljoj, takoj so vedeli, kaj jim storiti. Sklican je bil sestanek, llS katerem so dosedanje delo tovariS** Lampe Martina kritizirali. Odstuv* ! so ga od njegovega posla, namesti1 drugega voanika, njemu pa «o vso možnost, da se bo pri delu H® obnovi naših cest poboljšal. Mladina iz Julijske Krajine se je udeležila fizkulturnega zleta v Ljubljani Če hočemo imeti mladino, ki bo višala delovne norme, ki ne bo izgubila volje do dela, ji moramo dati zdravja in sile, to se pravi, da jo moramo vključiti v fizkulturo Dne 23. junija je v Ljubljani praznovalo slovensko ljudstvo praznik fizkulturnega poleta slovenskega naroda. Na tej reviji tizkulture, ki je pokazala velik napredek na lelesnovzgojnem področju, je nastopila tudi mladina iz Julijske krajine. Že v prvih poročilih, ki smo jih brali v slovenskem časopisju po nastopu naše mladine v Ljubljani, je »Ljudska pravica med drugim napisala: »Med neprestanim vzklikanjem ljudstva Trstu in Julijski krajini je prikorakala na ljubljanski stadion mladina Julijske krajine. To je bila najlepša točka dneva. 2500 mladincev in mladink je pokrilo stadion v simetrično porazdeljenih belo-modro-rdečih barvah. Primorska mladina je pokazala izredno skladnost in harmonijo v izvajanju v'aj, kljub temu, da nima fizkulturnih tradicij, niti kadrov, niti da še danes nima svobode. Dokazali so takšno požrtvovalnost in tako visoko politično zavest, da smo lahko po pravici ponosni nanje. S svojo voljo, s svojo veliko udeležbo in znanjem, ki so ga pokazali, so lahko nam vsem v zgled. Prav tako je napisal »Slovenski poročevalec«: »Nastop fizkulturnikov iz Julijske krajine je bil med najboljšimi točkami sporeda.« Prihod naše mladine v Ljubljano Ljubljana nas je pozdravila nad vse prisrčno. . Od vseh strani smo vuli v pozdrav,ponavljajoče se klice: Poglej, mladina s Primorja 1 Pozdravljeni bratje iz Trsta! Pozdravljena mladina Slovenskega Primorja! Juna*-ška Ljubljana, ki je štiri leta tako °dporno kljubovala nasilju fašističnih banditov vseh odtenkov, ki so jo omrežili z žico in zasuli s svincem, 'ma ceniti borbo tržaškega ljudstva, zna ceniti krvave žrtve na tržaških ulicah. In vsak izmed nas, ki smo Prišli tokrat v Ljubljano, je imel občutek in to upravičen občutek, da ti iz vseh strani izžareva v pozdrav ena smna misel: Bratje v Trstu vztrajajte, 116 klonite pred nasiljem, ne ustrašite so fašističnega besnenja, naša stvar jo pravična in zmaga bo naša. S komur koli človek govori, ki je imel priliko oditi v Ljubljano, bo Priznal, da je imel prav take občutke. Mi mladinci pa smo prišli pokazat Ljubljani, da Julijska krajina na mejnikih Jugoslavije ne spi, ampak da dela, da gradi. Prišli smo pokazat v Ljubljano, da bi radi sledili na vseh področjih slovenski mladini v svobodnih predelih, da bi prav tako radi obnavljali porušene domove, kakor vse kulturne panoge. Želja nas vseh, ki smo prišli nastopih v Ljubljano, je bila, da s fizkultunffm nastopom pokažemo, da ne more fašistično besnenje ovirati naše poti. Seveda pa smo se v Ljubljani marsičesa naučili. Videli smo, kaj vse je fizkultura in v prvem trenutku smo sklenili, da vse te pridobitve prenesemo tudi domov in da obogatimo naše telesnovzgojno delo z vsemi temi panogami. Dopoldanska parada, ki se je končala z manifestacijo na Kongresnem trgu, je nam Primorcem znova pokazala, kako čvrsto smo prav za prav povezani z ostalimi brati Slovenije. Ves čas so nas množice navdušeno pozdravljale, pozdravili pa so nas tudi vsi govorniki na Kongresnem trgu. Tako nam je spregovoril tudi nekaj besed predsednik vlade ljudske republike Slovenije tov. Miha Marinko, ki je med drugim dejal, da je v tej uri, ko se odloča usoda Primorske, vse slovensko in jugoslovansko ljudstvo z nami v boju za našo in njihovo bodočnost. Tudi tov. Polič je omenil našo primorsko mladino in dejal: »Lahko so nam vzor naši bratje Primorci, ki so s svojo požrtvovalnostjo pod najtežjimi pogoji dosegli v kratkem času velike uspehe.« Tov. predsednik glavnega odbora Zveze mladine Slovenije pa je pred vsèm jasno nakazal pot mladine v bodočnosti: »Ce hočemo imeti mladino, ki bo višala delovne norme, ki ne bo izgubila volje do dejanj, ji moramo dati zdravja in sile, to se pravi, da jo moramo vključiti v fizkulturo. Mladina, ki stoji danes, na tem trgu, ima vse pogoje za to, dato doseže.«. Tudi mi Primorci moramo to doseči. Na Primorsko smo se vrnili s trdno voljo, da obogatimo naše fizkul-turno delo z vsem, kar smo videli v Ljubljani, da razširimo svoje vrste in da jih tako pojačamo, da bo fizkultura v našem bodočem življenju res tisti osnovni činitelj pri graditvi mladih neutrudljivih delovnih ljudi. Fizkulturni dan v Ljubljani, ki nam je pokazal, da smo krenili na pravo pot, (0 smo tudi na fizkulturnem polju pričeli z osnovnimi nalogami množičnega dela in trdne povezanosti z našo domovino Slovenijo, je mogočen poziv vsem tistim, ki danes še stoje izven vrst fizkulturnikov, da pridejo med nas, da z nami delajo in ustvarjajo, vsi, ki jim je res pri srcu delo za novo domovino delovnega ljudstva Jugoslavije. Janez Mladina Primorske ? zastavami v sprevodu Naša mladina izvaja vaje Delovne brigade so ponos primorske mladine To poletje vsi v delovne brigade za Tita, za Jugoslavijo • Po 8 dnevnem prostovoljnem delu se je vipavska delovna četa vrnila domov Dne 25. junija se je vrnila mladina vipavske delovne čete, katera je bila sem dni na delu v prušenih Lokvah. Mladina Vipavske doline je ponosna, da je započela delo za obnovo do tal porušene vasi Lokve, zgodovinske vasice, kjer se je formiral IX. korpus — naš osvoboditelj. Vipavska mladina ni pozabila za časa borbe na prizadete vasice, »Kam v nedeljo? - Na udarniško!** Prostovoljno delo zajema v Istri vedno večji razmah . ^am gremo jutri?« se izprašu- jejo uradniki in delavci koprskega °kraja ob sobotah in skupno z okrajno tekmovalno komisijo določijo, kam bodo šli v nedeljo. In gredo na prostovoljno delo vsako nedeljo, skoraj že dva meseca. No-sijo kamenje in drva za apnenico ^ Kubedu, čistili so ruševine v Ga->rovici in Kubedu, pomagajo kme-lom v 'Babicah, popravljajo cesto v Ankaranu itd. »Jutri pa bomo šli, v Kubed in v J-oko,« tako so odločili preteklo so-Joto koprski delavci. V nedeljo rano se zbirajo pred zgradbo okraja uradniki in delavci v enakih »tutah«, pozdravijo se, skočijo hitro na kamion, dvignejo jugoslovansko zastavo in mlada udarnica začne partizanski napev v dalijanščini. Pojejo vsi. Počasi jih odpelje kamion po tesnih koprskih uticah. Vesela pesem odmeva po Kopru, ki se drami ob veseli bud-,',civNuglo vozi kamion po lepi ce-s i ob morju in zavije proti Kubedu. ot blisk je minil čas vožnje, že suio pred Kubedom. Klanec je'strm, ^ 1Jne skale se, dvigajo nad cesto, Uad skalami pa cerkvica s starim Zvonikom in požgana šola. Vas je skoraj vsa požgana. Fa--1 *u Nouici niso mirovali, dokler Qlso Požgali te partizanske trdnja- ve ob cesti Rižana—Buzet. Ljudje so bili vedno zavedni, žrtvovali so vse, da bi lahko enkrat prosto zadihali. Aktivno in vztrajno so sodelovali v osvobodilni borbi, sedaj pa tékmujejo in se res odlikujejo v obhovi. »Vse, kar sedaj delamo, zase delamo,« tako mi je potrdil kubeški kmet. Pripravili so z velikim požrtvovanjem ogromno apnenico, ki bo dajala preko 1500 stotov apna. Vaščani so imeli mnogo tčikega dela pri apnenici, zato so jim prišli pomagat delavci in uradniki iz Kopra. Skupine sc razdelijo in gredo takoj na delo na polje. Prenehalo je petje, udarniško kopljejo zemljo za koruzo, saj bo kmalu dež. Prekopali bodo udarniško skoraj 1000 kvad. metrov zemlje. Druga skupina je krenila proti Loki, popravljali bodo cesto in jo razširili, ker je sedanja ozka in slaba. Pri prevažanju kamenja in materiala se je odlikoval tovariš dr. Strah Stane. Iz Kubeda si hitro na Rižarn, d n sem videl starega kamnoseka Petra s Proseka, kako je krepko kresal po kamnu na oboku mosta. »Kako je očka?« sem vprašal starega Petra. »Tovariš, na stara leta kuže bol jše.« Tako mi je odgovoril, še pre- den me je pogledal, prileten, čokat možakar zagorelega obraza. Že šest mesecev dela v coni B, vedno na mostovih, ker pri njih, na Proseku, v coni A, ni dela. Kamniti most nad Rižauo bo dokončan v dobrem tednu, drugi most, ki bo pa iz železobetona, je tudi v delu, dokončan bo v dobrem mesecu. Naglo je treba v Gabrovico, da si ogledamo to požgano oziroma uničeno vasico. Gabrovica je postala znana daleč na okrog, zelo je bila prizadeta, vse ljudstvo je bilo strnjeno v borbi. Tu je bila tehnika za Istro, razne postaje in poveljstva. Že med okupacijo, po požigu vasi, so Gabrovčani začeli s skupno obdelavo zemlje. Sem so prišli udarniki, gojenci kmetijske šole iz Ško-cijana pri Kopru. Z mladeniškim poletom čistijo ruševine in pripravljajo kamenje. Preko cone A smo kmalu v Ankaranu. Velike skupine domačinov, moških in ženskih, posebno pa mladine, popravljajo cesto. Ankaranski kmetje in mladina so res delavni, pripravili so si lep ljudski dom, sedaj popravljajo cesto, med njimi ni sporov, bratsko živijo skuhaj Slovenci in Italijani, vsi nestrpno pričakujejo priključitve k Jugoslaviji. (Nnriatjevnnje nn 4. strani.) pomagala jim je z vsemi sredstvi, isto tako se tudi danes popolnoma zaveda važnosti graditve porušenih domov zlasti tistim, ki so največ žrtvovali v teku težke štiriletne borbe. Mladinska četa s 25 člani, je takoj po prihodu na Lokve začela z delom. Glavni namen je bil, da bi čim več napravili pri obnovi. Namesto 8 ur dela na dan, so se mladinci in mladinke obvezali, dà bodo delali 10 ur. Poleg tega pa niso pozabili na politično vzgojo, na kulturno delo in tudi na fizkulturo. Takoj ob prihodu na delo se je naša četa seznanila s pravilnikom delovnih edinic, tako da se je vsak mladinec in mladinka seznanil s pravicami in dolžnostmi, ki jih mora, vedeti vsak član delovne edinice. Vsak dan se je ta delovna četa razdelila v dve skupini in odšla na delo, želeč drug drugemu obilo uspeha. Vladalo je veselo razpoloženje. Med ruševinami so odmevali mladi glasovi. — Nihče ni zaostajal pri delu, vsakdo je skrbel, da bi čim več napravil. Naš mali Her-manček iz Lokavea je bil zelo delaven, vsak dan je pravil, da vse premalo delamo in pomagamo ljudstvu, ki je vse žrtvovalo. Star je komaj 14 let, pa^se vendar ni ustrašil prijeti v roke pretežke samokolnice, s katero je ves dan vozil ruševine, tako da je v enem dnevu zvozil 4 m’. Mladinci in mladinke so z velikim ponosom odhajali iz Lokev in pozivali ostale čete iz drugih krajev, da naj bodo vztrajni pri delu in da uaj stremijo za tem, da bodo čiraveč napravili. Uspehi mladinske delovne čete na Lokvah so sledeči: Počistili ruševin 128 m! v 552 delovnih urah in lo v 5 poslopjih: napravili drv zn apnenico 29 m’ v 68 delovnih urah; porušili sten 55 m* v 59 delovnih urah; presejali peska 42 in pol m’ v 446 delovnih urah: postavili stropnikov 58 v 85 delovnih urah; napravili kamenja 4 m’ v 21 delovnih urah; napravili skupno delovnih ur 1.241. Vipavska mladina hoče obnavljati ne le v domačem kraju, pomagati hoče tudi jugoslovanski mladini pri gradnji mladinske proge, s tem hoče pokazati vsemu reakcionarnemu svetu, da s tom ko pomaga graditi mladinsko progo, da dela sama zase, ker je Titova Jugoslavija naša mati domovina, v kateri hočemo in bomo živeli v boljši in srečnejši bodočnosti. Na mladinski progi dela iz. naše Vipavske 58 mladincev in mladink, ponovno bo šlo še 7 mladincev in sicer: Krasna Ciril, star 17 let iz Budanj, Štefančič Silvester, 16-letni mladinec, doma iz Budanj, kateri je bil tudi na Lokvah, kjer se je pokazal zelo aktiven. Hvala Ignac iz Ajdovščine, ki je bil tudi na Lokvah na delu za obnovo. Cigoj Jožef iz Gojačevega in Hardelj Bruno, isto tako iz Gojačevega, Žorž Jožef iz Podrage in Zgus Jožef, tudi iz Podrage. Ti mladinci bodo šli z novo mladinsko delovno brigado, ki bo sestavljena iz bratov Slovencev in Italijanov iz coneA in sicer 5. julija. To bo lil. Primorska mladinska brigada na mladinski progi. Vse to nam mora vliti novega ognja; še je mladina, ki čaka kdaj bo šla na delo, še so nepregledne delovne sile. Prvi koraki, ki so jih napravili naši mladinci, morajo biti vodič ostalim. Vendar pa bo treba še veliko popraviti. Krajše delovno taborenje se bo moralo, če hočemo i z ves ti'“ob veze, podaljšati na mesečna taborenja, kjer bo predvsem prišlo do izraza bolj načrtno, smotrno, koristnejše delo. Taborenja bo treba še bolj pripraviti in izvesti širše kampanje za mobilizacijo mladine. To naj bo vodilo nam vsem, predvsem pa mladimi, ki naj ima naslednje visoko vodilo: »To poletje vsi v delovne brigade za lita. za Jugoslavijo!« Minul je že en mesec v Titovem tekmovanju Ko si je primorsko Ijudsìoo pred mesecem dni zadalo nalogo, da bo o Ti-looem trimesečnem tekmovanju zgradilo in popravilo čim oeč hiš, gospodarskih poslopij, cest in mostoo, si danes, po pregledu uspehov prvega meseca, lahko jasno predočimo aktivnost ljudstva na splošno, kot o podrobnostih. Naredilo se je^ precej, saj so o obnovi skoraj ose naše porušene vasi. V pri-. mer javi uspehov ene vasi z drugimi pa lahko ocenimo na eni strani aktivnost naših množičnih organizacij OF, AFŽ, mladine in sindikatov, na drugi strani pa aktivnost obnovitvenih zadrug, tehničnih baz in ostalih naših ustanov. — Ako gledamo iz te perspektive, tedaj lahko ocenimo prav na podlagi uspehov o obnovi naše množične organizacije. jamo nam je dejstvo, da tam, kjer so naše množične organizacije močne, aktivne in iniciativne, kjer vlada med njimi duh ustvarjalnosti, pomoči drug drugemu, da tam obnova lepo napreduje, da tam tudi naši nasprotniki, ki bi radi izkoriščali taka ali taka čustva, nimajo uspehov, skratka, da tam vladajo bratstvo, edinstoo in delovni polet. Tam pa, kjer množične organizacije niso tako trdne, tam pa na eni strani ne napreduje obnova in tudi razni notranji sovražniki uspevajo o svojih razbijalnih namenih. Prav iz teh dveh dejstev mora biti Jasno vsakemu, kaj pomenijo za naš procvit, napredek in obnovo močne množične organizacije z OF na čelu, na drugi strani pa tudi podlost oseh tistih, ki skušajo danes na kateri koli način blatiti naše množične organizacije, OF, katere o obnovi dajejo ose od sebe, da čim prej izboljšajo življenjske pogoje naših na j siromašne jših slojev. Ko tako pregledujemo pregled uspe-hpo prvega meseca tekmovanja, moramo reči, da bi kljub objektivnim težavam, ki naslajajo s pomanjkanjem materiala, kreditnih sredstev, lahko naredili še oeč, posebno, če pomislimo na to, kaj delajo tiste vasi, tista središča, ki tekom narodno osvobodilne borbe niso pretrpela posebne škode. Tudi tam bi morale naše množične organizacije pokazati oeč delavnosti, več iniciativnosti, oeč socialnega čuta za ose prizadete. Pomagati svojemu bližnjemu o nesreči, mora biti geslo nas oseh! Dalje se moramo vprašati, o čem obstojajo ovire v naši obnovi, povedati jih jasno in glasno tako, da bo vsak, ki je pripravljen pomagati delati, lahko pomagal in delal. Povedati si moramo tudi napake tako, da jih bo vsak, ki je zaveden, ki mu je na srcu čim prejšnja izgradnja naše domovine, lahko odpravil. Katere so naše ovire? Vsekakor jih moramo iskati n treh praocih: 1. vprašanje strokovnih delovnih sil in njih razporeditev. Kako to, da nekateri zidarji, palirji, tesarji ne posvečajo vseh sil naši obnovi in odhajajo drugam, ali pa doma vršijo kaka druga dela, ali pa se držijo obnove svoje lastne porušene vasi, medtem ko v nekaterih porušenih vaseh ni niti enega zidarja? kako to, da nekateri starši pod vplivom nekaterih reakcionarnih elementov, ali pod vplivom svojega lastnega egoizma ne dovoljujejo iti svojim sinovom in hčeram v udarniške bataljone, ko s tem na eni strani izpolnjujejo nujlepšo zapoved s pomagati svojemu bližnjemu, na drugi strani pa omogočajo mladini, da se marsičesa nauči? Kako to, da neprizadeti kraji tako malo nudijo prizadetim? 2. Vprašanje zadostnih kreditov in materiala. Kako to, da se mnogi še niso odzvali o pomoči pri zvišanju obnovitvenega fonda potom prostovoljnih prispevkov? Aakaj mnogi spričo dejstva, du n vojni niso bili prizadeti, nočejo čutiti, nočejo videti silnih naporov, ki jih danes daje naš delavec, naš kmet, naša mladina za izboljšanje gospodarskega stanja nas oseh? 5. Vprašanje prevoznih sredstev. Tudi tu ie odprto področje dela za vsakega, ki hoče pomagati. Manjka nam prevoznih sredstev, ali ne bi bilo lepo, če bi tisti, ki to imajo, pomagali, če ne več, osai s par vožnjami peska, cementa, opeke ali lesa našim porušenim vasem? Kaj pa naše napake? Tudi teh je dovolj! Kar pojdimo od zgaraj navzdol. Vprašajmo še, zakaj koprski in her-peljski okraj tako dolgo ne dobi lesa, dasi ga je dovolj? Zakaj stoji cement o Postojni, namesto, da bi bil prvo uro, ko pride, razdeljen tehničnim bazam in obnovitvenim zadrugam? Zakaj se z vso naglico ne izdeluje po naših opekarnah zidna in strešna opeka? Zakaj so ost ti zastoji? Ali morda nočejo nekateri čutiti, da prav zaradi teh vzrokov ni obnovljenih še večje število hiš, kot jih je? Da se prav zaradi tega zavira delovni polet našega ljudstoa, naših delovnih brigad. Denar je tu, les, cement in opeka tudi. Kakšne ovire posto ji jo, da to ne gre? Kje so naši odgovorni politični in oblastni forumi po okrajih in krajih? Zakaj niso na čelu pri premagovanju vseh težav, ovir in napak? Potrebno je, da poudarimo, da je nujno prenehati z brezbrižnostjo, z repaštoom, da povečamo čut odgovornosti, da se zavedamo, da smo podozeli Titovo tekmovali je. Kako pa naše tehnične baze in obnovitvene zadruge? Tudi tu so napake; o nenačelnosti dela, o pomanjkanja iniciative, o premajhni medsebojni povezavi, preslabi povezavi z množičnimi organizacijami, o izdelavi visokih načrtov, medtem ko delo o praksi ne gre. Zakaj obnovitvene zadruge ne zahtevajo kreditov od okrajev, ki jih dose-daj še niso razdelili kljub temu, da so jih že prejeli!? Zakaj še vsepovsod niso pripravljene apnenice? Zakaj si niso preskrbele zadostnega števila zidarjev, tesarjev, palirjeo, orodja, materiala, skratka vsega, kar je v njihovih možnostih? Če gremo še nižje in pogledamo naše krajevne odbore oblasti, OF, AFŽ, mladine tedaj se je treba kljub uspehom vprašati, ali smo zadostili nalogam ali ne? Ali so naši delovni bataljoni oskrbljeni s sadjem hrano s čtivom, prosvetnim materialom? Ali smo organizirali tudi poljedelske delovne čete, ki bi mladini, ki dela na obnovi, obdelale polje, požele pšenico, pokosile travnike in posušile seno? Ali so naše žene poslale dovolj mladine o borbo za obnovo porušenih hiš? Ali so naši KNOO po oblastni liniji podozeli ose mere za premagovanje težav pri obnovi? Ali so naši okrajni politični in oblastveni forumi hodili vedno na čelu dogodkov s predvidenimi načrti, ali za njimi? To so napake in ovire, ki stojijo danes pred nami, ko pregledujemo enomesečne uspehe našega tekmovanja. Treba je, da jih vemo, ako jih hočemo popravljali in premagati! Prav v lem je naša moč! Naj nekateri mislijo, da ne bomo uspeli. O, mi bomo uspeli, mi že zmagujemo: o Grgarju se gradi mnogo hiš, v Bistrici gradimo hiše in gospodarska poslopja, n Čepovanu gradimo hiše in gospodarska poslopja, v po-stonjskem okraju itd. popravljamo ceste, mostove, izboljšujemo gospodarsko stanje našega delavca in kmeta. Prav obnova pa bo življenjske pogoje našega delovnega ljudstva še bolj izboljšala. Zato morajo ose množične organizacije, vsak posameznik z vsemi silami in sredstvi na delo. Z obnovo ne bomo samo zgradili naših domov, izboljšali gospodarsko stanje delovnega ljudstva, temveč porušili in v nič spremenili poslednje upe naših zunanjih, kakor tudi notranjih sovražnikov. Vsi na obnovo, vse za obnovo! Kajtimlr. DOSEDANJI USPEHI V okraju Ilirska Bistrica je bilo v okviru obnovitvenih zadrug izgotovljenih 15 hiš, 16 gospodarskih poslopij, 20 nepokritih hiš, 26 nepokritih gospodarskih poslopij. V delu pa je 6 hiš in 20 gospodarskih poslopij. Izven obnovitvenih zadrug pa je izgotovljenih 10 hiš, tl gospodarskih poslopij, 1 nepokrita hiša. V delu pa sta 2 hiši in 12 gospodarskih poslopij. V obnovi je tudi žaga in tovarna lesnih izdelkov. Na novo so ustanovili še 4 obnovitvene zadruge. Prevoz 30 kub. metrov desk iz žage na mesto, kjer se vrši delo, je bil izvršen prostovoljno, brez plačila. Člani 4 obnovitvenih zadrug so sami brezplačno posekali svoje kontingente lesa, to so zadruge Sušak, No-vokrašine. Veliko Brdo in Knežak. Na postaji v Šapijanah je bilo 8 prostovoljnim delom in prostovoljnim prevozom na postaji natovorjenih pet 20 tonskih vagonov materiala (peska in opeke-zida-kov) za vas Kilovče. Na drugi postaje je bil ta material prav tako s prostovoljnim delom natovorjen in prepeljan prostovoljno v Kilovče. Izgotovljenih je bilo na rofni pogon 12.426 kom. cementnih strešnikov, 528 kom. pa dvozareznih cementnih strešnikov. Dnevna produkcija strešnikov se je dvignila ud 200 na 630 komadov. V opekarni ima tehnična baza napravljene za obnovo 160.000 opeke (zidakov), 180.000 opeke (votlakov), 88.000 blokov, 105.000 korcev. V teku meseca so imeli odbori obnovitvenih zadrug dva medzadružna sestanka, na katerih so u-stunovili medzudružni odbor, ki je prevzel opekarno in delavnice tehnične baze. Tov. Jenko Alojz si je nabavil v tovarni »Falersa« lesovinskc plošče za kritje hiše. Tovarna »Falersu« namreč izdeluje tudi druge kvalitete teh plošč, in sicer neloščene, ki se lahko dobro uporabijo namesto stukadurija ter stanejo boljša kvaliteta 156 kv. m, slabejša pa 145 kvadratni meter. Apneni belež se teli plošč prav dobro prime. INi kalkulaciji je to najcenejša in najboljša izdelava stropa. Obnovitvene zadruge Hupa. Novo-krašine, Zabiče, Trnovo, Bitnje, Slivje in Vremski Britof so nakazan kredit za obnovo izčrpale in po vrednosti storjenega dela tudi presegle. V koprskem okraju je bilo izvršenega dela kakor sledi: Pri obnovi in sanaciji vasi porušenih zidov in očiščenih ruševin 1748 kub. m. Izkopa za gradnjo novih cest 70 kub. m. Postavljenih lesenih podov 62 kv. m, zidnega ometa 60 kv. m, stropu in ometa 150 kv. m. Izvršena dela na cestah, očiščenih cestnih jarkov 5363 m, odstranjenega asfaltnega cestišča 1300 kv. in, izgrajenih cestnih propustov (2X m) 7.50. Produkcija napravljenega materiala: mešanice za posipanje cest 413 kub. m, kamna za zidanje 615 kub. m. kamenja za drobilec 80 kub. m, peska 6 kub. m, živega apna 1400 stotov. Uporabljene delovne moči: strokovni delavci plačanih 3019 ur, strokovnih prostovoljnih nr 30, nestrokovnih prostovoljnih ur 13.805. % Izvršeni so bili tudi razni prevozi z vprežno živino brezplačno. Vrednost vsega dela in izdelanega materiala v času enomesečnega Titovega tekmovanja v koprskem okraju znaša 1,037.383 lir. Vsa zgoraj omenjena dela so bila izvedena, ne da bi se dotaknili fonda za obnovo. Od 1.000.000 lir nakazanega kredita so potrošili 153.280 lir za nabavo 350 stotov cementa in 30.000 lir za nabavo tiskovin in knjig za obnovitvene zadruge. Tekom prvega meseca so nabrali delavci za fond obnove 25.000 lir. V okraju Idrija-Cerkno je bilo izvršeno od 25. 5 do 10. 6. v okviru trimesečnega Titovega tekmovanja naslednje delo: Obnooitoenu zadruga Vojsko: 1. Težaškega dela 350 ur v vrednosti 12.250 lir: 2. profesionisti 150 ur v vrednosti 6750 lir; 3. prevozov s konji 170 ur v vrednosti 18.600 lir. Organizacija 4 novih članov nepogorelcev z deleži 4000 lir. 2 članka priobčena v listih. Organiziran stalni delavski bataljon mladincev (104 mladinci), Delno obnovljene 4 hiše in 2 gospodarski poslopji. Napravljen nov kolovoz Skratovec-Rovtarjev Vrh, 350 m. Očiščenih cestnih jarkov Vojsko-Vogelce 100 pi. Pripravljenega gramoza za posipanje 30 kub. m. Razvozili gramoza za posipanje 20 kub. m. Pripravili 1000 stotov apna. Pripravili 84 kub. m peska. Pripravili 15 kub. m gramoza in 88 kub. metrov kamenja. Zidne opeke 3000 kom. Nevezanega lesa 140 kub. m, rezanega 55 kub. m. 30 komadov spojk. Okovja za vrata 10 kom., okovja za okna 20 kom. Dimniških vratič 6 kom. Stropnih letvic (lajšt) 3000. Sezidali kamnitega zidu 42 kub. m, opečnega zidu 23.50 kub. m. Sezidali opečnega zidu 13 cm 278.40 kub. metrov, obokov iz opeke 13 cm 14 kv. metrov, dimniško zidovje 7.25 kub. m, dimniških betonskih plošč 1.80 kv. m. Orobega in finega stropnega ometa 168 kv. m, grobega in finega stenskega ometa 337 kv, m, grobi omet j/t kv. in. Vzi- (Nadaljevanje ■ 3. (trsni.) S čolnom smo kmalu v Kopru. Nebo je oblačno, od Slavnika pihlja burja, tako vozi čoln še hitreje proti Kopru. Moramo še v Šmarje. Tam so gotovo delavci iz Izole. Res, prišli so tudi danes, skoraj 200 jih je. Od 25, maja, ko se je pričelo Titovo ickmovauje. pridejo vsako nedeljo delavci iz Izole; ne na »bevudo«, čeravno je zlato šmarsko vince dobro znano. Danes sii prišli skupno z delavci tovarne »Arrigoni« in »Ampelea« in z delavci in kmeti iz Saleta pri Izoli. Nad razvalinami so dvignili svojo delavsko zastavo, se razdelili po skupinah in začeli res udarniško delati. Slišati je samo krampe in rušenje starih zidov. Nekateri kopljejo temelje za nove stavbe. Šmarje bodo lepše, zato je treba marsikatero ruševino porušiti, razširiti cesto in sezidati nova poslopja. Lavoriamo così per ricostruire meglio e quanto prima.« pravi delavec iz Izole in krepko udarja s krampom zemljo, kjer bo nastala nova. lepša hiša. Slikam delavca v skupini, ki vozi material. Pogleda me in pravi: »Se te ga fato la foto, metighe anche el nome Aldo Pozzetto de Isola, per la ricostruzion,« in popelje še hitreje polno samokolnico materiala. Druga skupina zapusti za hip delo, zberejo se pod delavsko zastavo italijanski in slovenski delavci. Slika bo kazala bodočim rodovom, kako so si naši narodi v bratstvu pomagali in gradili domove, ki jih je bil uničil fašistični okupator. Delavci iz Izole so si prevzeli res lepo tekmovanje, izvajajo ga s pravo ljubeznijo. Šmarčani so jim zelo hvaležni. Po končanem delu se zberejo na trgu sredi vasi. zapojejo nekaj partizanskih pesmi in delavsko himno in harmonikar zaigra eno veselo, da poskoči staro in mlado (pravijo, du se tako telo spočije po trdem delu s krampom). »Arrivederci la prossima domenica!« »Zdravo!« Po vijugasti cesti in ovinkih zavijejo kamioni proti Izoli, delavci so zadovoljni in veselo prepevajo. Tako naše ljudstvo odgovarja vsem obrekovanjem, tako se dostojno pripravlja na veliki dan, ko bo dokončno uresničena želja vsega ljudstva, To je Titovo tekmovanje v tistem delu Istre; ki bi ga hoteli nekateri odrezati od celote. To delo, ki je manifestacija ljudske moči. bratstva, enotnosti in ustvarjalnosti, je najmočnejša manifestacija volje Istranov in obsodba politike cepljenja Julijsko krajine in zverinskih umorov na tržaških ulicah. danih okenskih okvirjev 20 kom. 6 vzidanih vratnih okvirjev, dimniških vratič 5 kom. Izvršenih oken 6 kom, izvršenih vrat 8 kom. Položenih stropnikov 184 k v. metrov, položenih strešnih stolov 520 kv. metrov, položenega poda 84 kv. m. Prostovoljci napravili apna 100 stotov. Obnovitvena zadruga Črni Vrh: Težaškega dela 1420 ur v vrednosti 42.600 lir. Prevozov s konji 440 ur v vrednosti 79.200 lir. Članki v listih. Organizirane udarniške nedelje 2. in 16. 6. t. 1. Zasipanje ceste v dolžini 500 m. Produkcija živega apna 1200 stotov, naprava peska 620 kub. m, naprava kamenja 72 kub. m, izdelava cementnih strešnikov 6000 kub. m. Priprava tesanega lesa 210 kub. m. Naprava grobega in finega stropnega ometa 64 kv. m. naprava grobega in finega stenskega ometa 102 kvadratnih metrov. Pogorelci so sami v Črnem Vrhu napravili: Težaškega dela 030 ur v vrednosti 23.475 lir Prevozov s konji 310 ur v vrednosti 23.075 lir. Organizirali delavski bataljon. Popolnoma popravili 3 spalne sobe. Razvozili gramoza 207 kub. m, zasuli ceste v dolžini 1000 m ali površino 3400 kv. m, v delu 2 košarasti apnenici, ki bosta dale živega apna 1700 q, pripravili peska 42 kub. m, pripravili tesanega lesa 21 kub. m, napravili grobega in finega stropnega ometa 64.80 kv. metrov, napravili grobega in finega stenskega ometa 136.20 kv. m. Vzidali oken-slfih okvirjev 2 komada, položili stropnikov 50 kv. m. položili poda 20 kv. m, pokrili strehe 60 kv. m. OZ Godovič: Težaškega dela 1540 ur v vrednosti 46.200 Ur. profesionalnega dela 480 ur v vrednosti 10.200 lir. prevozov s konji 265 ur v vrednosti 30.750 lir, prevoz s kamioni 9 ton v vrednosti !i000 lir, pripravili gramoza 16 kub. m, pripravili tesanega lesa 114 kub. ni, pripravili rezanega lesa 30 kub. m. pripravili spojk 25 kom., pripravili okovja za vrata 4 kom., napravili opečnega zidn 5 kub. m, napravili obokov iz opeke 13 cm 16 kv. m, napravili grobega in finega stropnega ometa 110 kv. m, napravili grobega in finega stenskega ometa 320 kv. m. vzidali okenskih okvirjev 4 kom., položili stropnikov 110 kv. m, pokrili strehe 210 kv. m. OZ Idrija: Pridobili 1 novega člana nepogorelcev z deležem 1000 lir. napravili peska 15 kub. ni, napravili zidne opeke 80.000 kom., napravili cementnih strešnikov 9747 kom., pripravili rezanega lesa 10.827 kub. m, napravili opečnega zidu 13 cm 6 kv. m, napravili grobega in finega stropnega ometa 31 kv. m, napravili grohfega in finega stenskejp ometa 318 kv. m, napravili grobega in finega fasadnega ometa 2 kv. m, napravili samo grobega ometa 123 kv. m, napravili opečnega zidu 16 kv. ni, napravili betonskih plošč 14 kv. m, vzidali 6 kom. okenskih okvirjev. V bivšem cerkljanskem okraju se je o kom., izvršenih vrat 15 kom., položenih strešnih stolov 25 kv. m, pokrite strehe 1760 kv. m. • . Ostala dela in delavnosti: Gotovine za obnovitveni fond 4678 lir. prispevki lesa za obnovo 60 kub. m, prispevki peska za obnovo 40 kub. in. Tolminsko: Udarniško smo izvršili od 25. 5. »J| 25. 6. težaškega dela 11.000 ur, t. j. tisoč lir, prof. dela 1100 ur, t. j. 38.5W lir, prevozov -s konji 540 ur, t, j. 04.8011 lir, prevozov s kamioni 100 km 41.40 kg, t. j. 7038 lir. Zbrali smo prostovoljnih prispevkov: v denarju 40.000 lir, v gradivu prorač-vrednosti 130.000 lir. V list smo priobčili en članek. Organizirali smo udarnj' ški nedelji dne 0. 6 in 23. 6. Organizirali smo naslednje delovne stalne udarniške edinire. Četa okraja Tolmin mladincev št. 12. Od dne 25. 5. do 25. 6. smo popol' noma obnovili: 1 stanovanjsko hišo in 1 gospodarskih poslopij. Od dne 25. 5 do 25. d. smo delno < novili: 3 stanovanjske hiše, 6 gospodarskih poslopij, zgradili smo novo streh« na 8 poslopjih. Očistili smo etestnih jarkov v dolžini 5000 m. Pripravili smo gramoza na mestu uporabe 300 kub. ni. 5®' siili smo cestišča v dolžini 6 km. V delu imamo: 1 delavnico za «e; mentile strešnike v Tolminu. 2 košarast1 apnenici, ki bosta dali 38.000 kg apna, poljsko opekarno. Produkcija materiala: apno 50.006 kilogramov, pesek 120 kub. m, gram«* 300 kub. m, kamenja 120 kub. m. (‘e' mentili strešniki 1200 kom., tesani le* 170 kub. m, rezani les 60 kub,, m. Izvršeno delo kamnitega zidu 06 kub-m. opečnega zidu 3 kub. m. opečnega zidu 13 cm 16 kv. m, dimniško zidovi« 4 ni, grobega in finega stropnega omela 104 kv. m. grobega in finega stenskega ometa 226 kv. m, grobi omet 85 kv. m, betonskega tlaka 06 kv. in. oken. vrat. betonskih preklad 16 m. betonskih st«P' nic 31 m. zaključnega venca 34 m, vzidanih štedilnikov -2 kom., izvršenih oke« 22 kom., izvršenih vrat 16 kom.. p«l*' ženili stropnikov 170 kom., položeni' strešnih stolov 12 kom., položenega l*1 kv. m, pokrite strehe 600 kv. m. ■ Ostala dela in delavnosti: prispev*! gradbenega materiala za obnovo: tesani les 60 kub. m. oddanega vojnega plen» — eternit 220 kv. m. V vipavskem okraju je po nepopolnih poročilih izvršeno naslednje delo 'h’ 15. 6,: izvršujejo se 2 apnenici, napravljenega je 45 kub. m peska, za obnovitveni fond je zbranih 51.000 lir, organ)' zinnie so 4 delovne čete z 00 delav«)" mladinci, v obnovitveno zadrugo je pristopilo 11 novih članov. V postojnskem okraju je v delu ^ in pridobili deležev za 5500 lir. Izvršili objektov. Vrednost s prostovoljnim ' ®' smo kulturno prireditev v Sebreljab. V lom pripravljenega lesa znaša 073.(H]U listu smo priobčili 2 članka. Organizirali lir, vrednost pripravljenega in uporab' smo 2 udarniški nedelji. Od 25. 5 do 25. Ijenega materiala znaša 601.500 lir. vi«'' 6. smo obnovili delno 15 stanovanjskih «ost prostovoljnega dela 320.000 lir, vrco- hiš in 16 gospodarskih poslopij. Na- nost lastnega dela tistih, ki obnavljal«' pravili smo na 17 poslopjih samo no- in dela, ki so ga plačali, znaša 1.241.0'" vo streho. Organizirali smo delavnico ce- lir. Kreditov so porabili za material '-b0 mentitili strešnikov. V delu imamo: 1 de- tisoč 500 lir, za delo pa 65.000 lir. Vre«' lavnim cementnih strešnikov, 1 poljsko nost izvršenih del in nabav je 3.6 mi"' opeknrno v Čerlj Vrhu, 1 košarasto ap- jona Iirt v , , uA nenie», ki bo dala 60 ton apna, 1 kova- j Okrožni tekmovalni komite škn delavnico v Cerknem. 1 za Vzhodno Primorje. Proglas Pokrajinskega odbora ZAMJK pred odhodom tretje mladinske brigade na delo pri »Mladinski progi« Pokrajinski odbor Zveze antifašistične mladine Julijske Krajine |e izdal pred odhodom lil. mladinske brigade na Mladinsko progo Brčko-Banoviči iz Julijske Krajine naslednji proglas: »Dne 6. julija bo odpotovala naša ITI. brigada na delo Mladinske proge. Odpo-lovalo bo. 800 mladincev iz Trsta, Tržiča, Milj, Gorice, Furlanije. Soške doline in Krasa. Kakor so se mladinci iz Julijske Krajine borili skupno z jugoslovansko mladino za svobodo, tako hočejo sedaj složno z. njo 'delati pri izgradnji Mladinske proge, , Tako dokazujemo svojo voljo po združitvi z Jugoslaviji) in s tem že zdaj po- magamo k njenemu razvoju. Mladinci vsi prebivalci, to je naša brigada, «J predstavlja našo voljo In našo moč. P'?' spe vaj te, sodelujte in opremile to naš« brigado mladih delavcev! Podprite jo * vsemi aliami in pomagajte ji pri vseh težavah. Mladi prostovoljci III. brigad«' predstavniki naše mladine, prispevajte " svojim delom pri okrepitvi bratstva me« našimi narodi in dokažite s tem n«»0 voljo jio združitvi z Jugoslavijo!« ^ Kdor fie ni poravnal naročnine, naj to stol*! čimprej l MLADINA IZ RUTA JE NAJBOLJ DELAVNA V TOLMINSKEM OKRAJU Mladina iz vasi Rut se je pokazala v svojem delu pri obnovi kot najbolj delovna v tolminskem okraju. V času trimesečnega tekmovanja je 20 mladincev iz te yasi očistilo gospodarsko poslopje družini Bolgar, Postavili so tramove za streho pri poslopju družine Kemperle; pri tem delu je bilo zu|M)sleuih 8 mladincev in mladink ter so skupno napravili 48 ur. Pri poprav* Ijanju hiše družini Orlar je mladina V VSAKO ZAVEDNO HlSO PKOTIFAŠISTIČNO ČASOPISJE PRIMORCI, ALI BEREMO POLEG PRIMORSKE BORBE IN PRIMORSKEGA DNEVNIKA TEDI SOŠKI TEDNIK IN LJUDSKI TEDNIK, ÌLI BEREMO TEDI LJUDSKO PRAVICO, SLOVENSKEGA POROČEVALCA, KMEČKI GLAS, MLADINO ITD. napravila ^OO delovnih ur. Postavil' .so tramove za streho, sedaj bo Potrebno stridio še imkriii z opeko. I '"'1 ostalim iiotrebnim družinam v vasi očistili 850 m“ v 144 urah; pri tem dy11 je bilo zaposlenih 3t m lati in cev in m Ihti in k. Pripravili so tudi apno za P°' pravljanje šole in župnišča, pri čeni«1 je delalo i5 tovarišev in tovariš*6 skupno 500 ur. Pri žganju v apnenic1!1 je mladina dala 3420 prostovol j'"'1 delovnih ur. Popravili so tudi 1 k"! ceste med Rutom in Koritnico, za ki", je 120 ur delalo 12 mladincev; zvozi" mi (0 kubičnih metrov peska, s kntč' rim so posuli 150 metrov te ceste v 100 urah. Delo mladine v tej vasi lahko slu/l za vzgled vsem ostalim, kako je treba s skupnim prostovoljnim delom obnavljati naše vasi! ŠE ENA RESNICA O MARGOTTIJU Vaščani, z vami sem bil v naihuiših časih narodnoosvobodilne borbe, z vami hočem ostati tudi sedai Dne 5. junija se je zbralo ogorčeno liudstoo iz Bunjiic, da dvigne svoj glas proti faiistiinemu delovanja èkofa Mar-Sottija. Zbrali so se skupno s svojim ‘Upnikom in tako protestirali proti od-ju4u Margotti ja, s katerim premeiča banjškega iupnika v cono A. Db pričetku zborovanja je spregovori iupnik, ki je med drugim dejal, da j® dobil poziv od naiega ikofa Margot-iJa' se mora javiti takoj pri njem, ker je premeščen. »Toda jaz ne grem! 'aičani, z vami sem bil v težkih časih, v najhujiih dneh naše NOB, z vami ho-‘Btn ostati tudi sedaj!« je dejal. »Jaz v času borbe živel z vami in tudi J**®! ostanem z vami. Margotti je bil luiist in naj ostane tam, kjer so fašisti, ‘■nano pa mi je dobro, zakaj me pre-tnešča. Premešča me zato, ker sem z •jndstvom, ker se ne pokoravam faši-‘Mnim ukazom, zato ker ljubim svoj narod, ker sem pošten Slovenec,« , Tudi o prostovoljnem delu je govoril 1,1 rekel: »Nikar ne verjemite, ko vam Pravijo, da je greh delati prostovoljna dela. Niti ni greh delati ob nedeljah. Le-P° je, če greste v cerkev, potem pa je lepše, če greste na prostovoljno delo 'n pomagate svojemu bližnjemu, name-sto, da sedite v gostilni.« Med drugim Je ludi poudaril, da je lelp važno in lepo, če smo skupni in cim bolj medsebojno povezani. ljudstvo je z navdušenjem sprejelo ‘e besede in takoj začelo podpisovali resolucijo, ki jo je spisal KNOO proti nadškofu Margottiju. Dekle z Banjške planote. ★ Ko enio dobili ta dopis z Banjške Planote, je naš dopisnik obiskal gospoda *uPnika pri Sv. Duhu. »Res je, prevzvi-Se«i gospod škof me je odpoklical,« je Potrlo toda nikakor ne obupano dejal Sospod župnik, »toda jaz ne morem od-jlli ker smatram to za najveSjo žalitev, ^oglejte, toliko časa sem bil s temi Ijud-Pli na Banjški planoti in prav sem dejal y največjih nevarnostih, očuval župnijo j,11 vernike, svojo in svojih župljanov Ca*l> zato smo danes vsi zvesti novi do-'"ovitii. Med nami ni bilo belogardistov ne izdajalcev. To kaže, da sem modro vodil faro. ^ ' Meni poštenjak ne more ničesar oči-'Mi; verniki, ki me poslušajo in katere ,ein učil nauka' in ljubezni (lo domovine, "p že povedali svoje in to je, da ne dobijo, da bi odšel.« Gospod župnik je nato prinesel cel '‘PF papirjev, ki pričajo o njegovi skraj-P| poštenosti, saj so bila pisma vernikov, ®b!asti, v katerih se izraža ljudstvo proti 'fivičnemu postopanju z gospodom žup-?'bom. Eno- med njimi pa je bilo pismo skofa Margottija. Nato pa je pokazal Se k'«mo, ki ga je poslal okrajnemu NOO tj Grgar in nekemu sobratu. Zaradi tega, 'Ip bodo brezvestneži videli, kaj vse bi r»
  • a na svoje prsi potrkati, da je zagrešil, toda ona visoka gospoda nosi fašistično pobarvana očala in vidi vse v drugi luči. Jezus Ktislus je apostolom naročil: Učite vse narode in krščujle jih v imenu Očeta in Sina in Svetega daha, ni pa pristavil, da to samo v italijanskem jeziku, vsi jeziki so v tem enakopravni. Slovenski narod je bil veren in bo oslal veren, če pa drugorodni škofje ne razumejo položaja narodu, nuj prepustijo vodstvo domačinom, to čast, kakor je to že v daljnih krajih navada, Cp. se škof ne ozira na dušni blagor podanikov, ampak uganja tujo politiko, ni vreden svojega dostojanstva. (Podpis.) ★ Ve pa naj gospod škof Margotti, da je to, kar bi rad napravil z gospodom župnikom na Banjški planoti, nasilje, da ve vse pošteno ljudstvo, da hoče vzeti ljudstvu zvestega narodnega duhovnika. In to ni po božjih postavah, zato se proti temu morajo poštenjaki dvigniti: Gospod Margotti, dovolj je izrabljanja naših verskih čustev, dovolj, več kot dovolj, ker v svojem profašističnem početju ne skušale škodovati samo našemu ljudstvu, ampak celo tistim duhovnikom, ki pošteno služijo veri. Ta primer pa naj bo jasen dokaz, kako bi radi fašisti oropali slovensko ljudstvo vsega, prav vsega, celo poštene krščanske duhovščine, Ob tem naj spregledajo še vsi Usti, ki so mislili: morda pa Margotti le ni tak. Ne, ni samo tak, še hujši je, ker je izrazit fašist. Praznovanje obletnice živosrebrnega rudnika 23. junija v Idriji Letos smo praznovali 438. obletnico °bstoja našega svetovno znanega rud-jhka. 22. junij je dan, ki ga vse z vese-lem v srcu pričakuje, saj se je točno na a dan po dolgem iskanju prikazala toli «ragocena ruda, zaradi česar je zavla-''Mo med delavstvom iskreno veselje. Letos smo zelo slovesno praznovali obletnico odkritja našega rudnika, za Katerega se je že večkrat med seboj bo- r‘l mednarodni umevno je, da velekapitalizem, Cisto mo se letos, ko je po- teklo prvo leto, ko je ta dragoceni rudnik v rokah delavstva samega, posebno potrudili za to zgodovinsko praznovanje. 2e na predvečer 22. junija je bilo vse mesto v svečanem razpoloženju. Vsa poslopja so bila okrašen^ z narodnimi zastavami ter tudi z zastavami naše iskrene zaveznice Sovjetske zveze. Rudarji in nameščenci ter žene in mladina so se zelo požrtvovalno potrudili ter okrasili ves ogromni prostor z zelenjem in slavoloki. Na predvečer se je na trgu maršala Tita zbrala ogromna množica ljudstva, katera je prisostvovala koncertu, ki ga je izvajala rudarska godba. Nato se je ljudstvo ^bralo v sprevod z godbo na čelu ter odkorakalo pred poslopje uprave rudnika, kjer se je koncert nadaljeval. Naposled je šla množica ljudstva z godbo na čelu na Zemljo, kjer je bil v okrašeni dolinici pripravljen oder, na katerem so člani Šentjakobskega gleda-dališča uprizorili dramo »Tugomer*. Vse ljudstvo je s pazljivostjo sledilo tej drami, v kateri se je prikazovala narodna zavest in borbenost naših starih Slovanov. Naslednji dan je bila ob pelih zjutraj budnica. Naposled se je razvrstil navzlic slabemu vremenu sprevod, katerega se je udeležilo številno delavstvo in upokojenci s člani rudniške uprave Po končanem sprevodu se je na Zemlji izvršil sprejem gostov. Prišli so delavci iz črnih revirjev, iz Ilirske Bistrice, Raše ter iz oddaljenih Trbovelj in Zagorja. Ko so le-li razvili svoje zastave, je takoj neka tovarišica opomnila: »Ali jo vidiš, to je pa tista, ki jo je naša mladina podarila trboveljskim rudarjem!« Na nalašč za to pripravljeni tribuni so proslavi prisostvovali zastopniki Glavnega odbora Enotnih delavskih sindikatov za Julijsko Krajino s tov. Simile, Nadalje zastopnik Glavnega odbora enotnih delavskih sindikatov Slovenije ter zastopniki Izvršnega odbora Enotnih delavskih sindikatov za cono B, Prisostvovali so tudi zastopniki Poverjeništva PNOO iz Ajdov- ščine s poverjenikom tov. Perovškom. Tov. predsednik sindikata rudarjev je pozdravil vse navzoče goste ter poudaril pomen današnjega praznika. Nato je povzel besedo tov. inž Aljančič, kateri nam je v kratkih besedah orisaj vsa razdobja našega rudnika! Poudaril je, kakšno veselje je zavladalo med vsem delavstvom, ko so prišli do dragocene rude, Povedal je tudi, kako so naši predniki trpeli, kajti morali so delati od ranega jutra do poznega večera z majhnim odmorom, in kako se je delavstvo vedno borilo za izboljšanje socialnega položaja, kako je bilo zatirano v vseh pogledih, kajti ni se smelo nikjer udejstvovati, kar se je pa z osvoboditvijo popolnoma spremenilo. Izboljšal se je socialni položaj našega delavstva. Danes se naše delavstvo udejstvuje v vseh panogah kulture in gospodarstva. Naše delavstvo ima v rokah tudi ljudsko oblast. Idrijski rudar je dal prvo pobudo za obnovo podeželja. Prvi je priskočil na pomoč de-lavcu-kmetu ter mu pomagal obnavljati orodje. Vsak prosti čas porabi ter pohiti pomagat našemu kmetu. Idrijski rudar se je tudi odzval osvobodilni borbi ter razumel njen pomen, kajti od osvoboditve je šel naš delavec z zavestjo takoj na delo, ker se zaveda, da danes dela zase in za svojo lastno državo, za katero se je tudi boril. Naše delavstvo se dobro zaveda, da naša borba še ni končana, da se še vedno hoče zavirati razvoj našega gospodarstva od strani domače in mednarodne reakcije. Povsod nas napadajo, a tudi mi se bomo bili s podvojeno silo, kakor doslej. Zato naj nam bo 22. junij 1946 pobuda za nadaljnje delo za našega Tita ter za našo skupno domovino Jugoslavijo. Naj živi delovno ljudstvo Julijske Krajine v Titovi Jugoslaviji! Naj živi naš veliki vodja maršal Tito! Naj živj Sovjetska zveza s svojo nepremagljivo Rdečo armado ter s svojim voditeljem gengrajisimom Stalinom! S tem je tov. Aljančič zaključil svoj referat. Tov. ravnatelj je poudaril, da se je produkcija živosrebrnega rudnika precej izboljšala. Delavstvo razume, da danes dela v resnici zase in za svojo lastno domovino, zato gre z večjim elanom na delo, kakor mekdaj. Predvsem je pohvalil pet udarnikov, kateri so se pri svojem delu še najbolj izkazali. Imena teh udarnikov so naslednji: 1. Pafer Janko pri svojem delu kot mizarski mojster v rudniški mizarnici in žagi je kazal vzorno iniciativo ter se uspešno trudil pri obnovi te delavnice ter izboljšanju in pocenjcnju njenih produktov. Skupno s tov, Tratnikom je napravil načrt streja za poliranje lesa ter krožne žage za finejše mizarsko rezanje in oba stroja s pomočjo tovarišev izdelal. Kot mojster je posvečal vso potrebno pažmo oouku mlajših tovarišev vajencev ter se tudi nri tem delu pokazal kot vzgled mojstra. Pri kolektivnem prvomajskem tekmovanju je s svojim organizatorskim delom pripomogel, da je izvršila mizainica odrejeno ji delo v dvojnem ibsegu v petih šestinah določenega časa Jdbkoval se je pri prostovoljnem delu po obsegu in iniciativnosti ter v treh mesecih izvršil 242 ur. 2. Tratnik Stanko — njegovo delo je bilo skupno s tov. Pajerjem Jankom ter velja gornje tudi za Tratnika. V treh mesecih je izvršil 225 ur prostovoljnega dela. 3. Peternelj Martin — pri svojem delu kot kopač na sledilnih kopih na četrtem obzorju jaška »Borba« je v trdi hribini presegel določeno normo v januarju 1946 za 42%, v februarju in marcu za 61%, v aprilu za 86% in na preboju k Inzagh-jašku skozi devet dni meseca aprila v mehkejši hribini celo za 96%. Povprečno je v prvih štirih mesecih tega leta presegel normo za 63%, Pri svojem delu se je odlikoval po iniciativnosti ter žilavem naporu 4 Zajc Konrad — pri svojem delu kot kopač na sledilnih kopih ter na pripravah v mesecp januarja 1946 pod težkimi okoliščinami v jašku »Borba« je dosegel normo -y marcu, na drugem obzorju na sledilnem delu presegel normo za 44%, v mesecu aprilu na VII. obzorju za 84% in pri proboju k Inzaghi jašku na II. obzorju v mesecu marcu skozi 12 dni celo za 119%, v aprilu pa skozi 12 dni za 84%. Povprečno je v treh mesecih presegel normo za 57.8%. Pri svojem delu se je odlikoval po iniciativnosti, žilavosti ter smotrnosti in zlasti po vztrajnosti pri proboju k Inzaghi jašku. 5. Brilej Feliks — pri svojem delu kot odkopni kopač je v odkopnem polju v jašku »Delo« v trdi hribini v mesecu februarju presegel normo za 50.7%, v marcu za 37% in v odkopnem polju v mesecu aprilu ja 34.5%. Povprečno je v treh mesecih presegel normo za 40.6%. Pri svojem delu je pokazal izredno sposobnost v uporabljanju vrtalnih naprav ter smisel za pravilno razporeditev dela. Dosegel je zato ustrezajoče svojemu mestu najboljši učinek. Vsi udarniki so bili z navdušenjem aklamirani od vsega navzočega ljudstva in nagrajeni od rudniške uprave. Nadalje je bilo še 12 drugih delavcev imenovanih kot vzorni delavci in so za to tudi prejeli denarno nagrado od rudniške uprave: To so lov,: Zupančič Pavel, Tušar Franc, Poljanec Franc, Zelene Valentin, Cigale Ivan, Lampa Josip, Bc-denk Avgust, Car Ignac, Poljanšek Milan, Jereb Iven, Kanduč Vinko, Pelhan Franc, Nadalje bilo pohvaljenih deset delavcev, kateri so se posebno v tojiil-nici odlikovali s svojim pazljivim ter iniciativnim delom. Imena teh delavcev so naslednja: tov, Eržen Ivan, Kavčič Filip, Lapajne Evstabij, Pavšič Anton, Šinkovec Ivan, Tušar Vincenc, Likar Franc, Kuk Karal ter Božič Mirko in Jasbar Anton, katera sta s svojo iniciativnostjo in vestnostjo pripomogla, k boljšemu delovanju električnih naprav. V imenu Poverjeništva je čestital udarnikom poverjenik Julijske Krajine tov. Perovšek, Sledili so še govori predsednika vseh sindikatov Julijske Krajine tov. Simile ter predsednika Glavnega odbora Enotnih delavskih sindikatov Slovenije ter govor predstavnika vojske: v govorih, je bilo posebno poudarjeno, da se vse delavstvo bori za skupne koristi ter bo nadalje delalo po smernicah, ki sta nam jih začrtala naš vodja tov. Tito in generalisim Stalin. Zastopnik vojske je posebno poudaril, da mora vse delavstvo slediti poti padlega kapetana Mihevca, ki je razumel borbo delovnega ljudstva, katera se je pred petimi leti začela. Naposled so nastopili trboveljski rudarji s pevsko točko ter podarili našim rudarjem krasno izdelan majhen rudarski voziček z vsem orodjem ter krasno izdelanim grbom, ki znači enakost in bratstvo med vsem delovnim ljudstvom. Mlad idrijski rudar se je v imenu vseh tovarišev iskreno zahvalil za prekrasno, mojstrsko izdelano darilo. Naposled so trboveljski rudarji zapeli pesem o Svobodi. Tudi vsi udarniki in ostali nagrajenci so se iskreno zahvalili za priznanje in nagrade, ki so jih prejeli od rudniške uprave, ter obljubili, da bodo še z večjim navdušenjem nadaljevali delo pri naši obnovi. Kot v zahvalo našim očetom in našim prednikom, ki so se tudi borili za izboljšanje socialnega položaja delavstva, so člani rudarske' godbe podarili društvu upokojencev in vdov krasno izdelano zastavo., Ti so izkazali svojo hvaležnost vsem aktivnim rudarjem za veliki dar. kakor za njihov zgled v borbi in pri obnovi našega uničenega gospodarstva. »Naša društvena zastava je za nas veliko priznanje,« je izjavil tov, predsednik Društva upokojencev, »Nismo še za med straro šaro, še vedno smo pripravljeni za borbo za vse one ideale, ki so tesno združeni v tem našem simbolu, v naši novi zastavi. V imenu vseh rudarskih upokojencev in vdov se tovarišem aktivnim rudarjem in borcem za našo gospodarsko neodvisnost najlepše zahvaljujem. Pri tem kličem: Mi hočemo biti s prebivalstvom vse Julijske Krajine in Trstom priključeni k republiki Jugoslaviji. Živel maršal Titol« Nato razvije zastavo ter jo izroči zastavonoši s pozivom, da naj jo zvesto čuva. Zastavonoša je obljubil, da bo svoje dolžnosti v polni meri izpolnjeval. Poudaril je med drugim; »Globoko se zavedam velikega pomena podaritve tega krvavo zasluženega simbola. Prisegam, da bo zastava šla iz mojih rok ob moli smrti neomadeževan*,« Popoldne je bilo v prostrani Dolinici ljudsko rajanje s pestrim sporedom. Večkrat to nastopili priljubljeni trboveljski slavčki z raznimi narodnimi in partizanskimi pesmimi. Ferdo Vidmar VABIMO NA MITING ZA OBNOVO Dae 29. I. ni., na praznik sv. Petra In Pavla, bo priredila obnovitvena zadruga Cerkno, s pomočjo tehnične baze Cerkno, »veliko ljudsko rajanje«. Čisti dobiček je namenjen najpotrebnejšim družinam porušenih domov. Na sporedu je nekaj nagovorov, pevske točke in deklamacije. Nato sledi prosta zabava s plesom, Za jedačo in pijačo je obilno preskrbljeno. Vabimo vse prebivalstvo, borce in oficirje, da se polnoštevilno udeležijo mitinga, Odbor. Povorka v Idriji DAN TISKA, MNOŽIČNA MANIFESTACIJA ŽA EJLDSKO NAPREDNO ČASOPISJE „Se in še pridite k nam, bratje Tržačani!*4 Spet gostuje po Slovenskem Prtmorju Slovensko narodno gledališče iz Trsta Spet gostuje po Slovenskem Primorju Slovensko narodno gledališče iz Trsta. 2e tretjič je tokrat Slovensko narodno gledališče prišlo gostovat tudi v cono B. Prišli so z veseloigro, ki kaže socialno bedo polpretekle dobe: »Pesem s ceste«. Po vseh krajih, kjer so gostovali, so jih naši ljudje sprejemali z nepopisnim veseljem in navdušenjem. Pozdravljeni, bratje iz Trsta, ki kljub največjemu terorju fašistov ustvarjate pogoje za razvoj slovenskega gledališča v Trstu. Posebno v Istri so jim ob zaključku vsake predstave vzklikali: »Še in še pridite k nam, bratje Tržačani.« Ljudstvo iz Sv. Lucije jih je sprejelo s takim veseljem, da je igralce ganila njihova ljubezen in visoka zavest bratstva in tesne povezanosti vsega prebivalstva Julijske krajine. V Postojni so gledalci tako navdušeno ploskali in vzklikali, da si imel občutek, da temu sploh ne bo konca. Ob teh gostovanjih so ljudje povsod vabili igralce, naj še pridejo, naj jim še prineso tako umetniško oblikovane slovenske besede in odrske umetnosti, kakor jim jo prinaša dosedaj. Z veseljem moramo ugotoviti veliko delavnost slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Doslej so priredili po Slovenskem Primorju nad 200 gostovanj, nad 50 predstav pa so imeli v samem Trstu, poleg tega pa so že najmanj tristokrat nastopili v tržaškem radiu pri slovenski oddaji. Uiyetniki tržaškega gledališča s tem dokazujejo, da vedo, da so oni dejansko tista vez, ki nas v najtežjih dneh veže z brati Tržačani in da prav slovensko narodno gledališče na najbolj manifestati ven način kaže ustvarjalnost tržaških množic. Ali je potem čudno, da se ob delovanju tržaškega gledališča zmrdujejo profašisti, ali je potem čudno, da mu je nenaklonjena ZVU, ali je potem čudno, da so v Skednju organi ZVU odpovedali našim igralcem zadnji trenutek pred predstavo dvorano? Ali je potem čudno, zakaj je ZVU v Gorici dala dvorano raje na razpolago belogardističnemu gledališču? Ali je potem čudno, da so v Trstu dali Slovenskemu narodnemu gledališču za svoje delo staro, ogromno garažo? Ne, če človek gleda gostovanje tržaškega gledališča, potem se mu vsi ti ukrepi ne zdijo nič čudni, ampak mečejo jasno luč na tiste, ki so jih odredili. — Tu je en sam zaključek: kdor ovira tržaško gledališče pri njegovem ustvarjalnem delu, ta bi rad oviral primorsko ljudstva pri njegovem napredku. Toda tega ne dovoli ljudstvo Julijske krajine, zato obsoja vsakogar, ki ovira naše kulturno delo, kot profašista, kot naslednika tistih, ki so nam v začetku Mussolinijevega terorja V Trstu požgali Narodni dom. Še in še pridite k nam, bratje Tržačani, mi pa bomo prišli tudi na vaše prireditve v Trst, da bo ves svet videl »kulturno zaostale« slovenske ljudi. Dan tiska v coni B Slovenski napredni časopis v vsako slovensko hišo ! • 14. julija bo pii nas v coni B dan tiska. Osnovna naloga tega dne je, da omogoči vsakomur v coni B, da dobi ta dan v roke napreden slovenski časopis. Slovenski demokratični tisk, ki ma globoko tradicijo že iz časa. težkih ilegalnih prilik, ko s je bodril delovno ljudstvo in mu dajal vedno novega borbenega poleta, mora tudi danes biti spremljevalec slednjega Primorca. Kakor je hekdaj bii slovenski časopis vez med posameznimi predeli, osvobojene Jugoslavije, ki je ni bilo mogoče najbolj krutemu fašističnemu divjanju razbiti, tako mora danes časopis predstavljati vez vseh poštevnih protifašistov, ki morajo danes še gledati začasne meje ločnice, kot so bivša italijansko-jugo-slovanska meja in demarkacijska črta. Dan tiska mora pokazati veliko ljubezen naših ljudi do tiskane besede, ki se je manifestirala že neštetokrat v preteklosti, To pa bo prišlo do pravilnega izraza, če bodo naše množične organizacije pravilno razumele pomen 14. julija in če bodo z vsemi svojimi silami prispevale k organizaciji dneva tiska. Ta dan mora bit parola vsakega na Primorskem: Slovenski napredni časopis 'v vsako slovensko hišo. Mladinska organizacija se je obvezala, da bo s pomočjo štafetnih tekov ponesla naš časopis v vse vasi po coni B, zato je naloga vsakega mladinca in mladinke, da se takoj javi za ta štafetni tek. Nadalje se bodo 14. julija zbirali prostovoljni prispevki za naš tisk in vsi, ki jim je razmah ljudskega časopisja drag, bodo ta dan prispevali po svojih močeh za tiskovni sklad cone B. Dan tiska lora biti veličastna manifestacija ljudstva cone B, v ka-ter3m naj izraža neomajno voljo, da se še bolj poveča slovenski ljudski tisk in da se mu razširi pot v vsako slovensko hišo. Ta dan mora vsak prispevati po svojih močeh, da bo dan tiska tem bolje uspel. Brez množične podpore vsega ljudstva se dan tiska ne sme izvajati. In. julij je naša ponovna manifestacija za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji, kjer je tudi našemu časopisju zajamčen popoln razmah. 14. julij pa mora v množicah vzbuditi znova ogorčenje nad lažnivim reakcionarnim časopisjem in obsodbo slednjega ter ljudsko zahtevo, da za protiljudsko časopisje ni pri nas prostora. URAD ZA POSREDOVANJE DELA Urad za posredovanje dela v Ajdovščini nujno rabi za Slovenijo sledeče delovne moči: 500 navadnih delavcev za gradnjo cest in stavbišč, 70 zidarjev, 40 tesarjev, 10 tlakovalcev za cestni tlak. Delovni pogoji so zelo ugodni, za hrano in prenočišče je preskrbljeno. Plača po 1. draginjskem razredu. Vsi, ki, delo žele sprejeti, naj se nemudoma javijo na svojih okrajih pri poverjeniku za posredovanje dela. Rabimo tudi večje število minerjev in jamskih zidarjev za gradnjo proge Brčko—Banoviči. Delovni pogoji so zelo ugodni. Vsi krajevni in okrajni N00 naj opozorijo s svoje strani vse, ki so v njihovih krajih ali okrajih brezposelni, na možnost takojšnje zaposlitve, ker je zaposlitev v Sloveniji zasigurana pod ugodnimi pogoji. Nihče pa naj ne hodi sam na lastno pest, ampak organizirano potom našega urada za posredovanje dela. ★ * ★ ČEBELARJI iz Krasa in bližnjih krajev, udeležite se zbora, ki bo v nedeljo, 30. junija ob 8. uri zjutraj v dvorani »Ljudskega doma« v Dutovljah. Dnevni red je sledeči: 1. Obrazložitev zadružnih pravil. 2. Bodoča ureditev čebelnih pašišč. 3. Čebelarstvo z današnjega čebelarskega vidika. 4. Splošna debata. Odbor čebelarske zadruge za Slovensko Primorje in Trst. Dovolj je tega Razbiti reakcionarji, ki so pred pravično sodbo ljudstva skupno s fašističnimi banditi pobegnili, skušajo zadnje čase preko reakcionarnega tiska blatiti pridobitve naše narodno-osvobodilne borbe. Vsa ta reakcionarna svojat se je predvsem nagrmadila okrog nagnusnega eksponenta fašističnih provokacij »Slovenskega Primorca«. Naše ljudstvo je v svojem trpljenju v začetku samo obsodilo delovanje tega časopisa, v zadnjem času pa je začelo ogorčeno protestirati proti temu. da bi se tako časopisje «ploh razširjalo. Tako je ljudstvo v vasi Poljubin na zboru volivcev obsodilo reakcionarni list »Slovenski Primorec«. Na istem zborovanju so vaščani ostro obsodili vsakogar, ki bi skušal pri nas razširjati reakcionarni tisk, in jasno povedali, da bodo smatrali vsakogar, ki bi skušal tak časopis razširjati, za razdiralca ljudske enotnosti, za proti-Ijudskega elementa, ki skuša ovirati ljudstvo v najtežjih naporih pri delu za obnovo, im naglasih, da slovenska zemlja noče več hlapce' in noče več izdajalcev, zato tako energično odklanja list »Slovenski Primorec« in vse, ki ta list izdajajo ali razširjajo. Dušanka. KAKO DELA MLADINA V OKRAJU ILIRSKA BISTRICA Pionirji ia Gornjega Zemona imajo svoj stencas, ki so ga okrasili s Titovo sliko. Postavili so si svoj pionirski dom, kjer imajo redne sestanké, na katerih DELAVSKA MLADINA REŠUJE NA SKUPNIH SESTANKIH VAŽNA VPRAŠANJA Dne 24. junija se je vršil na Rizzatovi žagi v Ajdovščini mladinski sestanek vse delavske mladine, na katerem je bila podarjena med drugim tudi važnost tesnejšega sodelovanja Enotnih sindikatov z delavno mladino in v zvezi s tem nujnost mladinskega odbora in sindikalne mladinske komisije. Mladina je zbrala iz svoje srede najboljše mladince v odbor in mladinsko komisijo, ki bo reševala vsa gospodarska vprašanja, vprašanja proizvodnje in produkcije, plač, strokovno ideološkega izobraževanja in bo skrbela tudi za kulturni dvig vse mladine na žagi. Veliko zanimanje vlada med to mladino za fizkulturo. Zato je napravila mladina sklep, da bo v teku Titovega tekmovanja kupila eno žogo s prostovoljnimi prispevki in da bo ustanovila eno ekipo nogometa. Vseh 35 mladincev se je obvezalo, da bodo delali, tudi v teku tega tekmovanja eno uro več ’ za obnovo. Vsako drugo nedeljo bodo hodili na udarniško delo. Mladina Rizzatove žage ni zaostajala za ostalo mledino za časa prvomajskega tekmovanja, saj je dala s prostovoljnim delom 42.000 lir vrednosti naši nairodni oblasti. Prav tako tudi v tem tekmovanju noče zaostajati. V teku prejšnjega tedna je ta mladina nabrala 1000 lir prostovoljnih prispevkov za Komunistično partijo. Pričeli Stanka. so se izvajati sklepi se- Dne 25. junija je mladina Rizzatove žage delala poleg ene prostovoljne ure za obnovitveni fond še eno uro za tov. Ergaver Cirila, ki je zdaj na dvomesečnem zdravljenju. S tem nadurnim delom je mladina dobila 9S0 lir za tovariša Cirila. Iz vseh sklepov in že doseženih uspehov je razvidno, kako naša delavska mladina ni pozabila besed maršala Tita s III. kong.resa LMJ in iz vsega tega se kaže velika ljubezen do naših jugoslovanskih bratov in želja po priključitvi k materi domovini. si zadajajo naloge. Da bi jim delo bol)® uspelo, so se razdelili v dve skupini, ^ sta si napovedali medsebojno tekmovanje. Na zadnjem prostovoljnem delu !e sodelovalo 30 pionirjev, ki so pridno Pomagali pri čiščenju vasi. Sedaj se ncijo tudi za kulturno prireditev. Prav tako pridni so pionirji iz Sapi3!1’ Vsako nedeljo očistijo svojo vas, vsaKij1 osem dni pa okrasijo grobove naših padlih borcev. Učijo se tudi za kulturno Prl' reditev ter imajo redne tedenske sestal» ke. S svojim delom kažejo naši najnw ši, da dobro razumejo izrek: »Delali » se učiti, učiti se ia delati.« __ Mladina iz Šapjan tekmuje. 25 m*a' dincev in mladink bodi vedno na udaT' niško delo s svojo zastavo na čelu. Z v0-zovi dovažajo opeko in pesek do koio^ dvora, potem pa ga natovarjajo na va' gone, da se prepelje material, _ki ? nujno potrebujejo za obnovo požgani domov. Uljančič Stanu- »POSNEMAJTE NAS,« PIŠE MLADINA IZ SAPJAN Kakor vse vasi, tako tudi vas Sapjane ui pozabila na obnovo dela. Odlično se je pokazala Sap-janska mladina, ko je pripravljala opeko in pesek za obnovo porušenih hiš v Kilovčah. Napeljala je 5 vagonov materiala na postajo, katerega je tri vagone takoj natovorila. Pomagal ji je tudi OF odbor z živino in vozovi, tako da je bilo v štirih urah in pol vse gotovo. —• Tudi pionir Bratovič je sodeloval z mladino in se je zelo izkazal; Od voznikov pa je Simčič (Milètov) zjutraj prvi vpregel živino in ta je dal pobudo tistim, ki so bili še doma. Na delo jih je prišlo vse polno. Stari, mladi, sploh vsak, ki POGREB 22 PADLIH PARTIZANOV V CERKNEM Preteklo nedeljo, 16. junija se je vršil v Cerknem na vaškem pokopališču pogreb 22ih med borbo umrlih partizanov, kateri so začas-po počivali na pokopališču bivše partizanske bolnišnice »Franja« v Pasicah pri Novakih. Pogreba se je udeležila nepregledna množica ljudstva. Polnoštevilno so bile zastopane vse organizacije, kakor tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Kako naše zavedno ljudstvo ceni naše žrtve za svobodo in demokracijo, je pokazalo tudi veliko število vencev in šopkov, katere so položili na grobove junakov vse organizacije in zastopstva naših oblasti. Ganljive in v srce segajoče so bile tudi poslovilne besede, s katerimi so se od padlih žrtev poslovili v imenu vsega zavednega ljudstva zastopniki naših oblasti. Marsikatero oko se je orosilo ob spominu na prestano trpljenje in žrtve in vsakemu se je vzbudil srd nad današnjimi mešetarji, ki bi radi barantali z našo zemljo. V celoti je pogreb pokazal, kje so srca, kje je mišljenje naših ši« rokih ljudskih množic. Zato naj ne bo več poedinca med nami, ki bi še oviral upravičene zahteve in željo primorskega ljudstva: Priključitev cele Primorske s Trstom in Istro k Federativni ljudski republiki ]u-goslaviji! Štucin. je le mogel hoditi. Dva starčk3' stara okoli 65 let pa sta imela se celo palice, ker jim je že teidc hoja, s kakšnim veseljem sta dila svojo živino. Tudi pionirče Doženjo je pridno »furai«, kak°r vsi ostali odrasli. Mladina pa je b1' la razdeljena na dve skupini; e® je nakladala in čistila pot, druga pa je razkladala. Vodstvo nad nJ1' mi sta imela tov. Vojko in še eU tovariš. Za štetje opeke in meuja' nje peska pa je skrbel mladin^ Vinarš Emil. Pri delu se je najb°d izkazal mladinec Turkovič BruB0, Pri delu sta se mladinki BuliBar Ida in Bratovič Zora malo pob6' srečili, pa zato nista odnehali de' lati. _ . Ko so napeljali ves mateDa skupaj, sta obe skupini naložili se dva vagona opeke in en vagon Pe' ska, vse skupaj v eni uri in P°' Po končanem delu so šli z dve®8 zastavama na čelu proti svoje®11 domu.i, ,, Tako bi bilo dobro, da se fu® mladina iz drugih vasi pokaže za udarnike kakor Sapjanci. Saj danes je mladina tista, ki lahko največ doprinese obnovi naši poruŠe® državi FLRJ. Zato mladina na del® da čimbolj obnovimo našo drža''0' Mladinec Viktor- MLADINKE HILDE NI VEČ MED NAMI V ponedeljek 24. junija smo ob udeležbi ljudstva zlasti mladine iz naših vasi Otlice, Koka in Dola pokopali našo predsednico krajevnega odbora ZMJK, tovarišico Hildo Krapež. Življenje je zgubila zaradi prometne nesreče. Ko se je vozila na kamjonu v Ajdovščino po uradnih mladinskih opravkih, je na poti med Slokarjem PRIMERI POŽRTVOVALNEGA DELA MLADINE V POSTOJNSKEM OKRAJU Dobro nam je znano mišljenje nekaterih v našem okraju, ki pravijo, da nimajo časa tekmovati, in se izgovarjajo, češ »mi imamo dovolj dela na svojem polju«. Takim ljudem naj bo za odgovor mladina iz Gorenj, male vasi našega okraja, ki stopa čvrsto po načelu »Vse za obnovo« in ne pusti, da bi polje ostalo neobdelano. Ta vasica je bila septembra 1945 do tal požgana od nemških fašističnih krvosesov in njeni prebivalci so zato danes res v težkem položaju. Zato se je mladina iz Gorenj organizirala v delovno četo, v kateri so vključeni vsi mladi fantje in dekleta. Podnevi skup-fao delajo na polju, ko pa se zvečer vrnejo s poljskega dela, pa skupno obnavljajo vas. Tako je pred nekaj dnevi še ob 11. uri jKMioči odmevala njihova pesem dela, ko so čistili ruševine in pokladali opeko po strelu!li. Delo se jim ni zdelo mučno, bili so veseli in so po končanem delu še sredi vasi zaplesali »Titovo kolo«. Bili so srečni, da so juieli toliko uspeha v delu. To je dobaz vztrajnosti in požrtvovalnosti naše mladine, ki ne pozna nobene ovire, temveč s pesmijo na ustili koraka v boljšo in srečnejšo bodočnost. Z delom dokazuje svojo zahtevo po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Naša mladina se hoče tudi kulturno vzgajati in zato si gradi svoje kulturne domove. Tak dom si je zgradila tudi mladina v vasi Veliko Ubeljsko. To delo je mladino stalo veliko truda in vztrajnosti, zlasti, ker je primanjkovalo materiala. Toda z zavestjo, da si gradi, sama svoj dom, v katerem se bo vzgajala, je vse te ovire premagala. Les so jim dali zavedni vaščani, na žagi so jim ga brezplačno sežagali v deske, ostali material kot n. pr. žeblje, pa je mladina kupila z denarjem. Denar pa so mladinci dobili pri kulturni prireditvi, ki so jo vaščani napravili skupaj z edinico naše armade,, ki se nahaja v vasi. Posebno okusno so si pripravili oder in kulise za kulturne prireditve. Tudi mladina iz vasi Nova Sušica hoče doprinesti svoj delež k obnovi domovine. Poslala je tri mladinke na gradnjo proge Brčko—Banoviči in enega mladinca v delovno četo na Lokve, kljub temu, da imajo velike kmetije, ki zahtevajo zlasti v sedanjem času veliko delovnih moči. Zato, da nadomesti pomanjkanje delovnih moči v vasi, si je mladina, ki je ostala doma, organizirala svojo delovno četo, ki nadomestu je v delu odsotne. To je lep vzgled vsem ostalim vasem. Mladina iz Nove Sušice kuže z delom veliko ljubeezn do svoje rodne zemlje. Ček Nada in Loku'fcem padla s kamjona in °^_ ležala na mestu mrtva. Z njo je iz£u bila družina dobro hčerko in riefa() najmlajšo sestro, vaščani in pasen11 še mladina svojo najboljšo delavO tovarišico. Že od prvih’ njesecev leta 1945 F naša Hilda bila* partizanka-kurirK- Poznala ni nikoli ne mej in ne Pr® graj. Ušla je neštetim smrtnim nov» nostim. V najtežjih trenutkih' za oaS borbe, zlasti takrat, ko so fašisti*® tolpe požgale našo vas, ko je bilo P!1 žganih 145 hiš, od katerih je ost® samo še 55 celih, je naša Hilda la držati moralo med nami. Bila t pobudnica vseh vaščanov, delala J vseskozi za našo stvar. Tudi ob dos ženi zmagi in vse do danes je z ' liko vnemo pomagala reševati ^ vprašanja mladinske organizacije ! tudi gospodarska vprašanja pri 0.(, navijanju naše vasi. Zanimala se J. tudi za kulturni dvig vse naše rol®!,: ne. Sestanki, ki jih je vodila, so b* zelo stvarni in živahni. Naša mladina in mladina iz sose* njih vasi je položila 50 vencev in I®, šteto šopkov rož. Ob grobu so se 0 drage tovarišice poslovili: tov. Mij® ' član okrajnega odbora SIAU, mia01,1 ka Danica jz Koka, mladinka Iva®1* iz Otlice, pionirka Verica iz Oti® ’ mladinka Danica in pionirka Joland. ’ obe z Dola. Mladinski pevski zbor 1 Predmeje je zapel žalostinko. Mladina iz Predmej® OB PRILIKI FIZKULTURNEGA IZLETA TELOVADKINJ JULI IŠKE KRAJINE, SE NAJPRISRČNEJE ZAHVALJUJE RAVNATELJU SREDNJE TEHNIČNE ŠOLE V LJUBLJANI (IMENA ŽAL N® VEMO) 58. GRUPA F1ZKULTURN1C. - NAŠA GRUPA VAM ^ VAŠE GOSTOLJUBNOSTI NE BO NIKDAR POZABILA - IN f ŽELI, DA BI OB PRILIKI PRIKLJUČITVE NAŠE JULIJSKE KRA' JINE K FLRJ IMELA PRILIKO Z ENAKO COSTÓLJUBNOSJO v NAŠI AJDOVŠČINI VSAJ DELNO VRNITI TO, KAR NAM JE OSTA' LO OD VTISOV IZ LJUBLJANE PRI VAS - VRNITI. ISKRENA ZAHVALA TUDI TOVARIŠICAM ČERNIGO] MARICI, MOZETIČ HELENI IN TOVARIŠICI IRENI ZA.NjfHOVO LJUBEZEN IN POŽRTVOVALNOST, KI SO JO POKAZALE W MLADINE JULIJSKE KRAJINE. 58. GRUPA FIZKULTURNIC IZ J. >Primotska borba« Izhaja tedensko * Ajdovščini. — Urejuje Albreht Roman.