24 Književna poročila.
Književna poročila.
Vortrage uber den Vorentmurf zu einem oesterreichischen Strafgesetz-buch, gehalten in der Oesterreichischen kriminalistischen Vereinigung Oktober 1910 — Mdrz 1911, Mam, Wien, 1911. Str. 632.
Obsežna l<njiga predavanj o prednačrtu l<azenskega zakonika spričuje, kako delavna je bila avstrijska združba kriminalistov (O. K. V.), da pripravi pot — načrtu. Justično ministrstvo je v predgovoru k prednačrtu samo priznalo, da še ne precizuje svojega konečnega stališča k problemu. Torej je bila nujna potreba, da se mnenja kriminalistov in strokovnjakov, katerih delokrog sega v polje kazenskega prava, obrazlože v javnosti. Ta mnenja naj bi ne bila le po-moček za proučavanje prednačrta, ampak obenem tudi preizkus njegove znanostnc in praktične uporabnosti. Vspeh tega preizkusa je bil kaj ugoden. Če ravno pogrešamo med predavatelji pač nekatere avstrijske vodilne zastopnike kazenske vednosti, mora vendar že dejstvo samo, da se je 24 učenjakov v splošnem zelo ugodno o avstrijskem načrtu izrazilo, odločno pa ugodnejše kakor o nemškem vzradostiti zasnovatelje prednačrta, pa tudi avstrijske pravnike 'sploh. To tem bolj, ker je bilo med predavatelji tudi nekaj inozemskih kriminalistov.
V tem naznanilu knjige ne gre, da bi navajal ideje vseh predavanj podrobno. Vendar naj bodo dovoljene vsaj nekatere opazke.
Prvo predavanje je uvod, ki ga je podal dr. Edmund Benedikt, član komisije za zasnovo prednačrta. Obljublja le kurzorno obdelavo materijala, ali v njegovi roki postalo je predavanje pregleden in jasen resumž o vsebini celega prednačrta; tupatam odkriva celo dogodbe izza komisijskih posvetovanj, kar zanimivost pa tudi vrednost predavanja žele povzdiguje.
O prištevitosti se je, naravno, mnogo razpravljalo; govoril je psihiater dr. Wagner pl. Jauregg, psiholog dr. Adolf Stčhr, profesor kazenskega prava dr. Adolf Len z. Za njihovimi predavanji se je razvila živahna in obširna diskusija, ki je takisto sprejeta v knjigo. Sorodna po gradivu so bila predavanja psihiatra dr a. Berzž-ta o odnošajih blaznic in kazenskega pravosodja; o tej priliki je podal predavatelj tudi predloge glede blazniških zdravnikov, ki se bodo morali vpoštevati.
O pojmu hudobnega naklepa pa nemarnosti sta predavala dr. pl. Hippel in dr. LOffler; le ta je ostro bičal sedaj veljavno prakso glede teh pojmov ter jo značil za zelo udobno, ali pravno nevzdržno.
Pri poglavjih odgovornosti za vspeh (Erfolghaftung) in povzročenju nevarnosti (Oefahrdung), kteri si je izbral dr. Avgust Mii^ička za svoje predavanje, obravnaval je ta tudi nauk o zmoti in nesposobnem poskusu, povsodi pod vidikom, da treba uspeh smatrati le za simptom, ne pa za merilo krivde.
Izmed govorov, ki so se bavili še s splošnim delom prednačrta, naj omenim še predavanje dr a. Hans-a Gross-a o silobranu in nujni sili, in dra. Delaquis-a o rehabilitaciji in dra. grofa Gleispacha o koneksiteti kaznivih dejanj Z zavarstvenimi sredstvi so se pečali Stoos, Wagner pl. Jauregg pa Raimann.
Književna porodila. 25
Dosti se je govorilo tudi o posebnem delu kazenskega zakonika. Posebno vspela so predavanja dr a. Haberde in dr a. Nicoladoni-ja o telesnih poškodbah, dra. Fritsch a in dra. W. Mi tterma i erj a o splošnih deliktih, dra. Makarewicz-a o varstvu časti, in še nekaj druijih.
Na polje kazenske pravde se je podal dr. Rosenblatt, ki je govorilo prisežnikih (večnikih). V predavanju se zelo zavzema za ta inštitut, pride pa na vse zadnje vendar do zaključka, da je boljši kakor porotna klop ali prisežniški sodni zbor še vedno zbor učenih sodnikov, ako se jim da v roke moderni kazenski zakonik, ki jim daje tudi dovoljno prostost pri prostem preudarku glede krivde in kazni. Ali baš v tem oziru pa mu je vstal med predavatelji nasprotnik v osebi voditelja klasične kriminalne šole, prof. dr. Birkmeyer. Ta je namreč povdarjal, da vidi v tem, ako naš prednačrt ne daje sodnikom preveč take prostosti, prav posebno vrednosti našega prednačrta, ki ga baš radi tega ceni višje kakor nemškega, ker mu gre ta v tem oziru predaleč. Dr. M. D.
Festschrift zum 31. Deutschen Juristentag 3. - 6. September Wien 1912. Gemidmet vom Wiener Ortsausschuss. Verlagsbuchhandlung Car I Fromme. Wien und Leipzig 1912.
Pričujoči spis ima trajno vrednost in zasluži, da opozorimo nanj tudi slovenske pravnike.
Profesor dr. Adolf Menzel podaje v sestavku .Naturrecht und Sociologie" (str. 1 do 60) kratek, a vrlo zanimiv in jasen pregled sistemov sociologije, te najnovejše, toliko važne panoge državne vede. Dunajski pravni historik dr. Hans pl. Voltelini priobčuje v skici ,Die Anfange der Stadt Wien' (str. 61 do 105) nekaj podatkov iz najstarejše zgodovine, deloma tudi pravne povestnice dunajske, dočim poroča znani graški pravni historik in najznamenitejši poznavatelj domače numizmatike prof. vitez Luschin na str. 149 do 179 o dunajskem denarstvu v srednjem veku (Wiener Munzwesen im Mittelalter). Spisa profesorja Roberta Bartscha: ,Wiener Gerichte im Vormarz (str. 105 do 149) ter prof. Sigmunda Adlerja: ,Das adelige Landrecht in Nieder- und OberOsterreich und die Gerichtsreformen des XVIII. Jahrhunderts" cstr. 179 do 237) se deloma izpopolnjujeta. Prvi opisuje sodne razmere od XVIII. stoletja do 1848 na teritoriju dunajskega mesta, drugI slika velike terezijanske in jožefinske sodne reforme v Nižji in Gornji Avstriji, ki so se uvedle kmalu nato v vseh avstrijskih deželah, in postanek ter uvedbo jožefinske ga sodnega pravilnika. Oba sestavka, temelječa na obsežnih arhivainih študijah, sta dragocen donesek k toli zanemarjeni avstrijski pravni povestnici novejše dobe. Tem pretežno zgodovinskim prispevkom se pridružje končno na str. 237 do 250 veleinstriiktiven referat dvornega svetnika pri upravnem sodišču dr. Roberta viteza Neumanna-Ettenreicha: „Die Einrichtungen beim čsterreichischen Verwaltungsgerichtshofe zur Evidenthaltung der Rechtssprechung und zur Erhaltung deren Stetigheif. Te za enotnost judi-kature zelo važne uredbe so bile doslej izven upravnega sodišča stoječim pravnikom ravno tako malo znane, kakor so še vedno mnogo obsežnejše tozadevne uredbe vrhovnega sodišča.
Pripomnimo še, da Voltelinijev in Bartschev spis olajšujeta dva izborna kartografična posnetka. P.