bbâjft v»** ¡jyued dally Sunday* PROSVETA • glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredailkl in uprevnllkl pnatorl: ««87 South Lawndale Ava. Office v. Publication 8887 South Lawndaia An Telephone. Roch ««11 4804 ■0-YEAR XXXIX UM« I« tiOO .t rm^i.-üfü? M8Ht»|iH Ifflll at quraao, nitaoto. un dm tha Act a« Conen, ol March ft. im. Acceptance for mai at CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 4. MARCA (MARCH 4). 1947 ial rate of postage provided for in section 1108, Act of Oct 8. 1817. authorised on June 4. 101 h Subocrlpilon $6.00 Yonrly ÔTEV.—NUMBER 44 lerika se bo odzvala pelu za pomoč Grčiji Britfke čete naj bi ostale v Grčiji in podpirale monarhistično vlado. Velika Britanija skuša ustaviti širjenje ruskega vpliva v južni Evropi Doznava se, da bo Velika Britanija spet apelirala na Ameriko za posojilo v vsoti več milijard dolarjev, katero potrebuje za industrijsko in trgovinsko rehabilitacijo. Britska ekonomska struktura je omajana in Amerika naj bi jo podprla ter preprečila zrušitev. Velika Britanija je dobila od Amerike v zadnjih šestih letih čez $35,000,000,000. Pred nekaj meseci je dobila posojilo $3,750,-000,000, toda v Londonu so priznali, da posojilo je ni postavilo na trdne finančne noge in da potrebuje nadaljnje milijarde dolarjev. Washington, D. C» 3. marca.— Jiplomatični krogi so namignili, da se bo Amerika odzvala ape lu Velike Britanije, naj prevzame njene finančne in ekonomske obveznosti v Grčiji in s tem jrepreči padec grške monarhi-stične vlade. Amerika se je v lačelu izrekla za prevzetje brit skega bremena v Grčiji. Ta korak predvideva drastično revizijo ameriške zunanje politike. Trumanova administracija se |e odločila za akcijo po konferenci z voditelji kongresa, če-jrav so nekateri senatorji in bngresniki, republikanci in de-uokrati, ugovarjali. Ameriški Igovor na britsko noto in apel ta pomoč je dostavil britskemu )slaniku Archibaldu C. Kerru Iržavni pod tajnik Dean Ache-)n. Ameriški pogoj glede pomoči e, da morajo britske čete ostati Grčiji in podpirati monarhi-iično vlado. Britske finančne ekonomske obveznosti bo jrevzela Amerika, toda to zavisi >d kongresne odobritve. Ame-ika bi morala potrošiti okrog ¡250,000,000 v tem letu in dodat-ie vsote pozneje. Od predsednika Trumana se jričakuje, da bo objavil pro-ram. To se bo morda zgodilo, to bo govoril v Wacu, Tex., pri-lodnji četrtek. Vest iz uradnih rirov pravi, da bo Truman go-oril o ameriški notranji in zu-anji politiki. " Direktna ameriška intervenci-a v grških notranjih zadevah >i bila v bistvu za vržen je stare meriške tradicije in odprta pod-»ora Veliki Britaniji, ki skuša istaviti širjenje ruskega vpliva | južni Evropi. Predlog glede »omoči Grčiji je naletel na opo-icijo pri nekaterih senatorjih in tongresnikih. Senator Johnson, emokrat iz Colorada, je dejal; "Očitno je, da skuša Velika iritamja delegirati Ameriko za Iržanje Rusije proč od Sredo- vlade v kritičnem momentu, ko emlja. Nobenega razloga ni za je usoda Kitajske v nevarnosti, irevzetje tega dela. Prizadevala so v teku, da ne bi kongres nižal apropriacij za vzdrževa- Kaišek prevzel predsedništvo vlade Reorganiziranje kabineta napovedano Nanking. Kitajska. 3. marca.— Generalisimo Čiang Kaišek je prevzel predsedništvo vlade potem, ko je njegov svak T. V. Soong resigniral kot premier. Kaišek je namignil, da se bo odločil za splošno ofenzivo proti komunističnim silam. Soong je resigniral zaradi o-stre kritike njegovih ekonom-slf i ^smernic g strani članov le- gislativnega sveta. Očitali so mu odgovornost za kritično ekonomsko situacijo na Kitajskem. Soong je zvrnil krivdo za situacijo na komuniste, ki uničujejo komunikacijske zveze. Vse kaže, da se bo civilna vojna na Kitajskem poostrila. Vladne čete in komunistične sile so zavojevane v ljutih bitkah na fronti, ki se razteza od centralne Kitajske do osrčja Mandžurije. Kaišek je prevzel vodstvo »je oboroženih sil." Kongresnik Engel, republikanec iz Michigana, je dejal, da olika Britanija je začela po-lovno pritiskati na Ameriko, da >" šla zanjo po kostanj v žerja- JCO. Truman je na konferenci z roditelji kongresa v Beli hiši na-1 nil, da bo Amerika morala omagati tudi Turčiji. Pomoč bi bila v obliki orožja, poso I m kreditov, "da se prepreči ¡rušenje demokratične fronte od Evrope do Indije pod pritiskom knjetske Rusije." r-—■■ Nekateri krogi napovedujejo reorganiziranje vlade. Možnost je, da bodo dobile reprezentaci-jo v novi vladi manjšinske stranke. Kaišeka je imenoval za premierja vrhovni obrambni svet. On je predsednik kitajske republike. Soong je bil dve leti predsednik kitajske vlade. Vlada je priznala, da je bitka za posest Tsinana, glavnega mesta province Šantung, prišla v kritično fazo. Komunistične sile naskakujejo mesto s štirih strani. Nepotrjeno poročilo trdi, da so komunisti že udrli v Tsi-nan. oncresni odsek se 0dl0öl za mižijo wagnerjevega zakona Wi.h.ngton, D. C.. 3. marca.— ^'ngresnik Hartley, republika j/ New Jerseyja in načelnik «•ka za delavske zadeve, je -'nami, da se je večina članov ' k' ./rekla za drastično revi-> Hafnerjevega zakona, "da pravičen tako za delavce kot delodajalce " l - '.nojev zakon garantira ' jjVTtm pravico do organizira »n kolektivnega pogajanja, nator Morse, republikanec lan senatnega od .. delavske zadeve, je tudi ' ">11. da sestavlja amend r'' Ti bodo kmalu predlo-l 'natu Eden izmed amend ' 'v Prepoveduje ustrahova-^'»dajalcev • «tram unij. ;,rtl«7 je dejal, da Je večina ka zavzela stahfcV W '¿nerjev zakon priitran ski. Večina je odobrila spre membe, ki bodo uključene v načrtu, kateri bo kmalu sestavljen. Glavne spremembe so: , Delodajalci morajo dobiti svobodo govora v diskuzijah o unij skih aktivnostih. Prepoved jurisdikcijskih stavk v industrijah. Prepoved bojkotiranja deloda jalcev, ki niso direktno zaplete ni v konfliktih. Unije morajo biti pred sodišči odgovorne za kršenje provizij sklenjenih pogodb. Prepoved masnega piketiranja in nasilja v vseh oblikah. Hartley Je omenil, da je vprašanje odprave zaprte delavnice predmet dtsku/ij med člani ort seka za delavske zadeve, toda sprejet m bil noben zaključek. Domače vesti V bolnišnici Wilkes-Barre, Pa. — S t e 11 a Britz, dekliško ime Kogoy, članica društva 432 SNPJ, se zopet nahaja v bolnišnici General Hospital v tem mestu. Podvreči se je morala zopet operaciji. Od oktobra 1945 je bila že štirikrat operirana, vsakikrat s prereza njem trebušne stene. Zadnja operacija je bila najhujša. Is Mlnneoote Ely, Minn.—Po daljši bolezni je umrl vdovec Frank Pešel, star 67 let, doma iz Bistrice pri Črnomlju, v Ameriki od 1905, član ABZ. Zapušča štiri poročene hčere. Po poklicu je bil grobar. — Poročila sta se Fred Boitz in Patricia Petrich, kakor tudi Lawrence Music in Julia Kastelic. V St. Paulu pa sta se poročila Pete Herrick, poljske narodnosti in Leona Kunstel, hčerka tajnika društva 268 SNPJ v tem mestu. Vse tri neveste so članice SNPJ. Išče sorodnico Cliff Mine, Pa.—Ivanka Kune, doma iz Martinhriba 13, p. Dolni Logatec, Slovenija, bi rada izvedela za svojo teto Fani Puc, po domače Kožarjeva iz Žiborš. Naj piše na naslov: Ivana Vidmar, R D 2, Box 191, Caraopo-lis, Pa. Is Clevelanda Cleveland.—V Collin^oodu je umrla Jennie Gospodarič, roj. Veitrovtfc, tfttlfa 52 let, doma iz Zaklanca, fara Horjule pri Vrhniki, v Ameriki 35 let, članica društva 53 SNPJ in SŽZ. Tukaj zapušča moža Antona, sina, hčer in tri vnuke, v starem kraju pa tri brate.—Iz bolnišnice sta se vrnila Joseph Matjašič in Frances Novak, kakor tudi Frank Salmick, slednja dva iz Collinwooda.—Umrl je William Bučar, star 57 let, samski, doma iz Vojvodine, v Ameriki 38 let. Tukaj zapušča brata. ' Stavka učiteljev v Buffalu končana Buffalo, N. V., 3, mdrca,— Stavka učiteljev in učiteljic, članov neodvisne unije, je bila končana po dosegi sporazuma s Komunizem ni t • vprašanje v stavki Thomas udaril po uradnikih kompanije Waahington. D. C.. 3. marca.— R. J. Thomas, podpredsednik u-nije združenih avtnih delavcev CIO, je pred Čloni kongresnega odseka za delavake zadeve izjavil, da komunizem ni vprašanje v stavki proti Allis-Chal-mers Mfg. Co. v Wist Allisu, Wis., ki traja že deset mesecev. On je okrcal uradnike kompanije, ki so prej nastopili pred odsekom in trdili, da je krajevna avtna unija pod kontrolo komunistov in da so ti odgovorni za nadaljevanje stavke. Thomas je naglasil, da je stavka posledica spora med unijo in kompanijo, ker se slednja upira kolektivnemu pogajanju. Uradniki kompanije so trdili, da je stavka stala že $70,000,000 poleg $18,000,000, ki predstavlja mezdno izgubo. Thomas je izjavil pred člani odseka, da je kom-panija prišla na dan s komunističnim strašilom, da zakrije svoje namene in opraviči opozicijo proti kolektivnemu pogajanju z unijo. Robert Buse, predsednik krajevne avtne unije, ki je okli-cala stavko, je pred odsekom priznal, da je podpisal komunistično nominacijsko peticijo lansko leto, zanikal pa je obdolžitev, da je komunist in da je unija pod komunistično kontrolo. Dejal je, da so {udi drugi u-radniki unije podpisali peticijo v prilog komunističnemu kandidatu za governerja države Wisconsin. Pogajanja mod unijo in operatorji Washington, D. C., 3. marca.— Neki vladni uradnik je dejul, da se bodo kmalu pričela pogajanja med rudarsko unijo UMWA in operatorji glede sklenitve nove pogodbe. Pričakuje se, da bo vrhovno sodišče podalo odlok v zadevi kaznovanja unije in njenega predsednika Lewisa. Kazen je naložil federalni sod nik Alan Goldsborough v no vembru preteklega leta. Uniji je naložil kazen $3,500,000, Le-wisu pa $10,000. člani mestnega sveta. Sporazum določa zvišanje plače od $300 do $625 na leto. ^ Stavka je trajala en teden in skoro vse osnovne in srednje šole so morale zapre ti vrata. britska armada okucala prek1 sod v palestini Vladni uradi, sodišča in banke zaprle vrata LOV NA TERORISTE ODREJEN Jeruzalem. Paleatina. 3. marca.—Poveljstvo britske armade je oklicalo preki sod in posledica je jetništvo 250,000 Židov v njihovih domovih. Židje tvorijo čez eno tretjino prebivalcev v Palestini. " Jeruzalem, Tel Aviv, Ramat Gan, Petah Tikva, Benei Berak in druga mesta so prišla pod vojaško vlado. General R. N. Gale, ki je bil nedavno imenovan za britskega vojaškega governerja v Tel Avivu, je dejal, da je cilj oklica prekega soda paralizira-nje in uničenje židovskih terorističnih organizacij. Osem tisoč britskih vojakov izvaja provizije prekega soda samo v Tel Avivu. Britske vojaške posadke v drugih palestinskih mestih so bile ojačane. Židje ne smejo zapustiti svojih stanovanj. Avtni promet je bil ustavljen. Nobena oseba ne sme zapustiti ali priti v kraje, v katerih je bil oklican preki sod. Britske avtoritete so zaprle vradne urade, sodišča in banke in omejile poštno, telefonsko in telegrafsko službo, Preki sod j« bil okiican, ker sta židovska a-gentura in židovski svet zavrnila britski ultimat z zahtevo, da morata kooperlratl z britski mi avtoritetami pri zatiranju terorizma v Palestini. Nasilja ln izgredi so zahtevali življenja 21 ljudi, veliko število drugih pa je bilo ranjenih. Židovski teroristi so vrgli bombo na poslopje v Jeruzalemu, v ka terem je bil klub britskih voja Ških častnikov. Bomba je ubila najmanj 14 oseb. Lov na židovske teroriste se nadaljuje. Britske avtoritete po ročajo, da je bilo doslej 60 osum ljencev aretiranih. Teroristi so uprizorili navale na britsko vojaško taborišče v bližini Nathanje, napadli voja ška motorna vozila pri Ilajfi in jih uničili. Nasilja so bila pro test proti britskim avtoritetam, ki so odredile dcportacije žldov, kat.eri so prišli v Palestino nele galno. Marshall bo odšel v Moskvo v sredo • Spremljala ga bo delegacija 84 članov Waahington. D. C.. 3. marca,— Naznanilo pravi, da bo državni tajnik George C. Marshall odle-tel lz Washingtona v Moskvo v sredo v spremstvu delegacije R4 Članov. V Moskvi se bo pričela konferenca zunanjih ministrov Štirih velesil — Amerike, Rusi. je, Velike Britanije in Francije — 10. marca. Ameriška delega-clja uključuje svetovalce in ve-Ščake. Na konferenci bodo diskusije o mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo, kakor tudi o kon-troverznih vprašanjih, ki čakajo rešitve. Med temi so: Ruska poravnava računa v vsoti $11,298,000,000 za blago, katero je Sovjetska unija dobila od Amerike na podlagi posojil-no najemninskega zakona. Vprašanje 95 parnikov, ki so bili dostavljeni Rusiji v vojnem času. Amerika zahteva vrnitev ali pa plačilo za parnike. Izvedba dogovora, sklenjenega na konferenci velike trojice v Potsdamu, glede uničenja poškodovanih nemških bojnih ladij, med katerimi je letulonosec Graf Zeppelin, katerega ao Rusi zasegli v Stettlnu. Moskva je priznala zavlačevanje izvedbe dogovora. Distribucija italijanskih boj-nih ladij. Ppleg teh bodo prišla v o-spredje druga sporna vprašanja na moskovski konferenci. Med temi sta razorožitev in mednarodna kontrola atomsko energije, Mnenje prevladuje, da bo konferenca trajala tri ali osem tednov. V Washingtonu trdijo, da vse zavisi od kooperacije Rusije z zapadnimi silami. Smrad. Id prihaja is koogroee. Predsednik Truman na poti v Mehiko Kansas City, Mo,, 3. marca,— Predsednik Truman, ki je dospel sem iz Washingtona, je danes odletel proti Mehiki. Prej je ob iskal svojo 04 let staro mater v (¡randviewu. Pred dvema ted noma je padla in se poškodova la, toda njene stanje se je iz boljšalo. V glavnem mehiškem mestu bo Truman gost mehiškega predsednika Miguela Alema na. Obravnava proti Hit• lerjevemu pomočniku Nuernberg, Nemčija, 3. mar ca, — Ameriški prosekutorji ao naznanili, da se bo vršila sepu ratna obravnava proti dr. Han su Lammcrsu, Hitlerjevemu pomočniku. On Je igral važno vlo nesporazum 0 zvezi med francijo in anglijo Francija se skuia zavarovati pred agresijo BLOK PROTI SOVJETSKI UNIJI London. 3. marca. Nesporazum Je nastal med Veliko Britanijo in Francijo glede sklenitve vojaške zveze med državama. Ta se Je pokazal v besedilu not, ki so bile izmenjane med Londonom in Parizom. Francosku vlada je predlaga I«, naj Francija in Velika Britanija dasta zagotovilo druga drugi o popolni vojaški podpori v slučaju nevarnosti agresije s strani Nemčije v bodočnosti, Brltaka vlada pa se je izrekla za skupno oboroženo akcijo le v slučaju dejanske agresije. Velika Britanija bo morda odložila akcijo glede sklenitve pakta in vojaške zveze s Francijo. Ona se zdaj pogaja z Moskvo glede revizije pogodbe s Rusijo. Premier Stalin jo nedavno priporočal ojačanjo zveze med Rusijo in Veliko Britanijo. Ako bo Velika Britanija sprejela francoski predlog glede skupne vojaške akcije proti Nemčiji, če se pojavi nevarnost agresije, se bo s tem moralno obvezala za uključitev sllčne provizije v novo pogodbo i Rusijo. Dvomljivo je, da bi zunanji minister Ernest Bevin Ael tako daleč. Razgovori mod Bevlnom in R. MassigHjem, francoskim poslanikom v Londonu, so bili začasno suspendirani, ker Jo poslanik zbolel. Obnovili se bodo, ko bo ozdravel. Poučeni krogi trdijo, da vojaška zveza med Veliko Britanijo In Francijo, če bo sklenjena, ne bo imela velike praktično vrednosti. Ne Franciji in ne Veliki Britaniji ne preti nevarnost s strani poražene Nemčije. Slednja je na tleh in vzelo bo mnogo let, preden bo, če sploh bo, postala vojaška sila. Nihče ne taj) možnosti, da bi vojaška zveza med Veliko Britanijo in Fruncijo postala lahko jedro bloka zapadnih držav proti sovjetski Rusiji. Gotovo je, da formiranje takega bloka ne bo možno, dokler bo francoska komunistična stranka igrala važno vlogo v političnem življenju dežele. go v nacijski Nemčiji. Lammers Im postavljen pred ameriško so dišee kot vojni zločinec. amerika zahteva izpustitev dveh vojaških častnikov Nanking. Kitajska. 3. marca,— Ameriške avtoritete so pričele pritiskati za izpustitev dveh vo jaških častnikov, katera so pri Jeli in pridržali kitajski komuni sti zadnjo soboto v Mandžuriji, kjer so v teku ljute bitk«- »rud komunističnimi silami in vladnimi četami, \ Častmka sfa major H°bert B< Kiggs i t Chicags in stotnik J W Col I in» iz Kvanstoria, či kaškega pred meut Ja. Oba sta pomožna vojaška atašeja amen škrga poslaništva v Nankingu. liila sta na poti v Canučun, ko «o Ju prijeli komunisti. General Robni Houle, ameti ški vojaški ataše, in ameriški kon/ul Kdmund O. Clubb sta začela pogajanja s komunist: glede i/pustltve častnikov. Ameriški) poslaništvo je po zvalo Wanga Pingnana, représentante komunistične stranke v Nank ngu, naj stori korake za Iz glavni «tan komunistične stranke. Komunistična ofenziva v MuniOuriji |e v razmahu. Po točila pravijo, da so komunisti poni/Ji vladne čete v več krajih In da t* bližajo Cangčunu, glav nemu mestu Mandžurije. Prve komunistične enote so prodrle do t«M kr, ki le oddaljena le nekaj milj od Cangčuna. Izmenjava blaga med P olj »ko in Norveško Vuišave, Poljska, 3. marca,— VTiida je naznanila sklenitev dogovoia z Noivcško, ki se nanaša na izmenjavo blaga med državama Pričakuje se, da bo vrednost i/rnenjanega blaga znašala najmanj $22,000,000 v tem letu Poljaka bo pošiljala Norveški premog, koksni in kemikalije, v zameno pa bo do-Invnlti konje, gnojila, maščobe fniMitev častnikov, Sltčen je bil poslan t Jenen, kje» je I»« železno ludo PHOSVETA TOREK, 4. MARPa ^ PROSVETA THE ENLIOHTSKMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNI PODPORNI JEDNOTE of ud »ebUahad bT Naročala« aa Združene driova (lam Chica#a) te aa loto. SMO aa pol lota. 11 ¿0 aa četrt lota» aa Coofc Co.. 17.50 aa celo leto. »3.71 aa pol letaj aa Subacrlpiioa rateti for the United Stotea (aaaapt Cklaapo) raenfa M-00 por joer. Chlcego and Cook Couatr |7JI pav f oounlriet MAu por fOOf. oglasov pe dogovoctt—Rokeptai depiaev ia ge ae vračajo. Rokopisi literarne vaebiao (ta pesmi itd.) m ereejo pošiljatelj« le e alučeju. Ae Je pffleHl AdeertUlng rates oe agreement Maauaerlpti of aad aaaolidted article« will net Se returned. Oiket i (uch as stories, plan« poama. eta. wiU he returned to .pan.«! by aell enhr PROSVETA ■ 59 So« L®CkiCÄ^o HUäöää Delavska Golgotar-il Značilnost sedanje gonje proti organiziranemu delavstvu je v tem, ker pokazuje, da se ameriški kapitalizem tudi v zadnjih letih ni sprijaznil z unijami in jih priznal kot organski in neobhodni del industrijske civilizacije. In to kljub temu ne, čeprav so no splošno vse unije politično konservativne, idejno povsem navezane na "free enterprise." Posebno je to resnica, kar se tiče vrhnjega unijskega vodstva, ki je no vsej črti usn^erjeno proti vsakemu socializmu. Green, Lewis, Murray, Tobin, Hutcheson in skoraj vsi drugi unij-ski moguli ob vsaki priliki brenkojo no obrabljene strune "free enterpnza" in načelno zagovarjajo sistem privatnega profitaratva. S kapitalisti pridejo momentalno le takrat navzkriž, kadar iz njih ne morejo izpuliti vseh mezdnih in podobnih zahtev. Toda Če za svoje članstvo dobe prilično ugodne pogoje, čeprav na račun odjemalcev, to je drugih delavcev, na profitarsko odiranje popolnoma pozabijo, spravili po se bodo ob vsaki priliki na—Sovjetsko Rusijo in strašili s "kooomunizmom." Toda kljub temu, da ima ameriški kapitalizem tudi med delavskimi voditelji zveste pristaše, se z unijami nikakor ne more sprijazniti. V tem se radikalno razlikuje od britskega in tudi od evrt>p-skega kapitalizma, ki se je z delavskimi unijami že zdavnaj sprijaznil in ne dela proti njim že pol stoletja nobene gonje, s katero bi jim stregel po življenju. Na drugi strani se pa Amerika še danes nahaja v antidelavski džungli. Sem pa tam je seveda najti Izjeme, toda kdor zasleduje sedanje zasliševanje pred kongresom, bo lahko videl, da so te izjeme zelo redke. Pred obema odsekoma se vrste "free enterprizerji," med njimi največji industrijski mogotci, ki hujskajo kongres na čim bolj strogo antidelovsko zakonodajo. ★ Druga značilnost sedanje antidelavske gonje je v tem, da so se "free enterprizerji" zdaj poslužili drugačne metode za zadavitev unij kot so se v svoji "openšaporski" kampanji po prvi svetovni vojni. Takrat so se oprijeli taktike odprtega razbijanja unij in terorizironja delavcev, zdaj pa so se zatekli pred kongres in držav« ne zbornice. To so storili vsled tega, ker je unijako gibanje danes prevelik orjak, da bi go mogli zdrobiti z odprtim in tltltkthim AS* skokom, kakor so to delali prejšnja leta. Za dosego istega cilja zdaj hočejo vpreči vlado in unije obleči v železni Jopič in jih zada« viti na bolj "civiliziran" način. Pri tem se opirajo na teorijo, češ, vlada jim je dala življenje in jih postavila na noge z delavskim zakonom in vlada jih mora zdaj tudi krotiti, ker so se razvile v prevelike orjake, v prave "monopole." Obseg te gonje je razviden že v tem, da je bilo kongresu predloženih okrog 220 protidelavskih zakonskih osnutkov najrazličnejše vrste. Zelo velik pritisk je s strani "free enterprizerjev," da kongres postavi izven zakona vsako unijsko delavnico, prepove sklepanje mezdnih pogodb, ki bi zajemale vso Industrijo, proglasi "odprto" (protiunijsko) delavnico kot smoter dežele in še celo verigo drugih restrikcij. Do zadnjega časa so nastopali pred senatnim odsekom za delo, kateremu načeluje senator Taft iz Ohio, somi industrijalci in drugi nasprotniki organiziranega delavstva. Ta del zapisnika se čita kot "Strah na Sokolokern gradu"—da so unije postale največja nevarnost, največja rakrana dežele, pravi zmaj, kateremu mora kongres posekati kremplje in streti glavo. Pred tem odsekom so zadnje dni končno dobili besedo tudi delavski voditelji, ki seveda na vsej črti pobijajo vsako protidelavsko zakonodajo. Toda izgledi so, da bo njih opozicija le bob ob steno, kajti precej veliko večina v kongresu je odločena, da unijam drastično pristriže peruti, ako jih popolnoma ne zadavi. Medtem, ko je vsa pozornost obrnjena na kongres, so bizniškl interesi na delu tudi v legialaturah posameznih držav zo dosego istega cilja, fcest držav—Arizona, Arkansos, Florido, Nebroska, Virginia in Tenneaaee—je že sprejelo zakone, ki legalizirajo "odprto" dclavnico in prepovedujejo vsake vrste unijsko delavnico, umorov. To trojica je s puško V legislaturah Georgije, North Caroline, lndiane in Massochusettso pobilo 20 ljudi, dvaindvajset pa plotovi A, naMft ncaudbiiL Pismo starega Slovenca iz Slovenije Milwauk»». Wio.—Mrs. Ver bick, znana Milwoučonko, ki se počuti v devetih nebesih, kadar se nahaja tam gori v gozdovih severnega VVisconsina, ter tlm, kakor mi je bilo povedano, rada v slučaju potrebe upihne luč živ-Ijenjo kakemu dolgouhemu zajcu, mi je izročila pismo, ki ga je pisal njen 82 letni svak Franc Ponikvar Iz Črncev v Sloveniji. Rekla mi je: "Ti, ki imaš več časa ko jaz, daj no, pa pomoli pod nos skozi Prosveto svakovo pismo tistim, no saj ves katerim . . ." Želji prijazne ženske prav rad ustrežem in tu imate pismo, ki govori precej glasno in razločno. Izpustil sem iz njega le tisto, kar bi ne zanimalo splošne javnosti. Komentarja o vsebini pisma mi ni treba pisati—soj 821etna pristna slovenska korenina piše tako jasno ... Evo vam pisma: "Tvoje pismo in sliko smo prejeli in smo se začudili, ko smo Te videli i puško v rokah. Ali si tudi Ti partizanka? Pri nas se je namreč borilo vse, mlado in staro, za boljšo bodočnost, zo življenje in smrt. Pišeš mi, do si tudi Ti bilo v silnih skrbeh zo Tvoje sinove in zete, ki so se borili v ameriški armadi. Srečna si, da »o se vsi vrnili. Pri nas je bilo drugače. Nekatere družin« so izgubile po pet, šest fantov. Vprašaš me, če so res pri nas cerkve podirali in kdo jih je. Res je, podirali in poži-gali so cerkve, toda to delo so opravljali tisti, ki so nam pravili, da se borijo za vero in Kristusa. To so bili ljudje, katere so organizirali duhovniki in katerim smo pravili "ta beli". K nam so z Iga s topoyi streljali in niso gledali, ali streljajo na cerkve ali kaj drugega, papeževi belogardisti so pridrveli do naše napol porušene cerkve ter pokradli vso mašno opravo, ke-Uhe in monštranco. Lepi tron svete Marjete 90 zdrobili in o-stafike razmetali po cerkvi. Nove, komaj eno leto stare orgije so razbili, bandera razcefrali in cofe od njih obesili na puške in z njimi zmagoslavno korakali po vosi. Slovito božjepotno cerkev no Kuraščku so porabili za štalo, v kateri so imeli mule. Tam so imeli tudi postojanke in bunkerje. Kip Kraljice miru so pobrali z oltarja in ga nosili na nosilih no Pijavo gorico in se grdo norčevali. Dobro poznani cerkvi v iški vasi, Sveti Križ in sveti Mihel, so uporabljali za iste svrhe. V teh cerkvah so i-melt tudi stranišča. Cerkev v Gornjem Igu pa so partizani tekom boja porušili. V tej cerkvi so imeli okupatorji in belogardisti z dovoljenjem župnika svojo postojanko. Župnik jim je dol dovoljenje zato, ker so se borili za vero in Kristusa. sekali ude nedolžnim žrtvam. V stene so bili vdelani kavlji in rinke, na katere so reveže obešali. Pustili so tudi mučilno natezalnico, s katero so ljudi mučili. To strašno sliko je videla tudi rusjca, ameriška in angleška komisija, ki je bila takrat v Sloveniji. Ko ao ujeti belogardisti odko-pali grobove nesrečnežev, so našli med njimi" tudi Spelinovega Toneta in moža moje hčerke, ki sta imela z žicami zadrgnjene vratove in zvezane roke. Zdaj pa pomisli, kakšne nagrade je delil škof Rozman in njegova bela garda tistim, ki so nekdaj njemu in pa papežu polnili bisago. Mi imamo zdaj drugega gospodarja, Tita, s katerim smo se skupno borili za pravico in svobodo in Bog je bil z nami. Naša vlada je ljudska in sodišča so ljudska. Pošten narod in pošteni duhovniki pa uživajo svobodo, mir in red. Mi smo se borili za pravico poštenega slovenskega naroda in zato je bil Bog z nami. Kdor je bil pa izdajalec, požigalec ali pa! pobijalec, mora polivati račun pred ljudskim sodiščem. Kdor pa nima krvavih rok, pa uživa isto svobodo, ko jo uživamo mi, ki smo se borili pri partizanih. Pri nas dela vse: staro in mlado. Obnova gre tako brzo naprej, *la so popravljene že skoraj vse že« leznice. Odpirajo se novi rudniki in zidajo se nove tovarne, V Ljubljani gradijo kar štiri. Pri nas ni brezposelnosti in tudi jesti se dobi. Primanjkuje nam seveda še dosti reči, toda počasi bo vse DriŠlo. Eno mi pa ne gre v glavo. Zakaj tisti, ki so pobijali naše ljudstvo in mu požigali domove, danes lepo živijo v Italiji in na Koroškem? Vse kar sem Ti napisal je resnica. Prosim Te, da vsakemu, ki dela propagando proti našemu narodu, pomoliš to pismo pod nos." t Tako govori pismo 82-letnega Slovenca. Franee Puncer. Ruse bomo malo podučili... Rockwood. Po. — Amerika je pričela oddajati po radiu propagando v ruskem jeziku, in sicer vsak dan eno uro, tako da bodo Rusi vedeli, kako živimo pri nas. Kako bo uspel ta program, je Še vprašanje. Da danes ruski narod živi slabo, to mora vedeti vsak pameten človek, kajti v času vojne je bilo tam skoraj vse uničeno, na milijone najboljših fantov in deklet pa pobitih. Koliko resnice jim bomo povedali, je pa uganko, soj še samim sebe ne povemo vse tako kot je v resnici. Na primer, lahko bomo Rusom povedali, kako se naš pre-zldent vozi z zrakoplovom 11a počitnice. Saj se ta revček tako trudi za nas, da bi živeli u-dobneje, da je zmerom na poti z enih na druge počitnice. V potovanju prekosi še našega "večnega popotnika". Seve, naš Tone se ne vozi tako udobno. Kaj je vzrok, da se je naš državni department namenil oddajati 'radio programe v ruščini za sovjetsko ljudstvo? Vsaka dežela ni ravno tako radodarna kot Amerika, posebno so Američani dobrosrčni, kadar slutijo kaj dobička za svoje "free en-terpriserje". Pa kaj bi govpril o ambicijah naših profitarjev. Mi bomo vse to delali, da izobrazimo te nehvaležne ljudi. Ali se Kiso oni borili z našim orožjem in nas in sebe rešili poraza pred fašizmom? V«e to trpljenje in klanje za nič. Mi moramo gledati, da bodo vsi narodi svobodni— tudi v Rusiji, ne pa sužnji in spet služili državi ter ji delali profite, kateri pripadajo nam, saj smp jih mi rešili pofaza. Vse to se bo lepo slišalo, ali bodo pa tudi verjeli, je pa drugo vprašanje. Ako pa Ruse ne bomo mogli izobraziti po radiu, jim bomo pa poslali nove atomske iznajdbe in jim malo pogreli tisto mrzlo Sibirijo. Seveda, vse to bomo storili iz ljubezni do svojega bližnjega—$$$ . . . Mogoče jim bomo povedali, kako imajo pri nas vsi ljudje svobodo, še "ta črni" way down South . . . Potem se bodo lahko naučili, kako je treba postopati s črnimi ljudmi v demokratični državi, ali pa kako se voli dva governerja naenkrat v isti državi. Dalje jim bomo tudi povedali o svobodnih volitvah za senatorja Bilbota. Prav tako jih bomo lahko podučili v nekaj nalogah, kako obogateti v vojnem času. • ' Rusi se' bodo .tudi lahko naučili od nas, kako se postavi kandidate za demokratične volitve.' Tukaj imamo dve stranki in obe kontrolirajo bankirji. Oni postavijo kandidate, mi jih pa izvplimo. Po njih mnenju so to edino pravične volitve, ne pa take kot v Jugoslaviji in na Poljskem, ker je pet različnih strank zastopanih v vladi in je skpro več kot 90% volilo za te kandidate. V Grčiji pa je volilo 20% ljudstva za kralja in zato so bile nam te volitve po godu, po naš?mu vzorcu in proglasili smo jih za demokratične. Prav sedaj preiskujejo, kdo je kriv civilne vojne na Grškem. Grčija, Amerika in Anglija so zahtevale, da preiščejo vzroke za neprestane spopade med dr žavnimi vojaki in partizani. Se- Na cesti, ki pelje proti Turjaku, so partizani ujeli 77 let starega folota iz Ambrusa v Suhi Krajini, ki je pri zaslišanju v Mokrici priznal, da je s po-močju dveh tovonšev izvršil 42 so izgledi zo sprejetje zakonov, po katerih bi bilo prepovedana vsaka tako rvana ungsko zaščito--v bistvu to pomeni toliko kot «Kipita aH antiunijska delavnica V nadoljnjih šestih legislaturah so bili predloženi druge vrste antiunijski osnutki, od katerih nekateri enostavno postavljajo vsako htavko izven zakona, drugi omejujejo piketiranje in podobno. Z drugo bewdo: od 45 legislatur, ki se sestanejo letos k zasedanju, je 16 državnih zbornic bodisi že sprejelo drastične antidelavske zakone ali pa so v procesu vzakonitve. Predno poteče leto, bo število teh držav lahko še precej višje. Tako se je ameriško organizirano delovstvo zopet znošlo v zelo težkih dneh. v velikem jeklenem precepu, v koterem mu služabniki vladajočega tn posedujočega ra/reda znajo polomiti kosti s hrbtenico vred. In to v kongresu In tudi po državnih zbornicah. V tem precepu se je znašlo, ker je faktično brez politične moči. In biez politične moči je vsled t«»ga, ker Je brez lastne masne delavske stranke, ki bi protektlrala njegove interese, interese vaego de-lovnega ljudstva na političnem polju, v vlodi. V tem precepu ae jf znošlo. ker ao delavski voditelji z vaem ameriškim radikalizmom in 1 beralizmom vr«*d politično popolnoma bankrotirani. Iz vseh bojev se niso niti toliko naučili, da bi spoznali in ae oklenili najbolj elementarnega nauka rozredne družbe in razredne botbe In to nauk je, dokler al delovno ljudstvo ne zgradi svoje lastne politične stranke in ae skozi njo vrže v konteat a pristaši ko-p tol rmo zo politično oblost. toliko čoao mu tudi ekonomske organizacije—um je—ne bodo dosti hasnile, kajti reakcija jim bn skušala polomiti kosti no to ali drugi način. Ako ae ameriško delavstvo posebno njih voditelji iz teh bojev ne nouče te preproste resnice In ae vržejo na delo zo organiziranje lastne politične stranka r*a principih in idejah demokratičnega socializma, tedoj je bodočnost dežele res temno. so jih poklali z nožem. Tudi v Škrilje so prišli in so odpeljali Ivano Cento, ki je ravno kosilo, in po 16 letno Korolino Kraljic. Ivana Centa, ki je bilo zelo močno, se je krepko branilo, toda razbili ao ji glavo s puško in vse ude polomili. Korolino po so zavlekli v hosto, kjer so Ji razparali trebuh, izkopali oči In odrezali jezik. Za ta grozodejstva so dobili 2000 lir nograde. Ta denar so potem na Igu zapili. Jetnik je med drugim tudi povedal, da mu je ižanski župnik Klemenčič rekel, do tiatemu, ki ubije partizana ali po kogo ic partizanske družine, nI treba priti k spovedi, le tri očenaše naj zmoli, ter gre k obhajilu. V cerkvi, mučilnici m mori« šču pri Sv. Urhu pri Ljubljani so beli poklali in pobili 730 Slo vencev In Slovenk. Tam sto bilo kot talca ubita tudi Jerne jev Jernejček in špelinov Tone Ko so partizani pregnali okupv torje in škofovo b«!o bando. so našli tla cerkve in stene vse o krvovljene. Po cerkvi so bile razmetane sekire, s katerimi ao veda, za nje so hoteli zvaliti krivdo na Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo. Ta komisija se daj preiskuje vzroke na licu mesta in kar je do sedaj odkrila, kaže, da je odgovorna zo civilno vojno grška reakcija. Sedaj pa zahtevajo, da se odpokliče to komisijo, češ, da ni pravična. Tukaj se vidi, da naši diplomati narede večkrat polomijo. Rusom bomo morda po radiu tudi povedali, kako dobro ao plačani naši učitelji. Navaden vojak nas stane veliko več kot pa učitelj. Vojak podira, kar drugi grade. Kaj pa delajo učitelji? Oh, ,to je malenkost, oni samo učijo našo mladino. Dalje jih bomo lakho poduči--li, kako je treba postopati z organiziranem delavcem, kadar zahteva večji kos kruha za svojo družino. Ja, ako niso preveč bedasti, se bodo lahko veliko naučili . . . Frank Dormish. NICT- To umetniško sliko ameriškege ranjenega vojaka Je napravil franco^ *kor Jacguea Falcou. kl Je bU aktiven e S HiÜjSt1 Tu - * Wikl dt 1 "*fc"°ve«iea mnogo več, oko bi pobijali laii-propegondo v angleških listih, kotero širi tistih 10 odstotkov. Mary Bernick. Časovni komentarji Milan Medvesek Pošiljanje časopbj, v Slovenijo Nekaj naših rojakov se je iztožilo, ker so oblasti v Slov jj pobrale iz paketov prilo^ Protveto. Naravno, marsikdo* je začudil takemu post, * kajti neizpodbitno dejstvo j« i je Prosveta igrala važno vk! pri ustvarjanju sentimenta aZ riških Slovencev za novo JUg0. slavijo, dajala na razpolago n. stotine kolon za pisma iz ¡¿tareu» kraja in urednik kot naši dop* niki so napisali mnogo članku» v oporo tamkajšnjih dogodki prav tako za razne politične humanitarne akcije, ki smo vodili in jih še danes za na£ brate in sestre onkraj morja Ia ne samo to! Radi dogodkov» stari domovini je prišlo pri p^ sveti celo do spremembe gl. rednika in njegovo mesto je z», vzel mož, ki meri objektivno ves potek dogodkov v Jugosl*. vi j i. S takim listom kot je Prosveta se ne bi smelo tako ravnini v Sloveniji, si je mislil marsikdo prizadetih, oni, ki samo ä kaj o prilike, da bi se obrnili pr& ti sedanji Jugoslaviji, pa kažejo s prstom na to. Kako je resnici s celo zadevo, ste lahki čitali v dopisu Mary Dodie včerajšnji Prosveti. Vse časop. se, ki so poslani v paketih v J» goslavijo, najprvo pregledajo jih šele nato pošljejo brezpl* no naslovniku, in sicer iz razloga, ker oblasti ne marajo, da k našla pot v Jugoslavijo strupeni propaganda, katero širi sovražni časopisje proti tej ljudski državi Neki dopisnik se je izrazil vzorcu Ameriške Domovine, čej če je res 90% jugoslovanski ljudstva za sedanji sistem vlado, potem se jim tam ne u bilo treba bati nekaj izvodil Ameriške Domovine. Toda tu ni vprašanje samo Ameriške Domovine, temveč proti jugoslovanske propagandi v splošnem, katere je zelo veliko izven Jugoslavije in n» sprotniki vseh baž preže noc dan na priliko, da bi ustvaril zmedo še v mladi republiki. Sol dobro vemo, kaj se je zgodilo r Grčiji in drugod. Zato pa bi bih Jugoslovani zelo neprevidni,« bi reakciji dopuščali, vrtati prot ljudski državi, katero so si stvarili s potoki krvi. Našo Prosveta kot drugi ste venski napredni listi lahko hajajo v staro domovino, samo treba jih je pošiljati po po& Več mojih sorodnikov je naroče nih na Prosveto in do sedaj k ni bilo nobene pritožbe, da je * prejemajo v redu. S prvim m* jem se bo dnevnik podražil» $2, zato pa ga naročite svoj«« sedaj, ko je še po stari ceru! Klimo In oseka Protisovjetska propagandi I tej deželi naliči klimi m Nekaj časa narašča z vso v menco: čssopisje razliva po vsej deželi; s kričečimi vami sliko nevornost at® destrukcije vsakikrat, ko "bi ctomski" medved premakne jo šopo, noto po se histenja pet malo poleže in beli dan » gleda tudi kakšen objektiv* članek o Rusiji. Na pn» Saturday Evening Post, ■ znan kot zelo sovražen ■■ vsega, kar diši po rusta»^ pred kratkim priobčil nekaj * jektivnih člankov o Rusiji- m tor Edgar Snow je med dr konštatiral tudi to: "R"«1» gube v bitki pri Harkovu. o teri Američani po večini M še nikdar niso slišali. J večje kot ameriške skon vojno proti Japonski Torej samo bitka pn H«r* je tirjolo toliko rusk.h V očigled teh ogromnih ^ življenjih, se ni čuditi, da «H nočejo sovjetski diplomat JJ ti "druge violine" na m^ konferencah. ^ Sedaj se diplomati % jo no moskovsko konfel^ se bo pričelo 10. man* • • se bo odločila tud; usoda f^j ske Koroške. Sliko m P . rožnato, kajti vse kaže.JPJJJ neslovenski diplomatje stopali proti Jugoslovan* pravičen im zahtevam m r TOREK. 4- MARCA 1947 Domovina v snegu in ledu ... Pavi« Kuni?* Ako odpre« zemljevid Severne Amerike, boš našel na njeni severu o vzhodni »tram otok Grenland. Ta otok je največji na zemlji in meri 2,300.000 kvadratnih kilometrov, torej devetkrat več kakor Jugoslavija. Medtem ko šteje ta že nad 15 milijonov prebivalcev, živi na Grenlandu le okoli 16 tisoč Eskimov in nekoliko Evropejcev. To pa ni čudno, kajti Grenland leži izredno neugodno: na vzhodni strani ga obliva mrzli tok, ki prinaša od severnega tečaja take množine ledenih plošč in gora, da se ladje ob neugodnih letih niti toliko ne morejo približati vzhodnemu delu otoka, da bi mogli videti njegove mestoma nad 3000 metrov visoke gore. Severna lega otoka in pa mrzli tok sta torej vzrok, da je ta otok nekaj izrednega. Pokrit je namreč z ledeno ploščo, nad 2300 km dolgo in do 1200 km široko ter do 2000 metrov debelo. Le na ozki morski obali gledajo iz ledenikov visoke gore, povsod pa se zajedajo v notranjost globoki zalivi ali fjordi. Ta v resnici bela dežela je dobila svoje ime Grenland, po naše Zelena dežela, ker so prvi naseljenci iz Evrope, divji in bojeviti Normani, pristali na južnem delu dežele, kjer je obala res mestoma pokrita z bujno travo in kjer rastejo celo pritlikave breze ter vrbe. Tudi na zapadni strani je obala na številnih krajih zelena. Redki prebivalci te dežele so Eskimi, ki žive od lova na tjul-nje, ribe in ptiče. Eskimi morejo vzdržati v tej deželi, kjer večji del leta vlada mraz, le zato, ker so se privadili posebnemu življenju. Žive le od mesa in maščobe, kar s slastjo surovo uživajo. Tjulnjeva mast jim daje poleg najizdatnejše hrane tudi kurjavo in svečavo, koža pa odlično obleko in obutev. Grenlandijo so številni raziskovalci že dobro raziskali; ugotovili so zanimivo dejstvo, da biva zaradi ugodnejših razmer pretežni del prebivalstva na zapadni strani otoka, na jugovzhodni strani pa, kjer je na nekaterih krajih tudi izredno mnogo živali, pa komaj nekaj stotin. Našli pa so, posebno proti severu silno mnogo grobišč in razpadlih naselbin. Više na severu niso na vzhodni obali srečali nobenega človeka. Kar tesno je raziskovalcem, ko še danes zaporedoma odkrivajo sredi najugodnejših lovišč podrte kamenite kolibe, shrambe za meso, pasti, staro kamenito orodje in drugo. Vse je v takem stanju, da priča, da so bili ti prebivalci naj-spretnejši lovci in teh prebivalcev ni bilo malo! In danes? Od Angmaksalika dalje se je leta 1823 posrečilo raziskovalcu Cla venngu odkriti 12 Eskimov, ki pa so prestrašeni zbežali in nihče jih ni več videl. Nihče tudi ne more povedati, kaj se je zgodilo s prebivalstvom na vzhodni obali. Morda je rod izumrl pred nei^aj sto leti zaradi kake kužne bolezni ali pa se je podnebje za nekoliko let tako poslabšalo, da se tedaj niso otajali zalivi in so se živali umaknile drugam. Zanimivo je, da je od tedaj iz onih krajev izginil severni jelen, ki je bilo nekoč mnogo, kakor pričajo številni rogovi v bližini človeških bivališč. Vsega drugega pa je danes tam v izobilju, posebno tjulnjev, mrožev in nar-valov. Poleg tega oživlja samoto mnogo belih medvedov, zajcev, severnih lisic in neskončne množice ptičev. Namesto severnega jelena pa se je pojavilo mosu.sovo govedo. Ta odkritja so povzročila, da ho začeli razmišljati, kako bi to opuščeno obalo zopet obljudili, «kikar je Danska država prevze ' Grenlandijo v svojo oblast in /¿iic-itila Eskime pred iziema nj»m brezvestnih trgovcev, ki poleg drugega zastrupljali Preprosti narod tudi z alkoholu. je ta narod začel raz mno/evati. Posebno zadnja naj-♦vernejša od Dancev ustanov •j^na naselbina Eskimov Ang rnakaalik na vzhodni obali, se je **ko razmnožila, da niso več za-ovala za prehrano obsežna |,A s<» na morju in na suhem. I/ Angmakaalika so Eskimi za čeli v zadnjih letih loviti tudi daleč proti jugu in severu. To pa je zelo nevarno, saj gre Es kim na morje na lov le v svo jem malem iz lesenega ogrodja in tjulnjevih kož zgrajenem kajaku. Po daljših pripravah so zato 1. 1924 opremili večjo ekspedi-cijo, ki je imela dvojni namen: znanstveno raziskati velik del severovzhodne obale in najti primerne kraje za naselitev večjega števila Eskimov. Mnogokrat so močno zgrajene ladje zaman jaoiskušale prebiti se skozi nad 100 km široki pas ledenih plošč in gora. Ekspedicijska ladja 1. 1924 pa je imela izredno srečo in se Grenlandiji približala od vzhoda brez ve^je škode ter zaplula v silno razsežni in razčlenjeni, nad 150 km dolgi Skoresby sund ali zaliv. Našli so vse tako, kakor so sporočili prejšnji raziskovalci: na ledenih ploščah, globoko v zalivu, varnih pred viharji širnega oceana so bile črede tjulnjev raznih vrst, številni mroži in v vodi veliki narvali, torej mnogo bistvene hrane za Eskime! Na skalnih otokih so gnezdile velikanske množine ptičev, ki dajejo jajca, meso in najodličnejši puh. Na suhem pa so našli mnogo severnih medvedov, mošusovo govedo in polarne lisice, ki so bile krotke, ker jih že stotine let ni nihče lovil. Na položni obali, pod visokimi, z ledom pokritimi gorami, kjer uspeva trava in celo pritlikave vrbe, so zasledili mnogo zajcev, hermelinov in svizcev. Četudi je ta zapuščeni zaliv 500 km bolj severno kakor Angmaksalik, je torej v njem mnogo več divjačine! Tudi tu so našli sledove naselbin skrivnostno izginulega plemena. Ekspedicija je ponovno preiskala obalo tega razsežnega zaliva in našla mnogo odličnih krajev za nove naselnike. Nešte-vilni grobovi in propadle naselbine vzdolž vzhodne Grenlandije pa so bile vzrok, da se novih prebivalcev niso upali kar tako prepustiti naravi, četudi je tedaj kazala prijazno lice. Zato je ekspedicija pripeljala s seboj /lovršene lesene hiše, ki so jih postavili sredi najugodnejših lovišč. Pa tudi za več let najpotrebnejših živil so naložili v posebna skladišča. Nato je ladja odplula, a raziskovalci so postavljali vzdolž divje in samotne obale še nekoliko drugih trdnih koč z živili, da je med Sko-resby sundom in Angmaksali-kom nastala nekaka zveza. Šele ko je bilo vse to urejeno, so dovolili skupini Eskimov—okoli 80 mož, žena in otrok—da so odšli na daljni sever v novo naselbino. Tudi Eskimi iz zapadne strani Grenlandije so prosili, da bi se smeh naseliti v Skoresby sundu, pa iz previdnosti oblast tega ni dovolila dokler nova naselbina ne bi dokazala, da je življenja zmožna. To pa se je prav hitro pokazalo. Eskimi v Skoresby sundu, oddaljeni 500 km od najbližjih sosedov, so se tako vživeli v novi domovini med ledom in morjem, da se je prebivalstvo že v nekaj letih podvojilo. Med njimi se je naselilo tudi nekaj znanstvenikov, postavili so radijsko oddajno postajo, potresomer in druge znanstvene naprave. PROSVETA Lakote se Eskimom zaenkrat m bati, ker imajo stalno zalogo živil in vsako leto poskuša do njih Ladja iz Danske z novimi živili, odvaža pa kože divjih ži vali. Zaloge živil pa morajo biti pripravljene, ker se pripeti, da se več let zaporedoma nakopiči v mrzlem toku ob Grenlandiji toliko ledu, da nobena ladja ne more prodreti. Nova naselbina je posula važna tudi za znanstvene ekspedicije, ki imajo v njej odlično oporišče za pohode v ledeno puščavo v notranjosti Grenlandije ali dalje proti severnemu tečaju. Poleg tega, da je ta velikanski otok iz najrazličnejših oziroV za znanost velepomemben, so spoznal tudi, da vpliva njegova daleč na jug moleča ogromna množina ledu na vreme velikega dela Atlantskega Oceana Severne Amerike in celo Evrope. Med svetovno vojno so Nemci skrivoma poslali celo posadko znanstvenikov na najbolj zapuščen del vzhodne Grenlandije, da so po radiju sporočali o vremenu na Gren landiji in posledicah tega vremena v domovino. Po teh vremenskih napovedih so se ravnali napadi nemških podmornic in letal na konvoje zaveznikov. Danes še od nove naselbine v Skoresby sundu zopet Širi to zanimivo lovsko pleme Eskimov proti severu in jugu, kjer so nekoč živeli in na skrivnostni način izumrli pred nekaj sto leti njihovi plemenski predniki in zopet nastajajo nove lovske naselbine, ki kljubujejo ledu, mrazu in noči. Moderna sredstva, kakor ledolomilci, letala in radio pa jih ne bodo več prepustila muhasti usodi in izpremenljive-mu podnebju nevarnega severa, in v bodočnosti bodo ostali kolikor toliko v zvezi s civiliziranim svetom; ki je v veliki meri premagal nevarnosti razburkanih oceanov, ledenih puščav in viharnih zračnih daljav. — (Po Ljudskem tedniku.) Masaryk o pogodbah Praga. — ONA — V izključnem intervjuvu z ONA je izjavil čehoslovaški zunanji minister Masaryk, da namerava začeti v doglednem času važna pogajanja .za zvezo z Bolgarijo, Poljsko in Rumunijo. "Že zdaj imamo zveze s Sovjetsko unijo in Jugoslavijo," je objasnil. "Radi-tega je čisto logično, da ugodimo opetovanirti prošnjam Bolgarije za slično pogodbo. Uradna politika vla* de je, da podpira ustvaritev tesnih stikov s slovanskimi deželami." Minister Masaryk je dejal, da ima trdno zaupanje, da bo uspelo Čehoslovaški izgladiti težko-če s Poljsko, katerih poglavitna je vprašanje Tešinja. Važni koraki na potu izboljšanja od-nošajev med Poljsko in .Čelio-slovaško so sporazumi, doseženi v pogledu stališča .napram Nemčiji in svobodno pristanišče,i ki je bilo priznano Čehoslovaški v Stettinu. Masaryk je povedal tudi, da je Rumunija zaprosila za zvezno pogodbo. Dejal je, da po njegovem mnenju zdaj, po podpisu mirovne pogodbe, ki je odstranil prej obstoječe zapreke, ko je bila Rumunija še sovražna dežela, ni več razlogov, ki bi branili ali onemogočali sklep take pogodbe. Najtežja zadeva mednarodnih odnošajev je vprašanje Nemčije, je dejal minister Masaryk. Druga pereča stvar je spor z Mad- Philip Murray, predsednik CIO. pred senatnim odsekom aa delo. ki ar Je "ljudske" zastopnike svaril pred sprejetjem an ti-delavske zakonodaje. Dejal Je. da bi bil tak korak le predhodnica v veliko induatrijako depre-aljo" nekaj, o čemer si v kongresu ne belijo glav. Poslanica poveljnika grških upornikov .LONDON. — ONA — George Thomas, eden najmlajših članov angleškega parlamenta, je ravnokar objavil prvo poslanico vrhovnega komandanta tako zvanih upornih grških čet, katero je svet slišal do zdaj. Poslanec Thomas je star 26 let in je še dijak na univerzi. Nedavno je na Grškem nenadoma izginil in se pojavil zopet po nekaj dneh ter povedal, da je obiskal grške partizane in izprašal njihove prvake. Dejal je, da so bili odgovori, katere je dobil, odkritosrčni in izčrpni. General Viviades, pripoveduje Thomas, je popolnoma nedvo-umno izjavil, da besni na Grškem meščanska vojna, ter da »e bodo tisoči v vrstah "Andarte-sovih" borcev borili do zadnjega, da dosežejo prestarrek "fašističnega in pionarhističnega preganjanja." Obenem pa mu je poveljnik uporniških sil naznanil, da bi bilo mogoče vse spremeniti v teku 24 ur, ako pride do umestnega političnega koraka. Naglasil je, da je grški narod pretežno na strani upornikov ter da se bo borba nadaljevala, dokler—kot se je izrazil general—ne bo "prišla pravica do veljave". General Viviades je star 42 let in zelo prikupen, pripoveduje poslanec Thomas. Opisal mu jc natančno, kako se njegove čete bore edinole proti otum, ki so krivi grozodejstev. V njegovih vrstah pa je vsakdo, ki zagreši nekaj resnega proti civilnemu prebivalstvu, takoj obsojen na smrt. Angleški poslanec pripoveduje, da mu je general Viviades zatrdil, da ni dobil nobene po;l pore iz inozemstva, kakor trdi grška vlada v Atenah. Pokaza li pa so mu različne vrste mo dernega orožja, uplenjenega če tam grške vlade. Dalje je dejal .general Viviades, da imajo uporniki zdaj v rokah vse gorske predele Grčije, to je preko polovico vse dežele. Predno je Thomas zapustil njegov glavni stan, mu je gene ral predal poslanico, naslovljeno preiskovalni komisiji Zedinjemh narodov, s katero poziva komisijo, naj obiHe njegov glavni stan, ter da bo jamčil za njeno varnost. Velblod - puščavska ladja Klasična slika puščave, neiz-lse hranila samo s takimi rastlinici nega oceana žgočega peska I nami, ne bi bilo treba dati celo TRŽAŠKI MULAT Sem srečal zadnjič sredi Trsta moža, ki bil je cel mulat: obraz pepelnat, skoraj črn, Še bolj bil Črn mu Je vrat. "Odkod pa vas je sem prineslo? Gotovo ste kak Afričan?" A on, pomislite zagato, po naše de mi: "Dober dan!" "Hudiča," pravim, "ta je lepa, , slovensko Afrikanec zna!" Mulat nasmehne se in reče, da kar iz Trsta je doma. "Veste prijatelj," ml pojasni, "še do nedavna bel sem bil, a ker vodč ni najti v Trstu, zato v obraz tako sem siv," Presneta reč, ča Šlo takole bo v mestu našem Še napraj, vsi, kar nas hodi tod okoli, mulatje bomo slej ko prej. * SKROMNA ŽELJA Korkor kapljic, tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet* — Je vzkliknil tisti, ki Je padel v morje . . . V ProevetI so dnevne »vetov-ne ln delavske vesti. Alt lih Čltate vsak danf Nedostatki v tehniki Zmotna je domneva, da je ko rakala tehnika dosledno od izuma do izuma, v resnici zazna mujeno v njenem razvoju—ako ke. Tudi Človek Je le preveč starokopiten in ga prav pretek lost ovira v napredovanju. Lap primer imamo v razvoju naših prometnih sredstev. Že v davnini je bil znan voz, ki ga je vlačil človek ali živina. Bo izumu parnih strojev po mekaniklh Newcombu (17 0 5) in VVattu (1774) je bila dana možnost, o-premiti pocestni voz s takim strojem in oritl tako po naj kraj ši poti do avta. Toda nedomi slek in nenaravni razvoj, najkrajša )X)t se je vdala ovinku in to je bila železnica. Stephen žarsko. Tozadevno je dejal Masaryk naslednje: , "Prepričan sem, da je sporazum z Madžari mogoč. Moramo in bomo ga dosegli." Pffice Memorandum • UNITED STATES GOVERNMENT Dokai. da tudi Stric Sam prektidrs reano diskriminacijo prt naeteeljaaja ovojih delavcev. Slika kaše ioloat etično kopijo memoranduma glede dveh samorakjh deklet, ki sta v lotili aplikacijo sa vladno sluftbo. "Dekleta ata o. k. raaen polti .. " Tako eo delali h*i v Mtlertji ... sonov domislek, zapustiti cesto, graditi nove železna poti in na teh popolnoma ločiti gonilo t. j. lokomotivo od bremena, je u-stvaril nekaj novega ln šele po treh človeških dobah železnice se je uresničila zamisel, ki je bila v začetku tako na dlani, oživiti zopet cesto z vozili, neod visnimi od tračnica. Nastali boj, v katerem zahtevata cesta in voz svoje pravice, ki jih jima je skozi sto let odrekala železnica, obvladuje danaa vse naše gospodarstvo. V železniški tehniki zaznamujemo še drugi nedostatek. To je razdalja obeh tračnic. Znano je, da je zavladal na svetu normalni tir z razdaljo 1435 mm. Ste-phenson, glavni ustanovitelj le-lezništva, je baje prevzel to me ro od takratnih poštnih kočij, In zaradi prostega, neoviranega prehoda vlakov sa je moral skoraj ves svet zediniti na to širino. Le nekaj dalekovidnih teh nikov je zaslutilo nedostatek te razdalje in zagovarjalo večjo razdaljo, ki bi nudila železniški tehniki mnogo več razvojne možnosti. V Rusiji znaša raz dalja 1524, na Irski 1900 in v Španiji 1667 mm. To so izjeme Vsa drijga visokokulturna Evropa pa boleha ns preozki rsz dalji tračnic, kajti prav ta ra/ dalja omejuje tvornost in hitrost naših vlakov in predpisuje vsem izdelkom, ki jih prevažajo, do ločene najvišje izmere. Mnogo bolje bi bilo, če bi »i bil izbial .Stephensort le za en decimcter širšo razdaljo. Danes seveda je vsaka izprememba, v tem oziru nemogoča. Nikdar ne bo moglo človeštvo uporabljati drugačne širine, ker bi moralo zavreči ve-proge, vozove in lokomotive in zgraditi nove. V tem tiči zamuda tehnike, ki je ne bo mogla nikdar več dohiteti. in kraljestva sonca in Vetra Je v nas vedno povezana s kamelo, ki tako čudežno prenaša tamkajšnje podnebje, pomanjkanje ze lenjave in vode in ki predstavlja obenem najbolj vzdržno, vprežno žival puščave. Dosti se piše in govori o ka meli, ki so jo nekateri pisatelji in raziskovalci opisali celo kot žival, ki lahko prenaša glad ln žejo zelo dolgo, čeprav nekoliko pretiravajo, moramo vendar pri znati, da je kamela najbolj vzdr žna in potrpežljiva žival in zato najbolj primerna za bivanje v puščavi. Poznamo dve vrsti kamel, in sicer: afriška dromedarja, ki ima samo eno grbo, in pa azijsko kamelo, ki ima dve grbi. Azijska kamela je bolj široka, razen te ga pa ima tudi bolj gosto in temno dlako, krajše noge in tež jo hojo, ter služi zato samo kot vptežna žival. Dromedar je pa pogosto dober tekač, ki z neverjetno lahkoto teka po pesku in naravnost požira pot pod seboj. Najboljši tekači so tako imenovani "Mehara", ki imajo dolge in nušičaste noge; njim sledijo "Mehara Tuaregh", te so vzgojili nomadski narodi in nosijo po njih tudi ime. Prisiljena skromnost Dobra kamela lahko naredi na uro 16—20 km; seveda ne dose že hitrosti konja, zato pa je bolj odporna In lahko brez počitka prehodi razdalje 200 km in le več. S čim se kamela hrani? S travo, kot drugi prežvekovalci; njena najboljša lastnost pa ja ta, da se zadovolji s tem, kar ima na razpolago. Ko pride na primer na kraj, kjer ja precej trave, Jo lahko poje ogromne količine; Arabci pravijo, da poje kamela trikrat več kot konj, toda če potuje skozi puščavo, kjer ni drugega kot redki šopi po-žgane trave, se zadovolji tudi s temi, ne da bi se pri tem usta vila. V mestih ln vaseh hranijo Arabci svoje kamela z JoČme nom—te pa rade jedo tudi koruzo, riž in dateljne. Količina hra ne je seveda različna—če Ja kraj reven, je manjša, ča je kraj bogat, pa večja. V vsakem primeru pa ni prevelika, ker se držijo Arabci načela, da mora ostati kamela skromna in ne sme imeti preobilne hrane. Iz tega razloga »e morajo »udanska kamele že v začetku privaditi majhni količini hrane in dobivajo vodo samo enkrat ali dvakrat na teden. Samo na ta način lahko kasneje vzdržijo glad in žejo in pa podnebje. Grba pomaga kameli prenašati pomanjkanje hrane ln vode; Je namreč nekaka rezerva, ki jI Jo Je po darila mati narava, da bi laže prenašala glad in žejo. Kadar je žival sestradana in že dolgo trpi žejo, tedaj se grba zryša, vendar nikdar popolnoma ne Iz ghie; kadar 'pa je žival dovolj hranjena, Ja njena grba velika. Usta. ki ne delajo pokloftov Druga značilnost kamele Je ta, da z lahkoto požre še tako trdo in ostro listje in zelenjsvo; vi' (leti ja, da jo to prav nič ne moti in tudi ne rani neba v u-stih; tropske rastline lina Jo nam reč zelo debele liste, da zadržu jejo v sebi vodo. Take rastline utešijo kameli gla ae bodo /višali rs okrog $111.000 v letu 1M7— torej nsm ni preoataio drugega kot povišati naročnino, kar pa vaeeno od daleč ne bo zadostovalo za kritje vseh povišanih Izdatkov. Torej bratje in sestre, »edaj imate čas Še DVA mesecs, namreč msree In april, da ae lahko nar«JČite na dnevnik Prosveto še po start ceni. Društveni tajniki in zastopniki lista ste proienl, da se zsvzsmeta za stvar ln greste na agitacijo ta dva meseca in pridobite kolikor največ mogoče novih naročnin predno bo šlo v veljavo povišanje naročnine. PHILIP GODINA, upravitelj. tmtit m i—i Kovač Damjan IVAN CANKAR ______ (Nadaljevanj») "Po žganju smrdi, nesrečnik!" je «preletelo Damjana. Štefka pa je slišala njegovo tiho misel in je zardela od sramu in žalosti. Damjan jo je pogledal z ljubeznijo in se je nasmehnil, da bi jo potolažil. Izba je bila siromašno opremljena; pritajena bridkost je bila zapisana na zidu in skrb je sedela za pečjo. Tako se je ozrl Damjan in je vse pregledal in premislil z enim samim pogledom. "Ona trpi, kakor ne bi smela, če bi bila pravica drugačna, nego je! Oče, ta suhi, motno-oki, rdečenosi pijanec, ne vidi nič in ne misli nič, komaj na službo, nesrečnik! Mati je vajena trpljenja, morda ga še ne čuti več. Samo ona čuti, ves tovor je na njenih plečih, na teh slabih, otroških. In še smehlja se, otrok, nosi križ, da ji reže v ramo, pa se smehlja! Jaz pa bom prevalil tvoj križ na svoja pleča, zato ker sem močan, in te bom odrešil!" Ko je vse^tako dognal in razčistil, je bil dobre volje, kakor po storjenem težkem delu. Štefka je kuhala čaj in tudi maslenega kruha je prinesla. Damjan pa je razložil očetu vse natanko in po vrsti, odkod da je doma, kako služi kruh in kako da misli s poroko. Zdelo se mu je, da oče ne posluša tako, kakor je treba poslušati važne besede; nasmehnil se je časih s sladkim nasmeškom in je pokimal takrat, ko ni bilo čemu kimati. Nenadoma je vstal in je stopil v kuhinjo; ko se je povrnil, je bil rdeč v lica in je dišal po žganju. "Odrešil jo bom!" je pomislil Damjan in je pogledal temno. "Še tri tedne, pa jo odrešim .. . vsak dan trpljenja njenega bi bil greh na njeni duši!" "Ampak mudi se vama, hudo se vam mudi!" se je nasmehnil oče; nasmehnil se je, nato pa je zavzdihnil: "Kako bova zdaj, starca nadlož-na, od vseh zapuščena? Prazen bo dom ... pust in prazen!" Naslonil je glavo ob dlan, oči so se mu zalile s solzami. Damjana je spreletelo kakor stud. "Niso iz srca, iz žganja so se izlile solze . . . Se ne misli nanjo — od njenih skrbi bi živel in od njenih bridkosti, pa bi še jokal zraven!" Tudi po materinih licih so tekle solze, ampak obraz je ostal bled in miren, brez misli. Damjanu je bilo, kakor da je leglo nekaj pustega in sivega v njegovo srce: vse veselje je ugasnilo. Ko se je poslovil, je bil hudo prestrašen in poln globokega usmiljenja. "Eno samo uro — pa sem že komaj dihal, kakor da je bila kuga v zraku. Ona, svetnica, pa se še smehlja, nosi križ in se smehlja!" Tisti večer je visoko vzklila njegova ljubezen in je prepredla s koreninami vse njegovo srce. IV. Štefka je ogrnila ruto in ga je spremila, ker je bil lep večer. Na stopnjicah, komaj da sta zaprla duri, se je privila k njemu in občutil je v grozi, da je vztrepetalo od tihega joka vse njeno drobno telo. Vzdignil jo je kakor otroka ln ni mogel izpregovoritl besede. "Zdaj si videl; daj ml roko, če ne prideš več!" • i«ia "Rad te imam, ker sem videl!" Ona pa je bila resna ves tisti večer in tudi ob slovesu se ni nasmehnila; Damjanu se je zdelo, da govori z globljim glasom in bolj počasi. . "Ali verjameš na spomine?" je vprašala nenadoma. "Nobenim vražam ne verjamem." "Nič na vraže ne mislim; na tisti spomin mislim, ki se oglasi v srcu, kakor da je nati-homa Bog sam izpregovoril . . . Nenadoma u-gasne vse veselje, grozo občuti človek in zdi se očem, da vidijo v daljavo. Tako se mi je zgodilo, ko si stopil v izbo in je šinila senca preko tvojega čela . .. Spomin je bil." Damjana je zazeblo v srce — tudi on je občutil spomin . . . "Strah me je zdaj same!" je rekla Štefka. "Komaj da se posloviš, se ml zdf, da ne bo nikoli resnica in da se nič več ne povrneš! Saj tri tedne ni dolgo, kakor ura bi minili, če bi spomina ne bilo in strahu. Tako pa mislim, da se bo nenadoma «¿as ustavil in da ne pride nikoli tista nedelja, da bo stala tam daleč, kakor svetla gora. Sinoči ko sem dolgo mislila nate, se mi je zazdelo, da stoijm na križpotu: tam je čisto kratka pot, tam so trije tedni; belo hišo vidim, ki me Izza kostanjev pozdravlja; ampak ne grem tja, temveč se napotim kakor po božji zapovedi na dolgo strmo pot, ki je samo trpljenje in ki nima konca . .." Damjan je molčal; njemu, močnemu, ki nikoli ni jokal, se je stisnilo grlo, da ni mogel izpregovoritl; in sam je bil jezen, da je molčal. "Jaz pa vem, da si zdaj žalosten zaradi moje žalosti. Toda ne zameri: tako je polno srce, da solze kar same lijo ... in da bi jih ne vjela, če bi jih v perišče lovila!" Takrat pa se je sklonil Damjan k nji in ji je položil obed ve težki roki na rame. "Dekle, povedal sem ti, kako rad te imam! Tudi ti nič storil nisem, da bi ti bilo hudo zaradi mene. 2alostna si, ker ti je kanila ponevedoma žalost v srce, kakor kane zjutraj mesečina v izbo. Daj, da mine ta žalost, da ugasne hitro kakor mesečina zjutraj, otrok ti moj! Bolj kakor sebe te bom hranil, bolj bom branil najino ljubezen! Ti pa se nič ne boj in nič ne misli, smej se vsem spominom!! Še tri tedne in nič več!" Ko sta se poslovila pred durmi, je pogledala Štefka proti nebu, ki je bilo z zvezdami posuto, in je zavzdihnila: "Čemu je potreba teh bridkostnih solza . . . in teh hudih skrbi... in vsega strahu? Nebesa pa so samo ena!" Tako sta se poslovila obadva žalostna in zaradi žalosti bolj priklenjena srce do srca, nego z vrvjo in železom. V. Ves zamišljen je bil Damjan, ko je stopil v svojo izbo in je prižgal svečo. Prišle so hude slutnje, kakor volkovi iz gozda. "Ni dobro, če se ženi človek z žalostno mislijo, kakor ni dobro, če stopi v cerkev z grehi obložen. Njene besede niso bile, ki so me napravile žalostnega; iz bede same se ne porodi bridkost. V meni je že bila, le vzbuditi jo je bilo treba!" (Dalje prihodnjič.) "KULTURNIK" Maljee Nekega tistih veselih, jesenskih dni po kapitulaciji Italije, ae je pojavil v bataljonu. Mlečen. zelen dolgopetec. Ničesar ni bilo bolj zagotovo pričakova ti, kakor to, da *e ga je oprijelo ime "zajec".' Bil je popoln samovoljnež. Ko so zbirali In iskali novinci opre mo in uniformo po raztresenih kupih odprtegu vojaškega maga-zina, je zasadil svoj nos v prvi kup in gs lepo počasi razkopaval. Kar Je oblekel, je tudi nosil. Ni mu bilo do lepote, ali do prileganja obleke njegovemu telesu. Tako gs vidimo v pete linčkovih hlačah, katerih konci mi se končevali nekako pod ko lenom, tesnem suknjiču, ki ga m bilo mogoče na nobeno vite za preti, čevljih, ki so bili podobni čolnom in francoako puško, ki mu je ukianjala šibki, zveriženi hrbet. Njegovo pegasto medlo glavo so pokrivali rdečkasti, koruzn lasje. Prišel je kakor velika gro teakna senca in se postavil v stoj poslednji. Svoje podatke je izgovarjal 7 muko in počaat. In ko so j-a slednjič vprašali, kakšno funkcijo bi rad izvrševal. je zgrgral jeeljaje in s tr gajočo se sapo, šaljivo in do »e daj med borci neuvaževano be sedo "kulturnik", ki se je zazde la tovanšem nenadoma stokrat bolj značilna kakor "zajec" in Jo je v hipu nadomestila. Dialogi med njihi in bataljonskimi tovariši, so se pričeli in končali z ironično povdarjenlm kulturnikom. Sprejemal je vse, kakor velika potrpežljiva in molčeča žival. Prišel je prvi miting, kjer je nastopil tudi kulturnik. Zagle dal sem ga na surovem krneč kem odru, osvetljenega od medlih lojenk in obdanoga z ven cev glav tovarišev partizanov m domačih kmečkih ljudi. Recitiral je Prešerna. V hipu sem po Htal pozoren. Imel je čist bar vit glas. Govoril je zanosilo in njegove oči ho žarele v čudnem ognju. Nisem videl njegovih koruznih Jas, nisem videl njegove groteskne pojave—vame so itrmele velike, vlažne, toliko no Iranjega ognja razodevajoče oči« Poslušalstvo ae je ob njego vem govoru dolgočasilo. Zvo nek glas so prekinjali smehi, ka*lji, klhi in očitna namigava nja na njegovo smešno pojavo. Ni ga zmedla nepozornost ob-dajajočih ljudi, nadaljeval je ves piedan tolmačenju našega velikega peanika. Ko je končal, ga Je čakal ob odru iMtrtiran, ki mu Je rašepe tal nekaj besed na uho. Skočil je po puško in izginil v temo. Sledil seirf mu in gs zagledal ob robu vasi. alonečega ob stari jablani. V rokah je drlal puško, oči so mu gledale v nebo. Ril |e na strafl. S prihodom novincev prosto voljcev ln spreobrnjencev belo gardistov, so se povečale sloven ske brigade. V štabu bataljona je vodil ad ministracijo "kulturnik". V Štabu bataljona je prirejal mitinge "kulturnik". V Štabu bataljona je zabaval ob prostem času štabovce "kulturnik". V štabu bataljona je svetoval ob kritičnih trenutkih "kulturnik". V štabu bataljona je opravljal kurirsko službo "kulturnik". • Bataljon se je nastanil v prijazni planinski vasi. Sovražnik Je bil oddaljen od nje nekaj kilometrov. Njegove in partizanske patrol* so se spoprijemale skoraj sleherni dan. Nekega dne zgodaj zjutraj, prebudi vaško tišino nekaj puškinih strelov. Krik "tanki", ustvari v vasi nepopis no zmedo. Štab bataljona je bil spočetka docela presenečen. Komandirji in komisarji so tekali po vaal in lovili vojake, prodirajoči tank je zadrževala šesto rica partizanov z lahkim mitra Ijezom. Podoba Je bila, kakor da prodirajo Nemci le iz ene »meri, u v hipu so jclc padati kroglje in mine od vsepovsod. Rili so obkoljeni. Raztrgane e dinlce bataljona so se povzpele na pobočja hribovja, ki je obda jalo vas in od tam vodile borbo s premočnim nasprotnikom. NsŠ kulturnik Je našel svoje mesto poleg bataljonskega ko-mandanta, ki je bil ves is sebe Streljala sta obe na cesto, v sme ri prodirajočih Nemcev, ki so »e skrivali /a tankom. Komandant ja rohnel in besnel. Jczdo ga PROBVITA je, da se je bataljon tako nesrečno razkropil, poslal je kul t urnika, da bi poiskal zvezo s komisarjem, ki je bil na drugi strani ceste, z veliko večino bataljona. Kulturnik se je vzpenjal navzgor, spremljan s tisto sitno in nevšečno akpbtiko sikajočih kro-gelj. Enkrat je zagledal nekaj sto metrov vstran nemškega sol-data. Brez oklevanja in z nekako hladno mirnostjo ga je počil. Slednjič je prilezel do komisarja, ki «e je na čelu svojih tovarišev, boril ob robu gozda. Nehote mu je ušel nasmeh, ko je zagledal nasršenega in pova ljanega kulturnika, ki je prihajal k njemu s poročilom tovariša komandanta. Potrepljal ga je po rami, napisal mu na papir nekaj nujnih vrstic, ga opogumil in poslal na pot. Ko je bil kulturnik na sred pota, je zaslišal rezek in nečloveški komisarjev glas: "Juriš", kateremu se je pridružil grozoten krik odgovarjajočih tovarišev, ki je sli-čil kriku ujete in ranjene živali. Povspel se je na vrh hriba, da si videl, kako bodo leteli Frici. Krasno! "Tile arici imajo res epo posaturo, kadar jih gledaš odzad." Iz same poštene naivnosti, je ustrelil za bežečimi Nemci in se veselo krohotal. "A kaj je to? Poglej, poglej. Skupina švabičev se je ustavila ob nekih drevesih in skuša nuditi odpor# "Holahoj! Predrz-neži!" Stekel je sto metrov naprej in obstal sopihajoč ob beli skali. Naslonel je nanjo puško in u-strelil kar z odprtim očesom. Krogla je šinila nad njihovimi glavami in se zarila v nasprotni breg. Kulturnik se je razvnel. Pokal in meril je kot pobesnel. Ko je napolnil puško s poslednjim nabojem in jo naslonil na skalo s skrajno pazljivostjo, je pričel skrbno in dolgotrajno meriti. "Aha! tam je glava skriva jočega se Frica. Zdaj!" Hotel je pritisniti na petelina, a v tistem hipu je onemel v bolestnem krču in omahnil. Na beli kraški skali, razjede-ni od sonca in vode, je slonela njegova pegasta glava in svetlo rdečkasti lasje so se lepili v temni, krvavi luži. Ko je odbil sovražnika, se je razkropljeni bataljon zbral na majhni Jasi, da bi preštel mrtve in ranjene. Komisar je iskal po gozdu pogrešanega kulturnika. Ko ga je našel, je obstal kot okamenel. Žarki zahajajočega sonca so božali glavo velikega narodnega dečka. Preiskal mu je žepe in našel samo majhno, rdečo knjižico. Bil je Prešeren. Poljubil je kulturnika na krvavo čelo in utonil v temnem gozdu. BRUSHES UP ON TRIGONOMETRY American Red Croas Photo ; by a Ba4 Crass Gray LaSr. W» saratraeper veteran asas «ha «ima ha la heapHallmd (a brush up en his «trif." Many Bai Crass velanWcrs serve as feeapltal Instructor» la subject« raariav iraas matheasatiee (e gardening, frees nasi« «a pealtry-raiataf. "PROLETAREC" —Sociallatlčno-delavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in anglelkem jeziku. Stane $3 sa celo. 91.7S sa pol. SI sa Četrt leta. NAROČITE SI GAl Naslov: PROLETAREC CHICAOO 13. ILL. 2301 South Lawndala Avenue NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (March 31. 1§47). poleg vašega Imena na, naslovu pomeni, da vam Je s tam datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravo-časno, da sa vam Ilat ne ustavi Vprašanje Kielske-ga prekopa LONDON.—ONA — Ko se bo dne 10. marca začela konferenca štirih zunanjih ministrov v Moskvi, bo med drugim na dnevnem redu brez dvoma tudi vprašanje Kielskega prekopa. Nejasno pa ni, kdo bo prvi začel razpravljati o tej zadevi. Nedvomno bo to ena najbolj težkih in trnjevih zadev, ki jih je vojna in zmaga povezala v moderen gordijski vozel. Kielski prekop je dolg 61 milj in veže Severno morje z Baltskim. Da bo stvar zamotana, je razvidno že iz tega, da namestniki štirih zunanjih ministrov na vseh svojih razpravah tega vprašanja niti omenili niso. Vse kaže, da se bo tu razvila še ena nerazrešljiva zadeva—kot vprašanje Dardanel. v splošnem prevladuje mnenje, da bodo zavezniki soglasni le v enem—namreč, da velja odvzeti Nemčiji oblast nad tem prekopom. Toda o tem, kaj naj se potem z njim napravi, naj-jrže ne bo najti nobenega soglasja. | Eden predlogov bo brez dvoma zahteval, da mora biti plov-3a skozi prekop popolnoma svobodna, ter da mora prevzeti jamstvo za to mednarodna uprava Zedinjenih narodov. Drug predlog bo, da mora biti plovba svobodna, a da morajo imeti jamstvo in obrambo v rokah narodi Baltika. Slovene Records 10-inch reeorda 79c COD, plua poatage B-001 Ringelspil, polfca Vesela vdova, polka B-002 Zidana Marela, polka Zeleni hribi, valček Toni Omerzo Orchestra C-411 Priljubijema polka Po polj ava se sprehajala, val. Kusar's Orchestra C-lltO Beer Barrel polka Helena polka — Emilia polka Sufa's Musette Orchestra V-2S025 Po jeseru biiz Triglava Oh, oh ura le bije V-2S02C Jurij Benko vsemi Lenko Pobie earn slar *ele 18 let V-SS027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-28028 Mlinar, narod, pesem Vsi so prihajali Mirko Jelačin, tenor 11-ia. records $1.23 COD, plus postave V-73001 Zlata poroka, Del 1. Zlata poroka, Del 2. V-73002 Kadra imajo vsi Joieti god Botrinja, Christening party "Adria" in Hojer Trie Write far free catalogue of all new 8I.OVKNE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, III MENDS JACKET FOR HOME TRIP Na podlagi govoric, ki so nastale v Londonu, bosta Amerika in Velika Britanija podpirali popolno internacionalizacijo. Sovjetska unija in Poljska pa bosta zahtevali drugo rešitev. Švedska, ki ne bo prisotna v Moskvi, bo najbrže na strani Rusije in Poljske. Verjetno pa je, da se bodo izvili iz škripcev na ta način, da bodo dejali, da jim ne pristoja, -da bi narekovali nyr Nemčiji, proti kateri se v vojni niso borili. 1947 TOREK, 4. marca _Riiznimali oglasi Njegova udobna gorkota odpomore trplj^tt HRBTOBOLA e Pridruži t« se milijonom ki gajo na Johnson". BACK PLastET" navaja*. da odpomore hitro hi-M-T bolečinam PrertuSen DO^Äft s stotinami «udi. da drtujs! e Uporabljati ta plaster. je kot bi u mall gorkotnl "pad" ns delo , ¿^ To milo zdravljeni« premeia kraCS* GREJE vas hrbet, olaite boW<Ä okorelosti Je «sto. Njena ¡¡H* n« sa več dni. e Johnson s BACK PLASTER vami. prott hladu, zvete mUke. da o25 ravno na bole« prostor. Narejen Johnson & Johiuon ime. ii oCnS kakovost U petdeset let. V vSPff karaah. Listnica uredništva ~ Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli srečkanja v listih, prosimo vse dopisnika, Id oglašajo priredbe svojih društev ali drugih organizacij, ali pa kako drugo akcijo sa zbiranja denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali srečkanja, kakor tudi ne karinlh ali tombulaldh zabav, ako Je sanje določena vstopnina. Poštna uprava sahteva od nas, da more vse tako oglašanje is lista. Pro-slmo, držita se iega~ . AU GLEDATE SA ( PLAČO IN STABILNOST?" Telefon kompanija ima takih prilik hišnice (JANITRE88ES) Takoj ad sačetka plača 72*« as uro, po treh mesecih 77 Vie u tu« la po šestih mesecih po 12 Vi M ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:S0 pop. do 12 ure ponoči. Oglasilo ss pri nunoisbeu telephone company v uposlovalnem uradu sa šaasks v pritličju 309 W. WASHINGTON 8T. Ali ste naročeni na dnevnik "Proeveio"? Podpirajte svoj listi TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- lepa«. a bM* Japanese ftrls Creas aawf, r— m ¿«aÄKLÄÄ SOMS 01 ptoks a» SU „eSH wfcirt k« Wtuï ara eoiptoyed «urin« rash tla»« u hela lm (ka meadlag. w | v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrsts Pišite po informacije na naslov: snpj printery 2857-59 8. Lawndala Avenue . . Chicago 23. Illlnoli TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosvefo Po sklepu 12. redne konvencije se lahke naroči na list Prosveto is 11 ** iri- šlirl ali pat članov Is ene družine k eni naroč- nini. List Pr os veta stana sa vse enako, sa člana ali nečlane S0.00 ss •no letno naročnino. Ker pa ¿lani še plačajo pri aaesmeniu SMO sa tednik ae Jim to prišteje k naročnini. Torej seda) al vsroka. reft. d« Je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnina la gotovo Je v vsaki drušlnt nekdo, ki M rad čital Ust vsak dan. c^r"?,kakor hitro k*terl ^h članov preneha biti član E"' ** M Preseli proč od družine in bo zahteval sam »voj list tednik, bode moral tisti Član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, ln obenem doplačati dotično" vsoto listu Prosveta. Ako tefs n« stori, tedaj mora upravništvo zmiati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Jot Za Zdrui. dršave ln Kanado IS 00 1 tednik in__«jo t tednika in___SSO 0 tednike in_____2.40 4 tednike ln ______1.20 5 tednikov ln______ nič Za Evropo Je... Za Chicago la okolico Je.....VM 1 tednik la_____0J0 t tednika la - S tednike In___ -, 4 tednika In______ S tednikov la -----lJt ----------JMS Ispolnlto spodnji kupon, priložit« potrebno vsoto denarJs sS Money Order v pismu ln al naročite Praevoto. Ilat ki Je vala lastnina. PROSVETA SNPJ, *0S7 So. Lawndala Ava. Chicago 13. IIL Priloženo pošiljata naročnino sa list Prosveto vsoto S--— L lose_____ Naslov Ustavita tednik la ga priplitto k moji naročnini članov mojo druiinet Čl ČL od sledeči»