3. štev.
V Ljubljani, dne 31. julija 1909.
Leto I.
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja do konca tega leta 1 K za Avstro - Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 liri za Italijo in >/a dolarja za Ameriko. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
K občnemu zboru ..Kmetijske družbe"
Onim samopašnim ljudem, ki si prisvajajo nesebično delo za blagostanje revnega kmetskega stanu, cedile so se sline po pravi resnični stanovski organizaciji, po Kmetijski družbi. To je družba, do katere imamo kmetje resnično neomajano zaupanje vsled poštenega, pametnega in vsestranskega gospodarstva. Kako drugačna pa je takoiinenovana klerikalna gospodarska organizacija! Tam vse samo visi brez vsake zdrave podlage.
Zato je sklenila klerikalna, z mračnim temnim duhom navdahnjena gospoda v Ljubljani, naj se napade »Kmetijsko družbo«, ki ima lepo premoženje, pa nič onih dolgov, ki delajo klerikalcem sive lase.
Komandirali so tako-le: V odbor izvolimo stare klerikal. stotnike, bogate klerikalne advokate ter nekaj gg. kanonikov in župnikov. Duhovniki bodo komandirali, stotniki kimali! Tako pojde vse gladko. S premoženjem, ki so ga privarčevali dosedanji gospodarji »Kmet. družbe«, pričnemo tako delati, da podkrepimo naše konsume in »Gospodarsko zvezo«. Zadnjo posebno s tem, da prevzame od družbe prodajo vseh kmetijskih potrebščin, tako, da bi vodila »Gospodarska zveza« te kupčije brez konkurence.
A včasili se človek vreže celo nevede. Tako so se tudi naši klerikalci dne 5. julija. Zbobnali so res nekaj svojih ljudi, ki jih je prignalo v Ljubljano nad 50 župnikov in kapelanov. Klerikalnovladni glavni odbor »Kmetijske družbe« je pa menda sklical nalašč občni zboir nepravilno, proti obstoječim družbenim pravilom, da bi se klerikalci po volitvi pritoževali, češ ta zbor ni bil pravilno sklican.
Samostojni, napredni in od vsakogar neodvisni kmetje so to sleparijo takoj videli in čeravno so bili v veliki večini, niso pripustili volitev, ker občni zbor ni bil tako sklican, kakor bi moral biti ter bi bila itak vsaka volitev neveljavna.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri- vseletni inserciji primeren popust.
Klerikalci so zagnali vsled tega velik krik, dolže samostojne kmete, da so krivi, ker nekateri kmetje hodijo teško v Ljubljano, da so neprijatelji kmeta. Dr. Lampe, deželni odbornik, je peljal duhovnike v »Katoliško tiskarno«, čeravno on še član »Kmetijske družbe« ni, jim tam zabičeval, da sc morajo drugič zopet vsi vdeležiti občnega zbora, naj pridobe dosti novih članov, in jče drugače ne gre, naj celo pripeljejo nečlane k občnemu zboru. Nainiga-val jim je celo, da se »Kmetijska družba« razpusti in vrže ta organizacija v naročje klerikalcem pod drugim imenom. Seveda, dr. Lampe je pripovedoval svojim poslušalcem pobožne želje, katere nosi on že več časa pod svojo suknjo. Kedaj bodo izpolnjene, je drugo vprašanje!
Za samostojne, napredne kmete nastane vprašanje, kaj storiti"? Da bi v bodoče ljudje, kakor na primer stotnik Kump, gospodarili po »Kmetijski družbi«, bilo bi naravnost rečeno prebedasto. Klerikalci se že zelo intenzivno pripravljajo.
Tudi napredni kmetje naj vstopijo v družbo v najobilnejšem številu. Zahtevajo naj, da se vrši bodoča volitev na podlagi volilnih imenikov, da ne bodo klerikalci po stari navadi privlekli sabo zopet nečlanov in vsled tega izzvali prepire.Važno pa je tudi, da se zjedinijo glede kandidatov, da se nastopi edino, brez mogočih nesoglasij!
V teli točkah treba se je takoj razgo-varjati in priti do pametnih sklepov.
Ali bi se ne dobil kdo, ki bi sklical v najkrajšem času shod zaupnikov v Ljubljano, na katerem bi se o vsem potrebnim posvetovali in dogovorili? Na tem shodu naj bi se izvolil poseben odbor, ki bi vodil vse priprave za občni zbor, ki se mora sklicati vsaj do jeseni.
politični pregled.
Avstrija.
V Avstriji sedaj v dobi kislih kumar politika popolnoma miruje. Samo stranke,
Dopisi sc naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma" v. Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina in oglasi sc naj pošiljajo upravnišlvu „Slov. Doma" v Ljubljani.
ki so vodile v državnem zboru obstrukcijo, so priredile par volilnih shodov, da opravičijo postopanje svojih poslancev v parlamentu pred svojimi volilci. Pred septembrom se ni nadejati, da bi se politično življenje oživelo. Meseca septembra pa se skličejo nekateri deželni zbori, med njimi prav gotovo tudi kranjski. Ti bodo zborovali par tednov, morda celo do konca oktobra. Meseca novembra pa se zopet, snide državni zbor. Kakšen bo takrat položaj v zbornici, je težko uganiti. Vse pa kaže na to, da se bo dotlej slovanska opozicija še okrepila, zakaj z gotovostjo se lahko računa, da bo na jesen pristopila »Slovanski enoti« poljska ljudska stranka, ako ne ves »Poljski klub«. V tem slučaju bi bili prvič vsi avstrijski Slovani združeni v državnem zboru v eno močno organizacijo, kateri bi se hočeš nočeš morala pokoriti vsaka vlada.
Ogrska.
Na, Ogrskem prirejajo poslanci madžarske neodvisne stranke pridno shode in ščuvajo proti Avstriji. Na vseh teh shodih so bile sprejete rezolucije, v katerih se zahteva popolna gospodarska ločitev od Avstrije. Poslanec Nagy je na nekem shodu izjavil, da bodo Madžari čakali do jeseni, da jim vladar izpolni njihove zahteve. Ako vladar tega ne bo storil, bodo se Mad žari lotili revolucionarne politike, kakor 1. '1848. pod Košutom.
Hrvatska.
Na Hrvatskem je še vedno na dnevnem redu najljutejše nasilstvo. Stranke, ki so proti banu baronu Rauchu, se še vedno ne smejo ganiti, zanje ne obstoje nobeni zakoni. Ako poslanci skličejo kak shod, ga jim vlada prepove ali pa ga jim razženc, še predno se je začel. Tako je vlada pretekli teden prepovedala shod v Pakracu in Glini. Na Hrvatskem je torej sedaj prav tako kakor pri nas v Ljubljani, kjer nam naprednjakom tudi vlada v zadnjem času prepoveduje vsak shod. Proces proti srbskim takozvanim »veleizdajnikom« še vedno traja. Pretekli teden so imeli zagovorniki v rokah glavno pričo, ki čuje na
iiue Nastič. Vgnali so ga popolnoma v kozji rog in mu jasno kot beli dan dokazali, da je 011 navaden od vlade plačani vohun.
Rusija.
Ruski car Nikolaj je te dni obiskal v luki Kiel nemškega cesarja Viljema. Od tu se odpelje na Francosko, kjer se v Šer-burgu sestane s predsednikom francoske republike. Na povratku obišče še angle škega kralja Edvarda. — Bolgarski Sokoli so napravili izlet v Odeso na Rusko, kjer so jih sijajno sprejeli. Poveljujoči general odeški Kaulbars jih je pozdravil z znamenitim govorom, v katerem je med drugim rekel: Sokolska društva so ognjišča slovanske vzajemnosti. Delovanje teh društev me navdaja z nado, da napoči tre-notek, ko se bodo vsi slovanski narodi združili v obrambi za pravice slovanstva.
Crna gora.
V času vojne napetosti med Avstrijo in Črno goro je pobegnilo 400 Bosancev v Orno goro. Vrnili bi se radi v domovino in so prosili, da bi se jih zaradi begunstva ne kaznovalo. Avstrija je to prošnjo odbila. Črnogorska vlada je obljubila, da bo za begunce skrbela; ako pa bi se kdo hotel izseliti v Srbijo ali Ameriko, 11111 da denar za potne stroške. Na to se jih je izmed onih 400 izselilo 39 v Ameriko, 11 v Srbijo, 165 jih je ostalo v Orni gori, 170 pa se jih je vrnilo v Hercegovino, kjer jih seveda čaka kazen radi begunstva.
Francija.
Na Francoskem je padlo staro raini-strsvo, ki je več let uspešno vodilo državno krmilo. Novi ministrski predsednik se imenuje Briand, ki je po mišljenju socialist. Briand je edini socialistiški ministrski predsednik v Evropi.
Španska.
Španska se je zapletla v krvavo borbo z bojevitim narodom Kabilov v Maroki. Kabili so Špance potolkli pri Melili. V bitki je padlo več sto vojakov in visokih častnikov. Na to vest je izbruhnila v Barceloni in po drugih španskih mestih vstaja.
O0PISI.
Iz Planine pri Vipavi. Našega župnika in z njim vse naše klerikalce lomi krč, ker bodo baje razveljavljene občinske volitve. Pripisuje pa krivdo drugim, posebno pa še meni, češ, da bodo volitve razveljavljene, ker sem volil jaz, ki še nisem izpolnil '24. leta. Konštatujem, da sem rojen 27. jan. 1885., torej sem imel za časa volitev volilno pravico. Ta izgovor torej ne drži. Sicer pa mora vam biti znano, da zadene krivda zgolj vas, ako bodo volitve res razveljavljene. Ali se še spominjate, kako ste nastopali v volilnem lokalu'? Kaj pa volilni imenik? Vaš ljubljenec vulgo
»Soparica« se je že poprej bahal, da je volilni imenik tako zmešal, da gotovo zmaga klerikalna stranka. Ker niste pustili vpogleda v volilni imenik in ker je tajnik podpisal volilna pooblastila brez vednosti dotičnih Volilcev, je uvedlo sodišče v Vipavi kazensko preiskavo proti tajniku. Ta preiskava bo nemara spravila na dan zanimive stvari. Kaj porečete vi k temu, ki ste duševni oče vsega tega? Kot stekel pes ste se zaganjali v naše pristaše na dan volitve ler jim branili voliti. Kot pijan žganjar ste vpili in razgrajali med volit-vijo v volilnem lokalu. Kar vi počenjate, je naravnost nasprotno naukom in zgledom nazarenskega učenika. Židovski farizeji so Krista na križ pribili, ker je bil nasproten njihovi hinavščini; ravno tako bi vi radi križali vsakogar, ki se vam slepo ne pokori. Krist je rekel: »Jaz sem pot resnice,« vi pa ste izraz najnesramnejšib laži. Krist je rekel: »Ljubi bližnjega,« vi pa ga sovražite z vso hudobnostjo svojega srca. Katekizem pravi: »Jezus je bodil od kraja do kraja in povsod delil dobrote«, vi pa, koder hodite, sejete sovraštvo in prepir med dobro ljudstvo! Kar je Kristus učil in delal, to vi zametujete: bojite se resnice, pretvarjate resnico, nastopate proti svojemu bližnjemu in 11111 kradete čast in ugled in na zvijačah in lažeh sloni vsa vaša politika. A pride čas, ko vam tudi taka politika ne bo pomagala in ko bo za vedno odklenkalo vašemu gospodstvu.
ftrolk»ajdovski predilnici.
(Dopis iz Ajdovščine.)
Osem tednov že štrajka na stotine ajdovskih delavcev. Ravnanje nemškega ravnatelja Amana 111 njegovih kompanjo-nov, katerim se je častno pridružil tudi zdravnik Fink, je klicalo do neba po maščevanju. Kar so si upali delati ošabni tujci, je škandal vseli škandalov. V svojih židovskih rokah so imeli delavsko bolniško blagajno. Brez kontrole so delali, kar so hoteli. Za najmanjši pregrešek se je odtrgala delavcu plača za tri ali pa še več dni in ni bil redek slučaj, da je bil delavec tudi telesno kaznovan. Plača za. najtežja dela pa je bila od ene krone dalje. Kdor je imel tri krone na dan, je bil že srečen med srečnimi!
Ošabni ravnatelj je imel gluha ušesa za vse prošnje in pritožbe. Ni čuda, da je zavrelo med delavstvom.
Štrajk vodi »Narodna delavska organizacija« v Trstu, ki iiošilja slednjo nedeljo v Ajdovščino svoje govornike, a tudi nabira za štrajkujoče denar. V obilni meri podpirajo za svojce pravice se boreče delavstvo tudi bratje Cehi.
V nedeljo 24. t. 111. je bil v Ajdovščini zopet velik shod. Delavci so šli pred stanovanje neusmiljenega ravnatelja Amana ter dostojno demonstrirali. A siti Žid je
streljal nanje in tudi obstrelil dve osebi. Delavci so nato bombardirali njegovo stanovanje s kamenjem.
»Slovenec« od ponedeljka namiguje, kakor da bi bila dr. Mandič in Jaklič, ta dva zastopnika »NDO.« kriva, da ima ravnatelj pobite šipe. Slišali smo, da je poročal tako mladenič, neki Metod Pegan.
brat kranjskega deželnega odbornika.________
Vemo, kam pes taco moli, a vendar bi dr. Peganu svetovali, naj bratca pouči, kako se poroča o resnih stvareh. Če ne bo ubogal, pa ga naj zgrabi za — mokra ušesa.
Vso zadevo preiskujejo orožniki. Pa ni jim treba hiti ravno »kunštnim« — ker nad «00 delavcev odkritosrčno izjavlja, da so vsi metali kamenje.
»Zaprite nas, če smo krivico delali, a tudi naše žene in naše otroke, da ne bodo umirali gladu«, tako se čuje od ust do ust. Radovedni smo, kako se bode končala ta delavska žaloigra.
Razgled po Slovenskem.
r Gonja proti »Slovenskemu Domu«.
Župnik Poč in kaplan Smole sta v Komendi v nedeljo hujskalo s prižnice proti »Slovenskemu Domu«. Pozivala sta ljudi, naj ne naroče »Slov. Doma«, marveč ga naj takoj vrnejo nazaj v Ljubljano. V zadoščenje je nam, da se duhovni gospodje tako boje našega lista, ker je to znamenje, da je list na pravi poti. Oe pa je dovoljeno, da se sme ščuvati proti listu v cerktvi, o tem se bomo pogovorili z gospodoma Počeni in Smoletom na drugem mestu.
I.j Slovenski napisi, bodisi na uličnih vogalih, bodisi nad hišnimi vratini in nad prodajalnami, dajejo naši Ljubljani tudi na zunaj slovensko lice. Po desetletnem boju smo si izvojevali samoslovenske ulične napise, septemberski dnevi pa so nam dali slovenske napise nad prodajalnami in trgovinami. Takrat so naši zavedni trgovci in obrtniki iz lastnega nagiba dali ali napraviti samo slovenske table, ali pa so prebarvali ali prelepili nemške napise. To je bilo prav in v redu. Ni pa prav in ni v redu, da se tisti obrtniki in trgovci, ki so dali prebarvati ali prelepiti napise, sedaj za te napise čisto nič več ne brigajo. Zato lezejo tisti prebarvani in prelepljeni napisi zopet polagoma na dan, ker je dež spral barvo ali veter strgal prilepljen papir. Tako se je na primer zgodilo nad prodajalno gosp. Adolfa Hauptmanna na Marijinem trgu. Bridko se stori človeku, ako vidi slovensko ulično tablo, takoj poleg pa samonemški napis slovenske tvrdke. Poznamo gospoda Haupmanna kot zavednega narodnjaka, zato niti trenotka ne dvomimo, da bo sto ril, kar 11111 veleva narodna čast in slovenski značaj bele Ljubljane!
r Slovenskim občinam v zgled in ravnanje! Po slovenskih občinah se žal še
vedno šopirijo dvojezični napisi, čeprav ni nohene postave, ki bi to predpisovala. Zato bi občine lahko kratkim potom odstranile te dvojezične napise in jih nadomestile s samoslovenskimi. Posnemanja vreden zgled je v tem oziru dal vrl mo-kronoški občinski zastop, ki je na predlog g. Petra Strela sklenil, da nemudoma odpravi po vsi občini dvojezične napise, ki so občinska last ter jih nadomesti s samo-slovenskimi. Slovenske občine, pojdite in storite tudi vi tako!
r Kako skrbi klerikalni deželni odbor za Muljavsko dolino? Višenski potok je pri vasi Mleščevo tik za Škufcevim mli noni v noči od 7. na 8. t. m. izginil skozi prostoren rov v zemljo. Višenski potok je za vso dolino edina voda, ki jo ima prebivalstvo za vse, tudi za pitno vodo. Ker se je potok pogreznil pod zemljo, je ostala vsa dolina od Mrzlega polja pri Zatičui do Krke brez vode. Dasi so to naznanili nemudoma vsem oblastem, predvsem pa deželnemu odboru ter prosili pomoči, vendar se ni od poklicanih uradov prav ničesar ukrenilo, da bi se priskočilo na pomoč bednemu prebivalstvu, ki je ostalo v času največje suše brez vode. Šele, ko je stvar prišla v javnost, je deželni odbor poslal na lice mesta izvedenca, ki je ljudem naznanil, da pride v ponedeljek 2(5. t. m. komisija. Klerikalni deželni odbor je torej pustil dolge tri tedne na tisoče prebivalstva brez vsake pomoči in brez vsake vode. A še sedaj bi ne bil ničesar ukrenil, ako bi se ne zbal javnosti. To je takšen škandal, takšna brezsrčnost, ki vpije do neba. Preiti valjstvo v Muljavski dolini takorekoč nirje od žeje, klerikalni deželni odbor pa se ne gane in pusti ubogo kmetsko ljud-stvo ecle tri tedne v tem obupnem položaju! Takšni so ti prijatelji kmeta! Pri vo-lilvah so prilizujejo kmetom in jim obljubo jejo modrino z neba, v nesreči pa jih nočejo poznati in se ne brigajo zanje. Kmetje, kdaj se vam bodo odprle oči ?
r Ruski učitelji v Ljubljani. V dneh od nedelje do srede je bivalo v Ljubljani okoli 100 ruskih učiteljev in učiteljic, ki so prišli semkaj, da se pouče o slovenskem šolstvu in si ogledajo prestolnico slovenskih dežela. V Ljubljani so bili sprejeti z bratsko prisrčnostjo in gostoljubnostjo, da jim bo brez dvoma ostalo bivanje v Ljubljani v najlepšem spominu.
r »Deželna vinarska zadruga«. V četrtek 22. t. m. je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Deželne vinarske zadruge«, ki bi bila velikega pomena za deželo, ako hi ostala nestrankarska organizacija. Toda klerikalcem ui za gospodarski napredek, marveč samo za strankarske koristi. Zato so se takoj pri ustanovitvi polastili te zadruge ter so izključili iz nje malodane vse naprednjake. Pač pa so volili v pred sodstvo Nemca grofa Barba, ki niti ni vinogradnik. Torej Slovenca naprednjaka ne marajo, z gorko ljubeznijo pa ogrevajo Nemca! Pa si še upajo tajiti, da niso zve-
zani z Nemci! Hinavci! Naprednim slovenskim kmetom ne preostaja sedaj drugega, kakor osnovati si svojo lastno vinarsko zadrugo. Saj bi bili tudi neumni, če bi nosili svoj denar klerikalcem, da bi ti ž njim samovoljno gospodarili.
r Slovenska kmetijska šola v Šent J ur ju bo po dolgoletnem cincanju s 1. oktobrom t. 1. vendarle otvorjena. Deželni odbor štajerski razpisuje ravnokar službi ravnatelja in enega strokovnega učitelja te željno pričakovane šole. Dolžnost štajerskih rodoljubov je zdaj pač ta, da se posvetijo živahni agitaciji med slovenskimi gospodarji, da 1k> šola dobro obiskana, ker sicer jo utegnejo Nemci in nemškutarji onemogočiti.
r Toča na Štajerskem. Dne 24. t. m. je napravila toča ogromno škodo. Posebno strašno je pobila v ormoškem okraju. Najbolj so prizadete občine severno in vzhodno od Ormoža in mesto samo. Ponekod je toča vzela vse, drugod polovico; zlasti je na goricah škoda velika. Posamna zrna so bila debela kakor gosja jajca. Hitra cenitev in zadostna pomoč prizadetim je nujno potrebna. Enake toče ne pomnijo najstarejši ljudje.
r Nesreča. 151etni sin posestnika Be-raniča v Cirkovcih na Štajerskem se je igral z nabasano puško. Hotel je ustreliti nekega goloba. Namesto goloba pa je zadel iz neprevidnosti nekega mlatiča na skednju, ki se je zgrudil in kmalu umrl.
Dolenjsbl novitor.
d Napredna zmaga v Krškem. Kakor nam poročajo iz Krškega, je tamkaj pri občinskih volitvah v III. in II. razredu sijajno zmagala napredna stranka. Napredni kmetski volilci so stali kakor skala na strani naprednih kandidatov. Živeli zavedni volilci!
d Promoviran je bil doktorjem prava na graškem vseučilišču g. Saša P o z n i k, avskultant pri okrožnem sodišču v Novem mestu, sin g. notarja dr. Poznika. Iskreno čestitamo!
d Naročniki vračajo »Dolenjske Novice«, odkar so napadle v »Listnici uredništva« »Ciril-Metodovo družbo«. Zakrivil je menda ta napad kanonik Žlogar, ki so je dal baje pri zadnjih volitvah možke podružnice Ciril in Metoda voliti v odbor. Pa naj reče kdo, da to ni doslednost.
(i Novomeško čitalnično poslopje popravljajo in prezidavajo. Bil je zadnji čas, kor so bili res vsi prostori premajhni.
d Nova tovarna. Do vrha sta dogradila v Kandiji mizarsko tovarno gg. llmek in dr. Postavljena je zadej za Ropa-sovo vilo. Imamo tedaj eno domačo podjetje več.
d Očetje frančiškani popravljajo stranski trakt samostana, da bodo imeli tam ljudsko šolo. Zadnja gorska vas ima
pedagoško naobražene učitelje, izmed vseh patrov frančiškanov, učečih na novomeški deški ljudski šoli, pa je kvalificiran samo eden. To se godi v metropoli na Dolenjskem, kjer je sedež uradništva. Zdaj bodo pa imeli ljudsko šolo že kar pod svojo streho. Blaženi srednji vek!
d Okrajna sodnija v Višnji gori je že izpustila iz zapora brata Vene, ki sta dne
18.	t. m. Andrej Zupančiča, posestnika iz Litije, ko jih je peljal na Plusko, ustrelila v hrbet. Zupančič je težko ranjen; ima pljuča na desni strani prestreljena. V bolnici še niso odstranili krogle. Vzrok streljanja ni znan; to le sami vedo med seboj.
d Velika sokolska slavnost bo v nedeljo 1. avgusta v Krškem. Pozivamo naše kmetske somišljenike, naj se te slavnosti vdeleže v kolilkor mogoče velikem številu.
d Veselica, ki so jo litijske in šmar-tinske rodoljubke priredile 18. t. m. v Gradcu pri Litiji za »Ciril-Metodovo družbo«, donesla. je čistega dobička 550 K. kateri znesek so vodstvu že odposlale za obrambni sklad.
d V Ribnici so se dne 21. t. m. za. sedem občin dajali lovi v zakup. Zanimanje za love in udeležba pri dražbi je bila nenavadno velika. Družili so se domači lovci in posestniki po občinah, da odvzamejo love graščinam, kar se je tudi povsod posrečilo. Med liberalci in klerikalci ni bilo videti razlike. Streljali bodo skupaj. Dosegle so se visoke cene, za Dolenjo vas na primer 1950 K. Toliko zanimanja ljudstva za dragi lovski šport dokazuje napredek in tudi gotovo blagostanje ljudstva. Da se lovi dobro plačajo, moramo le odobravati. Da bi imele pa občine v resnici korist od visokih zakupnin, bi bilo želeti, da se ne razdele med posestnike, ker mali deleži nikomur nič ne zaležejo ter je pravična delitev tudi težavna. Denar naj bi se nalagal in porabljal za kake skupne občinske potrebe, za katere je treba naklad in tlake. Opozarjamo na šole, občin, uboge, občinske poti, gasilno orodje, pokončavanje hroščev in gosenic, odkup bire itd.
d Kočevski razbojniki so zdaj pri okrožnem sodišču v Novem mestu zaprti. Bomo videli, če bo za nje roka pravice tudi tako svinčena, kakor je bila v Ljubljani za ljubljanske demonstrante.
d V Kočevju in sodnem okraju kočevskem vladajo tužne razmere. Slovenci so narodno brezpravni in tudi osebno niso varni prod napadi. Sodišče v Kočevju uraduje z malimi izjemami vse nemško ter povrhu toga še pači lastna in krajevna imena. Kdaj se bode vendar zdramilo naše ljudstvo in zahtevalo to, kar mu gre po postavi? Zahtevajmo slovensko uradovanje pri vseh uradih, pomagajmo si sami. Kdor sebe ne spoštuje, je podlaga tujčevi peti. Pričakujemo pa tudi izdatne podpore obeli narodnih strank v deželi. Stranka, ki nas pusti umirati, ni narodna in nima srca za pravico. Dr. Šušteršič je
pri zadnjem shodu v »Unionu« klical po edinosti. Dobro! Pokažite pri nas, da je to vaša resna volja. Ce kje, je v kočevskem okraju treba složnega dela. Ozrite se posel)! k > na Drago in Travo in poglejte, kaj se tam godi!
d Iz Metlike nam pišejo: Dobro kupčijo z drvami delajo nekateri Kočevarji, /lasti pa neki Stibelj. Ta je te dni v Metliki skušal prodati 21/, m3 za 3J/2 m3 po 8 kron m3. Neka stranka je prevzela drva, jih dala sama vložiti in premeriti. Mera je komaj znašala (tako, kakor se meri žito) 2V2 m3- Stibelj je sicer »pomoto« priznal. Da reši svojo čast in doseže svoj namen, je drva zopet naložil ter jih vozil sem in tja po Metliki, dokler ga ni druga stranka rešila iz sitne zadrege. Stibelj je pa vendar zaslužil v dobrih dveh urah s konjički vred eno celo kronico več kakor je pri prejšnji stranki resnični račun znašal in razim tega je dosegel čast, da je videl vso Metliko.
d Ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Črnomlju priredita v nedeljo, dne 1. avgusta 1909 na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v vseh gostil niških prostorih g. Julija Mazelleta v Gradcu veliko narodno veselico. — Veselični odsek zastavil je vse moči, da bo prireditev res prava ljudska veselica. Sodelovala bo metliška mestna godba, črnomaljski orkester, moški in mešani pevski zbor črnomaljski. V paviljonih za vino, pivo, jestvine, v turški kavarni in slaščičarni bodo stregle rodoljubne črnomaljske dame; na sporedu je tudi srečolov z okusnimi in dragocenimi dobitki. V mraku se zažge velik umetalni ogenj, v prostorni dvorani tik vrta se pa priredi ples, tako da je za neprisiljeno zabavo res v vsakem oziru preskrbljeno. Kljub velikim stroškom nastavila se je vstopnna le z 20 v za osebo, to pa raditega, da sc da tudi pripro-stemu ljudstvu prilika udeležiti se te veselice, ter da se v vseli slojih zbudi zanimanje za našo velekoristno šolsko dražbo. Zato sc pač upravičeno pričakuje, da pohiti v nedeljo vsak zavedni Belokranjec v prijazni Gradec, da mal položi dar, domu na altar.
d V Št. Janžu na Dolenjskem so sklenili gostilničarji pod kaznijo 50 K, da ne bodo točili nobenega piva, temveč samo domači vinski pridelek. Vinorodni kraji — posnemajte!
d Gospoda kaplana izgubimo. Poizkušal je politično rogoviliti, pa ni šlo niti pri Marijinih devicah bogve kako. Napredni značaj šentjanžke občine mora upoštevati vsak, tudi duhovnik. Kmetje hočemo biti gospodarji na svojih tleh.
d V Krmelu koplje premog neka nemška družba. V kantini te družbe se toči pivo in vino, a ne domači pridelek. Ravnatelj te družbe je baje ukazal, da se od domačih slovenskih vinogradnikov ne sine kupiti niti kaplje vina. To je škandal prve vrste!
d Prebivalci naprednega Mokronoga
žive skoraj vedno v nesporazumi jen ju z naprednimi kmeti okoličani. Naj bi stopili skupaj trezni možje trga in okolice. Od večnih razprtij med naprednjaki ima dobiček le klerikalna stranka in njen general — župnik Bukovic.
d Napredni občin, odbor v Št. Janžu, kamor spada Krmelj, sklene občinsko naklado na pivo. To je najboljši odgovor prevzetnemu tujcu. — Kako se nagaja delavcem, med katerimi je tudi mnogo šent-janžkih in tržiških kmetov in kako se jim skuša od strani vodstva zabraniti delavsko organizacijo, o tem pa enkrat pozneje.
d Pokradel je vse, kar je videl, po to-pliški okolici že opetovano kaznovani Andrej Maler, doma baje nekje od Mokronoga. Vzel je celo kropilnik in ključ od tabernakeljna v topliški cerkvi. Kradel je zelo smelo , in kar v rokah je nosil pokradene predmete ter jih prodajal. Maler je tudi ričet že opetovano poskušal v prisilni delavnici. Prijeli so ga orožniki v Vavti vasi.
d Vrat si je prerezal 221etni Jožef Banič, sodarski pomočnik iz Stare vasi pri Škocjanu, iz strahu pred dvema ljubicama, ki sta mu obe rodili — dečka. Ker sta ga obe hoteli imeti, a je spoznal, da dvema ni kos, se je ranil na mestu, kjer se odvzame moška moč, potem si je pa še nevarno obrezal vrat. Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Da bi okreval, je malo upanja, sicer je pa tudi bolje, da umre. Bil j# cerkveni pevec, seveda tudi klerikalec. Klerikalna vzgoja! Pravijo, da se mu je zmešalo in da je to storil v verski blaznosti. Mi pa pravimo: to vse ljubezen stri!
d Ponesrečil se jo v petek delavec Franc Peskar v litijski predilnici. Zmečkalo mu je desno roko od členka doli in vso kožo s prstov potegnilo. Ker se je nesreča zgodila, ko je že odšel brzovlak, odpeljali so ga še-le zvečer ob 8. v ljubljansko bolnico. Mož je svoje nesreče sam kriv. Šege] je z roko v stroj, ko se je še vrtiI. Snaženjo se sme vršiti pa le takrat, ko stroj stoji.
d Čigav je denar? Dne 13. julija 1909 se je vračal nepoznan živinski trgovec s sejma iz Metlike čez Crmošnice domov. Gonil je dve kupljeni kravi. Ko sc .je v gostilni Ignacija Roma v Crmošnjicah okrepčal, je v hlevu Klemenovem nekoliko zaspal. Med spanjem so mu vzeli trije storilci en bankovec za 100 K in enega za 20 K. Orožniki so dobili zdaj storilce in našli pri njih še 87 K 14 vin. Dotičnik, ki jc bil okraden, naj naznani svoj natančen naslov c. kr. okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer bo dobil denar nazaj.
d Utonil je pri kopanju v Savi pri Krškem topničar K. Rojko.
3z (jrosuplja in okolice.
d Za jetiko je umrlo v Jerovi vasi pri Grosupljem v prav kratkem času ne-
kaj oseb, kar drug za drugim. Strašna bolezen pa, kakor kaže, ne obeta še kmalu dati vasi slovo, kajti bolne so še tri osebe. Vnaprej pa se že lahko pove, da ne bode ostala samo pri bolnih treh, ampak, da se bode kal bolezni zanesla dalje na druge in jih spravila v najlepši dobi s sveta. Ali ni tu nobene pomoči, da bi se strašna morilka jetika vsaj omejila'!
d Grosuplje v nevarnosti. Znano je, koliko ljudi je umrlo zadnji čas v Jerovi vasi za jetiko. Pred kratkim mlada deklica. Ljudstvo pa ima v tem kraju obžalovanja vredno navado, da vso obleko za jetiko umrlega položi za kakih 14 dni v potok Grosupljico; češ, da bode voda bolezen odnesla, obleka pa bode zopet uporabna. Ubogo ljudstvo ne ve, kako kruto sc vara. Isti slučaj se je baje zgodil tudi sedaj. — Pomisliti pa je, da vlada ravno v tem času grozovita suša in imajo vsi Grosupeljčani — razen par — vodnjake popolnoma prazne ter so primorani zajemati vso vodo izGrosupljice. In kakšna je: tudi v nji se pere in namaka po cele tedne od jetičnih okuženo perilo; napaja se čez sto glav živino ,ki gotovo nemalo onesnaži vodo; koplje se vsaki dan cele. kope odraslih in otrok; pere se perilo štirih do potili vasi. Ali bi ne bilo čisto naravno, če bi naenkrat nastala kaka bolezen, če bi se zanesla jetika in pričela svojo strašno žetev, kakor n. pr. sedaj v Jerovi vasi?! Grosupeljci! pomislite, v kaki nevarnosti ste! Ali vam ni nič za svoje zdravje in za zdravje vaših otrok?! Pa porečete: ko pa ni druge vode. Zakaj pa je ni? Zato, ker niste dovolj odločni, da pri silite tiste ljudi, ki sede pri polnili kozarcih dobre pitne vode, da bi tudi vam privoščili kaj boljšega, kakor pa je umazana Grosupljica. Piti morate tisto vodo, v kateri se pere vaše perilo; perilo jetičnih; v kateri se kopljejo konji in napaja živina. Dober tek, gospodje odborniki! Gospodu županu itak ni treba reči ob pitju Gro-supljice: »bog žegnaj!«, ker ima doma dovolj zdrave, v neusahljivemu vodnjaku zajete pitne vode. Ali kdor sedi pri polni mizi, naj po načelu krščanske ljubezni privošči svojim sovaščanom vsaj drobtine, ki padajo od nje. Gospod župan! dajte vendar oskrbeti vodovod in hvaležni vam bodo celi rodovi! Ljudstvo pa bode rešeno nevarnih bolezni.
d Povest o grosupeljske 111 vodovodu jc prav podobna povesti o Jari kači in steklem polžu. Koliko je že bilo govorjenju, merjenja in zopet govorjenja; vodovoda pa le še ni in tudi ne kaže, da bo kmalu kaj s stvarjo, ki bi bila tako potrebna in koristna. Zopet je vse utihnilo. Sicer pa ni čudno, če se zadržuje tako imenitna naprava kakor bi bil ravno vodovod.	Gospodu županu ga ni treba,
ima neusahljiv vodnjak, oča Okorn imajo izvrsten studenec pod oknom, nekemu drugemu gospodu odborniku pa baje vrt ue dopušča, da l)i glasoval zanj; ima nam-
reč tudi neusahljiv vodnjak. Ti trije gospodje odborniki — drugih glas je glas vpijočega v puščavi — pa bi naj pomislili, da imajo vaščani in okoličani vodnjake prazne, da morajo zajemati vodo iz umazanega in nezdravega potoka ter jo voziti 'v oddaljene kraje. Ali ni zdravje in sreča teh ljudi, gospodje, nič vredno?! Kaj ne plačujejo tako davkov kot drugi ljudje. Zakaj hi morali pa vi potem slabše, veliko slabše živeti kot oni gospodje? Zahtevajte odločno in ne ustrašite se nikogar, pa bodete dobili vodovod. Dežela vam bode radevolje pomagala, pomagati pa si morate v prvi vrsti sami in to z odločno zahtevo: gospod župan in odbor, izposlujte nam vodovod! Čemu odlašate in odlašate na jutri, kar se danes lahko stori!
d 251etnica »Prostovoljnega gasilnega društva v Trebnjem« dne 1. avgusta t. 1. Opozarjamo še enkrat na to slavnost in prosimo slavna društva, da takoj prijavijo število članov, ki se udeleže slavnosti in banketa. Prosi se tudi naznaniti prihod društva. Pri ljudski veselici na travniku g. Pavlina točilo se bo vino, pivo, prodajale jestvine, sladčice, kava in drugo v lastni režiji. Skrbljeno je za izborno kapljico in izvrstne jestvine. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride v nedeljo v Trebnje. Slavnost in veselica se vršita ob vsakem vremenu.
d Novo brizgalno za gašenje požara je dobila grosupeljska občina. Hvale vredna naprava. Vprašamo pa: kaj je mogoče grosupeljska občina nemška, ozir. nemčurska, da je naročila brizgalnico pri tovarni Samassa v Ljubljani?
d Suša bode po grosupeljski in šmarski dolini uničila tudi drugo košnjo. Kaj naj ubogi kmet daje živini, ki mu je v sedanji dobi vir vseh dohodkov. Krajcarji, ki jih dobi za mleko, bode odpadli, ker bode treba živino prodati radi pomanjkanja krme. Poljske pridelke bode ravno tako uničila suša. Treba bode plačati davke! Kje naj vzame ubogi kmet denar?! Gospodje poslanci! Ogromno delo usmiljenja vas čaka!
Gorenjski novlčnr.
g Iz škofjeloške okolice. Kar nas je
naprednih kmetov v okolici Škofje Loke, smo že nestrpno pričakovali enako napredno glasilo kakor je »Slovenski Dom«. Zanimali smo se zanj takoj, ko smo izvedeli, da ga nameravajo izdajati. In zdaj, ko ga imamo, smo pa tolikanj bolj veseli. Ker se zanimamo za splošni napredek, je umevno, da čitamo vse mogoče liste, vmes tudi klerikalne.Za to, če nam kdo prepoveduje čitati napredne liste, se pa še najmanj brigamo. Če jih drugi čitajo, zakaj bi jih ne smeli mi? Mari hočejo gotovi ljudje, da bi vedno ostali v temi in ne vedeli kaj se po svetu godi in kako napre-
duje? Pri vsem tem smo pa pogrešali svoje lastno glasilo, v katerem bi nam bilo dovoljeno tudi brez ovir povedati svoje mnenje. Zato Vam gospod urednik lahko zagotovim, da bomo napredni kmetje iz škofjeloške okolice zvesti naročniki in pridni čitatelji »Slovenskega Doma«, sosebno pa tedaj, če bo ta list neustrašeno zastopal naše koristi in nas vtrjeval v boju proti našim sovražnikom. Dolgo časa smo tavali v temi, a mi hočemo jasnosti. Vemo, da je našim klerikalcem edino za to, da si polnijo svoje žepe in si-tijo svoje vedno lačne želodce. Velik politik je Cočov France iz Češnjice. On je mnogo obljuboval in nič izpolnil, toda ljudstvo se je že izpametovalo in njegovim klobasarijam nihče ne verjame. Seveda ima še nekaj zaslepljencev za seboj, a ti naj ga le poporašajo, kaj je novega storil, odkar vleče mastne poslanske dijete. Nič in trikrat nič. Mi vemo, da je Coč poslanec .od muh in od njegove »delavnosti« ne moremo nič bogvedi kaj posebnega pričakovati. Zlasti kar nas je mlajših kmetov smo sprevideli vse to. Upajmo, da bo kmalu tudi cela škofjeloška okolica enakih misli, kajti jelo se je že povsod svitati in prišel bo dan, ko bomo korenito obračunali z »osrečevalci« naših kmetov, to je s klerikalci!
g V Žabnici pri Škofji Loki so mislili klerikalci, da bodo vse kmete, ki so v veliki večini odločno naprednega mišljenja, vjeli v svoje mreže, ko so ustanovili neko katoliško izobraževalno društvo. K temu društvu je sicer pristopilo nekaj prav pobožnih žensk in starih možakarjev, ki menijo, da se ne smejo zameriti fajmoštru čiku. Toda naši napredni Žabničani poznajo prav dobro svojega Čika in pa tistega zvitega Šinkovca, ki s peklom in hudičem straši po Škofji Loki, pa vzlic svoji grozovladi ne more beležiti nikakih posebnih uspeliov, ker ga črtijo ne samo naprednjaki, ampak še bolj klerikalci, ki jih drži v svojih krempljih in jim žuga, da jih pripravi ob kruh, ako ga ne bodo vbogali. Mi Žabničani svetujemo obema, čiku in Šinkovcu, naj bodeta oba lepo krotka in ponižna, kajti njuno delovanje v Žabnici ne bo donašalo onih sadov, ki jih pričakujeta. Mi smo prepričani, da mora pravica zmagati in to tudi vemo, da je pravica na naši strani. Mi dajemo cesarju kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega, narod pa naj ima to, kar je njegovega. Če gospodi klerikalci tega ne razumete, Vam ne moremo pomagati. Napredni kmetje iz Zabnice in drugih sosednih vasi vstopimo vsi v »Napredno politično in gospodarsko društvo« za sodni okraj Škofja Loka, kajti v tem društvu bomo imeli svojo oporo, da bomo združeno nastopali in povzdignili 6Voj glas za pravice, ki nam gredo! Klerikalci nam ne bodo nič dali, ako si sami ne bomo pomagali.
g Janc na ražnju ali kdo posnema nas? Ni še tako dolgo tega, ko si lahko čul
s prižnice, »Lejte jih norce, brezverce, »Sokole«, ki nosijo rdeče srajce kakor predpustne šeme in se zvijajo po drogovih kakor kaki komedijantje« itd. A sedaj? Sedaj imajo ti nekdanji pametneži že to vse. So si pač mislili, stvar je posnemanja vredna, lotimo se je tudi mi. In niste minuli še dve leti, odkar so priredili pri nas v Škofji Loki meščani gozdno veselico, kjer so pekli janca na ražnju. Kolikokrat je, bila takrat ta Španova hosta na prižnici in kako grdo je obrekoval naš župnik Šinkovec tiste, ki so se udeležili te nedolžne veselice. Malo da ni oseb na prižnici povedal. Tudi v tem oziru so začeli nas posnemati! Te dni so se spomnili naši gospodje, kako krasno in veselo je bilo videti naše meščane pred kratkim časom pri pregrešnem pečenju janca na ražnju. V sredo so se zbrali ti gospodje že dopoldne v tukajšnjem kapucinskem samostanu, kjer je vino in druge take stvari po nizkih cenah za take goste. Popoldne so odkorakali proti Crngrobu in ljudje so spraševali kaj neki imajo, morda gredo na kako novo mašo. A šli so samo peč janca na ražnju. Na to veselico je bila povabljena tudi vdova, Blažežkova mama. Domov so se vračali pozno v noč, kakor se menda duhovnikom spodobi. Da so bili vsi z mamo vred Židane volje, se razume. Posebno »ta sveti dohtar« je bil tako dobre volje, da se je revček moral z nekim mesarjem domov pripeljati. Toliko za danes.
g Veselica na Dobravi pri Podnartu. Opozarjamo na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 1. avgusta podružnica »Ciril in Metodove družbe« za Dobravo, Ljubno, Podnart, Kropo in Kamno gorico v priljubljeni gostilni g. Filipa Pogačnika na Dobravi. Kdor se hoče ta dan razvedriti in se drugače dobro zabavati, naj ne zamudi priti na Dobravo. Poleg godbe in petja je toliko raznih zabavnih točk, da se občinstvo gotovo ne bo dolgočasilo. Srečo-lov je tako bogato opremljen, da mora dobitek dobiti skoro vsak listek. Ker je veselica v tem času tolikega pomena, naj vsaka zavedna Slovenka in vsak zavedni Slovenec stori svojo narodno dolžnost. — Tem potom se vsa društva naprošajo, da vpoštevajo ta dan ter se udeleže veselice.
g Hrvatski poslanec na Dobravi. Z Dobrave nam pišejo: Letos imamo na Dobravi odličnega gosta. Prišel je namreč semkaj poslanec v hrvatskem saboru in v državnem zboru v Pešti dr. Pero Magdič iz Varaždina. Ostane tu več tednov. Dragega gosta, ki je eden izmed najboljših prijateljev nas Slovencev, iskreno pozdravljamo.
g V Žirovnici na Gorenjskem so ustanovili tamb. društvo »Stol«. Sedaj ima društvo že 12 članov vkljub raznim zaprekam !
g Odličen gost. Na Bled je prišel s svojo soprogo odličen srbski državnik Pavel Odavič, ki slovi kakor eden najboljših sodobnih srbskih pesnikov. Odavič, ki je
velik prijatelj Slovencev in se živo zanima za slovenske razmere, ostane na Bledu pet tednov. Dobro nam došel rta slovenski zemlji.
g Kioski grad v nemških rokah? Kakor pripovedujejo, namerava Bleski grad kupiti društvo nemških zdravnikov. Kaj poreko k temu bleska in druge sosedne občine'? Ali bodo mirno trpele, da preide eden najlepšili koščkov slovenske zemlje v nemške roke? Zavedni možje bleški, zganite se vendar in pošlite odposlanstvo k deželnemu odboru s prošnjo, naj prepreči t<> sramoto!
g Vodovod v Kranju je razim nekih malih stvari že skoro dodelan. Pritekla je že v mesto prva voda, ki pa je seveda še kalna in nerabna.
g Z Gorenjskega se nam piše: Vedno se čujejo pritožbe, da avtomobilisti, katerih je dokaj na Gorenjskem, brezobzirno vozijo, ne meneč se za potujoče občinstvo. Pritožb od strani kmetovalcev je dovolj, da je to prava pokora za kmeta. Vprašali bi zato pristojno oblast, ali za te ni nobenega paragrafa? Ali smejo avtomobilisti svojevoljno voziti kakor se jim zljubil Poskrbeti bo treba, da se bodo tudi ti gospodje naučili, da ima priprost človek iste pravice kot oni.
g Pobijajte kače! Letos je izredno veliko kač, da ljudje že dolgo ne pomnijo, da bi jih bilo toliko, posebno pa modrasev. Zato, kdor jo najde, naj jo ubije in naj je ne pusti ležati, ampak zakoplje naj jo v prst.
g S Križa pri Kamniku se nam piše: V torek dne 20. t. m. popoldne okoli 4. ure treščilo je v hlev Jožefa Drešarja na Križu ter mu je poleg hleva zgorela tudi hiša in vsa gospodarska poslopja ter sosedi Ivani Šimnovec hiša. Prvi ima škode nad 10.000 K, ker mu je zgorelo tudi vse gospodarsko orodje in gotovega denarja nad štiristo kron. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, ker je bilo vse hkrati v plamenu. Domači so bili na polju s živino. Le malo žrebe je bilo doma, a tega so graj-ščinski hlapci rešili. Psa pa ni bilo mogoče oteti, uboga žival je zgorela. Da se ogenj ni širil, zahvalimo gasilce kamniške, ki so tričetrt ure oddaljeni, z nenavadno hitrostjo prišli na pogorišče, do-čim pa gasilcev iz Kaplje vasi, ki so nam najbližni sosedi, ni bilo, ker baje naš, za kmeta tako vneti g. župan in načelnik Mejač, ni hotel dati konj za brizgalno. Hvale mu za to ne moremo izrekati. Pohvaliti nam je pa gospoda barona Otona Apfaltnerna, ki je neumorno pomagal gasiti. Cast mu!
g Ustreljen stotnik. V ponedeljek 26. t. m. je imela stotnij a. lovskega polka iz Beljaka strelne vaje pri drugem klanskem jezeru. Streljali so v smeri proti Mangartu. Poveljnik stotnik Berger se je napotil s trobentačem na škrbino na zapadno od Malega Mangerta ter dal od tamkaj znamenje za streljanje.
Takoj po prvih strelih se je zgrudil stotnik, zadet od krogle. Krogla mu je prestrelila prsi in močno ranila za njim stoječega trobentača. Stotnik je zavžil par požirkov vina in izdihnil. Prenesli so ga v mrtvašnico na Fužine. Ali se je zgodila nesreča, ali je bil storjen zločin, še ni dognano.
g Ponesrečen turist. V ponedeljek
19.	t. m. sta se napotila iz Vrat na Triglav dva dunajska turista Plaichinger in Lass. Na potu jih je srečal dovski župnik Jakob Aljaž, ki ju je vprašal, kam da gresta. Povedala sta mu, da gresta na Triglav preko severne stene. Odsvetoval jima je to pot, češ da je silno nevarna. Turista se zn to svarilo nista zmenila. Ob treh popoldne jih je dobila nevihta, da sta morala vedriti v neki votlini. Po polurnem čakanju sta nadaljevala svoje plezanje. Prišla sta do strme stene. Navezana sta bila drug na drugega z vrvjo. Lass je vrgel vrv okoli skalnatega nosu in jel plezati. Skala se je odtrgala in Lass je zdrčal preko stene. Med padcem se je vrv vjela za druga skalo in Lass je obvisel med zemljo in nebom. Plaichinger je tudi padel in si pri padcu zlomil dve rebri, vendar pa je ostal na svojem mestu. Zgodilo se je to ob 5. popoldne. Plaichinger, sam močno poškodovan, ni mogel pomagati svojemu tovarišu. Zabil je svojo gorsko palico v skalo, prerezal vrv ter jo privezal na palico. Na to je jel klicati Lassa, ki mu je sprva še odgovarjal. Ob 7. zvečer mu je še zaklical:	»Zbogom,	Plaichinger,	jaz
umiram!« potem pa je utihnil. Plaichiu-ger je ostal na mestu nesreče do srede opoldne ter klical na pomoč. Ker ni bilo pomoči, je. skušal splezati s stene. Po neizrečenem trudu se mu je posrečilo. Preko snežišča je prišel k Dežmanovi koči in tam v Mojstrano, kjer je naznanil nesrečo. Gorski vodniki pod vodstvom gospoda Winziga so se takoj odpravili, da rešijo Lassa. Priplezali so do stene, kjer se je zgodila nesreča. Lass je še vedno visel na vrvi kakih 20 metrov visoko. Klečal je ua skalnem porobku ter tiščal glavo med kolena. Videlo se je, da je bil že mrtev. Ves trud priti do njega je bil brezuspešen. Jeli so vbijati v steno kline, da bi tako prišli do ponesrečenca. V nedeljo 25. t. m. se jim je končno posrečilo. Dvignili so ponesrečenca kakih 200 m visoko na zeleni sneg, ga zavili v rjuhe ter ga na saneh spravili preko snežišča do Dežmanove koče in od tam skozi Kot v dolino. Tu so ga položili v krsto, okrašeno s planinskimi rožami ter ga prepeljali v Mojstrano. Na Lassovem telesu ni bilo vidnih zunanjih poškodb. Pokopali so ga v ponedeljek zjutraj v Dovju. Pokopal ga je župnik Aljaž. Pogreba so se vdeležili: ponesrečen če v a sestra in oče, mnogo turistov in domačega prebivaltsva. Na grob sta položila vence »Slov. plan. društvo« in »Slov. učiteljsko društvo«. Lass je bil namreč učitelj na Dunaju.
g Podpore. Deželni odbor je dpvolil društvu za privabitev tujcev v Radovljico GO K za popravo savske brvi na Gmajni. Naučno ministrstvo pa je darovalo obrtno-nadaljevalni šoli 300 K podpore.
g S Križa pri Kamniku. Dne 22. t. m. je pri nas na Križu udarila strela v hišo p. d. Grintava in vpepelila hišo in hlev, zraven pa je še ena druga lesena bajta zgorela. Ljudje so prišli hitro pomagat reševat, da so rešili živino, vendar je drugo, razen enega voza, vse zgorelo. Posestnik je zavarovan pri banki »Slavija« za 2400 K. Graje vredno je bilo to, da gasilno društvo v Komendi ni prišlo na pogorišče z brizgalno, pač pa je prišlo na pogorišče vrlo gasilno društvo iz Kamnika. Vendar je Komenda oddaljena komaj pol ure, Kamnik pa eno uro. Načelnik komendskega gasilnega društva, znani »ČŠovsk«, je za požare v okolici manj navdušen, kakor za: velike veselice doma, kor pri požaru je treba delati, veselica pa kaj nese. Čudili smo se, da je na pogorišče prišel pomagat c. kr. glavar iz Kamnika, z zlatim križcem odlikovani načelnik gasilnega društva — pa je doma lepo vedril. Tudi gospod graščak baron Apfaltrern je pomagal pri požaru prav pridno. Hvala za to vsem.
g Iz Skaručne nam pišejo: Dne 27. julija je preminul v Povodju pri Skaručni vrl narodnjak, vzoren kmetovalec in obče-spoštovan posestnik g. Janez Hubad, p. d. Rebov, brat c. kr. dež. šol. nadzornika g. Fr. Hubada in koncertnega vodje g. Matej Hubada. Malo mož, ki bi toliko storil za svoje občane, kakor je on. Bodril jih je k vzornemu kmetovalstvu in marsikatera občekoiistna naprava, kakor podružnica kmetijske družbe, šola, mlekarna in še veliko drugega je plod njegovega delovanja. Blag mu spomin!
HotranjsM noulčar.
n Slovesen sprejem je doživel v Ornem vrhu knezoškof. Prav! Vprašanje je le, ali so dolžni tudi napredni kmetje prispevati k nepotrebnim občinskim izdatkom.
n Iz Zadloga pri Črnem vrhu nam poročajo: Pretekle dni sem bil v neki črno-vrški gostilni. V njej zagledan našega izvrstnega organista. Jezil se je na vse pre-tege, ker mu je odvzel župan Rudolf službo občinskega tajnika ter jo oddal klerikalnemu našemu učitelju. Pa sem si mislil : Prav ti je, drugim si jamo kopal, pa si sam vanjo padel; zoper učitelja, ki je menda klerikalec postal in katerega zato prav lahko pogrešamo, si nabiral podpise, da so ga proč spravili, za te pa še podpisov ni bilo treba, ker si kar na lahko zletel z občinske pisarne. Tudi orgije ti bodo vzeli polagoma, tako da boš
nazadnje ostal le še bankir »Vzajemne zavarovalnice«. Ali bi ne bilo bolje popravljati laterne, kot uganjati neumno klerikalno politiko.
n Iz Črnega vrha nad Idrijo nam pišejo: Žalostno je videti, kako mnogi napredni Zirovci in napredni Idrijčani po-posečajo naše klerikalne gostilne, dasi irnajo tudi več naprednih, prav dobrih gostiln na razpolago. V idrijskem logu, kamor prinese napredno idrijsko delavstvo marsikatero krono, nista gostilničarja naročena na nikak napreden časopis in tudi pri raznih volitvah rada uideta na klerikalno stran. Podpirajmo naprednjaki drug drugega, pa bo Orni vrh dobil — drugo lice.
11 Vipavski napredni vinogradniki so ogorčeni, ker se jim ni dalo v odboru deželne vinarske zadruge večjega zastopstva. Vsepovsod se naglaša, da bi bil moral vsaj v podpredsedstvo važne kmetske korporacije po ogromni večini slovenske dežele biti izvoljen slovenski napredni kmet, a ne — nemški baron.
n Posnemanja vredno. Iz Št. Petra na Krasu nam pišejo: Gospodje uradniki tukajšnje železniške postaje kakor tudi poštni uradniki so sklenili vplačevati na mesec po 1 K v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Ta sklep so jeli že tudi izvrševati.
n Umrla je v Dol. Logatcu zasebnica gdč. Ana Sorre, stara 06 let. P. v m.
n Združeni Ciril in Metodovi podružnici v Cerknici in na Uncu priredita v nedeljo dne 8. avgusta na vrtu g. Beleta na Uncu veliko ljudsko veselico, spojeno z izletom v Škocjanske jame. Odhod v jame iz Rakeka iu iz Cerknice ob 1. popoldne. Zbirališče na Rakeku v restavraciji Domicelj pri kolodvoru,v Cerknici v hotelu Žumer. Po izletu veselica na Uncu, ki se prične ob 4. popoldne. Cisti dobiček je namenjen v prid »Ciril in Metodovi družbi« v Ljubljani.
n Na Gočah pri Vipavi se nič kaj ne
pohvalijo z ravnokar zgrajenim vodovodom. Rezervar pušča. Gotovi gospodje so preveč štedljivi pri izberi materijala.
n Pretekli teden, v petek in soboto, so bili v Vipavi vojaki — topničarji. Odšli so na vaje proti Postojni in dalje do Krškega.
n Postojnski dekan pojde v kratkem v pokoj. Na njegovo mesto bode imenovan, kot se govori, šturski župnik g. Kromar.
n Šentvidska mlekarska zadruga dobro napreduje. Ob poti iz Št. Vida v Vipavo ima velik travnik, pognojen z umetnimi gnojili. Pač dober zgled! Št. Vid je edina vipavskih klerikalnih občin, ki ima razumnega župana.
n Klerikalnega nadučitelja ima pod-krajska šola. Mi se neradi vtikamo v šolske razmere, vendar vljudno opominjamo, naj bo poučevanje v prihodnjem letu bolj točno. Menimo, da nas gospod nadučitelj razume.
n Prostovoljno gasilno društvo v Postojni priredi v nedeljo dne 1. avgusta t. I. tombolo v prostorih hotela »Ribnik«.
n Deželni vinarski nadzornik g. Ska-lickv je bil te dni v Št. Vidu. Obiskal je državno klet. Istotako je nadzoroval tudi »Prvo vipavsko vinorejsko zadrugo v Vipavi«. Gospodu nadzorniku menda ne bo težko o vrlo uspevajočem naprednem zavodu povedati na merodajnem mestu to, kar zasluži.
n Iz Podkraja nam poročajo, da uganja novopečeni zet grofa Lanthierija na-pram občanom in uslužbencem razne nepotrebne sitnosti. Ce ne bo pravice, bomo korenito posvetili temu pruskemu baronu.
n Žaga g. Rovana na Colu deluje prav dobro, posebno odkar se je nadomestila bencinova moč z vodno paro in žaganjem. Zapuščeni Col je dobil s pametno naredbo več življenja.
n Slapenska posojilnica, ta najstarejši denarni zavod vipavske doline, se razvija pod vodstvom nadučitelja Punčuha nad vse sijajno. Škoda le, da se velika posojilnica premalo ozira pri razdelitvi čistega dobička na — narodne namene.
n Nesreča. V nedeljo je v Čatežu zdivjal nekemu posestniku vol in letal po vasi. Ker živali drugače niso mogli ujeti, so sklenili, da jo ustrele. Vaščan Anton Bradač je tekel po puško, jo nabil in šel z napetim petelinom proti volu. Pred njim pa je šel Jožef Križman. Med potjo zadene Bradač nekam v puško, petelin se sproži in mesto vola je dobil cel strel spredaj idoči Križman. Poškodovan je tako, da so ga morali prepeljati v dež. bolnico.
Amerišiie novice.
a Cerkev obenem društveni dom. V
Calumetu so si Slovenci zgradili novo cerkev, ki stane okrog 500.000 K. V Ameriki so tudi Slovenci praktični, zato so poskrbeli, da jim cerkev obenem služi za — društveni dom. V pritličju cerkve je namreč zgrajena velika dvorana, ki je določena za razne društvene shode, seje, zborovanja in zabave. V dvorani je postavljen prostoren oder za gledališke predstave. Izobraževalno društvo »Feniks« ima v tej dvorani svoje prostore. To društvo je nedavno tega igralo v tej dvorani dramo »Mlinar in njegova hči«. Za nas Slovence v stari domovini je vsekakor zanimivo ako slišimo, da služi našim rojakom v Ameriki cerkev ne samo za službo božjo, marveč tudi za društvene prireditve. — Praktičnost je pač doma v Ameriki.
a Ostra borba se je razvila v ameriških slovenskih listih. Med »Glasom Naroda«, ki izhaja v New Yorku in »Clevelandsko Ameriko« se vodi ljuta polemika radi ljubljanskega škofa Antona Bonaventuro. »Glas Naroda« je nastopil proti
temu, da bi prišel škof Bonaventura v Ameriko ožemat ameriške Slovence za svoje šentvidslce zavode, češ da imajo ameriški Slovenci drugih nujnejših potreb, kakor pa s svojimi težko prisluženimi groši polniti prazno škofovo malho. »Clevelandska Amerika« z nastopom »Glasa Naroda« ni zadovoljna ter mu očita libe-ralstvo, ker se je drznil zavzeti proti škofu Bonaventuri docela pravilno stališče. Posebno navdušena pa za Bonaventuro tudi »Clevelandska Amerika« ni in med vrstami se čita, da sicer nima nič proti temu, ako škof obišče Ameriko, vendar pa mu daje razumeti, da naj nikar ne pričakuje, da bi dobil od ameriških Slovencev mnogo denarja. — »Glas Svobode« in »Proletarec« pa sta si v laseh radi prispevkov za Gregorčičev spomenik. Ameriški Slovenci so za ta spomenik nabrali nekaj nad 1000 kron. To svoto bi imel odposlati v Gorico Ivan Kaker, ki je v zvezi s »Proletarcem«. Izkazalo pa se je, da Kaker tega zneska ni odposlal. Zaradi tega očita »Glas Svobode« Kakerju in »Proletarcu« goljufijo in jima grozi s sodiščem. Kako se bo ta borba končala, bomo poročali.
a Profesor, ki prireja umetniške večere. V »Clevelandski Ameriki« čitamo, da je v Chisholmu in v Elyju priredil neki profesor Zima več umetniških večerov, pri katerih so se tamkajšnji Slovenci izvrstno zabavali. Kakšne stroke profesor je ta Zima, list ne pove. Naslov »profesor« je v Ameriki zelo poceni in pridevlje si ga lahko vsakdo, ako je kaj študiral ali ne. Zima bo torej najbrže — »profesor čarodejstva«.
a Slovenskega zdravnika imajo v Calumetu. Piše se dr. Josip Grahek in se je ta mesec poročil z bogato Francozinjo A liso Belhumeur.
a Civilno (necerkveno) poroko je sklenil Slovenec I. Zgonc v Chisholmu z Italijanko Marijo Pinoti. Poročil jih je Janez Rus, pri poroki pa je sodeloval tudi »profesor čarodejstva« — Zima.
a Poroka. V Clevelandu se je poročil Jakob Štritof iz Grahovega na Notranjskem z Franjo Žnidaršič iz Dobrepolja na Dolenjskem.
a Zaradi nezveste žene je zblaznel v Clevelandu Alojzij Župevc. Njegova žena Marija, roj. Rošel, doma iz Stavce vasi pri Žužembregu jo je popihala neznano kam z Adolfom Travnikom iz Trebnjega. Zapustila je možu 3 nedorasle otroke.
a Smrtna kosa. V Jolietu je umrla Ana Duša, doma iz Šmarja. Zapustila je štiri sine in dve hčeri. — V Calumetu se je ponesrečil v rudokopu Anton Žalec. Nesrečnik, star šele 26 let, je bil šele 14 dni oženjen. — V rudniku Raymbault-town v Calumetu je 6. t. m. ubilo Jožefa Vidmarja iz Rodenj pri Črnomlju. Pokojnik je bil že 15 let v Ameriki in je bil član raznih podpornih društev.
a Bivši istrski poslance župnik v Ameriki. Slovenci v Kansas City.iu so ustanovili svojo župnijo in si zgradili cerkev. Za župnika so nastavili Josipa Kompareta, dekana in bivšega istrskega šloven. poslanca, ki jo je pred leti iz neznanih vzrokov popihal v Ameriko. Listi Kompareta hvalijo, da je zelo delaven za slovensko stvar.
a Slovenci v Cliikagu. Slovencev v Chikagu je nekaj tisoč. V zadnjem času so nakupila v tem mestu, ki je približno tako veliko kakor Dunaj, 401iiš.Ustanovili so si stavbinsko društvo »Slovenski dom«, ki ima nalogo za nizko ceno graditi rojakom stanovanja. Lani so osnovali svojo slovensko šolo, ki jo je obsltovalo 35 otrok.
Po svetu.
»Gospodom vlomilcem:« V ogrskem listu beremo naslednje:	»Gospodje vlo-
milci, pozor! V nedeljo ponoči so obiskali nekateri Vaši tovariši mojo trgovino in mi pri tej priliki odnesli marsikaj dragocenega. Med ukradenimi stvarmi so tudi ure, ki so zaznamovane z listki. Te ure, ki so večinoma stare in brez vrednosti, niso moja last, bile so mi oddane v popravo. Ker za Vas nimajo skoro nilcake vrednosti, prosim, da mi jih vrnete. Zato se zavežem, da bom zneske, katere dobim za popravljanje, gospodom vlomilcem vrnil. Dalje izjavljam, da bi rad kupil vse druge meni ukradene stvari za primeren znesek. S častno besedo izjavljam, da s tem oklicem nikogar ne mislim zvabiti v past, kakor tudi, da ne bom klical policije, kadar se mi morebiti prinesejo stvari v prodajalno. — Žiga Misi, juvelir in urar v Szegedinu.
Usmrtil se je iz ljubezni do gospodarja GUetni Pietro Gažjoli. Kakor poroča časopis »Popolo Romono«, je izvedel Gažjoli, da bo njegov gospodar Karuzo, ki je bil do zdaj najslavnejši pevec sveta in ki je s svojim prekrasnim glasom zaslužil milijone — zaradi bolezni, oziroma Operacije izgubil glas, in se je za to — usmrtil.
V Algiru, kjer pustošijo marokanske kobilice polja, uničujejo kobilice s pomočjo vojaštva. Vojaki izkopljejo pred trumami globok jarek, kobilice se po-mičejo v trumah naprej in padejo vanj. Domačini jih morajo potem v jarku poteptati z nogami, kar pa neradi store, ker to delo ni prijetno.
K]ižeunost.
»Naša Bodočnost« — je v naši mladini. Zato so si izbrali možje, ki bi radi mlade ljudi poučili — to ime za mladinski list »Naša Bodočnost« — stane za polovico leta 2K 50 h, katere je poslati v »Učitelj-
sko tiskarno« v Ljubjlani. List ni nikakor otročji, ampak resen. Namenjen ni otrokom, ampak mladeničem in dekletom, ki so v ponavljalni šoli, ki se uče trgovine' ali obrti, za vrle kmečke mladeniče je, ki mislijo in se hočejo izobraziti . Za god ne moreš svojemu sinu kaj lepšega in bolj koristnega darovati, kot ta list, ki prihaja vsak mesec dvakrat. Pišejo ga učitelji in profesorji. Vsebina je mnogovrstna. Od nebesnega svoda do globine morja ti popisuje ta list svet. Za vojake zanimive beležke (n. pr. razpravica o strojnih puškah v zadnji številki). Vrlim izdajateljem, ki se ne strašijo truda, kličemo: »Le tako dalje!« — Naj bi te naše besede ne padle na nerodovitna tla .. . .Krajni šolski sveti, šolska vodstva, čitalnice, bralna in izobraževalna društva, očetje in matere, mladeniči in dekleta: Naročite takoj ta list, če mogoče v večili izvodih — da bo bodočnost — naša!
Gospodarstvo.
gd Jesensko gnojenje. Previden gospodar mora že sedaj misliti na jesensko gnojenje in si preskrbeti že sedaj tudi potrebna gnojila, ker v jeseni je promet na železnici A^sled vsestranskega navala velikanski in primanjkuje vagonov, tako da v jeseni navadno ni mogoče dobiti pravočasno potrebna gnojila. Zadruge in gospodarji! Naročite potrebna gnojila za jesensko gnojitev že danes pri osrednji nakupovalni zadrugi »Agro-Merkur« v Ljubljani. Zadruga »Agro-Merkur« prodaja dobro blago po najnižjih cenah.
gd Da sadno drevo bolje rodi, moramo mu tudi gnojiti. Najlažje opravimo to delo, ako napravimo okrog drevesa pod vejami, ali kakor pravimo, »drevesno krono« z železnim kolom pol metra oddaljene jamice, kamor vrzimo ob deževnem vremenu razredčeno gnojnico. Kakor so gnojišča pri nas oskrbovana — pri naših razmerah gnojnice itak ni treba razredčiti — ker ob deževju navadno vsi ka-povi tja drže. Ce drevesu tako od časa do časa privoščimo gnojnice, bode nam prav hvaležno dobilo bode zdravo, krepko rast, nastavilo mnogo rodovitnih popov in tako tudi obilo rodilo. Seveda samo gnojnica ne zadostuje, vsaj vsako tretje leto je potrebno skopati okrog drevesa jarek, vanj natlačiti gnoja ter zopet s prstjo posuti. Koristno je tudi, ako primešamo umetnih gnojil, oziroma da natresemo umetna gnojila v luknje, ko gnojimo z gnojnico. Nekateri sadjarji tudi okopljejo vsako leto okrog drevja, da ne raste trava, kajti ona odvzame drevesu mnogo redilnih snovi, katerih potem ne dobe sadne koreninice. Zguba na travi je pa malenkostna, da je ni v ozir jemati.
gd Mravlje na sadnem drevju jeze marsikaterega sadjarja. Sicer je resnica,
da gredo mravlje na ono drevje, kjer .se nahajajo po listih »listne uši«, ki so zelene barve. Te listne uši imajo v sebi neki sok, katerega mravlje ljubijo. Da se te uši uničijo, je dobro sredstvo tabakova voda. Neki sadjerejec pa priporoča, da se odženo mravlje, deblo drevesa z kredo potresti in sicer okroginokrog ter po vsej dolgosti. Prah od krede se pa prime mravlji-nih nog, se strdi in tako uniči mravljo. Treba poskusiti, ako je kaj resnice na tem!
ilova sIoionsKa tovoru v Ljubjlani.
Slovenci smo marljiv in napreden narod, vendar pa deloma vsled pomanjkanja velikega kapitala in deloma vsled prehudega pritiska s strani naših gospodarsko močnejših nasprotnikov ne moremo tako hitro in uspešno ustvarjati novih trgovskih in industrijskih podjetij, kot bi bilo to želeti. Zato se tembolj razveselimo vselej, kadar slišimo o ustanovitvi kakega novega tovarniškega podjetja, pri katerem je slovenski kapital saj deloma udeležen, če ne že v celoti. Razveseliti se moramo odkritosrčno takega pojava, ker pri tem takoj lahko mislimo na vse različne koristi in ugodnosti, ki jih ima v živahnem obratu se nahajajoče tovarniško podjetje za svoj kraj. Sklepati moremo že naprej, da bo nemški konkurenci odvzet znaten del prometa in da ji ne bo več mogoče z ono lahkoto delati kupčije v naših krajih, ko ji ni stal nasproti močan konkurent.
Poročajo nam, da je Kolinska tovarna za kavne primesi v Kolinu kupila od gospoda Ivana Jelačina znano tvrdko »Prvo jugoslovansko tovarno za kavne primesi« in da bo sezidala v Ljubljani popolnoma novo tovarno, v kateri bo tvrdka investirala nad 500.000 K. — Delničarji tega podjetja so sami slovanski trgovci in med temi seveda tudi slovenski. Trgovcem-del-riičarjem je s tem dana prilika, da posvetijo vso pozornost razpečevanju lastnih tovarniških izdelkov, podjetju samemu pa je na ta način zasiguran trajen obstanek. Kolinska tovarna ima za seboj mnogo bogate izkušenosti tako v dovršeni tehniki proizvajanja, kakor tudi v premišljenem in sistematičnem uvajanju svojih izdelkov. Tudi na Češkem in Moravskem je imela v početku svojega obratovanja mnogo težkega truda, predno se ji je posrečilo izpodriniti iz čeških trgovin izdelke nemških velekapitalistov, katere poleg nezavednosti slovanskih konzumentov izdatno podpirajo še gotovi višji krogi. Po vztrajnem delovanju pa je vendar pridobila na svojo stran češko trgovstvo kakor tudi široke mase konzumentov. Dosegla je končno, da so konzumenti sami začeli zavračati nemške izdelke ter zahtevati slovan-
ski izdelek. Ako more torej Kolinska tovarna po večletnem obstoju pokazati na tako krasne uspehe po Češkem in Moravskem, tedaj smemo s precejšnjo gotovostjo izrekati nado, da si polagoma tudi v slovenskih pokrajinah osvoji celotenkonzum.
Tehniška ureditev nove ljubljanske tovarne bo v'vsakem oziru najmodernejša. Preskrbljeno bo za najsnažnejši način pripravljanja izdelkov tako, da glede liigi-jeničnih zahtev najbrž nobena obstoječa tovarna te stroke ni tako dovršeno opremljena. Način proizvajanja samega zagotavlja, da bodo izdelki odgovarjali vsem zahtevam konzumentov. Cisto neutemeljeni bi bili torej morebitni predsodki o kakovosti izdelkov, kar pa bi seveda za podjetje ne prišlo ravno nepričakovano. Lahko pa že sedaj opozorimo širšo javnost, da je čisto napačno domnevanje, da izdelki slovanskega podjetja ne bi mogli dosegati nemškega blaga. Saj smo omenili, kako si je Kolinska tovarna osvojila na slovanskem severu tako ogromen kon-zum in to ne samo vsled intenzivne reklame, temveč v prvi vrsti z izborno kakovostjo svojih izdelkov. Velika krivica bi bila torej dajati prednost nemškemu blagu pred izdelki take slovanske tovarne, id se že sedaj dobro zaveda svoje narodne misije in ki bo gotovo še v večji meri pokazala slovenski javnosti, koliko koristi more imeti ves slovenski narod od dobro uspevajočega narodnega industrijskega podjetja. Slovenski konzumenti naj si bodo v svesti, da koristijo tudi samim sebi, če dosledno vporabljajo le slovenski izdelek in tako omogočijo podjetju izpolnovati ono narodno nalogo, ki si jo je stavilo takoj pri ustanovitvi nove tovarne v Ljubljani. Dolžnost slovenskega občinstva bo torej, da bo odločno zahtevalo v vsaki trgovini izdelke Kolinske tovarne ter tako pripomoglo k hitrejšemu razvoju novega podjetja.
Predmet — kavna primes — ki ga bo izdelovala nova tovarna, se zdi v prvem hipu marsikomu neznaten, v resnici pa je to eden najpoglavitnejših konzumnih predmetov, katerega poraba se bo s časom še povečala. Da cenjenemu občinstvu bolje predočimo, koliko potroši slovenski narod vsako leto za kavne primesi, navesti hočemo nekaj številk, ki govore dovolj jasno, kolikega pomena more postati za Slovence nova tovarna, če bodo kupovali v bodoče izključno njene izdelke mesto onih nemških, katerim so se po dolgoletnem vsiljevanju tako zelo privadili. Ce računamo, da je med približno 1,600.000 Slovenci 125.000 rodbin s 6 člani in da porabi vsaka teh rodbin 1/4 kg cikorje na teden, tedaj se porabi na leto čez 400 vagonov kavnih primesi v vrednosti treh do štirih milijonov kron. Naj večji del tega prometa je dosegla do sedaj nemška industrija in vsi milijoni, ki so jih izdali Slovenci tekom let za ta predmet, so se stekali v nemške žepe. S temi milijoni so
krepili Slovenci nemške industrijalce ter se pokazali v tem oziru od njih popolnoma odvisne. Naj bi si torej slovenski konzumenti spričo navedenih dejstev dobro zapomnili, koliko morejo koristiti domači industriji in s tem svojemu narodu, če bodo pokazali v bodoče več odločnosti ter tudi pri tem predmetu dosledno izvajali geslo »Svoji k svojim«. Potem bodo vsi ti milijoni ostali v domačih rokah in v naši zemlji rodili oni bogati sad, ki so ga doslej vsled naše malomarnosti želi Nemci. Sedaj bomo imeli lepo priliko pokazati, da imamo dovolj smisla za gospodarski napredek našega naroda in da vemo zadostno ceniti veliko važnost nove slovanske tovarne. Predvsem imajo slovenske gospodinje dolžnost nadomestiti tuje izdelke s »Kolinsko« oziroma »Zvezdno« in »Ciril-Meto-dovo« cikorijo, da tako dejansko pokažejo svojo narodno zavednost in narodno prebujenost. Oiie so gotovo v prvi vrsti poklicane v to, da kot narodne gospodinje vporabljajo v svojem gospodinjstvu saj one redke slovanske tovarniške izdelke, ki so jim na razpolago. Ce bo na ta način vsa slovenska javnost pospeševala razvoj novoustanovljene tovarne ter ji pripomogla do zaželjenih uspehov, tedaj se bode s tem v marsikom vzbudila podjetnost za ustanovitev kake druge industrije, kateri so dani v slovenskih krajih vsi predpogoji za dobičkanosno obratovanje.
LISTEK.
Mirin ženo.
(Konec.)
Sčasoma so vaščani pozabili na čudno poroko, dekleta so se nasmejala, in mladi korenjaki so se privadili mlade Matjažev-ke. Hlapci so slušali in radi imeli novo in lepo gospodinjo, še celo gospodar je bil zelo zadovoljen ž njo. In Mana je bila tiha in srečna. Nikoli ni bilo Žale besede iz njenih ust. S starim možem se je prav dobro razumela, skupaj sta se peljala vsako nedeljo v Loko k maši in ostala navadno čez poldne v mestu. Matjaž je imel silno rad mlado ženo; po rokah jo je nosil, božal, kakor otroka in vedno večja je bila njegova ljubezen. Mana pa je bila vedno tiha. Na-pram možu ni kazala ne ljubezni, ne sovraštva; bila mu je udana in pokorna. Delala je pridno časih po vse dni, a potem jo je nenadoma prijela neka trma. Vse je pustila in se skrila doma. In ko se je spet pokazala, je temno gledala in z nikomer ni govorila.
Matevž je stopil k njej:
»Ali si bolna, Manica?«
Gledala ga je, kot da ga ne sliši.
»Lezi v posteljo, grem po zdravnika.«
Mana ga je gledala in ni slišala.
»Ali hočeš vina? Pojdi v klet in si ga natoči! Saj ti je vse odprto.«
Temno ga je gledala in kar iskre so se ji kresa!e v očeh.
Tako je bilo, kadar se je Mana dolgočasila; no, čudo!
Kovač, lepi Tinček, se je vrnil v vas in tedaj se je začela Mana smejati. Ob vsaki priliki je pokazala svoje bele zobke in tako prisrčen, vesel smeh je planil iz njenih ust.
In zgodilo se je, da so jo vaščani večkrat opazili na samem s kovačem, v mraku za skednjem ali o polnem dnevu na polju, med žiti, v pisanih rožah. Zvečer pa se je s hlapci šalila in smejala, tepla jih je in nič ni bila huda, ako jo je kak hlapec s sirovo pestjo sunil v hrbet, ali jo počil z dlanjo po okrogli, polni obli. Kadar je bila pa z Matjažem, je molčala.
In časih jo je vprašal:
»Zakaj si pa tako tiha?«
»I, kaj naj pa govorim! Jaz skrbim za gospodinjstvo.«
In oba sta molčala.
Kdo bi vedel, zakaj in kako? Vsa vas je strmela, ko je neko jutro nenadoma letela od ust do ust novica:
»Matjaž je nocoj umrl. Zjutraj so dobili mrtvega v postelji.«
Mana je jokala in nije bilo moč uto-lažiti.
»I, kaj, kap ga je zadela na srce! Saj je časih tožil, da čuti v srcu, kot bi ga pikal gad.«
Tako so dejali modri možje. Pokopali so ubogega Matjaža in vdova Mana je hodila vsa črna in bleda, vsa zmešana naokrog.
& &
Kdo bi mislil, da se tako hitro pozabi srčna bolečina!
Cez pol leta se je lepa vdovica zopet omožila in sicer s kovačem Tinčkom.Vsem se je to prav in pametno zdelo. Res je sicer, da je skoro prehitro pozabila rajnega moža, ali kaj hoče sama na tako velikem posestvu!
Natihem so svatovali, in hlapci so bili znova pijani. Eden je padel celo po stop-njicali in si zlomil nogo.
No, in tudi to se je pozabilo z leti. Zakaj, čas beži, kot bi ga podil z bičem in leta tečejo, kot bi imela zlate peroti.
Mana in Tinček sta bila zdaj gospodarja,, a nič kaj se nista razumela. Kreg in pretep, dan na dan. Otrok nista imela in bilo jima je dolgčas. Mana je začela piti in v pijanosti je vpila: »Kako imaš krvave roke!«
Neko pomlad pa, ko je ravno vse cvetelo in zelenelo, je umrl v vasi po dolgem trpljenju kmet Jošt. Naročili so cerkovniku, naj skoplje jamo in pobožni Matevž je šel na delo. Matjažev grob je bil na vrsti, da ga prekopljejo in lopata in rovnica je začela peti.
»Vidiš, vidiš, Matjaž, še prijatelja sva bila, zdaj ti pa ne dam v grobu miru,« je govoril sam s seboj stari mož.
Zasadil je lopato in vzdignil iz zemlje Matevževo lobanjo. Ali kako se je začudil temu, kar so zagledale njegove oči:
V lobanjo je bil zasajen dolg, oster žebelj.
Cerkovnik Matevž je letel v vas.
»Pridite, ljudje božji! Na pokopališču leži mrtvaška glava in žebelj tiči v njej!«
Sosedje so hiteli k odprti jami in videli, kar je Boštjan govoril.
Pomnili so nenadno smrt Matjaževo in zdaj so našli vzrok.
Mano in Tinčka so zaprli in živa nista več zapustila ječe.
Kako imaš krvave roke!
Lojze Pesjan.
Izdajatelj in urednik Kasto Pustoslemšek.
listnica uredništva.
Opazovalcu v Št. Petru na Krasu. Dopisov brez podpisa ne sprejema noben pošten list na svetu.
Raznim dopisnikom.
Vseh dopisov nismo mogli uvrstiti, ker nam ne-dostaja prostora. Pride vse na vrsto, vendar pa naj nam dopisniki oproste, ako moram semtertje kaj okrajšati radi dragocenega prostora.
Citatelje in naročnike našega lista prosimo, da se v vseh zadevah, kjer žele nasvetov in poduka, obračajo na uredništvo »Slovenskega Doma«, ki odpre poseben predal za vprašanja in odgovore.
Loterijske številke.
Vlečene dne 24. julija 1909.
Dunaj:	2,	20, 17, 25, 68.
Gradec: 50, 22, 76, 53, 15.
Staro znana
vinska trgovina
Janko Vilap
v Dobu pri l^jubjani jjl
priporoča
19 3-3
strogo zajamčena vina iz j najboljših dolenjskih, sta- m jerskih in goriških goric. -
Otročiči:	Jed	is	Pekatet je boljša
kot med!
25 19-3
Pozor krčmarji!
Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zorenja grozdja, se Vam priporočam. Stanujem v Poreču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmere glede dobrih in manj dobrih vin in se zatorej priporočam vsem krčmarjem, naj se zanesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmerah.
Martin Sreboth, trgovec
17 7-3
Poreč, Istra.
Ustanovljena leta 1868.
Absolutno pred ognjem in tatovi varne
BLAGAJNE
izvrstne kakovosti
prodaja tovarna blagajn Jfi. ^TDicrsfiugci
k Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27.
Založnik rajfajzen. zadrug itd.
43 24—2
Poštne hranilnice št. 12.921.
Ustanovljena leta 1896.
Posojilnica in Iianiliavital
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
= pisarna v hiši št. 1 (pri Tomanu) =
sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih .obrestuje po iv«"/o od prvega dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga.
Uradne ure so ob nedeljah od 1. do 5. ure ter vsako sredo od 4. do 6. ure popoldne. 22 25—3 Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemii praznikov.
Si****«****««**«*
Eng. Franchetti
v Ljubljani, Sodnijska ulica l nasproti kavarne „Evropa“
priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno bpivntco
in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov.
Svoji b avofiml	20	52	3
***«***»***«•***
i
K
*
§
i
i
§
§
*
V. H. ROHRMANN
(prej Jože Strzelba)
= LJUBLJANA =
kupuje razne rastline, korenine, rožice, semena, lubje, divji kostanj, češminjev sok, jabolka za mošt, kosti, parklje, loj itd.,
ima kot lastnik tvrdke 40 24 2
W M. PAKIČ
vedno največjo zalogo škafov, raznih lesenin, košar, fine žime, morske trave itd.
r
liajvetja zaloga navadnih do najfinejSih
otroških vozičkov
36 25—3 In navadne do najfinejše
žime. M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. /
Z
lepo tiskanih, prav zastonj in franko po pošti dobi vsak, ki piše ponje od lekarnarja
Trnkoczyja v Ljubljani,
zraven rotovža.
33 25—3
m
M
$
ae
m
m
Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako drugo opeko
; d
v veliki zalogi jo ima edini izdelavatelj za slovenske dežele
Ivan Jclaiin na filiali pri Liljani.
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. 11 6—3
Vprašanja je nasloviti na Ivan Jelačin v Ljubljani.
o
s
o
o
o
o
O
Notranjska posojilnica v postojni
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoldne.
&
£
o
i
o
Obrestuje hranilne vloge po 4:,/4"/„ od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama.
Daje posojila proti vknjižbi po 5l/2% in amortizaciji najmanj V2V0, na osobni kredit po 6%.	2	25—3
Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih.
&
mi—\r o< o o o
it”**1 ir---11-- it"*-" m “ii “ ir*-" ur' 11 ■ n "•* 1 >--■ 11 m' k ^ 11	11	<1*	u	ir	««
o11 o ofof 0I0S0I0 o	o	Jo*	o	o-
1 ■—1 11 H i~« lil ~i ~i ” ~ i	” 1 H i, H 11 - 11 ~i P - — — 11 — —
m
A
o
franc Kraigher
krojaški mojster v Ljubljani Kongresni trg št. 5 (Zvezda).
Priporočam se za izdelovanje
oblek za gospode.
Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi.
Cene zmerne! Delo solidno! Postrežba točna!
26 25-3
najncvBjši in
najpopolnejs
dobite samo po naših
pročajalnicah.
iger Ko. del. Me za šivalne stroje
Kočevje 2914-3
Glavni trg štev. 79.	.	..
nai
n
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ima vedno v zalogi	23	25—3
polnomastni in polmastni emendolec ter polnomastni in polmastni trapist: emendolc kg K 1'60	polemendolc kg K 1-30
trapist . „	„	1-80	poltrapist . „	„	1*60
C
L.
Prva slovenska trgovina
Pevc Kocelj
v KOČEVJU, v hiši slovenske »Kočevske posojilnice"
Manufakturno, galanterijsko In specerijsko blago
na debelo in drobno.
Znloso moke V. Majdiča ter zaloss železnine.
J.
25 3
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranilnični račun št. 828.406.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, V Ljubljani
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75
upravnega premoženja K 17,519.983-93. Obrestuje hranilne vloge
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje po-sojilnica sama za vložnike.
Uradne ure vsak dan
8.-12. in od 3.-4.
v lastnem zadružnem dom
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908
kron 17,102.911127.
Posojuje na zemljišča po 5V40/o 2 '/■j0/,, na amortizacijo ali pa po 5V4°/o Brez amortizacije. Na menice pa po 6"/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan
od 8.—12. in od 3.-4.
Izborno
kalero se piodi v prid MM sv. Grila is Meti
priporoča
zalega m iiliiii lil
v Litfljaii, Sv. Pii isasii; li. 11.
m
40 24 ‘>
posojilnica za il. bistriški okraj
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
—_ v Trnovem
sprejema hranilne vloge vsak ilslavnik od 8. do \l ure dopoldne
in od 2. do 4. ure popoldne,
PT'jih obrestuje po 4% \ im
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega konec leta li kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica i/, svojega, ne da ga bi zaračunala vlagateljem.
Za varnost vlog jamči 627 zadružnikov z vsem svojim premoženjem in rezervni zaklad z 49.971 K 81 h. Posojila daje posojilnica po 5	°/,> na osebni kredit in
proti vknjižbi.	42 6 2
BSSffi*s!B»OTS5
sMflaaflKOTm:«
kil «1(11 RllIPIH 1 Mil
fr. Stupica v Cjubljani
JKarije Terezije cesta
— priporoča svoje izvrstne —
14 18 -3
brane, pluge, amerikanske kosilne stroje, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, motorje, železne blagajne, kuhinjsko opravo, štedilnike, peči,
kakor tudi železniške šine, tra-\ verze, cement in
sil
^ sploh vse stavbne potrebščine, trombe, cevi in mgm, tehtnice.
Nizke cene !
^ Točna postrežba, solidno blago !	^
^xixxxKxxzixnn*
'MZZM
Slovenci! Slovenke!
Svoji k svojim!
  a—s
m
Pred nakupom
ia zii
sc Vam priporoča
slovenska trgovina pri
i Cirilo in Metodi
v Ljubljani
Liipjeva ulica.
10 12—3
Velika zaloga najnovejšega blaga za moške in ženske obleke.
tlajvečja izber satenastih, volnenih ter svilnatih rut.
Ob potrebi spomni se vsak na to trgovino.
laoo nooroila se do znatno z:
• V	•	f
:czde
'MHZ*
-v-
v,'
R
o
c
>u
o
o»
£6
cu
<o •
o o <5 n »- <u P. <->
2 ~ rt
t-
n.
o
a,
TJ
O
T3
5' 5'
n TJ
3 «
O &
• CT
rt>
7T
n>
O
n<
E
O
1
I
in
domačega izdelka priporoča
12 25-3
Josip Vidmar
= v Ljubljani =
Pred Škofijo 19,	Stari	trg	4,
Prešernova ulica 4.
r
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani, Stritarjeve ulice.
----  Sprejema	vloge	na	knjižice	in	tekoči	račun-
po ^Vjo elstih'
eskontuje menice, devize, čeke, vaglie, kupuje in prodaja tuji denar,
zlasti ameriške dolarje.
Nakazila v Ameriko in druge dežele izvršuje najceneje in najhitreje.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje (srečke, rente).
Daje bančno-strokovne nasvete popolnoma brezplačno.	■
Delniška glavnica 3,000.000 K, rezervni zaklad 350.000 K. Podružnice v Splitu, Celovcu in Trstu.
3 25-3
1
Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestujepo ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti.
Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo.
Priporočamo jili zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov jc vpeljala ta slovenska hranilnica tudi .................................. fered-ltno	d-riašt^ro. ■	   —
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači
v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) .ulici štev. 3.
7 25—3
•Jr;
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 4“/4°/o na ,et0-Z obrestmi ob enem pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62‘/a leta. Kdor plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
V korist »Družbe sv. Cirila in    jKeto9a“ -- —
ČEŠKO PIVO
Češke delniške pivovarne v e. guflejevicah.
■ ■ ■
Zalogi za Notranjsko:
Postojna	Trnovo
’ 16 14-3
na Kranjskem.
Trpežni folc
navadno strešno opeko „kavljar“ in zidno opeko izdeluje ter ima v zalogi
Karel Jelovšek 27 r> 3
c. in kr. dvorni založnik opek na Vrhniki.
Zastopnik
28 11-3
valjčnega mlina Vinka Majdiča iz Kranja Slavoj Jenko ima zaloge za odjem na debelo v Trnovem in Podgradu.
Trgovci! ,,Svoji k svojim1'. Ig®
©JO rH
Resfavracija
pri
„Zlati kapljici"
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27
priporoča slavnemu občinstvu
svojo izborno kuhinjo, naravna vina
in x->‘vo-Zmerne cene in točna postrežba. Lepi, prijazni prostori, krasen vrt itd. Za obilen obisk se priporočata 38 io—3 Leopold in Alojzija Tratnik.
Prvi slovenski
pogrebni zavod
se priporoča slavnemu občinstvu
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po nizki ceni.
Naročila se sprejemajo pri 21 12—3 ]
franc Miju Josip M
Ljubljana lastnik prvega slovenskega Prešernova ulica. ! pogrebnega zavoda.
AGRO-MERKUR
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v £jnbljaai
k. ar. «x. z.
Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8.
Skladišče tudi v Trstu.
Agro-Merk ur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd.
Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
Agro-Merkur se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in go riški h jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke._
Agro-Merkur ima jako obširne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže.	2	54—3
Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.