30. številka. V Trsta, v soboto !2. aprila I8S0. ( Tećaj XV: „E D I N O S T" lahaj« dvakrat n« teden, vnako sradc in soboto ob 1- uri popolndne 6. — ; izven A v«t. 9,— jjl. S.—: „ „ „ o >f' .,Edinost" stane : /a vse leto gl za nolu leta , za četrt leta . 1.50; „ „ 2 25 Posomifrif številke ne dobivajo v pro-dajainieah tobaka v Trstu po r» n»v„ ▼ Gorici in * Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se 'ilirivcištvo ne ozira. Oglasi in oznanila pa račune po 8 nov. vrsiicii v petitu; za naslove r. debelimi '"-ri .iini se plačajo prostor, kolikor bi |*ft obsnglo navadnih vratio. Fislaca, javne zahvale, osmrtnice itd *e računa po pogodbi. \ ■ dntiisi *i. pošiljajo uredniStvu v ulie-Carintia st. 'ih Vsako pismo mora biti trnokovano, ker nefrankovana »i* ne sprejemajo, Rokopisi so no vračajo. Naroi-miio, reklamacije in iiii»er»to |>re-ema upravništvo v ulici Carintia US. Odprli- reklamaciju so prosto pustnim«. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko, ' V fdi 1* st ir m C Vabilo na naročbo. Ob koncu prvega četrtletja opo-zorujemo vse one naročnike, ki so z naročnino na dolgu, tla jim bodemo — dasi neradi — list vstavili, ako ne store svoje dolžnosti. Vse druge naročnike pa prosimo, da o pravem času ponove naročbo, da ne bodemo imeli nepotrebnih sitnosti. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Administracija „Edinosti". odmev v prsih vernikov in na vaj njo duh | naš do pobožno^ti in srce nase do samo- < spoznanja." List bavi se potem z vprašanjem, a.i sta pobožnost. in strah božji v našoj ar-1 madi taka, kakor hi se smelo in moralo j pričakovati, liečeni list nam da jasen in i odločen odgovor, dan e. Zatrdi sicer, da j je nasprotnik one h 1 i n 1 j i v e p o h o ž- j n o s t i , katera so nam kaže le v zvuna- ■ njostih; ali nadaljuje: „Imenujmo stvar s pravim imenom : Sramujemo se obiska-vati cerkve, sramujemo se v roke vzeti j krščanski nauk. postiti se ali moliti, in to j le iz jedinoga vzroka, ker menimo da jej Imejte pred očmi večno resnico: da vera i n d e 1 o nest a « r a to o tu. A misliti tfrorate poleg dela /.a vsakdanji kruh t u ti i n u del d e k n a rodi z II o ii h h fr u s e v n i ji' n. d., n a ] -M // i r e- Politi ii pregled. Notranje dežele je Solnograški knc/.onudškol o pravem rasu. mej našim ljudstvom našim sinovi, vrnivši od Umrl d e r. Po raznih kronovinah vršile se hodu nedostojno, v vojaškej suknji vršiti verska |,.tUH deželno z h o r s k e volit v o. opravila, in ker menimo, da sti nabija in j Važnost teh volitev je velika, ker jih jo rožni venec nezdružljivi stvari. Prevladuje . smatrati kot. predigri državnozborskim nas preveč tista Htrahopetna sramežljivost, j volitvam ; osobito pa radi tega, ker liodo katero nam je v kri vcepilo iz vsega norce j te volitve uplivale na odločila vlado glede brijoče prostomiselstvo. In uprav nam vo- j prihodnjega njo postopanja. Vladi bodi ozirajoč so na smešenja prostorni-1 da jočem mišljenju in o politiskem položaju Prava beseda Mnogokrat se čujejo pritožbe, da vojakov, neso več isti, kakor so bili pred jakom bi nam moralo biti v ponos, da se J služilo te volitve v nekako merilo o vla-odhodom svojim iz očetove hiše. Ljudje naši tožijo, da vojaška suknja mladeničem v dvojnem pogledu do cola premeni njihove nazore: o dolu in o verstvu. Na dom vrnivši h« Marsovi sinovi ee ne p opri j etJiljojo priprostoga kmečkega dela — tako se glase pritožbe — istim veseljem, kakor nekdaj: nekako sramujejo ae tacega dela in iščejo si drugod, daleč od očetovega doma, vsakdanjega kruha. Ne bi bilo težko dokazati, kolika škoda da se godi po tej razvadi našemu kmetijstvu — t o j g 1 a v n e j o p 6 r i naroda trebria samo slovenskega. Ali to ni j namen denušnjemu ampak tudi v članku. strah je prava podlaga podredjenju svoje Obrnimo se k drugemu delu pritožeb, lastne volje postavam in ukazom, katero O pouredjenjo je začetek in konec vojaških bi slecev — očito pripoznamo k Uprav vojaku pristoji, da se žene za svoje prepričanje in svojo vero. Ako se sramujemo .stopiti v cerkev a!i se prekrižati — boječ se, da ne bi postali snivSni — je to poniževalna hinavščina. Nikakor ni smešno, ako verujemo v jednoga Begu in ako v molitvi dvigujemo dušo svojo do manjšina prebivalcev držive Njega. Oni, ki so nas učili, da je to luina gospodarica večini, smešno, storili so nam prav slabo uslugo. Dno 11. aprila sešel Pobožnost in božji strah nam nesta po- ki se tičejo verskega č u t s t v a. tem smo hoteli danes govoriti. Težko nam bilo, ako bi s temi vrsticami koga razžaliii, ali pripoznati nam je, da so tožbe naših slovenskih očetov glede precejšnega dela pri vojakih služivših mladcničev povsem opravičene. Pripoznati nam je, da nam v domovino vrnivši se vojaki prinesejo čudne nazore o javnej morali in nravnosti, kateri nazori se nikakor ne strinjajo z nazori, lastnimi skupnosti slovenskega naroda v tem pogledu : ampak dijametralno nasprotni so jim. Za nas Slovence je ta prikazen tem žalostnejša, ker je notoriska, obče opaževana istina, da prične mladenič v istem trenutku mrziti narodnost svojo in jezik svoj, ko je pričel! naš službovnik v mrziti verski čut. Torej velika škoda v tnalo vrši se le dvojnem pogledu. Oprostite nam mladeniči! Položite roko na srce in odgovorite nam prav odkritosrčno : ni-li ros tako ? Da, res jo tako ! In da je tako, priča nam istina, da so celo najvišji krogi obrnili pozornost svojo temu zlu iu da zahtevajo, da se verski čut v našej armadi odslej skrbnejši goji, nego se jo do sedaj godilo-Najuglednejši vojaški list „R e i c h s - dolžnosti. Morda še nikoli ni moderna vojska tako živo potrebovala prave vero, nego danes, ko se duh socijalno nepokornosti širi po vsem javnem življenju. Ako trde, da socijalno vprašanje ne bi so bilo nikdar razširilo do tako strašnih dimenzij, ako bi ne bili prišli časi, ko so s posebnim veseljem podirali vse verske na>ipe — moremo tem bolj trditi, d a o d v i s i obstoj d i s c i p 1 i n o v i h a r m a d od tega, v k o 1 i k o d a s o jo v vojski razširil s t r a h b o ž j i." V naslednjem odstavku trdi „Reichs- V druge j polovici meseca maja bodo mi« nistorska posvetovanje pod predsednistvom cesarjevim o predlogah, ki so imajo predložiti delegacija tn. Znano je, da jo vlada za vkazala stroge naredbe proti vsem pojavom Mladueehov proti češ k o-n e m š k e j up r a v i. Alladočehi so seveda hudo razjarjeni, a tudi odlični Staročeh dr. Mat tuš izrekel je obžalovanje svoje na teh naredbah, ker meni, da taka strogost in zatiranje lahko vzbudi sum, da je tečena sprava n a r o d u e e s k o mu res n e v a r n a. Nadalje je menil rQčoni staroceski posla-imeli Staročehi m.irsikako dognano spravo. Velika nec, da bodo sitnost, braneči \vehr", armadi da so veliko za gojitev verskega čuta v premalo stori. Malo zahteva tem pogledu, ali še isto vrši se le polovičarsko in netočno. Konečno pa vzklikne: „Zadnji čas bi bil. da bi se očito zavzeli za širjenje strahu božjega v vojski. Misli to vzbudili so v nas velikonočni zvonovi, katerih glas doni po pomladanskem vzduhu, dvigajoč in svareč. Kdor se more temu posmehovati, naj tako stori. Ali na vse zadnjo je to zasmehovanje le ironija samega sebe.fc To jo bila prava beseda o naše j veri.; Bploli. Ni dvombe, da bo nemško-liberalna možko po-j stranka napela vse svojo žilo, da si ohrani vsaj dosedanjo posest ter takim načioorn vzdrži fikcijo, da jo ona zastopnica večino javnega menenja. Toda upajmo, da bodo tudi naši sobojevniki napeli vse žile, da sj enkrat kunec stori anomaliji, da je našo abso- je M o r a v- in božji strah nam nesta po- ski deželni zbor v kratko zasedanje, v silah in nevarnostih vojne,, Jedini predmet obravnavanju bode namero-nadlegah miru, kajti božji vano devotmilijonno deželno posojilo. pogreška dra. Riegra iu tovarišev jo bila, da neso takoj protestovali proti postopanju vlade. Dvomljivo je še vedno, bodo-li nemški konservativci glasovali za odpis dolga G a 1 i š k e zemljišne odveze. Odlični konservativni list _0 ra z e r V o 1 k ' treba, tla ho posestva vsled podedovanja ali prodajo prešli v peto, šesto last. Kako bi «e moglo tedaj zahtevati, da sodajni gospodarji, ki so pred toliko in toliko leti zemljo pošteno plačali, še enkrat isto zemljo odkupijo ? ! Pa šo nekaj : „dar" ta nema za državo našo nikako vrednosti, ker bi ga itak ne mogla nikdar i z t i r j a t i. Volitve za srbski kongres neso po Ogrskem tako ugodno izpale, kakor po Hrvatskem. A temu so ne smemo čuditi, ker je bil tam pritisk izvestno neprimerno še silnejši. Kongres so bodo sešel v Karlovcu dno 24. aprila. „Branik" prinesel je o volitvah članek, v katerem opisuje .silni pritisk vladnih organov proti „narodnej stranki". Vladi je došlo na dobro, ker so radikalci postali drzni, meneč, da morejo sami zase priboriti večino. Narodna stranka bila jo obkoljena od dveh sovražnikov. In vender je zmagala. Pokazala je, da se živi in da se jej ni bati protivnikov. Dan volitve jo pokazal, da je zavest v narodu še živa. Vnanje države. Italijanski prestolonaslednik potuje. Ruski car je zaukazul, da se visokega gosta povsudi vzprejme najprisrčnejše; izrekel je željo, pozdraviti ga kot gosta v Mo.skvi in Peterburgu. Princa čaka v Odesi poseben dvorni vlak. „Odjek" slavi spomin petinsedomdeset-letnice o s v o b o j c n j a Srbsko od turškega jarma. Ta list piše: „Hvaležno se spominjamo svojih junaških p'-ednikov, ki so izvojevali svobodo domovini svojej, probivšoj stoletja v robstvu nevernikov, da vidi današnji naraščaj povest o svojih prednikov požrtvovalnosti in ljubavi do svobode in da ve, da v tih leži moč za izvršitev vekovno njega naloge". „Pester L 1 o y d u" pišejo iz B e-r o 1 i n a : Novi nemški državni kancelar C a p r i v i in avstrijski minister vnanjih zadov povedala sta si pismeno svoji me-nenji. Ti menonji kazeti, da vlada popolno sporuzumljonjo mej obema državnikoma glede vsili zvezno politiko tikajočih se vprašanj, da torej ni niti misi ti na preinembo stvari. Dopisovanja so pokazala, da je orijentua politika Avstrije tudi zdatna podpora nemških interesov in da tudi tako ostane. Kakor je Bizuiark, tako smatra tudi Caprivi popolno samostojnost to politike kot prvi pogoj zvu,je. V jednakom ziuislu bili so pisani dopisi mej Caprivijem in Crispijem. iz Italijo iztirali so dva časnikarja blat t" piše o tem predmetu: „Vpraša- — jednoga Francoza iu jednega Nemca — nje Gališkega zomljišno-odveznega dolga radi pregreška proti poBtavi o javnej var- w eh r" piše v svojem velikonočnem članku: času. Vidite, slovenski mladeniči: tako toda to ne bi bil pameten „Se zvonikov lin govore velikonočni mislijo najvišji vojaški krogi, katerih organ se dala po njih ugonobiti, zvonovi do vernega krščanstva, oznanjuč je list „Reichsvvehr", tako misli Najvišji vstajenje Izveličarjevo in opominjajoč nas vaš vojskovodja. Slušajte ta glas, uvažnjte nje- ga za dobo vase vojaške službo ' se bodo rešilo vsakako v tem zasedanju, j a menda ne z darom 100 milijonov Poljakom. Res je, da jo bila Avstrija tretja! pravem v zvezi, ko so zrušili kraljestvo Poljsko,; vzrok, da bi j ugodivsi njih j nosti. In pri nas?l Tudi pri nas bi trebalo spokati marsika.icga podanika družili držav, ki ščuva proti domačim, državi zvestim narodom. Ti ptujci so pri nas glavna podpora razjedajočih elementov. na dolžnosti naše do Odrešenika in govih naukov. Ti velikonočni glasovi, ki so celo odrevenelo dušo jednega Fausta doveli do slutnje, da je neka višja moč nad nami vsemi, katera posega v življenje in uva- žujte ga za vse vašo življenje. Ako to storite, ne bode vas nikdar več zadela sramota, da bi vas smatrali — kar se jo do sedaj prepogostokrat dogajalo — našo in dviga dušo našo, da teži po viš- okuževalci naroda slovenskega v nravst-jem, blažjem — ti glasovi vzbujajo gliiBen vene m i n n a r o d n e m pogled u. zahtevam do naših žalostnih financ". Mi nosmo posebni prijatelji Poljakov, t obsojali smo premnogokrati njih separatizem iu umazan egoizem, a v tem slučaju moramo izjaviti, da se ne da kar o daru | Iz 100 milijonov govoriti, kakor dela „tira-, (Občinsko starešinstvo, zer Volkablatt". Poljaki imajo namreč že | 1 i t v e.) Prav iu resnično jo opisal gosp. od leta 1848 pisano pravico v žepu, dopisnik s Cerkljanskega v 103 št. „Edi-da se jim ta dolg odpiše. Pomislite je nosti" pret. leta naš slavni cestni odbor DOPISI. Cerkna 24. marca. [Izv. dopis. | - V o- in njega delovanje, oziroma njega nebri-, Tržaški namestnik vitez Rinaldini od- inost. Ker pa je ob enem slavni cestni potoval je na Dunaj, odbor tndi v občinskem odboru, naj mi j Za podružnico sv. Cirila in Metoda bode dovoljeno, da tudi o tem nekoliko v Trstu daroval je gosp. Drag. Schmidt pregovorim v Vašem cenjenem listu. 1 gld. ker se ni mogel vdeležiti koncerta Cestnega odbora delovanje vrši se na pevcev „delalskega podpornega družtva". zunaj, občinskoga odbora pa na znotraj ; V gostilni „Alla bella Facciada" nabralo tedaj nebrižnost na zunaj, uebrižnost na se je dne 10. t. m. 84 kr. znotraj. Kjer pa je nebrižnost, je navadno. Za podružnico sv. Cirila in Metoda tud. dolg., ker to dvoje je tako tesno zdru- na 6retii oziroma za otroški vrt v Roja.ui ženo, da si eno brez druzega še misliti ne je nabralo v veselej družhi v kr6lfli mure^0, »pri družtvu" v Barkovljah dne 7. t. m. Čudno se bode morebiti marsikomu x gId. 5 kr> y pušici jmenovane krčme zdelo, kateri kolikaj pozna Cerkno i nje0a se je nabra]o (lo 8< t m> , g,d 72 kr naprave, da je tu dolg. In vendar je tako. za igti namen. _ ye8ela družba v Brj. Našim občinskim starešinskim mogotctm šfiikih l g|d< 20 kr. in 20 kr. „n a j b o se je menda potrebno /delo, polovi- v 8 0 {, 0 t. o a 1 i v nedeljo«, carsko posnemati novodobnost večih mest, Volilo za družbo sv. Cirila in Metoda, pravim polovičarsko, namreč z napravo Rnjtli žlipnik) časti g08p< Pf,ter Tcraili y dolga; to jim pa nikakor ne gre v glavo, Srednji vasi Kočevskega okraja je v svojoj da bi pa tudi v drugem, dobrem obziru oporoki volil 100 gld. družbi sv. Cirila in posnemali mesta. Metoda. Družba se bode blagega dobrot- Vpraiam : kaj se je dobrega storilo nika v<>čer ve8e]icot so se potrojile; z upeljavo vžitninskega kakor je nizvj(inn nn drugem mestu, iz davka napravile so se poulične svetilnice, pn8ebnih vzrokov bi želeli, da se tržaški katere se prav dobro vidijo pri belem Slovenci v obilej meri vdeleže te veselice. dnevu in mesečnej noči, redko kedaj pa Na „videnje torej v Skednju! v temnej noči: občinsko zemljišč« se ie r» i j ju. .. . .i « j -i J 1 , v. J J , Pevsko družtvo „Velesila14 v Skednii večinoma pougradilo ; občinski računi ča-1 • j- ■ t ■ j ,.> . , ,., • , . , : priredi jutri dne 13. aprila t. 1. v vehkej kajo leta in leta rešitve; občinski pašniki j j ir u • v i . ' dvorani gospoda Matije oancin-Vrba ve- so se menda pri nas že leta 1873 razde-: selico s sledečim sporedom: 1. Godba: lili, tedaj že pred šestnajstimi leti, — pa ! „Naprej f\ 2. Volarič: „Kviško bratje", vonder še nobeden posameznih lastnikov zbor. ;{. Krilan : „Stara mati", balada, ni vknjižen, marveč so še vedno lastnina deklamuje I. Uregorič. 4. I. pl. Zaj«: občine. Iz kakorfinih vzrokov po šeetnaj- BZrinsko-Frankopanka\ zbor. 5. Igra: stih letih nesmo še prišli posamični last- bEiio uro doktor". 0. Mayer niki do pravice vknjižbe, to menda ve le gozdna", čveterospev. 7. Ples in prosta gosp. župan sam, kakor bode menda tudi zabava. — U.-topnina k veselici 30 nvČ., le sam odgovoren za mogoče posledice. jk plosu 30 nvč. Začetek veselice ob 7. uri Pa naj bodo zadosti o tem, tudi ni zvečer in traja do 3. ure popolunoči. K moj namen, da bi naše slav. starešinstvo obilnej vdeležbi uljudno vabi ODBOR, stem opozarjal na nedostatke, ker to bi Pevsko družtvo „Zarja" V Rojanu se reklo bob ob ateno metati; tudi Bog priredi svoj II. občni zbor v nedeljo dne ne daj, da bi so predrznil mu kaj opo- 20. t. m. v prostorih gostilne g. F. Košuto. 1'fll/ofl IroTfi »v/v t»t/\*\itn*ti 1!_ * I Redni občni zbor „delalskega pod- icau je za dan 4. rekati, kajti po menenju naših starasin ni dovoljeno davkoplačevalcu, da bi ^el pornega družTva" ~škli< povpraševati o tem iu onem, marveč naj .ft r . y |{))terjh } bode hvaležen, da mu je smeti lepo, tiho in vdano davek plačevati. bi očitalo, da netimo prepir. Ta žena nam zopet nastopno piše : Oprostite, da se zopet oglašam. Ako bi ne bila prepričana, kako se potegujete za ženski spol, gotovo bi si no upala, Vam svoje čute izraziti. Večkrat sem mislila: Kaj pomaga, ako sama čutiš, sama trpiš, a nikdo o tem ne ve. Pravijo, da je človeku laglje, ako svoje srce olajša. Trpim pa veliko, gosp. urednik in rada bi kaj koristila; ali ženska je le ženska in more prav malo v tem oziru. Britka osoda me je zanesla med polaščene Slovence in med rojene Slovenke, ki se sramijo svojega materinega jezika. Oh! kako to boli! Koliko se trudim, da bi jiii prepričala, da bi svoj narod ljubile in svoje otroke vzgajale v materinem jeziku ! In katerega čutečega človeka bi to ne bolelo, ko vidi Slovenko, ki še laski ne zna, blebetati v tujem jeziku se svojim nežnim otrokom ? ! Kako more taka mati vzgajati dobre kri -stijane, ko niti sama ne zna moliti v jeziku, v katerem otroke uči ? ! To liberalstvo naj popravijo oni gospodje, ki so med Slovenci liberalstvo znašli ; tu naj zatrejo smrtonosni kal, ki v pogubo našo čvrsto poganja ! Mati naj uči otroka moliti v istem jeziku, v katerem so je ona sama učila ; drugače nas bo zares „libetalstvo" ugonobilo. Oitala sem v nekej knjigi „Hrvatsko Matice" o nekej gospej, katera je po vsej sili hotela biti Madžarica. Nek rodoljub jo vpraša: „Prosim gospa, v katerem jeziku Vas je Vaša mati učila moliti Pu Gospa se je obotavljala in ni hotela dati odgovora; slednjič je vendar priznala, da v hrvatskem. Po tem jo jo zopet vprašal: „pa Vaši Pikica I dedje, v katerem jeziku so molili?" Priznati je morala, da v hrvatskem. Gospod jej rečo na to v očitajočem glasu: „In Vi se prištevate Madžarieam! Res je, kakor pravite gospa, da smo ubog narod; ali ubogi smo, ker so nam izneverjajo take žene!!" In to je gospo spreobrnilo, daje začela ljubiti svoj materini jezik. To, gosp. urednik, sem mislila zadnjič, da bi se dalo popraviti napako med našim ljubljenim ženstvom. Učiti jih moramo ljubiti svoj narod in to je naloga vsakega zavednega prostorih se bode obdržaval, objavi se pozneje. Odbor tega j Slovenca, posebno pa že zavednega ženstva . , d ru ž t va nas jo naprosil, da za sedaj to! 55 u,ii0 besedo se več opravi, nego s pre- Opozarjam ^ as, davkoplačevalci, na priobčimo udom družtvn. Ob enem se ten;e,n in groženjem; o to sem se preve bližajoče se občinske volitve, katere se; jttV,ja> dfl botlo računj zft ,eto 1S89 za_ bode — seveda - vršile, kadar se ne- četkoIU prihodnjoga tedna izloženi na ogled komu poljub.. Imenik volilcev je bil že L družtvenih prostorih. Daje občni zbor v novembru preteklega leta na ogled prcd-l tako pozno sk|ican ložen in vendar Še sedaj ni sluha ne duha odbor vsak čft8 nadeja) dft mu ob|a8tnija o njih, ker menda še ni volilni aparat do dopo6lje noV8j mjni8ter8t,u v potrjenjo dobrega namazan. predložena pravila. N i davkoplačevalci in občinarji pa so -r „ ,, . . . . . , . , n r J r Tržaški mestni svet imel je dne 0. aprila t. 1. na večer svojo tajno sejo, pri katerej so obravnavali razne osebne stvari. Nadomestne volitve za mestni zborjizogibljete, kolikor moči, osobnostim Ljubljanski vršile Re bodo kmalu. Volilni vredništva.) shodi so slabo obiskani. Naravno je, da zanimanje ni toliko, kakor je bilo nekdaj, med saboj pogovorite, kake može bote v prihodnje volili, ter izberite si le tako može, kateri imajo v resnici resno voljo, Vam breme naklad olajšati, ali če že to za sedaj ni mogoče, ki pa bodo vsaj imeli pravi razum za izročeno jim vodstvo. Če že plačujemo visoko naklade, hočemo pa, da se kaj stori. Prazen jo tudi izgovor : Meni je vse jedno, naj volijo Petra ali Pavla. Davkoplačevalec. rila čestokrat. Zatoraj, gosp. urednik, ne gledajte, kdo Vam piše, temveč, koj Vam piše. Ako Vam jo ljubo, Vam hočem še vzrok je ta, ker ee ! pi9atj . Vsaj lahko dobro »prejmete, a slabo 0 A....... "1,lo,,fnl!" zavržete. Jaz bi no pisala, ali prevelika ljubezen do naroda me k temu Bili: rada bi, da bi naše ženstvo živo čutilo, kakor jaz čutim ; potem se nam ni bati pogina. V to nam pomozi Bog ! (Ljubo nam bo, ako nam pišete; ali prosimo Vas, da se Op. „Pro patria" in njeni pevci. Minoli ponedeljek popoludne zbrali so se slavno* ko so je bilo boriti z ljutimi nemškutar- j znani Gretarski renegatski pevci v gostilni skimi protivniki, a vender ne moremo odobravati apatije volilcev. Ljubljana kot središče Slovenije ima vršiti tako važno zadačo, da bi so morali vsi volilci živo zanimati za nje vsestranski razvoj. Zani „pri rumenej hiši" v Barkovljah. Za seboj so privabili tudi nokoliko znano sodrge, da jim je ploskala in ropotala. Peli so zija-S lasto in hripavo, in videti je bilo, da »o laško petje kraškim astam toliko podaja, Domače vesti. „Edinost" slovensko politično družtvo za Primorsko ima jutri v nedeljo ob 10 uri predpoludnein svoj letni občni zbor v prostorih „delalskega podpornega družtva". Nujna potreba j«, da ae gospodje člani v mestu in po deželi v obilem številu vdeleže tega zbora. Ni nam treba praviti, da so postali jako kritični časi, kajti naval ptujstva na nas raste od dno do dne; poleg tega je ves notranji politiški položaj tostranske državne polovice tako zmeden, da se morejo za nas stvari kar čez noč na slabše zasukati. Zato p a p r i d i t e vsi, da se pogovorimo o raznih stvareh in uredimo vojevanje svoje v prid narodnosti našej. Politično družtvo bodi središče političnemu delovanju našemu, občni zbor pa bodi odsev vsega tega delovanja. manje ob volitvah je pa naravno merilo o, kakor kravi sedlo. Bližnjo kraške stene,' zanimanju občinstva za mestni interes. Iz Ljubljane se nam pišn : Kako žalostne so našo razmere, vidite najbolje iz tega, da se mej kandidati za dopolnilne volitve v mestni zbor „sans gene" imenuje in predlaga doktor Škrnicelj, mož, ki jo nekdaj v Postojini kot dr. Deu-a adjutnnt strastno nemškutaril in bil hujši, nego pristni Nemci. Ali ni nikoga v Postojini, ki bi napisal par poglavij o njegovem bivanji v Postojini? V označenje njegovih kandidatskih vrlin v narodnem in tudi v drugem oziru bilo bi to no samo poučno, ampak tudi koristno. Za stranko, ki nema druzoga kandidata, je to pač jako žalostno Npričevalo. Uzorna žena. Iz Goriške okolice do-poslala nam je nedavno vrla slovenska žena pismo, govoreče o Goriških razmerah. Pisma tega nesmo priobčili, da se nam ne obdajajočo omenjeno gostilno, so bile neki sramote rudeče. Mi bi to lahonsko zape-' ljane sodrge sploh ne omenjali, ako bi nns \ srco 110 bolelo, da se mej njimi nahaja' tudi nekoliko mož, ki bi bili svojim soro-1 jakom-okoličanom lehko v vzgled, ako bi hoteli spoznati krivo pot, na kojo sokro-j nili, ter bi se pridružili ostalim vrlim mladeničem Barkovljanskim in Rojankim, kateri so si osnovali lepi pevski družtvi, v kojih so vadijo krasnemu slovanskemu narodnemu in cerkvenemu petju. Nesramna čenča „II Piccolo", znan radi svoje nezna-čajnosti iu nemoralnosti, jo koj vporabil to priliko, ter o Gretarskih lahonskih pevcih napisal laskavo pohvalo, spodbujajoč tudi ostalo okoličane, da posnemajo gretarsko renegate. Možak, tržaški Lah, ki jo ta večer slučajno poslušal laško petje slovenskih nezavednih okoličanov, pravif nam jo, da se mu je isto — studilo ; osobito je pa grajal obnašanje teh narodnih pokvek, ki so nekda zajedno krepko zabavljali na slovenski jezik in petje, ter blatili svojo materinščino. „Kdor ne spoštuje so sam, podlaga je tujčevej — peti !" V nedavnej prihodnjosti bodo iste Gretarske kukavice skusile resnico teh besedi j. — V Barkovljah HO pa isto popoludne prepevali pevci družtva „Zarja* slovansko napeve, ter želi občno pohvalo. 0 Gretarskih italijanskih pevcih nam nekdo drugi piše: Zgodovina zapiše s črno barvo imena izdajalcev — izdajalce svojega rodu kolnejo še pozni rodovi. Stoletja ne izbrišejo madeža odpadništva. To naj si zapomnijo ti Gretarski pevci ! — Uprav oni dan pa Hmo izvedeli, da tamošnje (Barkovljansko) pevsko družtvo „Adrija11 vrlo napreduje. Pevcev in podpornih udov je žo blizo 90 in poaebe še ženski oddelek, kateri broji čez 30 deklet. — Mi želimo, da bi domači veljaki še bolj podpirali to važno družtvo. Obžalujemo pa, da „Adrija" nema do sedaj nijednoga ustanovnika, dasi se v to plača enkrat za vselej samo 10 gld. — Mi vendar mislimo, da so najde kdo v Trstu ali v okolici, da bi pristopil kot ustanovnik k vrlej „Adriji". To bi bilo jalco potrebno, ker vidimo, da so nasprotniki naši tudi na pevskem polju okolice začeli hudo na nas pritiskati. Tržaško katoll&ko družtvo priredi dne 27. t. m. slovesno procesi jo v R i c-m a n j e. Natančneje podatke bodeuio priobčili, ako jih poizvemo pravočasno. Delalski shod bodo zopet prih. nedeljo popoludne v Miljah. Posvetovali se bodo delalci o razklicanju dne 1. maja za delalski praznik. 0 odpravi svobodne luke pišejo stari „Presse" iz Trsta: Po trgovinslcej zbornici postavljena komisija, katerej je nalog, da prouči za odpravo svobodne luke v Trstu in Reki potrebno izvršilno postavo, predložila jo že rečenej zbornici svoje predloge. Reška trgovinska zbornica doposlala je našej zbornici one premembo na izvršilnej postavi, katere želi ogrski trgovinski minister. Reška zbornica prosi Tržaško, da ta poslednja podpira rečene nasvete pri avstrijskoj vladi. Komisija priporoča, da se ugodi želji Reške zbornice. Tržaška zbornica se bodo te dni bavila o nasvetih komisije in bode naše trgovinsko ministerstvo kmalu v rokah imelo željo te zbornice. Odpust delalcev. Ladijetesalnica pri sv. Roku poleg Milj bode še tekom tega meseca odpovedala delo kacim 200 delalcem. Umrljivost v Trstu. Od nedelje, 30. marcn do sobote 5. aprila umrlo je 40 možkih in 32 ženskih osob ; skupaj torej 72. V tem tednu lanskega leta umrlo je 89 osob. Poboj na Proseku-Kontovelju. Šc vedno trajajo mej mladino raznih vasi prepiri, koji dosežejo svoj vrhunec, kader jej vino raz-greje glavo. Čestokrat iz majhnega zbese-diČenja nastane velik prepir in poboj. Enako se je zgodilo minolo nedeljo mej nekaterimi Kontoveljci in Prosečani. Istega dne ob 5. uri pop. se je vnel v gostilni udove Marijane Milič nedaleč od Prošeka pretep mej nekaterimi mladeniči iz Prošeka in Kontovelja. Zadnji so bili našeškani. Isti večer nahajala sta se 21 leten Josip Verša in 201eten J. Pertot v nekej gostilni na lvontovelju. Ko so nekateri Kontoveljci zvedeli o pretepu v gostilni Marijane Milič, — no vo so iz kacega vzroka — prijeli so omenjena Prosečka fanta, ter ja hudo nabili. Ko sta zadnja proti 9. uri pobirala kopita proti domu, naletela sta na poti na necega 24letnega Jakoba Stoka, kojega sta v družbi s tremi druzimi fanti meni nič tebi nič naklestila. Stoka ostal je v nesvesti na potu. Napadalco je žendar-merija zaprla, ter si zabilježila tudi imena napadnikov Veršo in Pertota. Pretepeni Stoka je nekda hudo poškodovan. Žalostno! Tatova sta pokušala u 1 o 111 i t i v magazin za kavo firme Friderik Lowy v via Sta- dion. Nekdo je njih namero zapazil ter opozoril redarje na ta dva tička. Redarji so tekli za tatovi do Via del Ronco, ali žal, uzmovići imeli lahnejše pete, nego čuvarji javnega reda. Narodne pripovjesti v Varaždinu in okolici. Sakupio Matija Kračmanov Va-Ijavec. Tako je napis knjigi, katera nam je včeraj došla. Gospod pisatelj nameraval je izdati večje število pripovedek iz Hrvatske, Stajarske in Kranjske, da se je oglasilo zadostno število naročnikov. Ker pa ni bilo tako, objavil je samo pripo- bueh der Gefiingnisskunde* izvemo prav carine, pod čije varstvom se razvijajo, ako zanimive stvari. l)očim je kazen pretepa-! preveč obtežujejo konsum v domačih de-vanja tudi kot disciplinarna kazen po av-jželah. Zaščita domače obrtnosti pospešuje strijskih ječah in po ječah družili južno- in goji ti* tak način obdačevanje konsu-nemških držav odpravljena, je ista v srednj«'j montov ali samovoljno podraževanje za in gevernej Nemčiji še vedno v polnem živenje potrebnih stvari, cvetu. Obstoje celo predpisi, kako se mora \ Enake kartele — ne da bi obrtnosti, nakladati batine in kaki instrumenti se nje razvitku in razvijanju trgovine in pro-1 imajo v to porabljati. Na Saksonskem upo- ■: meta ugajale in koristile — jim škodijo, rahljajo on centimeter debelo in HO do 00 Tako je n. pr. železniška kartela v veliko centimetrov dolgo palico. Na Pruskem1 kvar građenju železnic, kajti samovoljno rabijo iz uanjatih izrezkov spleten, en meter podražuje železo, v to potrebno, dolg bič. Maksimalno število udarcev je! Kartela Hluhi tudi izvoz domačih iz-vedke iz Varaždinske okolice. Knjigo je na Mfklenhuržkem 25, na Saksonskem delkov v inozemstvo. Nemčija je minolo izdala „knjižara dioničke tiskare" v Za-^30 in na Pruskem 00. Nakladijo jih pa, leto to dobro izkusila pri industriji železa, grebu. j tako, da „bei ordonanzmiisaigen Zuschlii- Ako se v notranjih, domačih deželah cene List „Iji nazione Habana", čigar iz-1 gen" (prevesti ne moremo, ker nemamo pra- raznim izdelkom samovoljno povišavajo, dajanje in namere suio predzadnjič označili, | vega pojma o tej operaciji) po petem vdarcu isti izdelki se v inozemstvu no morejo je avstrijska vlada v Avstriji prepovedala,' k o ž a p o č i in da vsak sledeči vdarec ™zpečavati, k».jti zadnje vdobiva enačili „Indipendent.?" se po svojej navadi tej j zadene v krvavečo tvarino. Po nekaterih »Jelkov od drugod po nižjih cenah. Na prepovedi jako čudi. krajih Nemčije je poleg batin še drugo Nemškem se je celo dogodilo, da so tujci (disciplinarno sredstvo v rabi, namreč tako-. »voje blago uvažali v deželo ter jo prozvani „Lattenarrest". Tla tega zapora j dftja,i cenejše od domačih producentov, Če-preprežena so s trivoglatimi koli, katerih P™v 80 morali predno plačati od njega špičasta stran je obrnjena navzgor; kaz- visoko eolnino in voznino. Temu so bile njenec ima na sebi samo odelo iz platna krive previsoke cene, prouzročene po Na „dobrodušnem" Sakson- karteli. Videč škodo, ki jo prihajala od tod, jeli so dajati eksportentom neka darila ter storili neko čudno kombinacijo, po kate- Riž i tali j. naj li naj i .... „ 18. „ srednji .... „ 17. Batignon csira .... „ 15, I. a............1M.25 II.« .... „ U> -Sultacine dobro vrsti . . „ .11.— Suha grezdje (opaia) ... „ t. — Cibe"be..................„ 20.— Slaniki Varmoutli .... sod — Polenovko s redne velikosti „ flfj, — velike.........., —.— Sladkor »■•■Iitriluj^. v vrečah certifisk. . . . 100 K. 31.50 FažolOok*..............B :i.")0 Mamloloni..........s.- 5 svotlorudeči .... „ >.75 temitorudeči .... „ H.."V 1 bohinjski............, O.— kanarček............„ jI,— beli, veliki .... „ 0. zeleni, dolgi .... „ 7.— okrogli ... „ O.-J") mešani, Štajerski . . „ h.-J Maslo ..........„ 93.— Seno konjsko..............„ 2. „ volovsko............„ '.Mil Slama ..................„ 3,—- 50 19.— - 17.50 38.— 20.50 21.- 8.50 >0 -.— 95 — H.ao 8.30 3.00 RAZNE VESTI. Iz muzeja orožja na Dunaji vkradli so m nogovioe. ono maršalsko palico, katero je cesar leta i ■» tudi stene take ce,ice garnirane 1850. kot častno darilo poklonil maršalu 8 takimi trivoglatimi koli. Take stvari se Radetzkiju ! nam bi Kdel° neverjetne v Nemčiji, kjer Velikanska ustanova. Češki državni! 8e kultura in humannost kar v po-1 rej bi cene blagu za izvoz morale biti in deželni poslanec, stavbeni svetnik Josip! tokih zlivati, da ne bi bil vir naš avten- j ti-j«, nogo na domu. Domač, konsumeat, TJ1 * * . . , , . ono nfin tičen. Zato pa, vi klevetniki Rusije: pred placujoci državljan moral bi trpeti škodo Hlavka, ki le nedavno daroval 200.000. ^ ' J r 1 -ji t • i . . ' , J. , .. .. , .' svojim pragom pometajte! v Pr,d brezvestnim kartelistom. gld. za češko akadcmiio znanosti, daroval, j r n t j , . ... , \ rnn non u Tudi Čevljarji. V Londonu so čevl ar i Ali kartele koristijo malo celo vde- la zopet velikansko svoto 500.000 gld. za uu' ' » „ . „ ... ! i„x„:i v i i > i i t • • * , . . , , £ , napovedali strajk. Kacih 15.000 čevljarjev Rožnikom. Vsaka kartela, katera si ni v.tva- osirote e in zanemarjeno otroke. Uospod r j j j „„l. „i, ........ . /. , _ , .. . J . £ je že odpovedalo delo. Inlft nekftk monopol (kakor n. pr. se živim Josip Jllavka uporablja sploh svoje veliko J r premoženje za dobrodelne namene. Slava i ~ ~ ' " ' " " t... uzoru rodoljubja i" »»«l»lj«bj.!, GOSIllllrSl[B lil MOTlllS^ l\Wi Narod češki moro so šteti srečnega, da se mu rodo taki sinovi. j Borza. Oporoka grofa Potockega. Da si je (Konec.) grof Artur Potočki določil universalnima Glavnim uzrokom sedanjih kartel na- dedičema svojega velikanskega premoženja vajajo takozvano politiko zaščitne carine svoji hčeri Ano in Rožo, vender je glavni (Schutzollpolitik). Kartele so neposredne po-dedič pa grof Andrej Potočki, brat umr- sledice te politike. Vsakakor pa zaščitna lemu, ki je bil ataše avstrijsko-ogrskega carina ugaja in pospešuje stvaritev novih poslaništva v Parizu in Madridu, kajti ta kartel. Zaščitna carina je namreč ona, kojo podeduje posestva Krzeszowice, grofijo uvedo kaka država, težje obdačujoč ne-Tenczynek z velikimi premogovniki in katere izdelke svojih dežel, hoteč s tem približno 7 milijonov gotovine. Hčeri pa doseči, da so isti izdelki ne uvažajo od dobita ostala posestva, le da imate sestrama drugod. V Avstriji je n. pr. železna obrt umrlega izplačevati po 100.000 goldinarjev, jako razvita, tako, da nemajo avstrijski Izvršiti ima oporoko grofov tajnik Klu- podaniki potrebe tujih železnih izdelkov, czycki, ki dobi šo 50.000 gld. in polovico kajti pomagamo si lehko sami. Da država lastninske pravice na tiskarni „Czas-a*. prepreči uvažanje inostranskih železnih Anarhistično gibanje na Dunaju. Glavno izdelkov, naložila jo na iste visoko carino mesto naše države bilo jo minolo dni po- ali eolnino, da jim zapre pot v deželo, zorišče hude rabuke in nevarnih izgredov. I Ali uprav s to okolnostjo se kartela Že koncem minulega tedna odpovedali so lehko najboljšo okoristi. Lehko namreč delo zidarji ; pravi nemiri vršili so se pa domače izdelke jako drago razprodaja, stoprav v torek večer. Proti 6. uri popol. samo da cene istim neso tako visoke, da se jo zbrala v Neulerchenfeldu na tisoče no bi jih mogel tuji obrtnik, plačavši col-broječa množica delalcev in družili poha- nino in vozne troske, cenejše uvažati. Tako jaČev, ter jela divjati po ulicah kričeč : n. pr. kak železen predmet, tehtajoč 100 „Proč z Judi". Množica je /mirom bolj kg., v inozemstvu stane 15 f. ter se mora naraščala, kajti prihajali so delalci iz tovarn, isti predmet predno pride v Avstrijo ob-ter se jej pridružili. Opominov redarjev dačiti z 10 f. eolnine; isti predmet moral ni hotela poslušuti, radi čoBar so zadnji bi so, Avstriji pridelan, prodajati za 15 f. streljali v zrak v znak nevarnosti. Ko au a kartela tega ne dopusti temveč, prodaje redarji izvlekli svojo sablje je sodrga šo ga n. pr. po 24 f., kajti tako še zuiirom bolj zdivjala, ter jela stražo kamnjati, tor tekmuje z inostranskim, koji se mora od-nekatero hudo ranila. Tedaj je Urednikom dajati za 25 f. — Iz tega je razvidno, da pogum zrastel; vdrli so v prodajaluico kartele čestokrat škodijo razvitku zaščitne Židov, ter tu razbijali in razsajali, ter po- politike domačih izdelkov. Opazili so, da metali robo na ulico. Eu del je vdrl v He od I. 1887 sem cena raznim proizvo-žganj arije, ter so tu opijanil, ter ražtočil dom vedno veča, v tem ko so ti I. 1880 žganje po tleh. V nekej žganjarnici so celo stali jako nizko. Enako nenadno povišanje raztočili žganje, ter ga potem zažgali, da cen su je opaževalo tudi od 1. 1850 —7(i. je nastal hud požar. Razun tega pobijali Tudi zadnja tri leta so bile cene jako neso okna na hišah, lučali v mimoidoče stalne; žo koncem I. 1887 seje sklenilo tramvaje in kočije; podrli so celo neko več kartel za baker, cin, sladkor, kavo itd. postajo javne straže. Stoprav vojaki, kojih Očividno je, da proizvoditelji (producenti) je izšlo dvo eskadri konjico in dva bata- teh produktov sami nastojajo, da vzdrže Ijona pehote, napravili so mir proti 10. uri ceno njih proizvodom čim višjo možno ter po noči. Zaprli bo 37 izgrednikov ; ranjenih se okoristijo. V to jim pomagajo posebno je več civilistov in 10 stražnikov. Izdal bo kartele. Zadnjo so tedaj lehko velike koje ukaz, da so morajo v Neulerchenfeldu risti za trgovino in gospodarstvo, kajti, ako ob 8. uri zvečer zapreti hiše, ob 9. pa bo rabijo umno in previdno, branijo, da gostilno iu kavarne. Predvčeranjem se je cena raznim pridelkom preveč ne pada ali 3000 zidarjev zopet povrnilo na delo. raste. Čestokrat se pa zlorabijo in so tr-Barbarstvo V nemških ječah. Tz ne- govini in občinstvu sploh v kvar. Kartele davno izišle K. Krohnejeve knjigo „Le h r- lehko uničijo smoter in namen zaščitno pol (kakor n. pr, srebrom, petrolijem) vabi drugo konkurente na tekmovanje, iz česar se izcimi konkurenca in osciliranje cen. Enaka brezvestna spekulacija jo lehko jako nevarna vdeležnikom, posebno mej narodnih kartel. Zadnji nema vspeha, ako se poprej ni omejilo proizvajanje ter cene pridelkom no rasejo. Ako se proizvajanje ne skrči, rasejo neznansko hitro zaloge kartelne zvezo, dokler kartela jih no more več sprejemati. Tedaj cona nenadno pada in kartela mora škodo trpeti. Enak krah doživela je lansko leto zveza za turščieo in Magdenburška kartela za sladkor. Posledice kartel so večkrat osodopoino za po-samieniko iu družtvo sploh. Ker so kartele v tosuej zvezi z borzno manipulacijo, postanejo ščasoma občno opasne, radi česar se države že začelo misliti, kako bi to zlo omejile. S tem smo na kratko povedali neko-koliko potrebnejših stvari o borzi in nje poslovili. Iz rečenega, dragi čitatelj, posebno pa trgovec in kmet, lehko spozna koliko važnosti je ta institucija za narodno ekonomijo iu za trgovino, zajedno je pa tudi jako nevarna za onega, kise, nevešč, vpleta v njeno poslove. L—n. Tržno poročilo. Cene he raz urno, kakor ho prodajo nn dobolo blago za gotov denar). Cena od for. do fot. IOO K. 188,— 134.— Kio biser jako Hna . D —.— —,— Java „ „ . » 124.— 120.- Santos lina ..... 111. — 112.— „ srednja . . . 107.- 108. - Guatemala..... 110.— 117.- Portorioco . . , . . 135.- tian Jago de Guba . _ lae.— ] 37.— Cejlon platit, lina . . n 181.- l'J3,— Java Mulaug. zelena . n 118.- 130.- Campinas..... n —. - ltio oprana , , . . * — _ _ „ lina...... „ 111.- 112.- „ srednja . . . . n 105.— 100.- Oassia-lignea v zabojih . . „ t>9.50 30.— Macisov cvet...... » 1-jo. 4M0.- lager Bengal ...... tt 21.— 22.— Papar Singapore..... 60»— 00 - H 5ti.— 57.- Batavia...... n ")5. — 50.- Plment Jamaika..... n 39.— 40.- Petrolej ruski v sodili . . 100 K. 7.75 —.— , v zabojih . n 9— —. — Ulje bombažno amorik. . M5.- HG,- Leooe jedilno j. t", gar. * 41.— 42 - dalaiat. s curtilikat. . 44. - 45.- namizno M.S.A.j.f. gar, „ 58.- 51- Aix Vierge . . . . „ lino..... M 04 — 00. n t50 — r>2.— Kožici pulješki ..... * 7.50 7.75 diilmat. s oert. . . — —. — Smokve puljeSke v sodih . „ —. — — .— n v vencih . v 13.- — Limoni .M osina...... zaboj 4.— 4.50 Pomeranče sicilijanske . . n 425 4.i,0 Mar.il"i Bari l.a..... 100 K. y;i- 94.- dalni. l.a, h cert. 90 — 07.- Pignolli......... 0').- 71. - Duuitjska borsa 11. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih — — ^id .^S.i'O v »rebru —--„ >K90 Zlata renta— — — — - — - — „ 11050 ž"/0 avstrijska ronta — — — — — „ lo:t.— Delnice narodne banko — — — — „ Kreditno delnice — — — — — — „ 30- HO London 10 lir Hterlin--— — — 119.— Franconki napoleondori — — — — , !MI C. kr. cekini — _____ — „ T».0l Nemško marko — — — — — — — „ i.8 |l> Potavedfti jo trelia. MitterbaHi, pri Annn-borga (Nižjo Avstrijsko). 1'roti nilnemu kataru v želodcu, ki mo jo mučil, upotrebljoval coni rn/.na sredstva; toda zapisana zdravili ni>*o mi prinesla olajšanja. Po uisopisih sum izvadol o Itilinrriii Uraiidtu švicarskih krogljicah in po nadaljevanem vžitku t«'b krogljic som ozdravel. — Tako jo moja žena trpola nn bolečinah v gin v i in jo po tih krogljicah ozdravela Priporočil som Vaš preparat tudi drugim v želodcu bolnim, kateri mi isto tako poročajo o izvrstnosti švicarskih krogi ji a (1 škatljic.i 70 kr, po lekarnah). Ivan llogoljnb \Valdner, šolski vodju (Podpis potrjen). Treba je biti pozornimi, da se dobi prave lekarnarju Uiharda llrnndta Švicarske krogljice z belim križem na mdečtMii polju, in ne kako ponarejen jo. FILMJULKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda /.a trgovino in obrt v Trstu. Novci z n vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlli na I 4-dnevni odkar. 90-dnovni odkn/. I 8- „ 2V/a 3-meseflni „ 2'/4°/o 30- „ :»°/o „ «- , n '-"/.,°/o Vrednostnim papirjem, glosečini na napoleone, kateri so nahajajo v oltrogu. pripop.n« «<■ imve borestna tarifa na temelju odpovedi od 1". novembra, 21. novembra iu 18 decembra. Okrožni od del. V vredn. papirjih '2°/0 na vsako svoto. V napoteonih brez obresti Nakaznice j za Dunaj, 1'rago, Pošto, Urno, Ijvot, Trnpavo, iteko, ■ kakor za Zagreb, Arad, Hozen Gradec, Hermansfadt, Inomost, Oeloveo, in Ljubljano— b r o z troškova Kupnja in prodaja ] vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 124 — 7 pri odbitku l0/«« provizije. S 1* r c (1 u j in i. ' Na Jamcevne listino pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Ber-1 linu ali v drugih mestih — provizija po po-! godbi. Na vrednosti obresti pn pogodbi, TTlo^ki v polirano. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst. 17. februvarja 1890. 7-24 Nič več kašlja! P It S N I C A .F napravljen po loknruičarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to Hpričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh str ar. i in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za K dni 00 nvfi. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prest on j o života in proti madroini iz soka neka posebne rastline, katerih uspeli jo velik, posebno pri z j prtom truplu, želodčnih buloznih itd. in se lahko uživajo o vsakem fftsu brez obzira mi dijeto. Kna škatlja velja .'{o nve. I'I aster iu tudi tinktura proti kurjim očesom iu debeloj k»ži — cena .'t piaštrov za kurja očesa 20 nvfi. — Kna steklenica tinkture 40 soldov. Kdina zaloga v Trstu v lekarni KOVIK, v (Joriol v lekarni C rln t o fo 11 e 11 i iu Pontoni. H—12 V tej lokami govori se tudi slovenski. Miroriilnirn G, B. Angoli ■v Trstu Piazza rtella Lo^na štev. 1, na dsbels in drobno združena z odlikovano izdeloval-nico čopičev (pinzeljnev) iti 7 v. liku zalogo harv in olja lastnega iz -ilehv.- Luk«.v / Anglt-žke. Prancozke, Nemčije itd itd. kakor rudi z veliko zalogo iii i n e r a 111 i h v o d a dobljenih neposredno »>d izvirov in jamčene sve/.osti, in romanskega žveplpi za žvepljunje trt. pomešanega z modro ifa-l;co iu namenjenega v zatiranje pe' onospofe. Zaloga v lastnej, v Logu pod Kicninnjili ležečoj hiši. 3 . | M Riccardo Dinelli l (f* m M i Via S. Lazzaro št. 15, Trst. |jjj| Zaloga alabastra vsake kvalitete j^i] in oblike. |HPj I Tovarna za gips jjj =J1 različnih vrst na drobno in debelo. Ili! Uji Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih PI cenah. 11—44 [Uri1 ----- '/ZJ Najboljša 4 — 40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških eenah tovarna finega sukna Sigel-lmhof v Brnu. Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti jo j «mB v dol- gosti 3'lo metra, to jo 4 I)uunj*ki vatli L odrezik iz pristne ovčje volne velja: jjSf?" ijld. I.MO iz navadne gld- * i* lin« y gld. IO.<*iO iz jako line ""TjSC gbl. 1» i« iz iiujlliiejSo Nadalje so v največji izberi: s svil" pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, lmlen za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki so sme prati, pristna pi(ju«'-gilet-blaga in). — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in tocao doposiljatev :e jamči. Uzorci zastonj i franko. vo e. kr. namestil istvo n Trstu je z odlokom dne H). fehriivarja 1890 stv. 2157 111. tla v k. občini Dolina naproseno dovoljenje dveli no\ i h letnih seninov dne 16. maja in II. novembra za živino ter za vse v prostem semenjskem prometu za prodajo dovoljeno Ida^o v vasi Dolini podeljilo. Županija Dolina pri Trstu, dne 30. marca 1890. Slave. 2-3 Kwizda-ja c. k. izid j. pri v. restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vslod mnogoletnih izkušenj za ja.ee-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkali itd. 1 steklenica gld. 1.40. Kwizde Vn sel in a za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitotni Lonček t'. 1.25. Kwizde lćp za kopita (unietcljni rog). 1 d rožič 80 kr. Kwi7.dc milo za pranje domače živali, kositrova skatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova skutlju po 800 gromov gld. 1.60. ' (C) Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K\v i z d e preparate iu pa se pazi ua gorenju varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/ Joli. K\vizda, c. kr avstrijski in kralj, runiuuvki dvorni dobavitelj za živinozdraviiiSko preparatu. Suknene tvari razaSiljo za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i samo dobre vrati 3.10 m. za. 1 odielo samo for. 3 HO 310 * N u „ „ 4.KO •1*10 „„ * „ n „ 8.80 3.10 „ „ „ „ fino . 12.— 3.10 „ * „ „ vrlo fino „ 15.— -•in n « d n 7n kaput lino „ «.— 2.10 „ . „ „ vrlo lino „ u — 1.00 B darovne for. 2.20—3.20 0.30 „ kamgarn za prati for. 2 80 Tvornica i skladišče sukna E. Flusser u Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i frnnko. 4 — '!•)— 10 Pozor! Moda! Slamnike vsake vrste za gospode, gospe, gospodieine in dečke, kakor tildi priproste slamnike za kmete, j prodaja, popravlja in barva j po najnižjih eenah Mihael Prašel Corso, št. 21. 2 — 2 S Snovii za obleke. Peruvien in Dosking zn višje duhovenstvoi predpisane snovij za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva, telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi nopromočljiv za lovske suknje; pralne snovij, v plaidi za potovanje ođgl. 4 \2 itd. Vse to se dobi cenoje nego kjo dru od in najboljše, trpežne kvaliteto. Joli. Stikarolski v Krmi (Briinn) Največja zaloga Avstro-Ogerskc. Vzorci franko. Za gospodo krojače knjige z naj-i-nznovrstnejsimi in najlepšimi vzorci Pošiljatve s povzetjem i''oz 10 gld fra m; o. Pri mojoj stalnej zalogi v vrednosti 200.000 gl. in pri mojej sretovnej kupčiji se razume ob sebi. da mi ostane mnogo odrezkov ; ker jia ne morem razpošiljati uzorcuv, vzornem take naročeno odrezke rad nazaj, ali jih zamenjam z drugimi, ali pa vrnem donur. Barvo, dolgost iu ceno trona jo napovedati kadar se naroča tuke ostanke. Korespondenci ja v nemškem, inadjarskem. češkem, polskem, italijanskem in francozkem jeziku. 16-20 7 Vozni listi in tovorni listi v j itmeriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEAKN LINIE' iz Antverpena direktno v koneesijonovana črta, od c. kr. nvalrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 11 —42 Ludwig AVielich na Dunaju. IV Weyringer£asse 17, ali pri Josi.p-u Strasser-ii Speditiousbureau fiir die k. k. Staat-bahnen iu Innsbruck. J.&S. KESSLER, v BRNU i« s (MORAVSKA). Največja in najcenejša razprodajalnica za poletje. Ceniki moškega in ženskega perila, tkanin i:i galanterijskega blaga, vzorci sukna, in odre/ki brezplačno in frank«. Itazpo-iljutev po povzetju. J'rvu Jirjiska firma za razpošiljanje mani ta k t urnega bla^a Bernhard Ticho — Brno 4 — 20 M«, n* a ta t m u II ■■!■ !■! IL.II I ■ ■!■!■ i* k. I it. razpošilja j»o poštnem povzetju. RAJE CP.EP3 ćista volnn, dvojna Sirokogt ll» m-trov i;ld. 5. "0U73AUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in carrenux, dvoj ua Sirokost, 10 m. gl.* PISANO praktična snov za hišno obleko 10 metrov gld. 1. Oladkobarv.-na moderna snov v vseli novih barvah dvojna Sirokost 10 met, gld. S.— CIIEVEON nove vrste, črtana snov, dvojno širokost 10 m. gl.^-50 Trožica (Dreidraht) dobri.*kakovosti lom.g.*i rt0 ČRNI TEENO saksonski fabrikat, dvojna širokoht U) m. gld I AO DOMAČE PLATNO 1 komad 30 vatlov gld. I SO l n 3IJ „ „ i[15'50 KING-WEBE bolje nego platno 1 kom. širok.80 vatlov-'Id.«, SIPO N 1 kom.30 vatlov I. vrsteg.S ">0 najboljšo kakovosti g. O.ZbO Zastor od jute turški vzoroe, kompletni zastor gld :BO llolundsko dolge preproge (o- „stankij 10-12 met. dolgo 1 o-| KANiVAo M Htaitek gld » OO k. 30 vatlov lila gl. I'HO, 1 k.M 10 vatlov rudeč gl. ft-20 Kane |jNajnovejši francoski voili. kisel vas iz niti I k 3 i vatlov lila iri||morejoprati,kru.siiihnačrtovt K)! rudeč gld. 41.— RAJE-RIPS v vseh barvali, 10 m. gl. 3 "»O 0KSF3RD ki se more prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom. 30 vatlov gld- 1*50 Safir za srajce najboljše, kar se more priporočati, 1 kom 30 vatlov gl. O iiO BOSTON ki so more prati, najnovejši (leseni, 10 metrov gld. it' - Jedna Hipe garnitura oh sto jei'aod'i pogrinjal za posteljo iu 1 zaiu.zo,80*vilenimi frun-žami gld. I — Tanis-portiers l/.a 1 okno,kumpletne2 delaf.8'50 Jeina garnitura od jute |S posteljna m i namisno pregrinjalo z fra ti/n n i metrov gld. .'»<» Rjuhe brezšiva iz dobregadotna-l čega platna 3 kom. gld. II AO] i'latneiii Java-robci z zavozlani mi fran/.am i tikonu gld. 9 IO Ženske srajce iz Sifona in platna! s lino štikurijoll kuni.gbl. 2 ;»t>| Ženskesrajce i/, trpežnega plut.I obrobljtMie s čipkami lik. Možkesrajce lastnega izdelku bel le ali barvane 1 kom. I vrste ghl.| I SO II. vrste gld, Srajce za dolalue iz ruuihurškegu j oksforda, kompletne, veliko. 3j kom. gbl — Normalna srajca kompletna veli kn. l kom.g i .50Normalne hlače! komp. velike.1 kom gld | r>n| 1 Poletnoogrinjalo'i^iolgo^. ].>ju| 1 konjska plahta najboljšega izdelka, I90om dolga, 180om ši-| roka, gl. I'»0. ('arskoriiiiionaI plahtaza fijakerje 1 kom v, Vzorci (jratis in franko - llustrovan modni žurnal ».Briinner Neuheiten" gratis in franko. Zaloga suknenoga blaga. K j lihe. 1 komad brez Siva, 2 m. dolg f. N.AO lila,'jo za poletno obleko, more »e oprali, najnovejše, praktično, 15 in pol metr. zu popolno moško obleko, for. iS.— Modne stvarij za gospodo. Srajce za gospode iz šifonu, kretona, 'o.\ford, najboljši izdelek I.a f. 1.>0 II.a f. i •»(» (Kford- srajce za delavce močno dobre kakovosti, !5 komadi prve vrsto for, •Sukneni ostanki za možke obleke m žensko dužne haljine, 3.1 U m. za celo obleko f. 3.9 5 Pristni angležki Ševiot, 3-lu m za popolno možko obleko for. 8,50, 7.5o iu f. 41 — Spodnje lilače iz trpežnega plotun, zn komadu 1. v. for 2.00 11 vrste for H.f40 lllago za vrhuo suknjo niijuovejSih barv, najfinejše kakovosti, 2'In ni. za popolno vrlino suknjo for. O.— Normalno perilo, .liigerjov zisteui, iz ciste volno, zu gosp »de in gospe, i srajca f ■"' metrov for. IMIOj Spodnje k i ti je za gospe i/, rougc, suro- Nervi. 90 cm. širok, nežno lisasto modno blago najnovejših barv, 10 metlov for. 1 50 vega platna »li Sifona, 3 kom. f. 3.— iz moiiftirju uli zefirj«. 1 kom f 1 50 in f '£ — lleige in Ooris. najnovejše gladko in kari-rovano sukno iz čiste volne 10 metr. f. O.TsO Kute za na glavo iz foilu, najnovejših uzorcev, H komadov for R ''O Ternn iu kašmir, dvojuato široko, črno iu barvano 10 metrov for. 1.— Ženske nogovice za poletje, bele iu barvano. H parov pletenih for. R.5A Plavi tisk in francoski Creton za opralno obleko, 10 metrov f 2.~)0 f. IS.AO Blago iz platna in tkanine. \(»ltieni atlas, dvojuato široko volneno sukno, črno in v vseli barvah. 10 m. f. O »O 1 komad = 2SI vatlov Zastori, odeje, preproge. Doniaee platno močne kakovosti 1 kom (29 vatlov) 5|4 for. 5.50, 4/< for. 4-20 Zavese i/, jute, najnovejših tiskov, popolno dvobarvno f. 2.80 četvorobavene f. JI J»0 King-tkaiiilta, bolja od plutna, najbidjše znamko 1 kom for. 7.50, 4/, for. S> Oxford najnovejših uzorcev, 1 kom. (2t> vatlov) for. I.!»0 Cliifou za možko in žensko perilo, 1 kom >30 vatlov) 1 v. for. 6.50, II. vrste for. 1 -"»O (rarnituia i/, jute, 2 odeji za postelje iu 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvoburvenc for. 3.50, četveroburvene for. O.— Stopane Itouge-odeje, popolno dolge in široke, komad for 3 — Cannevns za posteljne preprope, 1 kom 30 dunajskih vatlov) I. v. (i f., 11. v. f. ."» .lacipiai'd-Munilla preproge. 10 metr. dolge trpeine kakovonti for. H.IiO Atlas Gradi zn posteljno preproge, 1 koinad (30 dunajskih vatlov) 1 vrste for 7.50 11. vrste for 5.SO Itips-ganiitura, 2 posteljni in 1 namizna odeja, tiajmoden jšo barvone sestave f. I SO Lastnik pol. družtvo „edinost". Izdajatelj in odsrovorni urednik Maks Cntič. Tiskarna Dolenc v Trstu