Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in de-lavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto........................ $3.00 Za pol leta............................1.75 EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" • • V . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . Let. 4. Št. 150. Cena 5 c. TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY 20TH, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 150. DRZNA ANTJ-SOVJETSKA KAMPANJA REAKCIJE Toronto — Minuli teden in sicer potem, ko je premier King podal izjavo v zvezi z špijonažo, reakcionarno časopisje je podvze-lo drzno anti-sovjetsko propagando, če tudi zaenkrat izjava premiera Kinga ne omenja zunanje države, katera bi bila v zvezi z špijonažo. Črna reakcija in reakcionarno časopisje se seveda ne ozira na logičnost izjave in ne izgublja časa podvzeti histerično kampanjo proti Sovjeski Uniji. To časopisje prinaša vsevprek raznovrstna dozdevanja, možnost in nemožnost z namero podati vtis v javnem mnenju, kakšna "nevarnost" obstoja z strani Sovjetske Unije, katere "agenti" da imajo v posesti skrivnost oraniuma za produkcijo atomske bombe. V zvezi z tem ta nevarnost se prišteva tudi ostalim progresivnim gibanjem med tem progresivni delavski stranki. Nobenega dvoma ni, da sta črna reakcija in reakcionarno časopis- Zločinec Rupnik v rokah pravice Belgrad, 8 jan. — Zavezniške oblasti so konačno izročile poleg Vaso Diniča in Djuro Djakiča* tudi zloglasnega Rupnika, slovenskega izdajalca, jugoslovanskim oblastem. Medtem vojni zločinec Ilija Ptronus na potu iz Bari v Trst, je izvršil somomor. Skončai si je življenje približno na isjti način kakor njegov kolega Nedič, ko je skočil z tretjega nadstropja ječe. Nobenega dvoma ni, da bo narodno sodišče v Ljubljani izreklo obsodbo nad zloglasnim zločincem Rupnikom, katerega zločinske ban-de imenovane belagarda in švabo-branci, so prizadejale tako strašne rane slovenskemu narodu. To sodbo izreče v imenu naroda, da zadosti narodni pravici in težkim posledicam izdajstva. je precej časa računali tako na metode kakor tudi način za anti-sovjetsko propagando in propagando proti progresivnimi gibanji. Poglavitno tarča v tem oziru je zopet hrup in krik zoper Sovjetsko Unijo, kakor tudi zoper progresivna gibanja. Nemogoče je pozabiti dela črne mednarodne reakcije ob priliki požara v Rajhstaku. Prav ta drzni akt opozarja progresivno ljudsko mnenje, da strne svoje vrste in glasno odgovori črni reakciji, katera dela proti narodnim in mednarodnim interesom. Paketi lahko vsebujejo funtov Vojaški izgredi v Indiji Bombay, Indija. — Okrog 700 stavkajočih mornarjev kraljevske mornarice so v znaku protesta šii v povorki pred ameriški urad za informacije, kjer so se kakor pravi ta vest razvili izgredi. Nadalje je zastavkalo z gladovno stavko 1000 mornarjev vsled odlašanja odpustitve iz vojaške službe. Mornarjem so se pridružili monarji iz drugih parni-kov, na katerih so sneli britske zastave in razobesili zastave Kongresne Muslimanske Lige. Narod v Indiji z veliko nezadovoljstva komaj čaka, da bi se rešil zunanjih gospodarjev. Poljski vojaški begunci v Trstu Ottawa — Poštni urad v Ottavvi je naznanil odlok, kateri je postal veljaven takoj po izdanem naznanilu glede pošiljanja paketov svojcem v Jugoslavijo. Ta odlok dolo • ča, da se sedaj lahko pošlje ne več kakor dva paketa na teden, vsak po 11 funtov teže. Pošiljanje paketov je istočasno omejeno le na privatne osebe oziroma, da take pakete ne morejo poslati bodisi relifne organizacije ali ka druga društva in ustanove. Vsak paket mora biti naslovljen izključno osebi, kateri je namenjen. Vsebino paketa je treba napisati na zato pripravni listi, katero se dobi v poštnem uradu in potem pritisne na pripravno in vidno mesto. Zahteva se tudi, da se vsak paket označi kot "Gift Parcel", kakor tudi, da so dobro zaviti v pripravnih vrečah. Foštni urad seveda ne znaša kakršne koli odgovornosti v slučaju da se za take pakete zahteva carina na jugoslovanski meji. Poštni stroški za pošiljanje paketov po teži so kot sledi: Za 1 lb. (funt) 50 centov, 2 lb. 70 in 3 lb. $1.00. Za 4 lb. $1.20, 5 lb. $1.40, 6 lb. $160; 7 lb. $1.80; 9 lb. $2.15; 10 lb. $2.35 in 11 lb. $2.55. Teror nacistov na Koroškem Maribor, 8 jan. — Dopisnik Tanjuga poroča, da na Koroškem danes vladajo take razmere, kakor so vladale v dobi klero-fašizma in nacističnega režima. Dnevno se izvršujejo napadi na Slovence ter ovira kulturne prireditve. Poroča, da so fašistični banditi fizično napadli tajnika prosvetnega druš tva v škocjanu, Mileno Kohar, in jo pretepli. Nadalje druga banda, katere načelnik je bil Peter Stra-ser iz Kamna, je izvršila nap^d na gostilno v Škocjanu, kjer so tam živeči Slovenci imeli prireditev. Ta banda je štela okrog 100 ljudi, katere je predhodno napoji) nacistični kolovodja gostilničar Josip Rabel iz škocjana. Ob priliki nauada na prireditev Slovencev iz Škocjana, ti banditi so grozili, da bodo vse Slovence poklali. Nadalje poroča, da je omenjena opojena druhal predno je izvršila napad v škocjanu, srečala na cesti na potu v škocjan dva bivša koroška partizana, jih napadla in pretepla. Če tudi so bile o tem dogodku obveščene oblasti, komaj po .treh urah so prišli trije orožniki. Seveda njihova prisotnost ni omejila nadaljno teroriziranje. Načelnik te nacistične skupine Peter Straser, je vpil pred orožniki: "Bil sem za "Firera" do poslednjega vzdiha, zato nedovoljujem da bi ti banditi (se misli na Slovence. op. ured,) delali kar žele". Kljub tem drznim napadom ni izvršena aretacija niti enega napadalca kakor tudi ne njihovega kolovodje. Napad nacistov na Slovence v št. Ilju ob Dravi in v škocjanu, jasno kaže, ponavljanje dogodkov poslednjega plebiscita 1920 leta; ko, je zavladal teror in nasilje nad Slovenci na Koroškem. Povsod tem napadom načeljujejo skrajni nacistični zagriznjenci, kateri niti najmanj ne zakrivajo svojih simpatij napram Hitlerju in nazifa-šistični ideologij pri izvajanju terorja nad Slovenci. Slovenski narod na Koroškem težko čaka odločitev o končni usodi Slovenske Koroške, da se priključi svoji telesni matici — Sloveniji odnosno Jugoslaviji, da bi živel svobodno in miroljubno življenje. Velika manifestacija južno-slovanskih Kanadčanov Ameriške oblasti razpuš-čajo bivšo "kr. vojsko" Frankfurt — Dopisnik za nju-^pada na Federativna Ljudsko Re- SVET KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV ODLIKOVAN Z REDOM "ZASLUG ZA NAROD" NOTRANJI TAJNIK ICKES RESIGNIRAL Washington — Notranji tajnik Harold L. Ickes je z naznanilom njegove resignacije na ta položaj kot član Trumanovega kabineta, vrgel nekoliko svetla na politično trenje, katero se smatra kot nekakšna mešanica ali protest proti Trumanu, ker je imenoval Edvina W. Pauleyja, oljnatega magnata iz Kalifornije, za pomožnega mor-naričnega tajnika. Iskes je bil skoro 13 let notranji tajnik. Na to pozicijo je bil imenovan v letu 1933, ko je Roosevelt prevzel predsedništvo Združenih držav. Toronto — Dne 16 in 17 tg. m., se je vršilo zborovanje plenarne seje glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Na seji je podano po glavnem tajniku Sveta, br. S. Miošič-u glavno poročilo, katero vsebuje pregled dosedanjega plemenitega dela, ki ga je vršil Svet v prid pomoči narodov nove Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Seje glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, se jo poleg 34 članov in članic, udeležilo veliko število gostov ter raznih predstavništev. Iz Združenih držav so se udeležili predstavniki kot, Leo Fisher, urednik "Narodnega Glasnika", predstavnica "Slobodne Reči'L Dušanka Lolič, - Filip Vukelič, urednik "Zajedni-čar-a", glasilo HBZ in predstavnik Sveta Ameriških Hrvatov. Nista se pa mogla udeležiti tega velevažnega zborovanja, kakor je bilo prej poročano, Etbin Kristan, predsednik Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta in Stanko Vujič. Poleg že omenjenih zborovanja se je udeležil G. Sigmund, kateri je v imenu odpravnika poslov, g. Cabrič in generalnega konzulata v Montrealu, pozdravil zborovanje. Vsekakor krona vsega je bila navzočnost atašeja za tisk pri veleposlaništvu v Washingtonu, šime Balen-a. Njegova navzočnost je tako tesno združila še enkrat velepomembno manifestacijo edinstva kanadskih južnoslovan-skih izseljencev. Simon Balen je podal poleg pozdrava na zborovanju zelo značilen govor na skupnem banketu, ki se je vršil v nedeljo dne 16 februarja ob navzočnosti 500-600 v-deležencev. Mnogo navzočih so imeli rosne oči ob opisovanju strašne in naporne borbe prvih partizanskih skupin, ki so se praznih in golih rok postavile proti največji vojni mašini v povesti, nemškega nazifašizma. O teh naporih Simon Balen je govoril zelo obširno in posebno poudaril politični in vojni doprinos narodov Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, stvarem Zedinjenih Narodov. Za dobro dosedanje delo v prid pomoči narodom nove Jugoslavije, je ob tej priliki podeljeno odliko- yorški "Times", Raymond Deniell v s.vojem dopisu med drugim o odloku ameriške vojne oblasti z ozirom na razpustitev bivše "kr. vojske", katera se nahaja v Nemčiji pod ameriško okupacijsko cono, piše naslednje: "da so ameriške vojne oblasti začele izvajati tesnejše veze z politiko državnega oddelka in sklenile iz tkzv. "vojne sigurnosti" odpustiti Jugoslovane, kateri so "lojalni kralju Petru", kakor tudi poljske begunske oddelke pod vodstvom generala Bor in bivše fcegunske vlade v Londonu. Napram domnevi omenjenega dopisnika Jugoslovane se postavlja v begunska taborišča in bodo znani kakor begunci, med tem, Poljakom je dovoljeno povrniti se v Poljsko ali pa živeti v Nemčiji po določenih odmerkih hrane kakor je dobiva nemško civilno prebivalstvo. Nabor in koncetracije kr. vojske pod ameriško oblastjo, se je smatralo za sumno v Moskvi, Belgradu in tudi Waršavi, tembolj vsled dejstva, da je ameriška vojna oblast sodelovala z našimi» vojnimi sovražniki. V članku se navaja, da se okrog 40.000 Jugoslovanov organiziranih v tkzv. "kr. vojsko" z svrho oboroženega na- vanje "Zasluge za Narod" prvega reda Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, med veliko navdušenostjo navzočih, klicanjem in odobravanjem. V imenu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov se je za odlikovanje zahvalil njegov tajnik, br. S. Mio-šič, kateri je med drugim obenem obljubil, da bo Svet tudi v bodoče nudil svojo pomoč in zlasti sedaj pri obnovi nove Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Podrobnejša poročila in številne resolucije, ki so bile sprejete po seji glavnega odbora, ter pozdra-v, priobčimo v prihodnji številki. publiko Jugoslavijo in vzpostavitvijo monarhije, nahaja v ameriški okupacijski coni. Pred nekoliko dni pod vodstvom Tretje Armade je bila izvršena preiskava po barakah te vojske in je dognano, da se ista nahaja pod poveljstvom "generala" Po-poviča. Isti članek pravi, da je poveljstvo Tretje Armade odobravalo vojašški čin Popoviču, kot "general" bivših četnikov, domobrancev, bele in plave garde ter vstašev. Ta članek nadalje odkriva, da so ameriški oficirji ne samo poživljali te skupine da kličejo kr Petru, ampak pripravili celo to vorne avte in orožje za vežbanje Popovičevih skupin, katere so bile znane pod črko A, ter dobivale redno hrano kakor ameriški vojaki. Po tem odloku bo okrog 777 Jugoslovanov odpuščenih. Kaj pa se misli z drugimi? Apel Newyorskim Slovencem! V0LIVNA ZMAGA LJUDSKE FRONTE - PRISPEVEK K UTRDITVI EVROPSKEGA MIRU London, 18 feb. — Načelnik, sovjetske delegacije na konferenci organizacije Zedinjenih Narodov v Londonu, Andrej Višinski, je predložil Svetu Mednarodne Sigurnosti memorandum jugoslovanske vlade, kateri se nanaša na aktivnost poljskih vojaških beguncev v Trstu in drugih krajih cone pod angleško kontrolo. Memomrandum vsebuje podatke in dokaže, da poljske begunske čete izvajajo izzivalno propagando in druge škododelne aktivnosti, z čem ogrožajo javni red in mir v omenjenih krajih. "Pred nedavnem" — pravi memorandum, "poljska zamejna armada je pod-vzela korake za povečanje svojih vrst z jugoslovanskimi ubežanci (četniki, domobranci, plava in belagarda) kot del bivših jugoslovanskih izdajalskih skupin, katere se nahajajo v Italiji. Nabor teh izdajalcev se vrši pod parolo: "borba proti komunistov v Jugo-slaivji". Ta parola je indentična izdajalski paroli četnikov, vstašev, šva-bobrancev in belegarde pod katero so te skupine vršile strašne zlo- Volitve v Ustavodajno skupščino demokratične federativne Jugoslavije, na katerih je zmagala Ljudska fronta, so zbudile živo zanimanje v tujini. Iz prvih komentarjev o volitvah in o njihovih izidih se kaže, da demokratična javnost v svetu gleda na zmago Ljudske fronte 11. novembra kot na pomemben dogodek v povojnem političnem življenju Balkana in Podunavja. Ta pomen naših volitev in zmaga Ljudske fronte izhaja iz vloge, ki jo je imelo narodno osvobodilno gibanje našin narodov kot žarišče borbe za svobodo in demokracijo v tem delu Evrope pri vzpodbujanju in razvoju demokratičnih gibanj sosednjih balkanskih in podunavskih dežel. Ta pomen naših volitev seveda tudi izhaja iz vloge, ki zdaj pripada novi Jugoslaviji, ustvarjeni na načelih resnične ljudske demokracije, kot močni demokratični sili in pomembnemu činitelju miru in povojne varnosti na Balkanu in v Podunavju. V razdobju pred volitvami je bila resnična ljudska demokracija, ki so si jo naši.narodi ustvarili med borbo za svobodo in na pridobitvah te borbe, izpostavljena sistematskim napadom reakcionarnih krogov v tujini. V teh napadih so zanikali demokratični značaj ureditve v naši državi, trdili so, da v naši domovini vlada "manjšina" proti volji "večine", da volitve "ne bodo svobodne" itd. Reakcija pri nas je prilagodila svojo delavnost s prizadevanji reakcionarnih krogov v tujini. S svojo taktiko akstinence na volitvah je reakcionarna "opozicija" v Jugoslaviji poskušala, da podkrepi zunanjo kampanjo klevet proti taki demokraciji s "konkretnimi argumenti". V tej luči je treba vsekakor presojati tudi delavnost jugoslovanskih emigrantov v Lon donu na čelu z eks-kraljem "Petrom Karadjordjevičem, ki so kot pokorne lutke nastopili s svojo znano izdajalsko spomenico v areni spletk mednarodne reakcije proti novi Jugoslaviji. Klevetniške kampanje mednarodne reakcije proti novi Jugoslaviji ni mogoče presojati ločeno od njenih splošnih prizadevanj v odnosu do Balkana in od vloge, ki pripada naši ljudski državi v tem delu Evrope. Ta prizadevanja reakcionarnih krogov v tujini, kakor tudi izdajalski manevri njihovih balkanskih podružnic v balkanskih deželah in v emigraciji, -je mogoče pojasniti samo s korenito spremembo politične strukture balkanskih držav in v njihovem medsebojnem odnosu. Ta sprememba je nastopila kot posledica osvobodilne borbe in zmage balkanskih narodov v boju proti fašističnim zavojevalcem in nedvomno ji daje pečat moči in vsebine demokracije v novi Jugoslaviji. Balkanski na- rodi, v prvi vrsti narodi Jugoslavije, vzpodbujeni z osovbodilno borbo Rdeče armade, so že med vojno proti fašističnim zavojevalcem odločno manifestirali voljo, da si urede svoje življenje na načelih demokracije in popolne, resnične neodvisnosti. Z zmago nad okupatorjem in njihovimi balkanskimi hlapci, so se s pomočjo Rdeče armade vsem balkanskim narodom razen grškega, uresničila njihova hotenja. Balkanske demokratične dežele so zdaj skupnost v resnici svobodnih narodov, ki u-stvarjajo svojo popolno neodvisnost. Reakcionarni krogi v tujini, v želji, da bi bil Balkan ponovno torišče njihovih imperialističnih spletk, da bi bil "sod smodnika", čigar vžigalno vrvico bi želeli imeti v rokah, gledajo z nestrpnostjo na novo stvornost na našem polotoku. Reakcionarni krogi v tujini se zavedajo zgodovinske vloge, ki VELIKI KONCERT V WINDSORJU PRIREDI ODSEK ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV V NEDELJO DNE 24 FEB., OB 2 URI POPOLDNE Z BOGATIM PROGRAMOM IN PROSTO ZABAVO. Koncert in prosta zabava s plesom, se vrši v Čeho-slovaškem Domu, na 1367 Drouillard Rd. VABIMO VSE LJUBITELJE PROGRESA IN NAPREDKA IZ WINDSORJA IN DETROITA, DA SE UDELEŽE. ODBOR. jo je za ves Balkan imela borba narodov Jugoslavije proti fašističnim zavojevalcev in zavedajo se, da je nova Jugoslavija zdaj na Balkanu najtrdnejše oporišče svobode in neodvisnosti balkanskih narodov. Zato so tudi naperili ost; svoje klevetniške kampanje proti ljudski demokraciji v naši državi. Velikanska zmaga Ljudske fronte na volitvah 11. novembra je' zadala protijugoslovanskim prizadevanjem reakcionarnih krogov na zahodu in lutkarskim manevrom njihovih profašističnih podružnic v Grčiji, Turčiji in Italiji, hud udarec. Velika zmaga Ljudske fronte na volitvah je povsem razkrinkala klevete reakcionarnih krogov v tujini proti naši ljudski demokraciji. V svojih komentarjih prvih volivnih izidov, večina listov v zahodnih deželah soglasno naglaša ogromno udeležbo volivcev, popolno tajnost in volivno svobodo ter nesporno prepričljivost zmage Ljudske fronte. Tako londonski "Times" pišejo v svojem prvem komentarju o naših volitvah med drugim: "Volivni izid pomeni zmagoslavje smotrov in organizacije narodnega osvobodilnega gibanja in treba ga bo tolmačiti kot glasovanje za novi način življenja, glasovanje proti preteklosti in proti vsemu, kar je z njo zvezano, proti kralju in pobeglim politikom." Dopisnik "Timesa" nadalje ugotavlja, da so bile "volitve izvedene v popolnem redu in brez zastraševanja". Enake vtise o popolni svobodi volitev so sporočili svojim listom tudi dopisniki "News Croniclea", "Daily Tele-grapha", "L'Humanité", in "Ce soira" in drugih. Francoski list "Ce soir" naglaša ogromno udeležbo volivcev na volitvah ter pravi: "Vse ljudstvo se je dvignilo na ravne politične svobode in navdušeno je izrazila zaupanje svojemu osvoboditelju maršalu Titu z zmagoslavnim glasovanjem za kandidate Ljudske fronte." Tudi skupina članov britanskega parlamenta, ki je bila med volitvami pri nas, je naglašala v izjavah svojih zastopnikov, da so bile volitve svobodne in mogočna zmaga Ljudske fronte. To je odločno ov-grlo klevete tuje reakcije proti naši ljudski demokraciji. Odmev, ki ga je zmaga Ljudske fronte zbudila v tujini kaže, da volivni izidi pomenijo pred mednarodno javnostjo popolno uveljav-ljenje moči in vsebine naše ljudske demokracije. To pomeni, da je uveljavljenje jugoslovanske demokracije kot najtrdnejšega demokratičnega gibanja na Balkanu, tudi uveljavljanje demokracije na Balkanu v splošnem, ki ji je, kakor znano, mednarodna reakcija v celoti zanikala demokratični značaj. Zmaga Ljudske fronte na volitvah je nedvomno močna podpora demokratičnim silam drugih balkanskih narodov v njihovih prizadevanjih, da utrdijo pridobitve svoje osvobodilne borbe ter da jih obvarujejo pred napadi reakcije doma in v tujini. 11. november1 po tem takem ni samo dan velike zmage narodov Jugoslavije, temveč tudi dan skupne zmage vseh demokratičnih sil na Balkanu. To je tudi naglašeno v komentarjih, ki presojajo pomen 11. novembra v demokratičnem tisku v tujini. Tako ugotavlja francoski list "Front national", ko govori o volivni zmagi "Ljudske fronte, da "zdaj triumfira demokracija na glašati, da to zmagoslavje demokracije na Balkanu, izraženo z volivno zmago Ljudske fronte pri nas, hkrati pomeni tudi poraz prizadevanj mednarodne reakcije in njenih balkanskih agentur plačancev, naperjenih proti demokratičnim silam na Balkanu sploh. V svoji zadnji izjavi domačim in tujim časnikarjem o volivnih izidih je maršal Tito dejal: (Nadaljevanje na 4 st.) Trimesečna kampanja za zbiranje otroške hrane, obleke in obutve za jugoslovanske malčke, je sedaj v teku. Trajala bo do konca marca meseca tg. 1. Zavedajoč se resnosti položaja v start domovini z ozirom na tisoče pod-hranjenih otrok, je naš jugoslovanski pomožni odbor za New Yoik in okolje pod vzel s svoja strani korake za sodelovanje v tej potrebni kampanji. Naj ne bo v naši naselbini ene same družine ali posameznika, ki se res ne bi odzval in daroval svoj delež za ohrano mladih otročjih življenj ... za povrnitev zdravlja v izstradana telesca 1.200.000 jugoslovanskih otrok — za preprečenja nadaljevanja načrta sovražnikov jugoslovanskih ljudstev. Dr. Neubaur nam je priporočil, da zbiramo vsakovrstno otroško hrano kot: Farino, Oatmeal, Powdered Milk, Cocoa, Cold Liver Oil in razno drugo. Zbirati je tudi otroško obleko, obutev in tako dalje. Vse to lahko pošljete bodisi v Slovenski Dom, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y., ali pa v dvorano cerkve sv. Cirila, na 62 St. Marks Place, N. Y. Odbor Pomožne akcije. Program mezd in cen Washington — Predsednik Truman je naznanil nov program mezd in cen, v smislu katerega se ima dovoliti mezdna zvišanja seveda do "gotove meje", obenem omogočiti industrijam po predloženih dokazih, da imajo potežkoče, da zvišajo cene, ne da bi jim bilo treba čakati na obstoječo šest mesečno preizkušno. Značilno je med drugim to, da kakor hitro so delavci postavili svoje zahteve za zvišanje mezdne lestvice, so enako uvideli potreb» razni industrijski magnati "zvišanja cene" produkciji. To postavlja v pravem pomenu delavske razmere z ozirom na zaslužek na iste pogoje, to je, pogoje pod katerimi so postavili zahteve za zvišanje delovne mezde. Pomanjkanje stanovanj Skoraj po vseh mestih je občutno pomanjkanje družinskih stanovanj. Posamezne mestne uprave skušajo sicer ublažiti nastalo situacijo vsled pomanjkanja stanovanj posebno sedaj ob povrnitvi povrnjenih vojakov iz Evrope. Taka situacija je skoraj težko verjetna v deželi kjer prav ničesar ne manjka tako materijalnih kakor tudi produktivnih sredstev. Vse kar manjka je, odločna akcija provincijalnih in federalne vlade za splošen stavbinski program kateri bi enako zaposlil veliko število že brezposlenih delavcev. Toda mesto stvarnega programa postavljajo se zapreke za izvedbo takega programa z strani odgovornih krogov. 55 EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista;- 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Kokopis nenaro» Čenih člankov in dopisov se ne vrača. Pismo od tiskovnega urada v Ljubljani Uredništvo Edinosti je prejelo naslednje pismo od Tiskovnega Urada v Ljubljani, pri Predsedstvu Ljudske vlade Slovenije. Pismo se glasi: Dragi tovariši novinarji in naši bratje izseljenci! • Vaš prvi glas smo prejeli. Veseli smo, da ste tudi Vi dobili našo pošiljko časopisov in brošur ter ostalega tiska. Sedaj, ko smo zvezo vzpostavili, Vam bomo redno vsak dan pošiljali po en primerek naših dnevnih časopisov, brošur in ostalega tiska pa več. Največja težava je v tem, ker ne moremo pošiljati večjih količin. Vsaki pošiljki bomo priložili račun. Pri nas je tisk zelo drag, ker pač delavci v tiskarni zaslužujo dobro, prav tako delavci v tovarni, vsled česar so cene papirju visoke. Največ Vam bomo pošiljali naše ilustrirane revije "Tovar5š". ki prinaša dosti slik iz domovine in ostalega gradiva, ki ne zastari. Zelo bomo veseli, če nam boste tudi Vi pošiljali vsaj po en izvod vsakega vašega lista. Upamo, da bomo njegovo vsebino s pridom uporabili v naših listih in v naši propagandi za izseljence. Zelo veseli bomo tudi, če nam boste pošiljali dosti fotografij o življenju naših izseljencev v tujini, da jih bomo tudi objavili. Veselilo nas bo tudi, Če bomo prejemali več dopisov. Vse pošiljajte na nas urad, mi bomo razdeljevali gradivo našim redakcijam. Od tu Vam bomo pošiljali za Vaš list tudi članke. Vse članke bomo skušali opremiti z izvirnimi fotografijami. Tako da boste v Vašem listu lahko čim več prinašali sočasnih poročil in vesti iz domovine. Želimo Vam veliko uspehov pri Vašem delu pri časopisu z željo, da v celoti dosežete demokratične cilje, za katere se borite. Prepričani smo, da z dosledno borbo za demokracijo tudi v tujini podpirate borbo našega ljudstva za progres. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Šef Tiskovnega urada: Drenovec France. To pismo kakor je omenjeno, je prejelo uredništvo Edinosti od šefa Tiskovnega urada pri Predsedstvu Ljudske vlade Slovenije kot odgovor na pismo uredništva Edinosti. Pismo smo z radostjo priobčili tako,, da ga lahko či-tajo vsi naši naročniki in čitatelji, organizacije in društva. V zvezi z tem uredništvo Edinosti je razposlalo okrožnice odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, da bi se sestavila kolektivna pisma naših izseljencev iz vsake naselbine posebej ter na ta način izrazile čestitke in njihovi pogled' na Jugoslavijo posebej na Slovenijo. Mi upamo, da so Izvršni Odbori odsekov Zveze že podvzeli vse v zvezi z takimi pismi, katera željno pričakujejo naši bratje in sestre v staii domovini. Velik uspeh Sveta Kanadskih Južnih Slovanov V prejšnem uvodniku smo podali le površno pregled vrednosti velepomembne ustanove kot je Svet Kanadskih Južnih Slovanov, katera danes po preteku nekaj več kot dveh letih, našteva velike uspehe na polju dela za pomoč narodom nove Fede.ativne Ljudske Republike Jugoslavije. Poleg tega, da je danes večina organizacij in društev južnoslovanskih izseljencev priključenih tej skupni humanitarni družini, je pod njegovim vodstvom zbrano sto in sto ton raznega blaga in sto in sto tisoči dolarjev. V tem plemenitem delu se posebno odlikujejo južno-slovanski izseljenci v Vancouverju, ki so zbrali poleg raznega blaga nad sto tisoč 'dolarjev. Za njimi pridejo na vrsto ostale naselbine v raznih provincijah v deželi. Težko je mogoče dobiti tudi najmanjše naselje, kjer žive in delajo južnoslovanski izseljenci, da niso prispevali svojih prispevkov v ta velepomemben sklad v vseh kampanjah, ki so bile do danes podvzete. Tak pregled podaja se'a glavnega odbora, ki se je vršila minulo soboto in nedeljo. Poleg pregleda o dosedanjem uspehu in delu, so sprejeti nadaljni sklepi in resolucije, kjer se poudarja ne samo važnost, ampak tudi nujno potrebo tako za utrditev narodnega edinstva in sodelovanja kot za dosego še več:e pomoči sedaj pri obnovi toliko mučene in razrušene stare domovine. t Svet še enkrat se obrača vsem tistim,, kateri niso do danes postali njegovi člani, da postanejo čim prej in pomagajo z vsem kar kdo zmore. Tudi najmanjša pomoč je v veliko olajšavo težkih in pekočih ran v stari domovini. Potrebno je zgraditi prometne zveze, sto in sto porušenih domov, šole ter razna druga nujna potrebna poslopja za splošni podvig narodnega gospodarstva. Za vse to potrebujejo našo pomoč. Nedvomno da se bo sedaj po seji glavnega odbora celotna aktivnost Sveta ne samo povečala, ampak da bo tudi vsestransko podpirana po tisočih in tisočih naših izseljencev. VPRAŠANJA NAŠIH DNI Mislim, gospoda, da je taka zahteva brez vsake logike, pravičnosti in brez vsakega moralnega in političnega opravičila, še več, vsi gospodarski razlogi govorijo proti njej. Kar se tiče druge predpostavke, je težko verovati, da bi Jugoslavija mogla pristati na dajanje privilegijev mestu Trstu, ki bi samo škodovali gospodarskim koristim Jugoslaviji, če to mesto ostane izven njenih meja. Po vsem tem lahko obstoji samo ena korektna rešitev, a ta je, da vsa Julijska krajina kot etična in ekonomska celota pripade Jugoslaviji in da se Trstu kot mestu z italijansko večino da taka avtonomija, ki bo italijanskemu prebivalstvu zajamčila popolno o-nakopravnost in narodne pravice. Trst bi v okviru Jugoslavije užival status federalne enote. Očitno je, da bodo narodne pravice italijanskega prebivalstva popolnoma zajamčene. Razen tega se Jugoslavija zaveda dejstva, da je tržaška luka pristanišče vseh držav, ki gravitirajo k njemu. Dalo bo tržaški luki položaj svobodnega pristanišča z vsemi ustre-zajočimi tranzitnimi železniškimi ugodnostmi. V zvezi s tem pripominjam, da je nova Jugoslavija v prav kratkem času dokazala, da spoštuje enakopravnost in narodne pravice vseh narodnosti, ki žive v okviru njenih meja. Javno mnenje Madžarske, Albanije in demokratske Italije enodušno priznava, da uživajo njihove manjšine v Jugoslaviji vse pravice, ki jamčijo normalen narodni razvoj teh manjših. Nasprotno temu pa na silne metode, ki jih je fašistična in predfašistična Italija uporabljala v odnosu do narodnjih manjšin, dokazujejo, da se narodne manjšine ne morejo prepustiti I-taliji. Tak je položaj Julijske krajine z etičnega in moralno-političnega gledišča. Splošen pogled za gospodarsko vprašanje nas privede k istemu sklepu. Z dovoljenjem gospoda predsednika bo drug delegat razložil v svojem ekspozeju splošen ekonomski pregled tega vprašanja. Status federalne enote, ki je po jugoslovanskem načrtu zajamčen Trstu, mu bo omogočal ne samo to, da kot samostojna celota pravno in politično sodeluje v ustvarjanju zakonodajnega sistema Jugoslavije, marveč mu bo dal vsako možnost, da razvije svoje gospodarske interese z neposredno udeležbo pri delu Vrhovne zakonodajne skupštine. Narodi Julijske krajine so stoletja vodili nepretrgan boj za svojo svobodo. Zlasti slovensko in hrvatsko prebivalstvo Julijske krajine pa je v tej vojni delalo čudeže heroizma v boju proti italijanski, a pozneje proti nemški vojski in Musolinijevim bandam. Leta 1942 je izbruhnila v teh krajih narodna vstaja. Tri leta se je ljudstvo Julijske krajine z orožjem v rokah borilo proti močnejšim italijanskim in nemškim silam. Iz tega boja sta se razvila dva korpusa jugoslovanske Narodne osvobodilne vojske, 9 in 11. korpus, ki sta oba sestavljena izključno iz, borcev Julijske krajine. Te sile so vezale 60 do 100 tisoč vojakov italijanske vojske, a pozneje skoraj enako število nemških vojakov. Operacije kot na-, rodno osvobodilne vojske v Julijski krajini so znatno pomagale zavezniškim silam v Severni A-friki. Zaradi delovanja naših sil je glavna želežniška proga Trst-Ljubljana funkcionirala samo z 12. 6% svoje normalne kapacitete, med tem ko so vse ostale železniške proge v Julijski krajini delale z največ 16% svoje normalne kapacitete. To so podatki italijanskih in nemških dokumentov. Med to vojno so naše enote izvršile proti sovražnim četam in njihovim komunikacijam v Julijski krajini 4200 operacij večjega obsega. Za vse to vedo številni zavezniški oficirji, ki so se v letih 1943-1945 nahajali z našimi borbenimi četami v teh krajih. Že od leta 1943 so te čete izčistile obširne okraje osvobojene Julijske krajine pred sovražnimi napadi. Samo v enem razdobju 1944 leta se je istočasno nahajalo v vrstah Narodno osvobodilne vojske 45.000 borcev iz Julijske krajine, medtem ko jih je v štirih letih boja bilo 72.000, kar znaša 8% v-sega prebivalstva. Vse to se je zgodilo kljub prisilni mobilizaciji, ki so jo vršili Itailjani in Nemci. Ker je .bila mobilizacija za Narodno osvobodilno vojsko prostovoljna, že to dejstvo samo dovolj kaže, kaj hoče Julijska krajina. Izgube Julijske krajine v boju za svobodo znašajo 42.000 mrtvih vojakov na fronti in civilistov, ki so | dali svoje življenje za svobodo svojega naroda in za skupno zavezniško stvar. Niti pomisliti ne smem na reakcijo in globoko razočaranje prebivalstva Julijske krajine, če bi po nekem nesrečnem naključju bila njihova rodna zemlja spet izročena tujemu zatiralcu po vseh teh velikanskih naporih in žrtvah za zavezniško stvar. Znatno število Italijanov po izvoru iz Trsta in drugih mest Julijske krajine, se je tudi v tej vojni borilo skupaj s Slovenci in Hrvati. Ta skupni boj je krepko povezal Jugoslovane in Italijane v Julijski krajini. Italijansko prebivalstvo v mestih Julijske krajine se zaveda dejstva, da mu bo bodočnost zajamčena le, ako postane tesno povezano z jugoslovanskim zaledjem. Jugoslovanska vlada dobiva neprestano prošnje, ki jih podpisujejo tako Jugoslovani kakor Italijani in v katerih zahtevajo priključitev te pokrajine Jugoslaviji. Na vseh prošnjah, ki so bile doslej poslane jugoslovan ski vladi — in katere je delegacija prinesla s seboj — je 346.486 podpisov, kar predstavlja 53% odraslega prebivalstva Julijske krajine. Obstoje pa še druge prošnjb, ki jih jugoslovanska vlada doslej še ni prejela, razen tega pa se je treba zavedati, da gre tu za zaseben in spontan korak ljudstva, v katerem velik del prebivalstva ni imel priložnosti za udeležbo. Na koncu bi rad poudaril samo še eno dejstvo. Leta 1919 in 1920 je bila Julijska krajina dana Italiji kot nagrada za njen vstop v vojno. Ta priključitev se je izvršila proti volji prebivalstva Julijske krajine. Petindvajset let je I-talija upravljala to deželo s pomočjo terorja, koncetracijskih taborišč in strahu med prebivalstvo te pokrajine, da bi to v povrnitvi k Italiji videlo smrtno obsodbo. Italija je izkoristila Julijsko krajino kot vojno bazo za svojo osvajalno politiko proti Balkanu in srednji Evropi. Zvesta tej politiki se je povezala s Hitlerjem in stopila v vojno proti zaveznikom. V štirih letih se je Italija borila proti zaveznikom, napadla Jugoslavijo, anektirala velik del Hrvatske in Slovenije skupaj z Ljubljano in tako opustošila eno tretjino jugoslovanskega ozemlja. Jugoslovanska Narodno osvobodilna vojska se je po samih italijanskih dokumentih neprestano borila proti italijanskim silam 300-400.000 vojakov. Ali more po v-sem tem, kar je storila, imeti I-talija najmanjšo pravico, postavljati zahteve po ozemlju, naseljenem s Jugoslovani, ki so se v razdobju zadnjih štirih let borili na strani zaveznikov in jim napravili velike usluge. Jugoslavija postavlja samo eno zahtevo, a ta je, da se spoštuje želja prebivalstva Julijske krajine po zedinjenju s svojo matično deželo, s svojimi svobodnimi brati, s katerimi ga vežejo zgodovina, jezik, kultura in ekonomske koristi. Jugoslavija je v tej vojni na strani zaveznikov dala vse, kar je mogla. 1,700.000 Jugoslovanov je zadosten dokaz za to. Med temi, ki so padli, je tudi 42.000 borcev iz Julijske krajine. Ti so padli, da bi ostali mogli živeti svobodno. Ali je mogoče potem postavljati vprašanje, komu naj pripade Julijska krajina ? Ves čas vojne je vse naše ljudstvo verovalo, da je osvobojenje in ze-dinjenje naših narodov eden glavnih vojnih ciljev zaveznikov. Svoboda naroda je bila glavno geslo v tej vojni. Našemu ljudstvu bi bil prizadejan strašen udarec in izgubil bi vero v demokratične cilje, če bi se to pokazalo kot neresnično. Nihče ne bi mogel razumeti v imenu katerih ciljev bi bila slovenski in hrvatski narod vržena v suženjstvo. V razdobju trinajstih stoletij so Slovenci in Hrvati iz Julijske krajine hudo trpe- li kot sužnji tujih gospodarjev, namakajoč z znojem in krvjo svojo rodno grudo. Mar ni prišel slednjič trenutek, da človeštvo napravi konec tragični zgodovini, katere žrtev sta dva naroda ? Na temelju vsega, kar je razloženo, mi je čast predločiti Konferenci petih velikih sil v Londonu naslednjo zahtevo o mejah med Jugoslavijo in Italijo: 1. — bivše avstro-ogersko o-zemlje, na katerim živi v glavnem Jugoslovani, a ki je bilo dodeljeno Italiji po prvi svetovni vojni v nasprostju z načeli o pravicah narodov, da razpolagajo sami s seboj, mora biti priključeno Jugoslaviji; 2. — kot osnova za določanje meje naj se vzame bivša avstro-ogrska meja, popravljena ne nekaterih mestih, tako da bi se mogla nova meja v največji možni meri pokriti z etičnimi mejami. Ta meja bi šla z vrha Roskofel (Monte Cavallo, 2239 m), ki se nahaja na bivši in sedanji avstrij-sko-italijanski meji, nato bi se spuščala na jug vzdolž bazena gornjega toko reke Bele (Fella) in; njenega desnega pritoka Aupa, to se pravi preko vrhov Cullar (1764 m) in vrha Zuc del Bloor (2197 m), zatem pa bi šla preko reke Bele, med železniškima postajama na Belli in Mozac, nato bi šla preko vrha Plauris (1959 m), vrha Lavre (Monte Laura, 1907 m) in Vrha Kadine (1800 m) ter bi se nadaljeyala vzdolž bazena med reko Tero (Torre) in Timento (Tagliamento), to se pravi, preko vrhov Lanez (Cuel di Lanis, 1631 m), Kampose (Monte Camone, 1710 m) in Kva-rvana (Monte Quaroana, 1372 m). Odtod bi zavila proti jugovzhodu, tako da obseže v svoji notranjosti mesto Tarčent (Tarcento) in vse ozemlje občin Nema (Nimis), Atona (Attinis) Fojde (Faedes) Torijana (Toreano) Čedada (Ci- vidade) tako da bi cesta od Čedada (Cividade) do Krmina bila del Jugoslavije. Zatem bi šla meja ob reki Judrio (Idrija) namesto av-strijsko-italijanske meje pred letom 1918, a pozneje med provincama Gorica (Gorizia) in Vidma (Udine). Linija bi nato šla po meji med provincama Gorico in Trotom na vzhodu in provinco Udine na zahodu, tako da bi v glavnem šla po teku reke Judrio (Idria), ter (Torre) Soče (Ison-zo), odtod pa vzdolž severne in zahodne meje obične Gradež (Gra-do) da dokončno pride do Jadranskega morja. Potemtakem bi bila stara meja spremenjena v svojem južnem sektorju v korist Italije, a v svojem severnem sektorju v korist Jugoslavije. Tak popravek bivši avstro-ogerske meje bi dal Italiji 198 kvadratnih kilometrov z 28.-000 prebivalci, medtem ko bi Jugoslavija dobila ozemlje 900 kvadratnih kilometrov z 80.000 prebivalci; 3. — ta linija se odaljuje od etične meje na treh 'sektorjih: med vrhom Roskofel (Cavallo) in vrhom Lavra (Monte Laura), na nekaterih točkah sektorja, ki se nahaja med Tarčentom in Krim-nom (Kormons) in na sektorju med reko Judrio (Idria) in jadransko obalo zahodno Tržiča — to pa zaradi gospodarskih in posebno iz prometnih razlogov; 4. — mesto Trst mora dobiti zakonski politični statut federalna enote v ovkiru demokratične Federativne Jugoslavije; 5. — Jugoslavija bo dala pristanišči Trstu statut svobodnega pristanišča in olajšave za železniški tranzit. Pridržujem si pravico, da tako zgornje zahteve kakor vse ostale zahteve, ki se nanašajo na sklenitev mirovne pogodbe z Italijo, predložim pismeno v podrobnosti. V času borbe v Belokrajlni / IZKUŠNJE O BELI GARDI Tudi pisec tega dopisa je imel izkušnje kaj pomeni belagarda. Dne 10 aprila 19 48 leta, sem se napotil v Črnomelj. Na poti me dohiti mlada tovarišica in me opozori: "Vi tov. N. se čuvajte. Vas imajo beli v Črnomlju slabo zapisanega. Nekdo vas je izdal." Od tistega časa naprej sem se varoval in pazil, kdaj in odkod bodo prišli beli. In res. Dva dni potem opazim eno jutro, ko so šli 15 po številu ob cesti v bojni črti proti vasi. Nisem dolgo pomiš-ljal komu želijo nazdraviti dobro jutro. Hitro sem pospravil svoje najbolj važne stvari, skočil čez ograjo in jo umaknil v gozd. Od tam sem opazoval, kdaj bodo spet odšli. Čez dobri dve uri se povrnem nazaj in žena mi pove, da so vzeli moj motor, denar, benzin, dve šunki, dva litra žganja in seveda tudi partizanski dnevnik, kakor sem navedel v začetku tega dopisa. Žena se je seveda jezila nad njimi, ko so začeli pobirati v-se, medtem tudi hrano. Eden od njih se je surovo zadri z besedami: "Tiho bodi ti partizanka — kurba. Ako ne, bom vrgel bombo v hišo, da jo vso raznese". Potem so mi pošiljali glase naj pridem v Črnomelj, da mi bodo vrnili motor nazaj. In ko me ni bilo po njega, so zopet izmislili, češ da imam paket iz Amerike in naj pridem ponj. V resnici vsega tega je bil namen, da me izvabijo in uničijo moje življenje. To pa se jim ni posrečilo. Jaz sem se rajši skrival s zavestjo, da se skrivam kakor njihov smrtni sovražnik. Potniki so mi pozneje povedali, da je moje ime zapisano na mitnici v Loki, pri karabine-rih. Tudi mene je izdal domači izdajalec. Ko je bil nekoč precej "okajen" se je bahavo izdal, čes jaz sem uredil da so N. motor v-zeli. Za to svoje izdajalsko delo je dobil plačilo. Naj počiva v miru. OSVOBOJENO OZEMLJE Leta 1943 je postala Belokraji-na osvobojeno ozemlje. To je zahtevalo hkrati veliko vojaštva za njeno obrambo proti okupatorski vojski, belogardistov, švaboran-cev itd. Zato je bila napovedana splošna mobilizacija. Vsak sposoben moški do 35 leta, je moral k vojakom. Toda kot nalašč nastala je huda zima. Manjkalo je obleke in obutve. Partizani so bili slabo oblečeni. Imeli so samo to, kar so v borbi odvzeli sovražniku. Mnogi so si zavijali noge v prav navadne cunje, ali 'so vseeno vzdržali neprestano borbo. Poletni čas so jim nekatere naše tovarišice nosile hrano v gozd, ko jim samim ni bilo mogoče brez da bi ne izdali svoje položaje. Po noči so se v večjih skupinah podali v vas ob hudi zimi. Proti koncu italijanske kapitulacije, so že bili tako močni, da se Italijani niso upali iz svojih postojank. Večkrat so Italijani dobro vedeli, da se v vasi nahajajo partizani. Toda zmanjkalo jim je poguma celo ob pomisli, da bi se podali tja. V svoji veliki ofenzivi so zbrali okrog 100.000 mož in so z to silo napadali na vse strani. Seveda partizani se niso mogli upreti tako veliki premoči po vojaštvu in še bolj orožju. Večina njih se je razbežala po gozdih in mnogi tudi povrnili na svoje domove. Ko je ofenziva bila končana, so se zopet organizirali v vojaške oddelke. še pred kapitulacijo Italije, smo imeli tu pri nas na Meverli-nu velika zborovanja, na katerih so nam naši voditelji dajali splošna navodila in smernice o našem bodočem delu ter vseh važnih dogodkov. Takrat je bila že vstanovljena naša tedanja in sedanja vlada. Dne 8 septembra 1943 leta, en dan pred kapitulacijo Italije, smo imeli splošno glasovanje za vse pristaše OF. iz Belekrajine, v gozdu nad Maver-linom. Govorili so nam ob tej priliki naši voditelji, tov. Kidrič, Vidmar, Kocbek, Lubej in drugi. Bilo je skupaj nad tisoč ljudi. In ko smo bili v najboljšem navdušenju, so kar iz nenadoma Italijani začeli streljat s topi iz Črnomlja. Med nami ni bilo nobenega razburjanja kakor tudi strahu ne. Saj je bilo ljudstvo že navajeno vsemu. Tudi za ta slučaj so imeli svoje prste vmes domači izdajalci. Ni se jim pa posrečilo doseči nameravanega cilja. Po opravljenem govoru smo se prav lepo zabavali. Naši aktivisti so nas za ta velepomemben dan oskrbeli s portugalsko pijačo. Kako je bilo res lepo na tem sestanku. Mladi partizani, partizanke, so se tako lepo vrteli in veselili na prostem, kakor v najlepši razsvetljeni dvorani ob svitu lune. KAPITULACIJA ITALIJE Dne 9 septembra 1943 leta, na dan kapitulacije Italije — Italijani so bili blazni od veselja ker so smislili, da bo za nje konec vojne. Ko so šli od nas, so metali vstran: puške, strojnice, muni-cijo, gas maske, ročne bombe, odejo itd. Topi in težje orožje je o-stalo kar na cestah. Z njimi so odšli tudi naši izdajalci, dekan Bitner, Tlek, Skubic, Drenovšek, Kapš in Cigan iz Kanižarice pri Črnomlju. Mesec dni po kapitulaciji je imel svoje prvo zborovanje v Kočevju, prvi slovenski parlament, katerega član sem bil tudi jaz. Tam smo odobrili splošno mobilizacijo kakor tudi druge u- krepe za nadaljevanje borbe do konca. Tam sem se spoznal z članom angleške vojne misije v Sloveniji, pri naši vladi, z majorjem Williams Jones-om iz Toronta, Kanada, kateri je bil naš prijatelj ir. podpornik osvobodilnega pokreta. Od tistega časa sva bila prijatelja in me je večkrat obiskal na mojem domu. Nismo pa dolgo vživali svobode odkar so odšli Italijani. Že 28 oktobra istega leta, so Nemci začeli z svojo veliko ofenzivo proti Belokrajini in Sloveniji. Partizani so jim pri Vinci porušil most čez Kolpo. Niso jim pa mogli popolnoma preprečiti prehod, ker Nemci so imeli težko topništvo, težke minomete in so si pot z silo pre bili. Dva nova skednja so raztrgali kmetom in napravili nov most. Ko so streljali čez Kolpo, so zažgali Seče selo, katerega je polovico zgorelo od zažigalnih bomb. Vdrli so tudi pri Metliki. Tudi tam so imeli svojo peto kolono. Neki izdajalec je že prej vse te-legrafične žice prerezal, ter so tako nenadoma prišli celo v Črnomelj. Ko so pridrveli v Črnomelj so začeli streljati iz strojnic vse križem. Tako sta bila na ulici ustreljena gostilničar Julius Skubic in učitelj štrubelj in en partizan. Drugih žrtev topot ni bilo. NEMŠKE POSTOJANKE Kakor Italijani so tudi Nemci postavili svoje postojanke v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu. V Črnomlju so bili samo 10 dni, ker se niso čutili varnih, bili so sama belagarda. Od tistega časa je bila Belokrajina osvobojeno o-zemlje, katero je naša hrabra vojska dobro čuvala. Od tistega čas.i smo imeli v Črnomlju našo vrhovno oblast, glavni štab in vrhovno poveljstvo partizanske vojske. Naša vrhovna oblast in vrhovna komanda, nista mogli ostali dolgo časa na enem mestu. Seveda da nihče tako kakor belegarda in narodni izdajalci so želeli zaslediti glavni stan. V aprilu mesecu 1943 leta, je bil v Dragatušu glavni stan partizanske vojske, kakor tudi za Angleško in Ameriško vojno misijo, kateri sta bili pri glavni komandi naše vojske in vrhovni narodni oblasti. NA KAJ SO V DRAGATUŠU POZABILI Ponatis iz lista "Novice" pove naslednje: Naši ljudje so dobri, naši ljudjj imajo mehko srce, nimajo kamna v prsih, kakor imajo Nemci. Naši ljudje imajo dober in topel pogled, nimajo leda v očeh, kakor ga imajo Nemci. Takšni ljudje so tudi v Dragatušu. Nergajo — in res je, da se včasih bolj slabega pokažejo, kakor so. Ali to danes razume vsak pameten človek. Kmet s^ kajžar si — vse, kar je okrog tehe, ti je prirastlo k srcu: od njiv, živine in do otrok, ki so se odšli tepst, da bi nam bilo ke-daj boljše. Ni lahko biti kmet ali kajžar ter dati še enajstič, ko si dal že desetkrat, ni lahko biti kmet ali kajžar, če veš, da moraš dati za svojo vojsko, če tudi hočeš in rad daš za njo — in če veš, da boš moral spomladi orati in posejati polje. Da, to se teško reši, še težje kot so težki časi; kmetje in kajžarji vedo, da ne bo nič zraslo, če ne boš oral in sejal. Vzdržati pa je treba in vzdržali bomo. Ali — na nekaj so v Dragatušu pozabili. Pozabili so, ker so dobrega srca. človek si tega drugače misliti ne more. Neka ženska je zvedela, tako je povedal radio iz Londona, da beži iz krajev, kamor so prodrli Rusi, več milijonov Nemcev, žena in otrok. Sneg je, mraz je, takšne zime že dolgo ni bilo. V severni Nemčiji je zima še hujša, kakor pri nas — in res ni prijetno bežati; bežati brez vsega, s punkeljč-kom, če si ga utegnil vzeti s sabo — in bežati kar naprej, do samega Berlina. A Berlin bombardirajo Angleži: po noči in podnevi. To je torej zvedela ženska v Dragatušu in nemški reveži so se ji smilili. Mogoče je tudi tisti, ki je pripovedoval to novico v Dragatušu, pripovedoval tako, da se morajo smiliti Nemci ženskam v Dragatušu. Ženska je potem začela jadikovati svojim sosedama. Da, res je tako, uboge nemške reve. Zima je, in prav po zimi so morali začeti Rusi ofenzivo, m takoj sporočil. Kako pa kaj ti? Ali si zdrav? Kako si kaj preživel odkar si nismo mogli dopisovati ? Piši če boš še kdaj prišel obiska ti stari kraj in kako kaj misliš o njem in domu ? Pred 14 dnevi sem ti pisal in pismo poslal z avijonsko pošto, če ga boš dobil mi piši. Dovolj je za sedaj in te naj len -še pozdravljamo od doma, mama in jaz Stanko ki sva edina doma. Prejmi pozdrav od vseh Brat Stanko za fond Edinosti. Imena kateri so prispevali na nabiralno polo so kakor sledi: Po $5.00 sta prispevala: John Wertin in Mary Wertin, A. Bod-nar je prisjevala $2.00. Po $1.00 so prispevali: Alex Hunchuk, J. Wolosen, A. Polansky, J. Melnik, in M. Cizmar. Tem potom se v«em najlepše zahvaljujem in pozdravljam vse prijatelje. John Wertin. ŽELI ZVEDETI Peter Držaj iz vasi Breznik pri Dragatušu želi zvedeti za naslov od soproga njegove tete po imenu Nikolaj Žalec iz vasi Obrh št. 32, kateri se nahaja v Združenih državah od leta 1908. Išče ga zara-df važnih stvari v zvezi z njegovim posestvom v starem kraju. Ako bo omenjeni čital ta oglas ali pa katerih drugi čitateljev in ve za njegov naslov, se naproša, da to sporoči bodisi zainteresiranemu ali pa na uredništvo lista. Peter Držaj Breznik št. 5 Dragatuš, Slovenija F.L.R. Jugoslavija, Europa. Montreal — V nalepšem času, ko se gozdarsko delo primika h kraju, smo se mi kar nas je Mon-trealskih Slovencev, gozdarjev, povrniji nazaj v Montreal. Kaj je bilo vzrok, je lahko uganiti. Mi smo zaradi vožnje tam ostali in se nadali bolšega zaslužka. Ali je bilo kakor pravi stari pregovor: "Človek obrača, vrag pa prevrne". Odšli smo, ker smo videli da ne bo zaslužka. Gozdni volkovi in medvedje so preveč požrešni. No, volkovi in medvedje na štirih nogah niso še tako nevarni, ali boj se "medota" na dveh nogah. Ako-ravno so bili četveronožci vedno okoli "campe", se jih vseeno nismo bali. Tudi medvedje in volkovi so videli da smo le moderni sužnji in nam niso storili nič ža-lega. Ampak, medvedje in volkovi — gozdni baroni, — oni so tako požrešni in željni človeške krvi, da tudi komarje in črne muhe pre-kušajo v požrešnosti. Ko je prišel čas, da začnemo voziti, so nakupili par ducatov konj od farmer-jev, kateri niso bili še nikoli v-preženi. In ko smo začeli voziti je pa šlo kot v predvojni Jugoslaviji, ko je bil še na vladi naš pokojni črni "medved" Korošec in rujavi "Doktor Maček". Kadar je bil Korošec na vladi je bil Dr. Maček na sedeči stavki, ko je pa Maček zamijavkal v Belem gradu, je šel pa Korošec na sedečo stavko. Samo da je slovenski in hrvatski narod dobival večje udarce od bivše bel-grajske reakcije. Ko smo videli da nočejo konji z nami proti baronom smo jih pa pustili na milost in nemilost volkovom in medvedom. O organizaciji pa ni bilo govora, ker tukaj se ljudje vedno premeščujejo kot cigani. In smo tudi uvideli, da tudi z narodom ne bo nič, da bi prisilili barone za bolše delavske pogoje, smo se pa poslovili. Seveda jim je bilo potem žal, ko ie bilo že prepozno. No saj vemo da tudi drugod ne bo kaj prida, kakor povsod po kapitalističnem sveti}. Tako smo se jih že nasitili, da če bi bilo mogoče se povrniti od Detroit — Cenjeni čitatelji v Detroitu in okolici. Važno je da vam sporočim, da smo vstanovili novo postojanko SANS-a, sicer na zapadni strani tu v Detroitu, Slov. Delov. Domu na Livernois-u. Prva vstanova Seja se je vršila dne 20 januarja s pomočjo štirih organizacij: Slov. Del. Dom, Gospodarski Klub, odsek Doma, društvo SNPJ in društvo "Novo življenje" I. W. O. Na prvi vstanovi seji je bilo v-pisanih 62 članov od 53 po številu navzočih z finančnimi prispevki $536.00. Dober žačetek! Druga seja se je vršila dva tedna pozneje dne 3 februarja. Pristopilo je zopet 10 novih članov in nekoliko prispevkov se je zbralo za v pomoč staremu kraju. Torej lep uspeh, želel bi, da bi tako napredovali za vsako mesečno sejo. Organizatori so še vedno na delu. Antonija Lošniškar me je pred par dnevi kar telefonično poklicala in obvestila: "Frank, pet novih članov se je vpisalo, ne bom pa pri tem ostala. Saj veš da noben noče zaostajat. Saj smo vsi Slovenci, vsi se zavedamo, da moramo pomagati naši stari domovini in našim krvavečim bratom, ki so toliko žrtvovali za svobodo in domovino, člani radi pristopajo, samo obiskati jih je treba. Tako naša postojanka šteje danes o-krog 80 članov. Koliko jih bo še pristopilo samo, če bomo šli vsi na delo in se vsi zanimali za napredek naše postojanke, katera vrši tako plemenito delo, da je lahko vsak ponosen nanj". Da se pa povrnem nazaj k dnevnemu redu z dne 3 februarja. Na drugi seji smo naredili nekaj dobrih zaključkov. Imeli bomo shod dne 24 marca. To bo obletnica, oziroma 27 marca, ko so narodi Jugoslavije strmoglavili izdajalsko Cvetkovič-Maček vlado, ali pa rojstni dan obletnice svobode po petih letih naporne borbe. Druga zabava se bo vršila dne 21 aprila, na Velikonočno nedeljo, ki bodo tudi prvi velikončni prazniki v svobodi seveda v stari domovini. O vseh teh prireditvah bo še posebej naznanjeno v Prosveti in Edinosti. Naš sosed v Kanadi, br. Jože Miketič in drugi, že dolgo časa hodi v Detroit in bi kmalu vse koder smo prišli, bi to takoj storili. Od tam so že vse volkove in medvede počistili in jih poslali "Londonskim sladoledarjem". O-boji pa so primerni samo še za v zverinjak. Jaz bi pa rad ko že nisem mogel pomagati našemu narodu v neenakem boju, proti najčrnejše reakcije — nazi-fašizma, sem pa pripravljen pomagati temu hrabremu narodu pri obnovi njihove ir. moje domovine. Rad bi pomagal postavili stene katere niti eden volk, medved Maček, Rožman ali Rupnik ne bo mogel preskočiti. Seveda je naša prva dolžnost, v-seh Slovencev tu v Kanadi, da že od tukaj pomagamo kolikor je v naši moči, bodisi moralno, ali materijalno. Mi ne smemo pozabiti njih, ki so se tako hrabro borili in prelivali svojo kri. Upam da ne bo niti enega Slovenca kateri ne bi pomagal svojemu narodu sedaj ko so potrebni. Pomagati jim moramo tudi zato da se jim saj malo oddolžimo za kar so oni tako drago plačali to je, za našo in njihovo bolšo bodočnost. Ko smo ravno v kampanji za naš časopis Edinost, bi jaz tudi apeliral na vse Slovence in Slovenke v Kanadi in U.S.A. da podpiramo naš edini list na slovenskem jeziku v Kanadi. Prinaša nam mnogo poučnega čtiva in drugo je to, ker nas je tako trdno povezal z našimi dragimi v domovini in kar je glavno na pravo stran. Vsled tega ne bi smelo biti niti enega Slovenca, da ni naročnik tega tako koristnega časopisa. Treba bi bilo da imamo geslo — "Kolikor Slovencev, toliko naročnikov za Edinost." V Montrea-lu se še precej držimo, kakor je majhna naselbina. Seveda, lahko bi bilo še bolje samo nam je treba malo več dobre volje za dobivanje novih naročnikov, za dobivanje članov v Z.K.S. in prejemanje dolžnosti v organizaciji. Tako naj bi šli mi vsi aktivno na delo in uspeh bi bil zasiguran. Leo Prijatelj znesel čez mejo v Kanado. Torej bi bilo zelo pametno, da bi tudi mi šli obiskati njih in pogledat, kam on vse to spravlja. Detroi-čani smo radovedni, kam vse to tako skrbno znaša. Zato smo se vsi odločili, da pridemo pogledat. Rekel je, da nam bo pokazal, ampak samo ako pridemo v nedeljo dne 24 februarja popoldne na koncert, ki ga priredi odsek Zveze Kanadskih Slovencev. In še nekaj! Poleg koncerta bo tudi dosti proste zabave. Najbrž da bo Jože imel precej dela ako vsi pridemo kolikor se nas sprevlja za to pot. Seveda obiščemo jih pa tem rajši, ker v Windsorju imajo tudi škofa in pekarja Zdravjeta. Pa ne mislite napačno o nekem drugem škofu, ampak o veseljaku po imenu John Škof. Naši Kanadčani so nam že dostikrat prispevali v naših prireditvah. Torej ne bi bilo nič kot pravilno, da jih obiščemo in tako pomagamo k boljšemu uspehu. Moj sosed Wokač mi je rekel, v Windsor pa, tam bomo pa tako zapeli, da se bo Windsor ■ kar stresel! K sklepu še en iskren delavski pozdrav vsem članom SANS-a in čitateljem Edinosti. Se yidimo v Windsorju v nedeljo dne 24 februarja. Frank Modic, tajnik SANS-a št. 108 Kirkland Lake, Ont» Tem potom se naznanja članstvu lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, da se vrši redna seja v nedeljo dne 3 marca, ob 2 uri popoldne v Ukrájinski delavski dvorani, 23 Hudson Bey. Poleg rednega opravila, na tej seji bo podano zelo važno poročilo o seji glavnega odbora, ki se je vršila dne 16 17 februarja v To-rontu. Zato se naproša članstvo kakor vse ostale prijatelje nove Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, da se udeleže. Odbor. širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti Pismo iz Grabrovca Iz Beardmore za Edinost SANS-ova postojanka v Detroitu, zabave in drugo Volivna zmaga Ljudske Fronte (Iz prve strani) "Izidi teh volitev in enotnost narodov Jugoslavije, ki se je na teh volitvah manifestirala, je velik prilog ne le utrditvi miru na Balkanu, temveč po vsej Evropi." V čem je ta pomen zmage Ljudske fronte na volitvah v Jugoslaviji? Predvsem v tem: naše volitve so v polni meri potrdile resnico^ da stoje za našo ljudsko vlado, tudi na liniji njene politike v odnosu do vprašanja miru in povojne ureditve Evrope, povsem strnjene, enotne sile vseh narodov Jugoslavije. Prizadevanja naše vlade, da na vseh mejah Jugosla vije zavaruje mir in utrdi prijateljske stike z vsemi svobodoljubnimi narodi, so bila tako z zmago Ljudske fronte na volitvah še enkrat podkrepljena s soglasnimi zaupanjem vseh naših narodov, i velikansko večino volilcev v vseh krajih naše držae. Zmaga Ljudske fronte je pokazala na narode Jugoslavije kot na enotno demokratično silo, ki se je brez pridržkov posvetila velikemu delu organizacije ter utrditve miru. S svojo enotnostjo na volitvah so narodi Jugoslavije pokazali, da v organizacijo miru v povojni Evropi vlagajo svoj delež, povsem enak tistemu, ki so ga prispevali v osvobodilni vojni za skupno stvar vseh zedinjenih narodov. Zmaga ljudske demokracije v naši državi ustvarja tudi še ugodnejše pogoje za globlje ter popolnejše prijateljske stike med balkanskimi narodi, ker v znatni meri odstranjuje vzroke spopadov ter sporov med njimi. Balkan, ki je bil pred vojno torišče tujih imperia-listov in njihovih agentur, plačan cev za spletke proti miru, se spričo volivnih izidov v Jugoslaviji očituje še jesneje kot del Evropa, kjer so obnovljeni resnični prijateljski odnosi med narodi in kjer je mir še utrjen na znotraj, v medsebojnih odnosih balkanskih narodov. Organizacija in trdnost miru na Balkanu počivata na organizaciji resnične demokracije v balkanskih narodov proti domačim sovražnikom demokracije ter na tem, da onemogočajo podpihovanje sovraštva med narodi, s čimer bi koristili sovražniku ter ogrožali politiko miru v Evropi, kakor je bil to primer z bolgarsko agentu-ro nemških nacistov in kakor je zdaj z grško agenturo mednarodne reakcije. Valilna zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji potrjuje demokratične pridobitve vseh balkanskih narodov kot temelj miru na Balkanu. V sedanjih razmerah v Evropi ta zmaga še močneje po-1 udarja balkanski primer utrditve, | primer, ki jasno govori, da je mir najtrdnejši tam, kjer je uresničena ljudska oblast, kjer je ljudstvo vzelo usodo v lastne roke in kjer se vodi prava in vztrajna borba proti reakcionarnim profa-šističnim elementom — nosilcem šovinizma in sovražnikom miru ter sodelovanja med narodi — tam, kjer je uradna državna politika zgolj v službi interesov osnovnih ljudskih množic, kjer prihaja do izraza tudi v mednarodnih odnosih značaj ljudske politike. Vzpostavitev resnično prijateljskih stikov na Balkanu in s tem tudi utrditev miru se zlasti kaže v bratstvu naših narodov in bolgarskega naroda, ki je zdaj ne le izraz hotenj ljudskih množic, temveč stvarnost. Zmaga Ljudske fronte potrjuje pogoje za še bolj živahni razvoj bratskih stikov mad južnoslovanskimi narodi. Ta pomen zmage Ljudske fronte v Jugoslaviji se je manifestiral tudi v zadoščenju in radosti, s kakršno je demokratična javnost v Bolgariji pozdravila izid volitev pri nas. Zmaga Ljudske fronte na volitvah je prav tako mnogo pripomogla •za razkrinkanje sovražnikov miru v svetu, v taboru mednarodne reakcije, ki so svoja,pri zadevanja v jugovzhodni Evropi, da bi ovirali utrjevanje miru in varnosti narodov, prikrili z "borbo za demokracijo". Ta delež vo-livne zmage Ljudske fronte pri nas za razkrinkavanje sovražnikov miru in s tem tudi za utrditev miru v Evropi, izhaja iz naslednjih dejstev: X. Jugoslavija je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, ki ji v taboru mednarodne reakcije niso priznavali demokratičnega značaja. 2. Reakcionarni krogi v tujini, ki so zanikali demokracijo v deželah jugovzhodne Evrope so si pod geslom "skrbi za demokracijo" v teh deželah, pa tudi v Jugoslaviji, prizadevali, da poslabšajo odnose v Evropi in tako onemogočija stabilizacijo miru. 3. Kampanja za "demokracijo jugovzhodne Evrope" je bila vodena v okviru protisovjetske propagande in služila je za demokratično kamuflažo nestrpnosti do Sovjetske zveze, kot najdoslednejšega nosilca politike miru in povojne varnosti v Evropi. Spričo teh dejstev je pomen zmage Ljudske fronte na volitvah v Ustavodajno skupščino, ko se je tako odločnoi manifestiral obstoj in moč demokracije pri nas v tem, da so narodi Jugoslavije prvi med vsemi narodi jugovzhodne Evrope 11. novembra dokazali, kako malo je resnice v "demokrativni" argumentaciji in kako. malo skrbi za demokracijo je v prizadevanjih vseh tistih, ki so pod demokratskim naslovom, ob vprašanju ureditve v, naši državi, ob vprašanju režima v vseh deželah jugovzhodne Evrope, zasnovali protisovjet-sko kampanjo in tako rovarili proti miru. V primeru naše države se je v polni meri izkazalo, da je protisovjetska kampanja glede vprašanja jugovzhodne Evrope naperjena proti utrditvi miru in je niso vodila nobena demokratična hotenja, temveč je nasprotno vsebovala tendenco, da bi ogrožala demokratične pridobitve .narodov v deželah, ki jim ne priznava demokratičnega značaja odnosno, da bi ogrožala osnovne interese narodov teh držav. Popolna zmaga na volitvah v Jugoslaviji je odkrila protidemokratični značaj in neupravičenost protisovjetske kampanje pod geslom borbe za "demokracijo" jugovzhodne Evrope. Volilni izidi v Jugoslaviji torej onemogočajo reakcionarnim krogom v tujini, da bi s klevetami proti naši državi pod naslovom borbe za demokracijo nadaljevali svojo delavnost za oviranje organizacije miru in za poslabšanja mednarodnih odnosov v Evropi. Nedvomno je tudi, da zmaga naše demokracije otežuje v znatni meri podobne mahinacije mednarodne reakcije proti jugovzhodni Evropi kot celoti. To hkrati pomeni, da naše volitve olajšujejo demokratičnim silam v svetu, kljub prizadevanjem reakcije mednarodnih sovražnikov miru, najti rešitev vprašanj povojne ureditve Ev rope in da tako utrjujejo mir ter varnost narodov. To dejstvo poleg drugih vsekakor omogoča, da se oceni prispevek zmage naše ljudske demokracije na volitvah za m-trditev miru na Balkanu in v Evropi sploh. Dušan Blagojevič (po "Borbi"). ČLANI EGIPTSKE VLADE RESIGNIRALI Cairo, Egipt —- Trije člani egiptske vlade so podali resigna-cijo- v znak protesta, ker se je večina članov postavila na stran Velike Britanije in zatrla proti-✓britske demonstracije. Protibritske demonstracije se razvijajo tako v Egiptu, kakor tudi drugih kolonijah pod kontrolo Vel. Britanije. Posebno se vršijo dnevno izgredi v Indiji, kjer narod izraža nezadovoljstvo proti tujim gospodarjem. Demokratične žene Hrvatice, Srpkin|e in Slovenke Od prveg dne, ko se je začela kampanja za pomoč našemu po liazi-fašizmu napadenemu narodu, so se naše žene ujedinile in upo-stavile žensko organizacijo, katera je izključno delala njemu pomoč. Naše delo do sedaj je bilo dobro. V bodoče se bomo pa trudile da bo še bolje, ker sedaj imamo več izkušenj v tem delu. Do sedaj smo poslale na Glavni Svet Kanadskih Južnih Slovanov $500.00 v denarju in nabrale ter prepravile na tone obleke in drugih potrebščin. Poslale smo par ton mila, zdravil in platna i. t. d. Obleke (skupaj z moškim) 70») otrok, z ponošeno obleko. Na v-saki priredbi katero je naše "Vi-ječe" priredile smo se naše žene marljivo udejstvovale. Ne hvalimo se z našim delom in ne mislimo da je to preveč, kar smo storile do sedaj, ampak povemo to le zato, da bi nam dalo v bodoče še večji polet in da bomo delale še bolje in složneje. Leto dni našega skupnega dela nas je tako zbližalo, da naša ženska org. izgleda kakor ena velika družina. V pričetku je bilo nekoliko pomislekov, ali tekom dela je vse to odpadlo in se iz-gladilo. Naše seje so dobro obiskane, diskusija je intelegentna, odbori dobro funkcijonirajo i.t.d. Vse naše delo je osredotočeno, da se čim več more pomagati našemu narodu. Me tudi vemo, če bi se ne ujedinile ženske od vseh treh "Zvez" bi naše delo ne bilo tako uspešno. Vsled tega bi me, priporočile ženam po kolonijah, da se ujedinijo vse žene od vseh treh organizacij v eno žensko organizacijo in videle bodete, da je mnogo bolje in lažje delati. Me žene smo "malo" občutljive in ob pričetku to ni prav lahek posel, ali tekom časa, se vsemu naučimo. Jaz sem sigurna, da niti ena naša tovarišca tukaj ni zato, da bi se sedaj delile na tri grupe, kakor smo bile prej. Kakor v drugih naselbinah, smo se odločile, da se slikamo. Da bi nas videle ostale tovarišce, posebno one z katerimi smo tekmovale. Ker smo tudi me njih videle. Drugo, mnoge od nas se veselimo, da se» že enkrat odpro pota, da gremo v našo drago domovino. Tukaj smo žene iz vseh delov Jugoslavije, pa morda se tam ne bomo nikoli več srečale, tedaj bomo pa vzele sliko in se spominjale našega lepega skupnega dela. Samo nam je žal ker se mnoge tovarišce niso slikale (skoro polovica). Nekatere so bile odsotne iz mesta, nekatere bolne, a nekatere pa tudi malo lene, da pridejo k slikanju in to nam je pokvarilo sliko. Kakor smo bile na delu vse skupaj, je bilo potrebno da smo bile tudi pri slikanju vse skupaj. No jaz sem sigurna, da bodo tudi one katere niso na sliki, kakor o-ne katere so, tudi v bodoče delale kar se bo največ moglo in se bomo pokazale kot dostojne hčere naše nove Narodne Federativne Republike Jugoslavije. Josefina Drašner Sudbury prekoračil kvoto za Edinost Ker prihodnja tablica kampanje Edinosti izide z dne 28 februarja, naj tukaj omenimo nekoliko o denarnih pošiljkah, novih in ponovnih naročninah, katere so poslali odseki Zveze in drugi aktivisti za pretekli teden. N. pr. Jože Slovenec, blagajnik odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury, med drugimi pravi naslednje: "Pošiljam vam denarno nakaznico v znesku $275.01 za fond Edinosti na račun naše kvote. Tej pošiljki prilaga zastopnik Edinosti Jože Gorše, $14.25 v svrho ponovnih naročnin. Kako se bodejo počutili naši tekmovalci v Timminsu, smo seveda željni slišati. V vsakem poročilu so nas urgirali in priganjali. Sedaj pa naj sami slišijo, kako se jim Sudbury oglaša". Tajnik odseka Zveze v Nanaimo, France Kambič pravi takole. Na zadnji redni seji je naše članstvo razpravljalo glede naše kvote v tistovni sklad Edinosti. Po kratkem razgovarjanju smo sklenili kai med seboj zbrati prostovoljne denarne prispevke. Moški člani smo prispevali po 2 in več dolarjev, med tem, ko so članice prispevale po en dolar tako, da smo zbrali $38.00 katere vam pošiljam na račun naše kvote". Iz Beadmore John Wrtin pošilja $17.00 za fond Edinosti, katere je zbral med tamkajšnimi prijatelji napredka in progresa. Kaj pa naša aktivista John Smuk v Clevelandu in Jože Šerjak, kateri se nahaja med prijatelji in znanci v Združenih Državah. Ona dva pošljeta kar po 10 in 20 novih naročnin. Vsi znaki kažejo da bo letošnja kampanja res dobro uspela. In da bo res, pospešimo z delom še naslednja dva tedna! Upravništvo. Pismo iz Predgrada Katerega je dobila Mary Me-žan od svoje sestrične Marije Žagar in želi da se priobči v Edinosti. Pismo opisuje grozote na-zi-fašističnega napada na naš narod in v točnejše pojasnilo naj govori pismo samo za sebe, katero se glasi: Pregrad dne 10. — 12. 1945 Draga sestrična Minca! Vzamem si malo časa, da ti napišem par vrstic. Jaz sem pri zdravju, katero ljubo zdravje tudi tebi želim in tvoji družini. Draga Minca, želim ti tudi vesel Božič in srečno Novo leto, da bi zdrava in vesela preživela še mnogo let s svojo družino. Draga sestrična, večkrat pridejo Tvoja mama k meni, pa so mi povedali da si jim pisala in vprašala za Rauhove — "da kako je to da sta oba umrla"? Jaz sem jim rekla, da Ti bom jaz pisala to veliko nesrečo in žalost. Draga Minca, je že minula tri leta, kar so moj oče in brat v črni zemlji, kar bi jim ne bilo treba, da ni bilo hudobne roka. Bili so tukaj namreč Italijani-, o-ni so jih odpeljali v Stari trg in so jih tam strašno mučili, nato pa ustrelili. Koliko so prestali bolečin tisto noč pred ustrelitvijo Ti ne .morem povedati. Draga sestrična, kolikšna žalost je zadela našo družino, posebno pa mojo mamo, ker so ostali bolni in stari, brez vsega, brez moža in brez sina, brez obleke in brez denarja, tako da je njihova hiša najrevnejša v celi vasi, ki je bila prej najboljša. Ko so odpeljali očeta in brata, so jim pobrali vse, denar, obleko in življenje, tako da nimajo nič. Ostali so pri hiši, mama in od Petra žena z dvema otrokoma, fantek je star 9 let, punčka pa leta. Rodila se je že po njegovi smrti. Žalostno bo, ko ne bo poznala svojega očeta, da bi skrbel zanjo. Draga Minca, vedi da smo mi tukaj jako dosti prestali. Dali smo živino in živež za vojsko katera je bila tukaj nastanjena in hiše so tudi jako poškodovane, ker je bila vas bombardirana inj so mine padale okrog hiše, mi smo I pa čepeli kje za zidom in spali po kleteh ali pa z otroki bežali. Sedaj je tisti veliki strah mini!, nam pa vse drugo pomanjkuje, o-bleka in čevlji, posebno za otroke je težko. Draga Minca, prosim te ako imaš ti od tvojih otrok kaj stare obleke, ali od tebe, pa mi pošlji ako te je dobra volja, ker tukaj vse rabimo, ni kje kupiti. Nekaj je prišlo obleke skozi Ru-deči križ, po en komad na hišo, to je malo ker je potrebna cela Jugoslavija in morda po drugih kraji še bolj kot mi. Draga Minca, ako ti je mogoče pošlji na moj naslov. Po 5 kilogramov paket pride, nekateri so že dobili iz Amerike pakete. Draga Minca, jaz imam tri o-troke, ena deklica je stara 10 let, fantek je 7 let in -druga punčka je pa 7 mesecev. Za zdaj bom končala to moje žalostnom pisanje in te prav srčno pozdravim jaz in moj mož, tudi moja mama Rauhova so rekli da ti bodo napisali en list, pa ne vidijo se jim roka trese in so rekli da te naj v imenu njih, jaz pozdravim. Domisli se kaj na njih ker so sirota. Sprejmi srčne pozdrave od Mete, Fane Rauhove od mene Žagar Marije po domače "Miee Rauhove" in prosim da odpišeš kmalu nazaj. Marija Žagar TORONTO, ONT Toronto: — V soboto zvečer dne 23. februarja bo priredil odsek V. P. Z. Bled, št. 11 večerno zabavo v Makeransko-Bolgarski dvorani na 386 Ontario St. Začetek ob 8 uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen ::a Vabi se vse Slovence in Slovenke iz Toronta in okolice, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže. Odbor. ST. CATHARINES, ONT. Gornja slika predstavlja krožek demokratičnih Slovenk, Hrvatic in Srbkinj v Torontu, katere skupno delajo za pomoč narodom nove Jugoslavije, kakor pove nji hovo poročilo. OGLAS: Iščem brata Jožeta Lavrič, nahaja jočega se nekje v Kanadi, doma iz Travnika, fara Loški Potok, po domače Krajcev. Čitatelji ste naprošeni ako ve kateri za njega, da mi sporoči za kar Vam bodem hvaležen. Ako pa sam čita ta oglas je prošen da se oglasi pismeno kakor hitro mogoče. Frank Laurich 15601 Holmes Ave. Cleveland 10, Ohio. USA. St, Catharines, Ont, Mesečna redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev v St. Catharines se bo vršila dne 24 februarja pri dobro znanem rojaku, V. Lesjak, ob 2 uri popoldne. Članstvo odseka in druge rojake, kateri žele pristopiti v Zvezo, se naproša da pridejo na sejo. Tajnik Odsek "Novo Mesto" št. 12 V. P. Z. Bled, vabi vse Slovence in Slovenke na pred-pustno veselico, katero prireja dne 23 februarja ob 7 uri zvečer, pri našem dobro poznanem rojaku Leopold Makše-tu. Ker bo to zadnja prireditev za ta predpust, se odbor priporoča za obilno udeležbo vseh tukajšnih rojakov iz okolice St. Catharines. Čisti dobiček je namenjen za pomoč našim slovenskim ubožcem v starem kraju. Torej pridite vsi ter z tem pokažite svoje samaritansko srce. Za odbor: Jos. Pogorelec OBISK V UREDNIŠTVU Ob priliki seje Gl. Odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov poleg drugih članov, kot Matija Otoničar, Louis Ruparčič, John črnič-a, je obiskal uredništvo Edinosti, Joe Starič iz Timminsa, ter izročil eno novo naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad. Kakor drugi tudi on se zahvaljuje vsem drugim posebno pa znancem za postrežbo. Kirkland Lake, Ont. Tem potom se obvešča vse člane in članice Slov. Pevskega in dram. zbora "Triglav" iz Kirkland Lake, da se vrši zelo važna seja popoldan pri sobratu Joe Piškurju. Ker so zelo važne zadeve za rešiti, se zato apelira na vse članstvo omenjenega zbora, da se zagotovo v čim večjem številu udeleži. Na svidenje! Odbor. Cast, Iz francoščine prevedla K. N. (Nadaljevanje prihodnjič) Orana ga ni takoj dobro razumela. Potlej se je zagledala v posteljo, ki je menda njenega moža najbolj v oči bodla. "Kaj je bil že dejal? Da je preozka?" Rdečica ji je zalila obraz po spoznanju, kaj je mislil. Ni se mogla otresti spomina na tisto barcelonsko noč. Spomin na to noč ji je bil pa menda prej zopern kot pa prijeten,, kajti nagubala je čelo in nabrala ustnice v ljubko sobico. "Če ta gospod misli, da me bo dražil, se hudo moti..." Očitno je pa bilo, da ni mogla tega pogovora izbrisati kar tebi nič meni nič iz svojega spomina, kajti nekaj trenutkov je zamišljeno strmela pred se. In potlej, kakor da bi se hotela opravičiti: "Sicer pa, ta soba me spominja na Jacheres in na moje dekleško življenje doma. V njej hočem živeti zato, ker mi jo je bila botra podarila. In če živijo moj gospod mož v veri, ida je njegovo stanovanje zabavno, se zelo motijo. Doslej sem se presneto malo zabavala v njem!" Bila je slabe volje, sama ne vedoč, zakaj. Morda samo zato, ker se je podzavedno zavedala, da je imel njen mož delno prav in da njegovi očitki niso bili popolnoma iz trte izviti. Globoko je vzdihnila in stopila k svoji omari. Odklenila je predal in vzela iz njega ovoj z denarjem, ki ga ji je bil izročil Moreno za gospodinjstvo. Pažljivo ga je-preštela. Bilo ga je še tri tisoč štiri sto frankov. Držeč v roki bankovce, se je mlada žena sanjavo zagledala predse: "Posebno velikodušen pač ni taj moj soprog," je naposled zamrmirala. "Do konca meseca gospodinjiti in še kupiti opravo iz te vsotice, bi bilo res težko. Le zakaj se je tako razrepenčil, ko sem mu hotela nekoliko priskočiti na pomoč?" Zdelo se je, da jo je pičlost vsote, ki jo je držala v aoki nekoliko zmedla, čeprav se ji je tedaj, ko ji je mož izročil ta denar, zdelo tri tisoč šest sto frankov ogromno denarja, je po nekaj dnevih gospodinjstva spoznala,, da vsota ni pretirana, narobe, celo skromna. Na obrazu mlade žene je zaigral nekakšen hudomušen, ljubezniv smehljaj. Bog ve kakšne misli je vzbudila v tej mladi ženici peščica denarja, ki ga je držala v roki, kajti na tihem se je tiho nasmehnila predse, zmajala z glavo in ga spet zaklenila v predal. Potlej je pomirjena in malone vesela odšla v jedilnico. XXXV Mladi mož ni nikoli več načel kočljivega vprašanja zastran Oranine sobe. Bil je dovolj velikodušen, da svoje žene ni trapal z nepotrebnimi očitki in ko se mu je prva sveta jeza ohladila, je bil spet vljuden in prijazen. Kljub temu se pa sožitje mladih zakoncev ni izboljšalo. Orana je skušala po svijih najboljših močeh izpolnjevati dolžnosti marljive in spretne gospodinje. Ne samo da je redno vodila gospodinjstvo in si kot vestna in izkušena gospodinja skrbno zapisovala vse izdatke v poseben zvezek; skušala je storiti tudi vse tisto, kar more in mora storiti vsaka mlada gospodinja, da izpopolni svoj dom s svojo osebnostjo in ga ožari s svojo mladostjo. Pazila je, da so bile v sobi zmerom sveže cvetlice, da se je zdelo stanovanje veselo in udobno. Skušala je s svojo prisrčnostjo in iskrenostjo zabrisati hladnost velikih sob. kjer se je njen mož očitno prav dobro počutil,, ki so bile pa njej še zmerom nekoliko tuje. Nepristranski opazovalec bi pa ugotovil, da je to prizadevanje samo iziraz njene volje, da izpolni vse dolžnosti marljive gospodinje, ne pa izraz njene resnične dusevnosti in njenega nagnjenja. Kakor prej, je bila mlada žena tudi zdaj do svojega moža še zmerom zapeta in je vselej storila vse, da bi preprečila morebitno zbližanje ali morebitno prenagljeno izpoved. Vendar se je sama čutila, kako redko se je spominjala na dom. Preden je odšla s tem tujcem, kakor ga je tako zaničljivo imenoval njen oče, se je bala domotožja. Zdaj ni utegnila imeti domotožja in ga tudi v resnici ni čutila. Bila je s svojim življenjem kar zadovoljna in bila je presrečna, da se črnoglede očetove napovedi niso uresničile njen mož ni bil "pritepenec", ni bil nepoštenjak in ne lenuh. Kajpak ni nič točnejšega vedela o njegovi službi, toda toliko ga je že poznala, da je popolnoma zaupal;: v njegovo poštenost. Prav zanesljivo je imel kako pošteno službo na poslaništvu ali pa na konzulatu, toda iz nekega skrivnega vziroka ali pa iz trme ji ni hotel nič natančnejšega povedati o svojem poklicu. No, ona ga pač ne bo silila! Bo že gospod prvi začel. . . Orana pa vseeno ni čutila potrebe, da bi se svojemu možu približala. Tudi mu ni kazala pisem, ki jih je dobivala od svojih prijateljic in od svojih starišev. Nikoli ni govorila o svojih zaupnih, osebnih zadevah, pač pa samo zato, da se je kolikor' mogoče ogibala morebitnim intimnostim. Opoldne, ko je mladi mož prišel h kosilu, je navadno vprašal: "Ali je bilo danes kaj novega?" In Orana je vselej odgovorila, kakor da bi jo bil naučil: "Nič posebnega." Nikoli se ni toliko potrudila, da bi mu natančneje razložila, kaj je počela tisti dan, da bi mu omenila,'ali je dobila kakšno pismo, ali je bila kaj z doma in kje se ie mudila. Naposled jo je njen mož sam pričel natančneje iz-praševati: "Kje ste bili danes opoldne, ljuba moja." Ali pa: "Kako pa preživite tiste ure, ko mene ni doma?" "Šivam, vezem, berem, včasih pomagam kaj kuhati ali pa girem ven. Vse je odvisno od raspoloženja." "Ven hodite?" se je začudil. "Kam pa hodite tudi v Parizu, kjer komaj najvažnejše spomenike poznate?" (Nadaljevanje prihodnjič)