Kakšen je mednarodni položaj
Predsednik sveta za zaupno upravo Združenih narodov Francis B. Sayre je poudaril nujnost, da Združene države gredo nasproti trdi resničnosti v mednarodnem položaju, istočasno pa je omenil, da je še iskrica upanja, da je v sedanjih težavah mogoče do» seči mirno rešitev.
Sayre, ki je bil na drugem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov tudi član ameriške delegacije, je obširno razpravljal o ideološki razliki, ki obstaja med Sovjetsko zvezo in ostalim svetom, pripomnil pa je tudi, da obstoje nekateri faktorji, ki vodijo do upanja, da se bodo zgladila sedanja nasprotstva.
Sayre je med drugim dejal:
»Pripravljajo globoko svetovno revolucijo. Razdedinjeni in sestradani zahtevajo ena» kost s srečnejšimi na gospodarskem, vzgoj» nem In socialnem področju. Preudarne ose« be se zavedajo upravičenosti teh zahtev."
Atomska bomba glavna nevarnost
Sayre Je zatem preučil razne Izglede, ki jih nudi sedanji položaj. Najprej se je do» taknil nevarnosti. Izjavil je: »Glavna nevarnost je tista, ki smo jo ustvarili mi sami — to je atomska bomba. S to iznajdbo bi bilo mogoče zahodno civilizacijo izbrisati z zemlje. Edino le čuvar mednarodnega značaja bi mogel preprečiti takšno nesrečo« Doslej pa so ugovori Sovjetov k predlogom, 3ci bo jih stavile ostale velesile za mednarodno nadzorstvo, onemogočili takšnega ču. Varja,
Drugi vir nevarnosti predstavlja trdovratno odklanjanje Sovjetske zveze, da bi sodelovala z drugimi državami pri poizkusu zgraditi nov svet, ki bi temeljil na zakonu in na poedinski svobodi.«
Najmočnejše države sveta hočejo mir
,»Po drugi strani -— je nadaljeval svoj govor Sayre — pa je treba našteti nekatere ugodne činitelje: Pred vsem se zdi zdaj že jasno, da Sovjetska zveza kljub vsem Svojim besedam in vsem izzivalnim dejanjem ni pripravljena za napoved vojne kakšni drugi velesili. Sovjetska zveza dobro Ve, da ni pripravljena. Do tistega trenotka,
ko bo ona pripravljena, Je še vedno možnost, da se najde pot sporazuma.
Razen tega so najmočnejše države sveta, če izvzamemo Sovjetsko zvezo, odločno naklonjene miru.
K temu pride še dejstvo, da vodijo Združene države zdaj politiko, ki je odločno mednarodna. Američani se končno zavedajo dejstva, da so bistveni del enotnosti sveta.
Končno pa obstoji še mednarodni organizem za obravnavanje mednarodnih vprašanj, ki je najboljši, kar jih je doslej bilo.«
Sayre je nadaljeval svoj govor in izjavil: »Zelo važno je tudi dejstvo, da išče zdaj velika večina držav sveta pošteno, kako bi našla rešitev tem svetovnim vprašanjem ne z orožjem, temveč z razumnostjo, ki temelji na pravičnosti.«
Glede bodočnosti je Sayre izjavil, da bodo dandanašnji neredi in' tragedije »mogle postati en del poteka napredka«, če bodo Združene države zagrabile dejanskost s po-gumom in poštenostjo.
Ameriški narod ne sovraži ruskega
Glede naraščajoče razdelitve med Sovjetsko zvezo in ostalim svetom je Sayre dejal f »Ameriški narod nima ničesar proti ruskemu narodu. Večino ruskega naroda tvori delovno ljudstvo, ki je vztrajno in potrpežljivo. Toda mi Američani ne moremo biti sporazumni s sedanjo sovjetsko politiko, katera razširja svojo delavnost čez meje Sovjetske zveze, ter z ukazi, ki jih daje Sovjetska zveza sovjetskim zastopnikom, ki so v inozemstvu.«
Marshallov predlog - propast sovjetskih načrtov
Glede evropske obnove je Sayre povdaril očividnost potrebe po takojšnji akciji- ter je izjavil: »Marshallov načrt pomeni neskončno več kakor le podpore. Evropski obnovitveni program predstavlja najbolj konstruktivno in politični najbolj spretno potezo, ki jo je Amerika mogla napraviti v interesu svetovnega miru. Sovjetska zveza se tega dobro zaveda. Obnova Evrope pomeni propast sovjetskih načrtov za nadvlado sveta.«
Sestanek male skupščine ZN
5. januarja je bil prvi sestanek male skupščine Združenih narodov. Glavni tajnik Lie in ameriški delegat Austin sta naglasila, da je njeno delo zelo koristno, ker lajša glavni skupščini reševanje mednarodnih političnih problemov. Za predsednika je bil izvoljen mehiški delegat dr. Lousi Padilla Hervo, za podpredsednika pa Belgijec Fernand Van Cangenhove. Na zasedanju so bila prazna mesta Sovjetske zveze ter njenih petih satelitov, to je Ukrajine, Bele Rusije, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije.
Na seji je govoril tudi ameriški delegat Austin, ki je rekel: »Zelo važno je, da bo glavna zbornica dobila zamotane zadeve že v primerni obliki, da jih bo mogla hitreje
Fsgumne besede iz Prage
List »New York Times« priobčuje članek pod naslovom »Pogumne besede iz Prage«, v katerem hvali pogum češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino Huberta Ripka, ki je nedavno pohvaljl ameriški program za obnovo Evrope, ki ga je označil kot koristnega za gospodarstvo kontinenta.
Članek povdarja, da dokazuje Ripkov govor odpor, katerega so sposobni Češko-slovaki proti vplivom komunistične politike in piše med drugim: »Čehoslovaki nikakor niso zadovoljni z Molotovljevim načrtom, ki jih veže na Sovjetsko zvezo; češkoslovaški liberalci kažejo globoko nejevoljo zaradi komunističnih naporov, ki gredo za obrezuspešenjem programa evropske obnove. Spominja se še, da je češkoslovaška ob objavi programa evropske obnove prijavila svoj pristanek k temu programu in to prijavo preklicala šele potem, ko so ministrskega predsednika Gottwalda in zunanjega ministra Masaryka poklicali v Moskvo in ju tam po običajni sovjetski metodi, »prepričali«. Takoj nato so pričeli s pogajanji za trgovinski sporazum, po katerem bi .Sovjetska zveza dobavljala Češkoslovaški pšenico .druge žitarice, bombaž, gnojila in surovine v zameno za industrijske proizvode.
S tem izvozom pa bi Češkoslovaška ne 'mogla doseči več kot 15 do 18% svojega
normalnega izvoza; slični sporazumi s Poljsko, Jugoslavijo, Bolgarijo pa bi celokupen izvoz ne mogli spraviti na več kot na 30 do 35% normalne količine izvoza.
Očividno je tedaj, da so najvažnejši trgovinski odnošaji Češkoslovaške odnošaji z Zahodom ter bi promet z Zahodom mogel postati še važnejši, če bi Češkoslovaška dobila dolarska posojila in če bi ameriške tarife bile za češkoslovaške proizvode bolj ■ugodne.
V vojaškem pogledu je Češkoslovaška od vseh strani stisnjena od Sovjetske zveze. Če bi stvar ne bila taka, bi češkoslovaški komunisti ne bili tako predrzni ter bi se Češkoslovaška bolj očitno nagibala k taki obliki socializma, kot jo je nedavno zagovarjal minister Attlee. Vendar sovjetski vojaški pritisk ne more zadušiti pri Čehih njihovega čuta za neodvisnost niti ne more spremeniti gospodarskih zakonov.
Ripka se je s svojo izjavo, v kateri odobrava »temeljna načela politike zunanjega ministra Marshalla, ki gre v prid napredka cele Evrope« pokazal pogumnega in poštenega.
Mogoče bo on moral nositi posledice svoje smelosti, vendar zato ne bo to, kar je rekel, nič manj resnično in milijoni Evropejcev bodo iz njegovih besed črpali pogum.
reševati. Treba je zbrati dejstva, po možnosti rešiti sporna vprašanja, izločiti nebistvene stvari ter uporabiti razne poizvedbe. V znatni meri opravljajo te funkcije gospodarski in socialni svet ter njegove komisije in podkomisije, svet za zaupno upravo in drugi organi Združenih narodov, Vsak v svojem področju.
Vendar pa je očigledno dejstvo, da glede mednarodnega sodelovanja na političnem področju in na področju vzdrževanja prijateljskih odnošajev med narodi — kar je najzapletenejše delovno področje glavne skupščine — ni bilo redno ustanovljenega telesa, ki bi pomagalo glavni skupščini, ki naj zamaši to vrzel in na tem področju pomaga. Ta sklep je sprejela velika večina glavne skupščine, ker je smatrala, da je očitno potreben. Mala skupščina je bila ustanovljena kot podrejen organ. Njen edini namen je pomagati glavni skupščini. Zato mala skupščina nima opravka z raznimi priporočili za države članice. Njen namen je strogo omejen. Mala skupščina je po svoji naravi eksperiment, če se bo obnesel, ga lahko prihodnja' glavna skupščina podaljša. Pričakujemo lahko, da bo iz letošnjih izkušenj mala skupščina postala trajna organizacija.
Združene države niso bile in niso mnenja, da naj bi se mala skupščina vmešavala v predpravice Varnostnega sveta« Upamo, da bo mala skupščina s svojim de-lom pokazala svoj pravi namen državam, ki zaradi tega danes niso prisotne. Upamo, da se nam bodo te države kmalu pridružile.
Članice Združenih narodov, 'ki delajo v duhu Listine, naj se ne bojijo delovanja male skupščine.
Glavni predmet dnevnega reda male skupščine je zdaj vprašanje veta v Varnostnem svetu. Glavna skupščina je 21. novembra sklenila, naj mala skupščina preuči to vprašanje in naj se posvetuje s tozadevno ustanovljenim odborom Varnostnega sveta. Nato bo mala skupščina izdelala poročilo za redno zasedanje glavne skupščine. Austin je predložil, naj bi članice male skupščine vložile svoje predloge do 15. marca. Zastopnik Novega Zelanda je zahteval takojšnjo razpravo o vprašanju veta. (USIS-AIS).
Komunizem
Komunisti imajo samo en cilj, to je obi* last. Po njihovem mišljenju je upraviče* no in dovoljeno vsako sredstvo za dosego1 tega cilja. S kakšno silo se prav za pra? igrajo ti vihravi ljudje?	!
Preteklo je skoro točno sto let od obja# ve »komunističnega manifesta«, ki pome-' ni rojstvo komunizma. Od takrat je ta ve« ra doživela veliko spremembe. Marxoy nauk je bil bistveno doktrinaren, učenja* ški. Dolgo časa po Marxovi smrti so marxisti delovali in se izživljali v podtalnih gibanjih, ne da bi poznali stvarnosti političnega življenja in so zato zapravljali čas z debatiranjem o dogmatičnih potani» kostih komunizma. Trockyjeva knjiga »Stalin« nam nudi polno dokazov, da- so ■politični desperadi lahko tudi politični pe» danti. Do spremembe je prišlo šele takrat, ko je prišel’ Lenin na oblast. Ta naslednik Romanovičev je bil realist in je položil temelje sedanjemu boljševiškemu sistemu o številnimi improvizacijami, ki jih je narekoval popolni polom po končani ruski vojni in revoluciji. Sedanji sistem progra-matičnega absolutizma, ki je bil nato zgrajen na Leninovih temeljih, je Stalinovo delo. Stalin je bil tisti, ki je stlačil vse državno življenje v strog od zgoraj vsiljen kalup. Stalin je bil tisti, ki je postavil ta absolutizem v službo ustvarjanja kapitäla z metodami, ki so mnogo bolj brezobzirne, kakor bi jih bil mogel celo Marx sam očitati kapitalizmu. Naši komu. nisti naj razmišljajo o teh stvareh. Neizogibni razvoj ruskega marksizma je mo. ral dovesti do tega, da se je marksizem sprevrgel v stalinizem. Kakršno koli obliko komunizma upajo komunisti uvesti pri nas, se bo morala nujno in naglo spre. meniti v sistem, ki zdaj vlada v Sovjetski zvezi. Pa tudi drugi se morajo zavedati te nevarnosti in ne smejo iti mimo nauka, katerega jim dajejo ti dogodki. Komunizem v Avstriji more pomeniti samo en si. stem: nasilno kasarniranje, stranko, ki je nad vsakim zakonom in izven vsakega zakona, degradacijo navadnega človeka in brezupno ter neuspešno vodenje države, do česar mora priti, kadar pqstane politično kritiziranje zločin. Demokracija mora biti budno na straži pred takšnim straš. nim mrkom. (»Yorkshire Post«-LPS).
Drobne novice
V	Londonu so pričeli trgovinske pogovore med Veliko Britanijo in Italijo. Po poročilih londonskega radia bo poizkusila britanska delegacija izzvati razvoj britanskih izvozov v Italijo.
•V-
Jz Dublina poročajo, da je irski predsednik O’Kelly razpustil po nasvetu minister-skega predsednika de Valera parlament in razpisal splošne volitve, ki bodo 4. februarja. Novoimenovani parlament se bo sestal 18. februarja. Za 149 parlamentarnih, sedežev so stavili 400 kandidatov,
*
Grško zunanje ministerstvo je sporočilo, da je Bolgarija odločno odklonila sprejem diplomatskih odnošajev, katere- ji je predlagala grška vlada s posredovanjem Velike Britanije.
#
Češkoslovaška je prevzela v soboto ura-dno zadnji odsek mostišča na južnem bre-gu Donave, katerega ji je morala odstopiti Madžarska. Pogodbo glede tega popravka meje, ki obsega tri vasi, so podpisali prei-šnji mesec.
*
V	Londonu se je pričela v soboto mednarodna konferenca socijalističnih strank. So-cijalisti iz češkoslovaške, Madžarske’ in Poljske so protestirali proti soudeležbi nemške socijaldemokratske stranke pod vodstvom dr. Schuhmacherja.
Leto Gospodovo 1947
FdilEKiiI pregled pielekkgo l@Sn (Noddievonfe In kones)
Amerika
. Na Silvestrovo 1946 je predsednik Tru» nia.n izjavil, da so sovražnosti 2. svetovne vojne formalno zaključene. Vodstvo ameriške zunanje politike je v začetku januarja prevzel od Byrnesa general Marshall.
V	ameriških predstavniških zbornicah mora računati Truman z republikansko večino, kar pa ne predstavlja posebnih zunanjepolitičnih težav, ker obe stranki podpirata vladino zunanjo politiko. Nezadovoljnež Wallace je najavil ustanovitev tretje, t. j. liberalne stranke. Predsednik Truman je dosegel sprejetje velikopotezne pomoči Turčiji ter Grčiji kot tudi prehodno pomoč- Evropi, dokler ne stopi v veljavo Marshallov načrt. Predsednikov veto ni mogel preprečiti sprejetja zakona o delu, ki je omejil pravice strokovnih organizacij. To je dvignilo njegov ugled pri delavcih, ki z zakonom niso. zadovoljni (številne stavke). Popolen uspeh je dosegel v povezanosti zapadne poloble s sklenitvijo tesnejše povezanosti s Kanado ter podpisom medameriškega obrambnega pakta ter ustanovitvijo medameriškega gospodarskega ter socialnega sveta (na mcdameri-ški konferenci v Rio de Janeiro). Komunistom je s tem delo oteženo. Komunistična Vstaja v Paraguaju ni uspela, razne špio» nažne zgodbe so vodile do prepovedi komunistične stranke v Kanadi (nastopila pod imenom Kanadske delavske stranke).
V	Braziliji je vrhovno sodišče prepovedalo Komunistično stranko in vse delavsko organizacije, ki jih delovno ministrstvo ni priznalo. Chile so pretrgale diplomatske odnose z Jugoslavijo, ČSR in SSSR, Brazilija s SSSR. 5. junija je zunanji minister Marshall razvil svoj načrt za ameriško po-moč Evropi, da se postavi na lastne noge. Kot pogoj je stavila Amerika, da najdejo evropske države skupno rešitev. Marshall je izrecno omenil organizacijo Evrope po zgledu Zedinjenih držav. Predsednik Truman se je zavzel za velikopotezen sprejem preseljenih oseb v USA ter za uvedbo splošne vojaške obveznosti. Vojni minister je isto ponovil z utemeljitvijo, da vojaška slabost izziva napade. Zamenjava poslanic med Pijem XII. in predsednikom Trumanom je poudarila, da je možno svetovni mir zagotoviti samo na nravnih temeljih in ob poživitvi vseh duhovnih sil. Generala Eisenhov/erja je nasledil general Bradlcy.
Evropa
Tudi Evropa je doživela letos tesnejše vezanje med državami. Zlasti tesno se se povezale med seboj države vzhodno od črte Stettin—Trst med seboj s Sovjetsko zvezo. Pogodbe o kulturnem sodelovanju, o trgovinski zamenjavi, o medsebojni pomoči ter vojaški pakti so sledili drag za drugim. Posebno aktivno je nastopala Jugoslavija kot organizatorica Jugovzhoda. Na Zapadu so tesneje gospodarsko povezane Belgija, Nizozemska in Luksenburška (Beneluks), Anglija in Francija sta sklenili obrambno zvezo proti morebitnemu napadu Nemčije, Angleži in Amerikanci so strnili svoji coni Nemčije (Bi-cona), čemur se bo verjetno pridružila še Francija, ki si je že gospodarsko ter carinsko priključila Posarje;
' Letošnje leto so doživele komunistične sti-anke v zapadni Evropi precejšnje poraze. V Italiji je Saragat dosegel cepitev y socialistični stranki, ker je bil proti sodelovanju s komunisti, maja pa so bili vrženi komunisti iz vlade. Spaakova vlada (v marcu) pomeni konec levičarske koalicije v Belgiji; v začetku maja so bili komunisti vrženi iz francoske vlade. V Av. striji je edini komunistični minister odstopil ob reformi valute. Na Vzhodu je bil proces seveda obraten:	V Rumuniji je
prišlo do združitve socialistov in komunistov.
Kjer koli so bile volitve lani svobodne, se je povsod očitno izkazala desničarska večina, ki je nekaj več kot navadni pojav. Seveda se more ta večina uveljaviti le na Zapadu, ker na Vzhodu znajo vladati tudi manjšine. Posebno očitne so bile občinske volitve v Franciji , kjer je prvič nastopil-de Gaulle, v Angliji, pa tudi v Italiji, kjer so demokratični kristjani sami dobili vec glasov kot vsa levica skupaj. Pri volitvah v Vrhovni Sovjet je znašala volilna udeležba 99.55%, vsi kandidati so zmagali z nad 99%, maršal Stalin seveda s 100%.
Evropo so poleg ostalih nadlog pretresale zlasti prehrambene težave, ki so vodile do nemirov zlasti v Porurju, do manjših demonstracij pa je prišlo tudi na Dunaju. Leto 1947 je prineslo tudi celo vrsto /obsodb resničnih ali pa trdi samo dozdev-ftiih sodelavcev s silami osi, od katerih je
imela zlasti obsodba Tise hude odmeve med Slovaki. Bilo jc tudi več mednarodnih konferenc (časnikarska v Pragi, socialistična v Budimpešti za Podonavje, ter mednarodni socialistični kongres, mednarodna konferenca za energijo, konferenca medparlamentarne zveze — namen: izdelati načrt za organizacijo Združenih držav Evrope; prvi odbor se je osnoval v Angliji pod predsedstvom Churchilla — carinska pogodba v Ženevi s 32 podpisnicami, ki naj vodi do postopnega znižanja carin, itd.), nadalje več sprememb v vladarskih družinah. Franco je uspel s predlogom o uvedbi monarhije v Španiji, -vendar šele po njegovi smrti in po njegovem imenovanju, Švicarji so odbili predlog za uvedbo načrtnega gospodarstva, v februarju v Parizu podpisane pogodbe s satelitskimi državami osi so stopile 15. septembra v veljavo, nakar so angleške ter ameriške čete zapustile Italijo, ki je prevzela državno upravo v lastne roke. Sovjetska zveza je spremenila ustavo v toliko, da smejo posamezne zvezne države imeti lastna diplomatska zastopstva, na podlagi česar je izposlovala zase še dva glasova pri ZN (Ukrajina in Bela Rusija). Odpravila je tudi smrtno kazen.
Marshallov načrt jc Evropa hvaležno sprejela ter kljub odklonilnemu stališču Sovjetske zveze in njenih kimavcev sestavila načrt o izvedbi te pomoči, ki, jo bo zaenkrat deležno 16. držav. Potrebe Evrope za 4 leta, ko naj bi dosegla normalno stanje, so preračunane na 22.440,000.000 dolarjev. Obnovitev Kominforme je položaje desničarsko usmerjenih krogov še
JUGOSLAVIJA
Jugoslovanski parlament je izdal nov zakon, o odnosu otrok do staršev. Jugoslovanski otroci so s tem pridobili važne novo pravice.
Novi zakon obsoja to, kar opisuje kot »predvojno patriai-halno pojmovanje družinskega življenja«. Odslej bosta oče in mati imela enake pravice in dolžnosti do otrok in podrejenost matere je odpravljena.
Zakon torej jamči enake pravice vsem otrokom, rojenim bodisi v zakonu ali izven njega.
Novi jugoslovanski zakon, ki v splošnem zelo nalikuje sličnemu zakonu v Sovjetski zvezi, sc vendar od njega razlikuje v enem, važnem pogledu: dovoljuje ugotovitev očetovstva sodnim potom.
Svetovna banka je naznanila, da je od Jugoslavije dobila prošnjo za posojilo 500 milijonov dolarjev. Prošnjo je predložil potom pisma jugoslovanski veleposlanik v Združenih državah Sava Kosanovič.
Svetovna banka je potrdila prejem in sporočila Jugoslaviji, kateri podatki so potrebni, da bodo prošnjo vzeli v poštev.
Predno da banka posojilo, preuči narodno gospodarske pogoje države prosilke, po podelitvi posojila pa banka s svojimi opazovalci nadzoruje uporabo posojila.
KITAJSKA
Nankingška diplomacija je doživela neuspeh pri prizadevanju za izravnavo na-sprotstev med Moskvo in ostalimi zavezniki glede mirovne konference za japonsko mirovno pogodbo. Britanija, Commonwealth in Združene države so ves čas mnenja, da morajo takoj v začetku sodelovati na konferenci o japonski mirovni pogodbi vse neposredno prizadete države. Sovjetska zveza pa zastopa mnenja, da morajo pripraviti mirovno pogodbo na svetu zunanjih ministrov Združenih držav, Britanije, Kitajske in Sovjetske zveze. Ker je nanking-ška vlada odvisna od ameriške pomoči, je bilo pričakovati, da bo podpirala stališče zahodnih velesil, toda kitajska diplomacija se je odločila za drugačno pot. Nanking je očividno upal, da bo mogel s tradicionalno kitajsko 'tehniko izigravanja velesil povečati svoj ugled. Upal je tudi, da bo z naklonjenostjo do Sovjetske zveze dosegel, da bo Moskva v manjši meri podpirala kitajske komuniste, ker pa ni upati-
Na Kitajskem se bo dalo malo storiti, dokler se bo nadaljevala državljanska vojna. Kakor povsod, je tudi na Kitajskem nevarnost razcepa v komunistične in protikomunistične sile. Kitajski komunizem ima posebno obliko. Nekateri prijatelji Kitajske v Združenih državah in Britaniji so z naklonjenostjo gledali na gospodarski program kitajskih komunistov. Tudi na Kitajskem so se komunisti med ljudstvom precej uveljavili. Veliko vprašanje pa je, ali kitaj-
bolj utrdila, enako tudi sistematično onemogočanje obnove z neprestanimi stavkami. Tudi preprosti ljudje bolj in bolj uvi-devajo, da se Evropa pomanjkanja ne bo otresla, če ne bo nihče delal. Anglija je uvedla splošno vojaško dolžnost, petdnevni delavnik v rudnikih (protestne stavke), sklenila pogodbo s USA o izenačenju orožja ter o skupnih poskusih za nova orožja, uvedla kot tudi druge države, zlasti Francija, precej ostre mere za rešitev gospodarske krize ter podpisala blejski sporazum o izročitvi vojnih zločincev. Prizadevanja obnoviti prijateljski pakt s Sovjetsko zvezo niso uspela, enako ne trgovinska pogajanja. Poroka prestolonaslednice Elizabete je ponovno oživila tvorno idejo britanskega imperija, ki ima svojo vidno vez v kraljevski družini.
Avstršfa
Temeljni toni avstrijskega življenja v letu 1947 so bili: državna pogodba, težave s prehrano, kurjavo ter tokom ,negotovost življenja (ugrabitve) ter prava (obsodbe vojaških sodišč, odstranitev policijskih komisar j?7 itd.), vrnitev znatnega števila vojnih ujetnikov ter vprašanje valute.
Državne pogodbe še ni. V redkih paragrafih, na katere so se zedinili, je ugotovljena sokrivda Avstrije na vojni. Vprašanje odcepitve s Slovenci naseljenega ozemlja še ni dokončno rešeno. Pač pa je bila Avstrija sprejeta v več mednarodnih organizacij, med drugimi tudi v UNESCO in Mednarodni urad dela. Avstrijski škofje so sklenili na cerkvenih posestvih naseliti 10
ski komunisti kljub temu niso nie drugega, kot lutke sovjetske politike. Kuomintang je še vedno pod koruptnim reakcionarnim vplivom. Niti kuomitang, niti komunisti ne morejo trditi, da so resnični demokrati. Ljudje, ki si želijo mirno reformo, to jasno uvidevajo. Edino upanje za končanje državljanske vojne je v spoznanju, da nobena stran ne more upati na popolno zmago. Vendar pa velja za to trditev omejitev, da bo stanje takšno, če ga ne bodo zunanji vplivi spremenili. (»Times«, London).
ITALIJA
Italijanska republika je stopila, v prvo leto svojega formalnega obstoja. Ustavodajna zbornica je končala svoje delo ter sprejela novo ustavo. Pri novih volitvah, ki bodo v prvih dneh aprila, bo republika dobila svoj prvi parlament.
Britanske in ameriške zasedbene čete so odšle. Njihove prijateljske geste so nekoliko omilile grenko misel večine Italijanov, da je Italija z mirovno pogodbo bila težje prizadeta kakor je zaslužila.
Pred kratkim je posebni francosko-itali-janski odbor pričel z razgovorih o carinski zvezi med Italijo in Francijo. Kljub zameri zaradi Trsta in bodočnosti afriških kolonij Italijani počasi čutijo, da se vračajo v svet mednarodnega političnega življenja. Mnogo manj trden pa je njihov gospodarski položaj.
ZDRUŽENE DR2AVE
Dejstvo, da živimo že v letu, ko bo izvoljen predsednik, reprezentančna zbornica in del senata, je dalo političnemu delovanju v Ameriki nov zagon. Wallace, ki je napovedal svojo kandidaturo, je že dvignil nekaj prahu. Oglašajo se tudi drugi, ki so doslej molčali. Med volivno borbo bodo padale besede, ki jih bomo obžalovali oziroma pozabili, ko bodo prešteti glasovi. Duhovi se bodo razburjali in tuji narodi bodo večkrat začudeni. Besede bodo rodile marsikatere nezaželene učinke, toda verjetno ne bodo tako ostre, da bi veliko škodovale. V dobi pred volitvami bodo važnejša od besed dejanja, oziroma opustitve. Čeprav je volivna gonja za leto 1948 že v polnem razmahu, imamo pred seboj še vendar deset kritičnih mesecev. Skušnjava za izolacijo ho spet. precej velika. Strankarsko kritiziranje, ki je poceni in lahko, bo prav tako ostro. Sicer je tudi v preteklosti delovanje vlade v predvolivnih dobah brez.večje škode zastajalo v paralizah, nato pa se je ponovno razživelo, ko je ljudstvo spregovori, lo na volitvah. Letos je nesreča ta, da so svetovne zadeve zelo kritične. Odločitve, ki jih bodo Združene države sprejele v bodočih desetih mesecih, bodo odločilne za veliko let. Svet, ki živi iz rok v usta in ki je izpostavljen ogromnemu sovjetskemu pritisku, ne bo mogel v tem stanju čakati na ameriške volitve. Na srečo nam novejši primeri iz ameriškega političnega življenja
Po zemeljski obli
tisoč kmetov, zahtevali so odpravo nemških postav o zakonu ter uvedbo -fakultativne civilne poroke. Na drugi konferenci so povabili vernike k sodelovanju pri velikih spokornih pobožnostih. Zedinjene države so glavna opora, ki omogoča Avstriji življenje: vrnili so zlato Narodne banke, plačali dosedanje zasedbene stroške ter se obvezali, da bodo od sredine leta naprej plačevali stroške zasedbe v dolarjih; okrog 60% avstrijske dodelitve v živilih izhaja iz ameriških rok — iz odobrene pomoči Avstriji. Anglija je 16. septembra objavila formalni zaključek sovražnosti z Avstrijo. Konec leta je prinesel novo valutno reformo, ki je marsikoga občutno prizadela. Sprva So odgovorni činiteiji glasove o reformi zanikali, češ da bo sledila šele umiku zasedbenih čet. Cene v trgovinah so se kljub nasprotnemu zatrjevanju dvignile, na črni borzi pa tudi niso padle sorazmerno odtegnitvi denarja.
Sef® 1343
Ta bežni in nepopolni pregled dogodkov v letu 1947 nam ne dovoljuje nikakih zanesljivih napovedi za prihodnje leto. Pri-, čakovati je preje novih zapletov kot razpletov, vendar tudi pospešeno ozdravlje-: nje razmer ni izključeno, če bodo ljudje sedanjo stisko vzeli kot sicer vsiljeno, pa vendar dobrodošlo spraševanje vesti, se odpovedali vsemu, kar je slabo ter utrjevali rast dobrega. Kar koli pa nam novb leto prinese, vernega človeka ne more vreči iz tira. Tudi lasje na naši glavi so prešteti in niti vrabci ne padejo s strehe brez Očetove volje. Zato ne bodimo malodušni! čeprav se zavedamo resnosti položaja ter, vseh nevarnosti, vemo tudi, da se človeštvo lahko reši brez ponovnega prelivanja krvi iz te velike krize, če bo le hotelo razumeti božjo zapoved: ljubi svojega Boga iz vsega svojega srca, svojega bližnjega pa kot samega sebe.	dres
nudijo precej upanja. Vzemimo samo primer sodelovanja med republikanskim kongresom in demokratskim predsednikom, ki se je dobro izkazalo. To se vidi zlasti na zamotanem zunanjepolitčinem področju. Duh, ki je dovedel do teh pridobitev, mora vladati tudi v bodočih mesecih. Daljnovidni čut odgovornosti, ki ga je pokazala velika večina političnih voditeljev obeh strank v preteklesti, nam je jamstvo, da ameriška politika ne bo zašla na mrtvo točko, ko se bo vršila borba med kandidati in ko se bo odločala usoda ostalega sveta.
ROMUNIJA
Romunski ministerski predsednik Groza, in prežidij romunske republike sta imenovala predsednika društva za sovjetsko romunsko prijateljstvo Konstantina Parhou-na za predsednika prezidija romunske republike, ki ga sestavlja pet članov in je bil izvoljen po odhodu kralja Mihaela. Parhoun dobi funkcije državnega šefa. Prezidij pa dobi pravice, ki jih je imel do sedaj kralj Mihael. 20. januarja bodo predložili dekret o imenovanju romunskemu parlamentu v; dokončno odobritev.
Po novih določbah bo imel »visoki preži* dij« pod vodstvom Parhouna pravico sklicati parlament na željo vlade, podpisovati zakone in jih objavljati, pomilostiti obsojence, imenovati in odpuščati na predlog . vlade člane vlade, imenovati višje uradnike, povišati vojaške poveljnike in podelje. vati odlikovanja, imenovati na predlog zunanjega ministerstva diplomatske zastopnike in sprejemati inozemske diplomate. »Visoki prezidij« pa ni dobil pravice razpustiti parlament, katero je imel kralj Mihael.
Nova romunska državna zastava bo imela sedaj sledeče barve: modro-rumeno-rdečo v navpičnih trakovih. V rumenem polju bo nov grb, ki predstavlja traktor ih tri dimnike na polju, ko vzhaja sonce-Okrog grba je napis R P R (Romunska ljudska republika),
PALESTINA
Novo leto se je v Palestini pričelo slabo. V tej deželi se dogajajo takšne stvari, da bi presunile svetovno javno mnenje, če se ljudje ne bi že navadili v teh zadnjih letih na vesti o stalnih nasiljih. Upajmo, da bo vest o pokoljih, ki so se že začeli, prepričala Združene narode,' da je politika, ki jo zdaj vodijo, blazna. Kakor smo že poudarili takrat, ko je glavna skupščina Združenih narodov izglasovala v korist razdelitve Palestine, takrat niso mislili na določitev, s kakšnimi sredstvi naj bi se izvedel tozadevni načrt. Velika Britanija je protestirala ter je posvarila proti neizogibnim posledicam, toda je niso poslušali. Zdaj pa se je vlada Palestine znašla pred strah zbujajočim položajem.
Arabci^ se pripravljajo na oborožen upor proti načrtu Združenih narodov, Židje pa podvojujejo svoje napore za tajno pošiljanje emigrantov v Palestino ter svoje napore, da si priskrbe orožje.

včeraj in danes
Trst se mora zahvaliti za svoj dvig iz bavadnega' ribiškega mesta na stopnjo enega najvažnejših sredozemskih prista-» nišč dejstvu, da je politično pripadal svojemu zaledju, in to prav v dobi odločilnih desetletij 19. stoletja, ko sta evropsko gospodarstvo in svetovna trgovina beležila Svoj najhitrejši napredek. Mesto kot tako nima namreč nobenega neposrednega zaledja. Trst ni središče bogate pokrajine, ne leži ob izlivu važne reke. Razprostira se ob vznožju siromašnega Krasa,’ za katerim leže v neposredni bližini slovenske pokrajine, katere pa po svoji gospodarski razvitosti takemu pristanišču v preteklosti niso mogle nuditi primernega dela, saj se je njihov resnični gospodarski razvoj v smeri industrializacije komaj začel z nastankom Jugoslavije.
r
TRST — AVSTRIJSKO PRISTANIŠČE
Pravo zaledje Trsta se je pričelo šele toa drugi strani tega neposrednega zalednega pasu, njegovo središče sta bili Avstrija in Češka, najrazvitejši pokrajini bivše podonavske monarhije. .Dovolj je, ako površno pogledamo statistike, pa vidimo, kako sta ti dve deželi tudi v razbitem obdobju med dvema svetovnima vojnama ohranili svoj vodilni položaj v tržaškem prometu ter tako dokazali svojo navezanost na naše pristanišče.
Zato je imel za podonavsko državno tvorbo, prvenstveno za njen zahodni alp-Sko-sudetski pas, Trst izrazit gospodarsko-politični pomen, medtem ko je bil za nas Slovence in Italijane v prvi vrsti prav za prav samo nacionalni problem, čim so leta 1918 pričeli reševati teritorialna vprašanja na izključno nacionalni podlagi, niso mogle izostati kvarne gospodarske posledice.
<
TRST IZHODIŠČE PODONAVJA
Trst, ki je bil do leta 1918 avstro-ogr-Sko vprašanje, katero je bilo rešeno na Osnovi, da je avstrijska polovica favorizirala Trst, ogrska pa Reko, je z razbitjem te države pc^stal skupni problem vsega Podonavja. Že leta 1918 in neposredno potem So se pojavili predlogi, ki so težili za tem, da bi iz Trsta napravili središče mednarodne trgovine in mednarodno tržišče finančnih kapitalov za jugo-vzhodno Evropo, da bi na ta način nadomestili vlogo, ki jo je pred letom 1914 igral Dunaj. Toda 2a izvršenje te naloge bi bila potrebna drugačna politična in carinsko-devizna organizacija, kakršno je bila kmalu za tem pripravljena nuditi Italija, katera je krenila v izrazito nacionalistično in avtarkično Smer. Prilika je bila zamujena in italijanska država se je v kasnejših letih morala boriti z velikimi napori, da je temu svojemu pristanišču našla dovolj zaposlitve. Čeprav se je Trst leta 1938 precej približal prometu 1913, je bil vendarle ta pro-
met veliko bolj tranzitnega značaja in Trst ni bil več ono tako važno gospodarsko središče kot prej.
SVOBODNI TRST
Izbruhnila je druga svetovna vojna in proglašena so bila načela, katera so dala slutiti boljše rešitve, kakršne nam je prinesel enostranski postopek leta 1918. Tudi Trst je, dobil novo politično obliko, katera mnogo bolj odgovarja, njegovi širši gospodarski vlogi. Medtem ko je bil do tedaj samo gospodarsko mednarodno pomemben ter je bil vedno nacionalno vezan na enotno državno tvorbo, je sedaj njegova mednarodna važna funkcija dobila svoje potrdilo tudi v novi mednarodni politični ureditvi njegovega ozemlja. S tem so bili postavljeni politični temelji za uresničenje one prilike, katera je bila po prvi svetovni vojni zamujena. Politično neodvisni Trst bi postal gospodarsko središče vseh onih sedaj samostojnih držav, v katere se je njegovo prej politično enotno zaledje raz-
bilo. Vse te države bi imele v Trstu mednarodno priznano oporišče za svoja trgovinska brodovja.
Tržačani so z optimizmom zrli v svojo bodočnost. Sledili sta prvi dve povojni leti, prvo polovico tretjega smo pravkar zaključili. Optimizem o gospodarskem razvoju našega mesta še vedno ni dobil svojega potrdila. Ista politika, ki je Trstu sicer dala primerno notranjo ureditev, doživlja v ostalih svojih problemih polom za polomom. Zdi se, da bo zmagovalna koalicija druge svetovne vojne izpadla v luči zgodovine kot najbolj groteskna in tragična. V tej njeni tragiki bo tudi Trst, ki ima sicer v sedanji obliki vse potrebne pogoje za uspeh, doživel namesto procvita hiranje in umiranje.
Zato gledamo Tržačani s tako veliko zaskrbljenostjo na razvoj svetovne, posebno pa še evropske politične krize ter si želimo njene pozitivne, narodom našega zaledja primerne in ugodne rešitve. Od tega je odvisna možnost našega dela in naš vsakdanji kruh.
Slovenske založbe leta 1947
Že od nekdaj je bila slovenska knjiga glavni Činitelj pri širjenju slovenske narodne kulture, pa tudi vseh drugih političnih, socialnih in gospodarskih doktrin, ki so strmele za tem, da si pridobe čimveč pristašev. Naša tiskana beseda je bila med narodom vedno visoko cenjena in je še danes, "posebno pri nas na Koroškem, kjer je pomanjkanje slovenskih knjig najbolj občutno.
Na Primorskem je knjižni trg neprimerno bolje založen s slovenskimi knjigami kot na Koroškem. Veliko knjig je büo natisnjenih v Trstu samem, mnogo pa so jih pripeljali iz Jugoslavije. Tudi Gorica pri tem delu ni zaostala. Njena Mohorjeva družba je ponovno stopila v središče kulturnega življenja.
Največ živahnosti je pokazal knjižni trg vsekakor v Sloveniji. Veliko število založb, organizacij in dražb je prispevalo k lanskemu književnemu delu. Po poročilu »Slovenskega poročevalca«, so delovale v preteklem letu v Sloveniji predvsem: Državna založba Slovenije, Slovenski'književni zavod, Cankarjeva založba, Mladinska knjiga, Mohorjeva družba in druge. V svoji oceni književnega trga pravi list med drugim:
»Če pregledujemo delo naših založb po načrtnosti njihovega dela v preteklem letu, moramo postaviti na prvo mesto Državno založbo Slovenije, to žal bolj po napovedanih knjigah kot po tem, kar najdemo ob novem letu na njenih policah. Ta podoba je še manj razveseljiva, če pogledamo program za leto 1946 in ugotovimo,
da manjka še tam prvi zvezek Kersnikovih in Linhartovih del. Tako gremo v novo le-to s petimi zvezki domačih klasikov, ko bi jih morali imeti v rokah štirinajst.
Bolje je bil izpolnjen načrt pri drugi osrednji seriji te založbe, pri »Svetovnih klasikih«. To kaže tako število zvezkov, ki je naraslo že na dvanajst, kakor tudi izbira (Lukian, Shakespeare, Moliere, Tolstoj, Thackeray itd).
Kot tretjo redno zbirko je začela izdajati Državna založba »Klasje«, namenjeno predvsem šolski mladini. Tu so izdali dela Trdine, Jurčiča, Kersnika, Tavčarja in Cankarja.
Po statističnih podatkih je izdal »Slovenski knjižni zavod« osemdeset del. Med drugim je izšel Ingoličev »Vinski vrh« in Slodnjakov »Pogine naj pes«. Tema se je pridružil nov izviren roman »Fara sv. Ivana«, najnovejše delo Miška Kranjca. Na-dalje so izšla še dela: Grabeljška »Za svobodo in kruh«, Brejca »Partizanska lirika«, Seliškarja »V naročju domovine«. Tem se pridružujejo še trije dramatiki z odrskimi teksti: Ivan Mrak »Talci«, France Kosmač »Gospodar« in Igor Torkar »Velika preizkušnja«. Med izvirnimi deli je omeniti še Petretovo študijo »Rod in mladost Ivana Cankarja« in Černičevo »Zdravstveno besedo«.
Razen tega je izšlo še več starejših pripovednih del in knjig iz prevodne literature.
Cankarjeva založba, ki izdaja dela marksističnih in leninističnih pisateljev, si je začrtala v prven» letu preobsežen pro-
Zgodovlnska povest
6.
Toda Gubec mu zakliče:
»Hvala lepa za tvoj svet in zanimivo povest. Takih mož, kot si ti, potrebujemo pri našem delu, kjer velja več skušnja kot pogum in junaška pest. Ostani torej med nami vsaj nocoj in svetuj, kjer čutiš, da potrebujemo tvojo pomoč.« _
Vsa družba glasno pritrdi tej prošnji in mož za možem vesel stiska starcu desnico. Natančnejše sprašujejo po posameznih dogodkih iz prve kmetske vstaje in o njenih glavnih junakih. Le Gubec sedi mirno na svojem prostoru* za mizo. Z dlanmi si podpira glavo in sega po polnem vrču.
»Marko, ti nisi prijatelj znamenj na nebu«, vpraša naposled slepca in še pristavi:
»Kako sodiš sedanje znamenje? Znano ti je, da smo opazovali že tri večere zaporedoma zvezdo repatico nad našo vasjo. Odkar pa- smo bili skupaj v Zagrebu, je ni več videti!«
»Znamenja na nebu niso brez pomena«, reče slepec. »Po zvezdi, ki je svetila nad našo vasjo, sodim, da je napočil čas, da bodo popokale spone, ki žulijo slovenskega kmeta- To nebesno znamenje in pa zgled paših prednikov naj vas vodi pri vseh Sraših sklepih.«
Kmetje glasno odobravajo slepčeve besede, Gubec pa nadaljuje:
»Iz srca si mi govoril ter mi olajšal predlog, ki ga imam, namen predložiti v današnjem zbora. Kajti potrebno je, da osnujemo vrhovno poveljstvo. Predlagam torej, da vrže vsak izmed nas cekin v klobuk, ki ga bomo potem drag za drugim pretresali ter ga povezovali na mizo. Komur se bodo vsi cekini najprej obrnili na eno stran, bo brez ugovora izvoljen za našega poveljnika.«
Možje molče vržejo zlatnike v Gubčev klobuk. Najprej pretrese Gubec in takoj prvič se obrnejo vsi zlatniki na eno stran. Potem poskušajo še ostali, toda nikomur* več se ne posreči. Tako je naključje potrdilo že prej predlagano Gubčevo starešinstvo.
»Trem naj se poveri poveljstvo«, nadaljuje Gubec.
Spet pretresajo zlatnike. Sreča izbere Pasanca in Guzetiča. Ilija sicer taka igra jezi, vendar molči. Gubec pa se zopet oglasi:
»Poveljstvo je torej izbrano. Toda naš boj vodimo le v posvetili in na papirju. Za pravo vodstvo pa potrebujemo vojaško roko. Kdo bi bil pač sposobnejši kot naš hrabri Ilija! On se je junaško vojeval v Lenkovičevi in Auerspergovi vojski proti Turkom. On bo pridobil tudi našemu orožju zmago- Zato imenujem njega za vojvodo naše vojske!«
Vsi so nepopisno navdušeni, le Ilija ne kaže prevelikega veselja. Obraz mu ostane temen in roka se mu pri nalivanju čaš trese. Gubec pa s spremenjenim, gospodovalnim glasom nadaljuje;
»Veseli me, da je srečno končana izvolitev dostojanstvenikov.« Njegov glas jasno priča, da govornik že čuti čast in oblast bodočega poveljnika cele dežele.
Ko izgovori, prisede k mizi, .popravi slabo luč v svetilki in razvije zemljevid ter s pomembnim glasom reče:
»Možje, draga naša naloga je, da napravimo načrten črtež, po katerem se bomo strogo ravnali. V dolgih nočeh sem razmislil, kako moramo postaviti našo vojsko, da ji bo uspeh zagotovljen. Zato sem nocoj prinesel s seboj zemljevid.«
Pri teh besedah povabi tovariše bližje k mizi. Razkazuje jim kraje in razlaga:
»Tu je Brdovec, Ilija. Tu bi bila tvoja hiša. Tu na desni so Stubica, Sused; tam Brežice in Klanec; tu gori pa Krško in Novo mesto. V teh krajih so naši zavezniki. Dobro si jih zapomnite!«
Med tem kaže Gubec po zemljevidu in tovariši mu pazljivo slede, čeprav še nikdar niso videli zemljevida. Svoje nevednosti pa seveda nočejo pokazati.
»Če se nam posreči«, nadaljuje Gubec, »dvigniti dvajset tisoč mož na noge, jih razpostavim po mojem črtežu takole: prvi del vojske bi udaril iz Klanca v brežiški okraj in se združil z ondotnimi kmeti ter odposlal manjši oddelek v Krško in Novo mesto. Skušal bi ohraniti zvezo s Hrvaško. Drugi del bi hitel ob Savi in Savinji v Sevnico, Rateče in Celje ter bi odtod poslal večji oddelek proti Ljubljani, ki bi s, pomočjo tamošnjih- upornikov prodrl do Trsta in morja. Zasedel in zaprl bi ceste proti laški deželi. Zadnji del pa bi ostal pod mojim vodstvom v Stubici kot obramba proti jugu, posebno proti turškim napadom.«
gram, vendar je izdala v«č Marxovih, Leninovih in Stalinovih del. Razen izrazito ideoloških knjig komunizma je izdala založba tudi več prevodov iz sovjetske književnosti (Gorki, Gladkov, Furmanov Jh drugi).
Veliko delavnost je pokazala v pretek* lem letu tudi Založba mladinske knjige, ki je izdajala »Cicibanovo« in »Pionirsko« 'knjižnico. Med izvirnimi deli najdemo? Bevkove »Pastirice«, Pahorjevo knjigo »Otrok črnega rodü«, Winklerjevo »Petelinje pero« in Cerkvenikovo povest »Sivi«,-Založba »Mladinska knjiga« izdaja tudi tri mesečnike: »Mladinsko revijo«, »Cicibana«, in »Pionirja«. »Ciciban« izhaja V 70 tisoč izvodih, »Pionir« pa v 50 tisočih^
Živahnejša je bila Mohorjeva družba, Razen Prežihovih »Mejnikov« in pesmi Fr, Roša je izšla še knjiga ing. Mušiča »Obnova slovenske vasi« in dr. Trstenjakom^. »Pastoralna psihologija«, »Koledar«, p# vest Stanka Cajnkarja »Po vrnitvi«, črtj-ce »Skozi trpljenje v lepše življenje«, ki sta jih napisala J. Krofič in H. Vilfan, in pa Štrekljevo knjigo o vrtnarstvu.
ZEMLJA
Zemlja je zvestemu rodu kakor mati in njena zvestoba je neminljiva. Zemlja živi ves človeški rod in ne odreče ničesar tistim, ki ravnajo z njo spoštljivo in razumno. Prekletstvo pa je zemlja onim, ki jo zastrupljajo in zlorabljajo. Zemlja ima za vsakega prostor, zrak in sonce. Svoj zvesti rod miri s tišino svojih noči, z jasnostjo svojih jutranjih zarij in resnobo svojih večerov. In lepa je v potezah obzorja, V harmoniji neba, v motnem žametu svojih gozdov, v zeleni preprogi svojih travnikov, v valujočem morju žitnega klasja, v neštetih cveticah, v petju ptic, v zrcalu svojih jezer, v veličastvu svojih gora.
Usmiljena je. Saj izkazuje dobro celo tistim, ki so jo zapustili ,ne da bi se še enkrat ozrli nazaj. Zemlja tolaži in se smehlja še onemu, ki ga je življenje strlo sredi svojih trdih kamnov. Zemlja hoče biti povsod. In molčeča je, vse posluša in molči. Zdaj doživlja ,da se v njeno naročje vračajo izgubljeni. Z veseljem jih sprejema. In ko jo bodo ti.nekoč ponovno izdali, bo molčala. Njena bolečina je velika in brez primere.
Vendar je zemlja ona, ki ne trpi, da se zatekajo k njej le v sili. Ljubosumno varuje svoj kmetiški rod in ga plemeniti. Iz kmetiškega rodu si lahko voliš vse poklice, ne moreš pa se iz drugih poklicev vračati med kmete.
Zemlja je kakor mati ljubečim otrokom. Daje ljubezen in zdravje, hrani življenje in sveti mir. Lepa je v svojem materinskem obrazu in vsa dobrohotna in usmiljena-Tudi v njej veljajo besede, ki jih moli molitev Veliki materi: blagoslovljen je sad tvojega telesa.
Blagoslovljena je njena rast v sadu in cvetu. Zato, ker je v svojem brstju in rasti in umiranju veličasten kos božjega usmiljenja in blagoslova.
Možje se čudijo natančnemu in popolnoma izgotovljenemu načrtu. Niti malo ne ugovarjajo. Všeč jim je Gubčeva izvedenost. Vsak večji ugovor je bil izključen.
Gubec je dobro čutil, kako se je dvignil njegov ugled pri tovariših. In to mu je čez vse važno. S svojim današnjim uspehom je zadovoljen. Zdi se mu, da je napravil prvi korak do vladarja vseh Slovencev.
Nebo na vzhodu se je že rdilo, ko so slavni kmetje izpraznili zadnje čaše. Gubec je še opomnil, da se bo druga seja vršila naslednji teden in da pričakuje do tedaj natančnih poročil o zadevi z orožjem.
Ko bi pa kdo opazoval obraze poslavljajočih, bi opazil, da Ilija ter stari slepec nista zadovoljna. Vse ni bilo, kakor bi moralo biti. To je menda opazila tudi Ilijeva hči Jela, ki je z gorečo tresko svetila možakarjem iz kleti.
Tretje poglavje
Zadnje koraki odhajajočih kmetov so se razgubili. Tedaj se je dvignil izza skla-danice drv majhen, suh in črnolas mož. Ko se j’e prepričal, da ga ni nihče opazil, je krenil med drevjem proti cesti, šele ko se je Ilijeva hiša skrila za gričem, se je ustavil in globoko oddahnil:
»Vse, kosti me bole od Čepenja«, je sam pri sebi dejal, »vendar nisem niti za korak napredoval. Videl sem jih sicer, slišal pa žal prav nič. Vendar bi stavil, da ponoči ne hodijo rožnega venca molit. Tudi dekleta ni bilo na spregled, če bi ji megel sporočiti pozdrav od njega, bi goiovo izvedel, kar potrebujem!«
(Dalje prihodnjič.)
Stran 4 — številka 3
»KOROŠKA KRONIKA«
KAREL MAUSER:
iPpcwljlea o PDomoiuni
Nekoč je živel mož, ki je imel samo bajto, ženo, tri sinove in kozo. Hišica je bila tesno prislonjena v breg, v katerem so rasle bukve in nekaj debel mogočnih kostanjev, Za tem bregom je vsak večer utonilo sonce in pozlatilo listje samotnih dreves, ki so lovila večerne sapice.
Mož se je staral, žena je umrla, koza od starosti poginila, sinovi so rasli, prerasli očeta in bajto.
In nekega večera ,ko je ravno sonce leglo za breg, je stopil prvi sin pred očeta.
»Oče, dajti mi svoj blagoslov. Grem v svet. Premalo je prostora todle, premalo • za veselje in preveč za žalost.«
Ni se upiral starec. Zaznamoval je sinovo čelo s križem in spremil popotnika do vrat.
.»Srečno in Bog s teboj. Kadar se vrneš, ne trkaj na vrata. Vem, da boš prišel.«
In ni vekal starec.' Smejal se je, ko je stopil nazaj v bajto.
Sinova sta ga začudeno gledala.
' »Najstarejši je odšel in se smehljate?«
‘ »Nič ni nesel s seboj in vse je nesel. In zavoljo tega se bo vrnil.«
Sinova nista mogla umeti. Molče sta se slekla in legla spat. Bilo jima je težijo za bratom.
Oče se je staral, bajta je s streho še bolj visela proti bregu, ko je stopil pred očeta drugi sin.
»Oče, dajte mi svoj blagoslov. Grem v ■ svet. Dolgočasno je postalo todle. Rad bi .videl, kako drugod žive ljudje.«
’ In prekrižal je starec drugega sina in ga Spremil prav do lese. In ko se je vračal, je mislil na tretjega, najmlajšega, ki je še ostal.
Sonce je vsak večer zahajalo za breg in • Vsako jutro spet vstalo na drugi strani. Dan je bil enak dnevu, v bajti puščobno, na vasi pristujeno. Leto se je obrnilo in o bratih ni biio sledu.
Tedaj je najmlajši stopil pred očeta, pripognil koleno in tako dejal:
»Oče, dajte mi svoj blagoslov. Ce najdem srečo, vas pokličem.«
Nasmejal se je starec in pobožal sina po kodrasti glavi.
»Kadar jo boš našel, boš povedal, čakal te bom vsak dan.«	>
' In ga je spremil do lese. Odprto je pustil, ni je zapahnil. Dolgo je gledal za sinom, ki je koračil v dolino.' In še ga je videl na beli cesti, ki se je vila po dolini tja za temno goro.
’ Sam je ostal starec z bajto, sami so to stali bratje v tujem svetu.
Privriskal je prvi v tujo deželo, se razgledal in utihnil. Tuja govorica in tuji ljudje, čudno mrki in nejevoljni.
»Po kaj si prišel?«
»Po srečo zase in za očeta.«
Zasmejali so se ljudje in se smejali, dokler ga ni eden potegnil za rokav.
»Vzamem te. v službo.«
' Mogočno hišo je imel tujec, živine na pretek, toda najstarejši brat je že na dvorišču začutil, da tod ne bo sreče. Mrzlo so ga sprejeli posli, hladno ga je sprejela’ gospodinja, suha, neprijazna ženska.
’ Koj prvo noč je prišla na obisk domača bajta, vasica, lepo razpoložena po ravnici, Znamenje s staro podobo in oče, sklonjen in siv.
In zavekal je najstarejši in vekal prav ’đo jutra.
Zjutraj se je pričelo delo. Garal je naj-Starejši brat, oral in branal, toda iz razo-ranih brazd je dišalo kakor po rožmarinu.
»Domača zemlja drugače diši. Po žegna-pem kolaču in po kadilu.«
Ponoči je spet vekal in mislil na oba Brata in očeta.
»Domov grem,« se je odločil, toda prišlo je jutro in bal se je sramote.
,»Ko si napravim denar, se vrnem.« In je ostal.
Drugi brat je prišel v temno deželo. Same gore in visoki stolpi. Čudno črnkasti so bili ljudje v obraz, sklonjeni in stisnjeni.
Koj ie dobil službo. Sam ni vedel, kaj bo delal, ko so mu že potisnili v roke svetilko in kramp. Potlej so ga odvedli in ga spustili v globoko jamo. Drobne lučke so migotale po hodnikih, škripanje vozičkov je ječalo izza vseh ovinkov in čudna groza je stala pod stropom, M ga ni bilo moči videti v temi.
In drugi brat je žalostno dvignil kramp In zamahnil v črno gmoto. Kosi premoga so se usipali k nogam. Po cel dan, vsak dan enako.
In spodaj, v črnem rovu, se mu je stožilo po domačem soncu, po gričku in^po kostanjih, po' beli cesti v dolini, po prijazni domači "cerkvici. Toda tema mu ie bila 'zvesta družica in drugega brata je bilo JWam, da bi se brez denarja vrnil k očetu-fUstarcu.
Tih je prišel najmlajši brat v tujo de-
želo. Sama ravnina, čez njo kakor koprena rahel dim. Rdečkasti, visoki dimniki so puhali dim v nebo.
»Tod bom našel vesele ljudi in belega kruha.« Sprejeli so ga in z drugimi je hodil v dolga poslopja, v katerih so šumeli stroji kakor velikanski metulji sjnrtoglavci. čudno je dišalo in ljudje so bili kakor deli teh strojev. Nepremično so strmeli predse in roke so se jim rhonotono premikale.
_ »Velik otrok sem, ker sem veliko verjel.« Sredi dela so se mu utrnile solze. Toda kako bi nazaj, ko je komaj prišel? Vsak večer ko je odhajal iz tovarne, se je spomnil vetriča, ki je doma zdaj razgibaval kostanjevo listje in sive očetove lase. Pred bajto sedi oče in misli nanj, na najmlajšega, ki je šel po srečo zanj in zase.
Preteklo je leto. Najstarejšega so pri delu podsuli hlodi. S palico je moral hoditi, ko je ozdravel. Težko je vlačil pokončano nogo za seboj, nejevoljno ga je gledal gospodar.
»Ne morem te več rabiti. Pri meni si doslužil.«
V sončnem jutru se je najstarejši brat odpravil proti domu. Težki so bili koraki v začetku, potem pa vsak lažji, kakor da mu dom sam prihaja nasproti.
Dva dni in dve noči je hodil in tretji dan je prišel v dolino in na belo cesto. Ni potrkal na vrata, oče je sedel za mizo in se smehljal.
»Torej si se vrnil, sin?«
»Vrnil sem se, oče, in nisem našel sreče. Odpustite!«
In vstal je starec in ga prijel za roko. »Kako bi jo našel, revež, ko si jo pustil doma«.
Najstarejši se je zjokal na očetovih prsih.
Drugi brat je rinil po zemlji in v kapljah mu je ginila kri. Za kozarec je ni bilo več
Pustolovščine Charlia-ja Peytona, ki so ga nočni roparji poznali pod imenom »Creepy Charlie (plazeči se Karl)« ali na kratko »Creepy«, so bile pogumne in drzne. Medtem ko je njegov pajdaš Basher Bill preoblečen v stražnika, stražil zunaj na cesti, se je Creepy bližal hiši. Toda ni šel h glavnim, vratom ali h kakemu oknu, ampak je obračal pozornost posebno na dva predmeta — na bršljan, ki je pokrival hišno pročelje, in na telefonska žico, ki je vodila v to hišo na vzhodnem koncu.
Creepyjev namen je bil prerezati to žico, ker je želel, da ne bi bilo mogoče poklicati policijo po telefonu, če bi ga kdo slučajno presenetil pri njegovem malopridnem nočnem podjetju.
Creepy je tiste vrste nočnih vlomilcev, ki so znani kot »maffek« (plezalec fasad), kajti tiho plezanje po bršljanu je bilo zanj igrača. Ko je splezal na streho, je s škarjami skrbno porezal telefonsko žico.
Ko je to v svoje zadovoljstvo izvršil ,se je vrnil na trdna tla in šel okoli hiše na zadnjo stran. Ker je bil že en teden ta okoliš opazoval, je poznal vse tiste podrobnosti, ki so bistvene za uspešen podvig nočnega vlomilca,
Z ljubimkanjem z eno izmed žensk služinčadi je dobil dovolj koristnih informacij. Creepy je bil človek, ki ni ničesar storil samo na pol. če je vdrl v kako hišo, jo je oropal in sicer temeljito.
Potom informacij,' ki si jih je pridobil z opazovanjem in ljubimkanjem, se je odločil za določeno mesto, kjer bo vdrl v hišo. Njegov cilj je bilo majhno okno v pritličju, kateremu se je približal ter potegnil iz žepa kos obliža.
Ko je potisnil obliž na okno blizu kljuke, je napravil okoli zarezo z dijamantom, nato je nalahno potegnil za obliž in kos šipe je tiho padel v njegove roke.
Spustil ga je na tla v travo k svojim nogam, obrnil kljuko, odprl okno in zlezel notri.
Znašel se je na prehodu, ki je bil popolnoma v temi, razen tam, kjer je lunin svit prihajal skozi okno in medlo osvetljeval pod pred njim. Za trenutek se je ustavil, obul čez svoje škornje par debelih volnenih nogavic, da bi udušil zvok, kajti Creepy je bil kot vsi spretni nočni vlomilci mnenja, da mora biti oprezen, preden kai podvzame.
Plazil se je vzdolž hodnika, šel po treh. stopnjicah navzdol in prišel v veliko vežo. Vedel je, da morajo biti desno od njega vrata, ki peljejo v knjižnico, ki je bila soba., katero je iskal.
Eno stopinjo pred vrati se je zgodila tragedija, kajti Creepy je stopil na podstavek, na katerem je stal bronast kip.
v njem, ko so ga odpustili. Bil je jesenski dan, pust in pozabljen.
Počasi je hodil, pet dni in pet noči in v prsih mu je piskalo.
»Izkašljal sem svojo kri, doma bi rad umrl.«
Na večer šestega dneva jc stopil v domačo bajto.
»Oče, brez sreče prihajam. Odpustite!« In je sedel k peči in zavekal.
»Ne jokaj, sin. Doma si pustil srečo-Prav, da si se vrnil.«
Sedaj so čakali na zadnjega, najmlajšega. Priden je bil in radi so ga imeli. Za tri je naredil in nikoli se ni pritoževal. Potlej mu je stroj odtrgal roko.
Tedaj so gospodje postali neprijazni.
»Skoda za pridnega delavca,« so mu rekli ob slovesu.
»Pa za človeka vam ni žal?« se je grenko razklenilo v najmlajšem bratu.
»Samo delavce potrebujemo, ne ljudi. Zmajali so z glavami in odšel je najmlajši brat.
Oče in brata so stali pred hišo, ko je stopil na belo cesto v dolini.
»Pojdimo -mu nasproti,« ni mogel vzdržati starec. In šli so. Sredi doline, na beli cesti so se srečali in vsi hkrati zavekali.
»Brez sreče in brez roke prihajam, oče. Odpustite.«
Tedaj se je starec obrnil in z velimi rokami zamahnil prek doline.
»Tu je vaša sreča. Cerkev med hišami, znamenje na križpotju, kostanji nad našo bajto, dom vaš, nizek in skromen, oblački nad dolino in sonce, ki sije nad nami. Vse to ste nesli s seboj. Pretežko je bilo, da bi nosili, zato ste prišli nazaj. Bolni, kruljavi in pohabljeni, toda domov ste prišli. Čakal sem vas in umreti nisem mogel.«
Še žive sinovi. Odhajajo in se vračajo. Bolni, kruljavi in pohabljeni. Zavoljo sreče, ki jo puščajo doma.
Oba, podstavek in kip sta padla z ropotom na tla. Creepy se ni obotavljal, ampak je odprl vrata in se takoj skril za okenskimi zavesami.
Tu je ostal deset minut v ne malem strahu. Nato pa se mu je zdelo pametno iti ven ter nadaljevati z nočnim opravilom.
Zdelo se je, da je v hiši vse mirno razen neprestanega tiktakanja ure, ki je bila v knjižnici na polici nad kaminom. Ko se je prepričal, da zavese tako visijo, da je nemogoče, da bi prepuščale kakršno koli svetlobo, M bi jo bilo možno zapaziti od zunaj, je prižgal električno luč in posvetil po sobi.
Prvi predmet, ki ga je ujel z očmi, je bil telefon in se je zakrohotal, drugi pa je bila omara za blagajno v kotu sobe nasproti oknom. Stopil je k njej, z »ditri-hom« v roki in jo začel obdelovati po preizkušenem načinu.
Pri šestem poskusu so se omarina vrata odprla. Creepy je pogledal in opazil samo eno škatlo z dragulji. Vzel jo je ven in jo nesel na pisalno mizo ,ki je bila v sredi sobe. Vzel je dleto, odprl škatlo in jo izpraznil.
Ravno je pobral prekrasni plavi diamant, ponos gospoda Filipa Mayhewja, lastnika hiše, ko so se sobna vrata odprla-
Creepy se je obrnil in ostrmel, da mu je padel dragulj na tla.
Nagonsko je zgrabil dleto, ki ga je pu-stil na pisalni mizi, toda spustil ga je, ko je videl revolver v roki prišleca, ki je bil oblečen v rjavkasto spalno obleko.
»Dober večer, gospod,« je rekel gospod pri vratih. »Rad bi vedel, kaj za vraga delate tu ob dveh zjutraj.«
»Odprl sem omaro za denar, velespoštovani gospod, in kradel vašo zbirko draguljev.«
»Vidim. Lahko daste zbirko kar nazaj in zaprete omaro. Bodite tako ljubeznivi!«
»Dobro, spoštovani gospod. Pri tem, kar imate v roki, nimam dosti izbire, kajne?«
Creepy je dal dragulje nazaj in zaprl omarina vrata.
»Ali veste, da je bilo neumno, da ste napravili tak ropot v veži?«
»O, da!« je rekel Creepy.
»Spal sem' v naslonjaču v svoji spalnici, ko me jo to zbudilo. Sprva sem mislil, da sanjam in se mi zdi, da sem moral nato zopet zadremati, kajti šele potem sem se odločil zadevo preiskovati, šel sem po stopnicah navzdol in opazil pramen svetlobe, ki je prihajal tu izpod vrat,' ostalo veste. In sedaj, ali bi bilo nesramno vprašati vas, kako ste odprli omaro?«
»Ditrihi, gospod.«
»Ah, da — koristne igrače, kajne?«
»Da.« — Creepy je za trenutek zamišljeno molčal, kajti bilo je nekaj, o če-
VLOMILCI
mer bi on res rad dobil pojasnilo. Sklem! je vprašati. »In kaj nameravate storiti z
menoj, gospod?«	.	.
»Poklicati nameravam policijo,« je re..ei
mož z revolverjem.
»Kar storite to,« je rekel Creepy z baznim in šaljivim pogledom na telefon.
Oni je ošinil Creepyja z ostrim pogledom zapazivši v njegovem obnašanju m glasu neko razigranost, ki se je zdela ne-navadna v takih okoliščinah.
Še vedno z revolverjem, naperjenim na Creepyja, je stopil k telefonu, vzdignil slušalko in potrpežljivo čakal. Ko po tridesetih sekundah ni dobil nobenega odgovora, se mu je začelo svitati, da ne more vse biti v redu.	■ .
»Kaj za vraga je narobe s telefonom?« je godrnjal, in ko je videl, da se Creepy reži, je rekel: »Ste se mogoče vi igračkali z njim?«
»Da, gospod,« jc rekel Creepy. »Prerezal sem žico zunaj.«
»Za božjo voljo!« je rekel gospod v spalni obleki obleki, vidno presenečen, da je kdo tako predrzen, da je prerezal žico njegovega telefona. Strogo je pogledal Cree. pyja.
»Torej vam je bilo všeč baviti se z mojim telefonom, gospod ...«
»Ob, Charlie jc moje ime, Peyton.« »Gospod, Peyton!«
.»Da, gospod. Lahko držite slušalko na ušesu celo noč in nič se ne bo zgodilo-« »Mislim, da ste s tem nameravali preprečiti, da bi poklical policijo.«	^
»Tako je, gospod.«	' :
»Toda, žal mi je, da vas bom razočaral.« Gospod v spalni obleki je povzdignil glas* in zaklical: »Perkins!«
Skoraj isti trenutek so se sobna ^ratä odprla in neka oseba, oblečena v vijoličasto spalno obleko, se je prikazala.
»Klicali ste me, gospod?« je vprašal ta novi prišlec skoraj po nepotrebnem, kajti očividno je bil popolnoma prepričan, da je bil klican.
»Da, Perkins, klical sem vas. Kot lahko uganete, imava pred seboj vlomilca.« »Res, gospod?«
»Da, Perkins. Presenetil sem ga, ko si je prilaščeval mojo zbirko draguljev. Prerezal je telefonsko žico, da bi preprečil našo zvezo s policijo. Bi bili vi, Perkins, tako dobri in šli iskat kakega stražnika.« »Takoj, gospod.«	%
Ko je Perkins odšel, je gospod v rjavkasti spalni obleki gostoljubno vzel iz bifeja steklenico whiskija, soda vode in kozarca in ponudil Creepyju kozarec pijače. Creepy, ki nikoli ni zavrnil nikake pijače razen vode, je takoj sprejel,
»Hvala, gospod,« je rekel Creepy in iz-pil kozarec z molčečim priznanjem.
Nekaj trenutkov pozneje je vstopil Per-kins z širokim dostojanstvenim stražnikom.
»Dobro jutro, stražnik. Hitro ste prišli.« »Da, gospod. Slučajno sem šel mimo, ko je vaš sluga prišel ven in me obvestil, da imate tu nekega vlomilca. In sedaj, gospod, bi vam rad stari! nekaj vprašanj?« »Kar vprašajte, stražnik, le vprašajte!« »Ob kateri uri je ta možakar prišel y hišo, gospod?«
»On vam to lahko točneje pove nego jaz.«
»Začnimo, dečko,« je rekel stražnik ter privlekel na dan beležko in svinčnik. »Koliko je bila ura, ko ste vdrli, he?« »Približno tričetrt na dve,« je odgovoril Creepy, ki je bil videti bolj ponižen v prisotnosti moža postave.
»In kako vam je ime?«
»Peyton, Charlie Peyton.«’
»In, kdaj ste ga zalotili, gospod?«
»Ob, rekel bi, da približno ob dveh.« »Dobro, gospod; vam je nudil kaj odpora?«
Gospod v rjavkasti obleki je pogledal na revolver v svoji roki in se narahlo nasmehnil.
»Ne, nikakega,« je odvrnil.
»In kako ste prišli noter, dečko moj?« »Pritlično okno zadaj, dijamant in obliž, stražnik.«	'
Stražnik si je to zapisal, zaprl beležko in rekel: »To je vse, kar sem želel izvedeti, gospod. Zdaj ga bom pa vzel s seboj, da.«	*
»Ali ga ne bi hoteli en požirek, preden greste, stražnik?« je vprašal gospod v spalni obleki.
Stražnik je dobil požirek in trdo zgrabil Creepyja.
»Ali se mu upate sami biti kos?« je vprašal gospod v rjavkasti spalni obleki' »Sem bil že večjim, kot je on, gospod.« Po teh besedah je stražnik pelial Creepyja na način, ki ga imajo stražniki.-----
Zunaj na cesti se je Creepy obrnil k stražniku, rekoč: »Dobra, je bila tvoja zamisel, Bill, da si ctu! na straži v teh cunjah.«
»Da, -da, Charlie,« je menil »stražnik«. »No, torej, vrni se kako drugo noč iA pravilno izvrši to naloga.« «T-C Dyer.V;
■Pptek, 1 (i. januarja 1948.
.»KOROŠKA KRONIKA«
Številka 3 — Sv.':..:
Premog - zlato države in ključ
do blagostanja in bogastva
Prvikrat v zgodovini rudarja v premogovniku »črnega knapa« so sedaj po dru* gi svetovni vojni države pripravljene njegovo delo plačati po isti tarifi in normi kot delo kakega drugega, pa čeprav specijali-iziranega delavca. To pač ne pomeni nič drugega'kot to, da premogovnemu delavcu danes pripisujejo povsem drugačno .važnost kot so mu jo pred leti. Premogovna proizvodnja je danes ključ do gospodarskega ozdravljenja marsikatere dežele. — In v tem je neizpodbiten znak dobe: dajte delavcu živeti in on bo vam dal živeti *«d	I
' O IZVORU PREMOGA IN NJEGOVI
f .	BODOČNOSTI
t
t Prvi početki so bili za premog kaj ne* fugodni: Angleški kralj Henrik III. je sicer evojim državljanom dovolil premog uporabljati. To je bilo v letu 1234- Vendar je bilo to dovoljenje preklicano, češ, da premog razširja »zoprn duh in neznosen zrak«. Uporaba premoga je bila s tem za glavno mesto povsem prepovedana. Posledica tega je bila, da so vsi kovači in celo pivovarnarji opustili kurjenje s premogom in so uporabljali raje drva. Oni drugi-ne-jposlušni — pa so svoj prestopek morali drago plačati: naprtili so jim težke denarne kazni, najbolj trdovratni med njimi pa Jso romali na morišče. Plemenitaštvo in iostala gosposka je nastopila proti premogu, ki da je s svojim izžarevanjem širil »gnusen« vonj, zasmrajeval človeška bivališča in dosegla, da je bila končno upo-. iraba premoga prepovedana v vseh tistih krajih in mestih, kjer se je gosposka, sestajala. Tudi tedanji zdravniki so se izrazili proti uporabi premoga, češ »da je duh hudega in nepoznanega izvora ter škoduje Čločeku na duši in na telesu«.
' Posledice vseh teh prepovedi so bile seseda za današnje pojme zelo nerazumljive. Po poročilih nekega kronista »boljše da-ime« sploh niso prestopile hiše, v kateri so [kurili s premogom. Pod kraljem Henrikom sVHL so študentom prepovedali kuriti s premogom in ko so se ti pritožili, da morajo vsled tega zmrzovati, jim je bilo naročeno, naj telovadijo, ker da se bodo s tem ogreli,.»
1 Prekoračili bomo nekaj desetletij, pove-Bati pa ne bomo mogli glede premoga še »ič naprednejšega:	premog je postal 'si-
-..—— -------------- -----------,
Kovina sedanjosti
Ko so v začetku preteklega stoletja iz-hašli v kemičnih laboratorijih prve kroglice aluminija, prav za prav niso vedeli, v jfcakšne namene naj služi ta nova kovina, jki so jo nazvali »glinasto srebro«. Tudi je |bilo izdelovanje nove kovine v laboratori-bih vse predrago, da bi služila praktičnim «ramenom, zato se je tehnika krčevito okle-Spala starih kovin, železa in bakra. Kilogram aluminija je stal tedaj še domala (toliko kot kilogram zlata in kdo bi izde-lovaT stroje in druge naprave iz tako dra-£e kovine ?
Izredne lastnosti nove kovine pa učenjakom niso dale miru in vse svoje napo-re so usmerili v to, da bi proizvodnjo alu-toiinija pocenili. To se jim je posrečilo s pomočjo elektrolize. Že malo pred prvo Svetovno vojno se je izdelovanje aluminija .V elektrolitičnih pečeh pocenilo za najmanj tisočkrat napram laboratorijskemu načinu-'Aluminij so začeli imenovati kovino bodočnosti. Dandanes zamore ta kovina tek-hiovati glede na svojo trdnost tudi z jeklom in zavzema zato v tehniki vedno važ-bejše mesto.
Prvo, kar je potrebno za izdelovanje alu-hiinija, je pridobivanje aluminijskega ok-Kida iz boksita. Nakopani boksit nalagajo V rotativne peči, nakar gre ruda skozi hinožico cevi in kotlov, ki jo predelajo in Se ustavi v veliki sušilnici. Kasneje roma ta že predelana ruda v elektrolitne peči, kjer se pretvori v dragoceno belo kovino.
Glavna delovna sila v elektrolizi je električna energija. Od nje največ zavisi ce-tokuuna proizvodnja in s tem tudi cena Muminija.
Iz elektrolize odhajajo aluminjasti kom ^ livarno, kjer jih prelijejo v kompaktne Mike bloke, iz "teh pa izdelujejo kasneje ^trojne tovarne razne konstrukcije, aparate in električni material.
Tovarno čakajo še velike naloge. Vsi de-Wni postopki bodo še bolj izpopolnjeni, °snovni material boksit bo šc bolj vsestransko izrabljen. Aluminij pa za nas ni heč kovina bodočnosti, marveč kovina sedanjosti.
cer redkejši, ljudje so še bolj zmrzovali in prišlo- je celo tako daleč, da so se za premog celo na dražbah potegovali — takrat pa je vendarle kraljica Elizabeta mislila, da je pametno prepovedati kurjenje s premogom v parlamentu, češ da hi poslanci iz podeželja utegnili oboleti, če bi morali tak »okuženi« zrak vdihavati...
Kljub vsem tem zaprekam pa je bila jv letu 1662. potrošnja premoga v Angliji že tako visoka, da so jo mogli obdavčiti. Bila je to nekaka splošna davščina' po 2 Sh. na osebo, kar je pa po tedanjih sicer nezanesljivih, pa vzemimo po najnižje cenjenih statistikah vendarle prineslo dohodek približno 200.000 angl. funtov letno. Leta 1689. pa je bil ta zakon ukinjen.
V letu 1667 je v Londonu zavladalo veliko pomanjkanje premoga. Pozabili smo povedati, da se je medtem to že tedaj_ svetovno mesto povsem privadilo na kurjenje s premogom. Vzrok tega pomanjkanja kuriva pa je. bil strah ribičev, ki so to tedaj London oskrbovati s .premogom in si_ s svojimi ladjicami niso več upali na morje. Bali so se nizozemskih piratov (morskih roparjev).
Premog je seveda že takrat imel svojo
Kadar za državno gospodarstvo nastopijo težki časi, takrat so naravna bogastva tista, ki dado hrbtenico in kritje za reforme, zunanja posojila — tvorijo kratko-malö tisto dragoceno, priznano podlago, po kateri je mogoče premostiti težave in. državne finance z lastno ali pa vsaj s tujo pomočjo urediti. Rudna bogastva pomenijo v tem primeru jamstvo, na katerega more dajatelj pomoči vedno računati. Rudna bogastva so pa seveda tudi dvorezen meč: če jih dobi v roke tuja, domači nenaklonjena sila, so prvič te naravne vrednote za domače ljudstvo prilično izgubljene, drugič pa mora država, ki je tuji sili odstopila ali morala odstopiti takoimenovane koncesije na teh rudnikih, ostati v stalni odvisnosti od njihovega novega gospodarja. Ta slučaj je postal na: primer nadvse pereč pri avstrijskih petrolejskih poljih pri Zistersdorfu.
Kot vse druge industrijske in gospodarske panoge je tudi avstrijsko rudninarstvo pretekla vojna težko prizadela. Vojni vihar seveda globoko ležečim naravnim bogastvom ni mogel naravnost do živega, temveč je le njih izrabljanje za določeno dobo onemogočil. Tudi danes stoji vprašanje avstrijskih rudnih bogastev na prvem mestu in predstavlja hudo sporno točko pri pogajanjih med velesilami za mirovno pogodbo z Avstrijo.
Pri rudnih bogastvih te dežele seveda ni govora a kakih še neodkritih, bajeslovnih najdiščih najbolj povpraševanih rud, saj so še nemški oblastniki bili nasedli tej radovedni pohlepnosti in zaukazali splošno in ponovno preiskavanje avstrijskih rudnih ležišč, v upanju, da bodo pač našli nove, še 'neugotovljene vire surovin, kot so: premog, železo in nafta, ki naj bi njih vojnemu stroju nudile najbližjo ih najbolj zavarovano oskrbovalno zaledje. Ugotovitve ■ teh raziskovanj pa so bile povsem ne« -zadovoljive in so mogle potrditi samo to, kar so avstrijski geologi že zdavnaj prej ugotovili. Nemci torej niso našli pravljičnih bogastev, ki so si jih obetali; za Avstrijo samo pa je ostalo v zemlji dovolj dragocenih rudnin, ki čakajo samo, da bodo izkopane in prinesle narodu tisti dohodek, ki mu iz njih pritiče.
Premog
Niso nepomembni premogovni rudniki v Avstriji in tudi jako dober premog kopljejo iz njih, vendar zadostuje njih donos komaj za polovico domače potrebe. Avstrija je v predvojnemu času imela bogato razvito industrijo. Od premogovne proizvodnje so porabili več kot polovico za industrijo. Gospodinjstva, električne centrale, železnice in plinska razsvetljava so od vse izkopane množine premoga porabile komaj slabo polovico.
Množino izkopanega premoga žal ni mogoče povečati, ker ima Avstrija razmeroma le malo premogovnikov in to manjšega obsega. Množina pridobljenega premoga v glavnem porabijo za, preskrbo velemesta Dunaja, dočim drugi, bolj vstran ležeči premogovniki oskrbujejo v' bližini ležeče industrije.
določeno ceno. Ta se je tekom te najnovejše »krize« dvignila na 7 angleških funtov, kar bi odgovarjalo nekako današnjim 30 funtom. Nizozemska nevarnost se je kasneje polegla, premog je spet prihajal redno v Anglijo in njegova cena je padla na prejšnjo normalo. Kralj Karel II. je davek na premog uporabil za graditev cerkva in obnovo malo prej po požarni katastrofi skoraj uničenega Londona. Poleg tega je pozneje svojemu sinu vojvodi Rich-mondskemu dovolil pobrati od tone obdavčenega premoga 1 Sh za svojo lastno korist. Ta določba je ostala v veljavi do leta 1800., ko je vlada od naslednikov omenjenega vojvode ta prejemek odkupila.
Načini pridobivanja premoga so bili spočetka zelo primitivni. Premogokop ni nikjer segal v globino dalje kot 27 metrov in delo v tej jami je pomenilo za vsakogar veliko ponižanje, skratka kot najnižje delo. Kljub temu, da je Thomas Sa-vory leta 1698 iznašel zračno črpalko in so se s tem življenske prilike v rudniku bistveno izboljšale, so ostale rudniške nesreče ševvedno zelo pogoste. Kljub, temu pa se je produkcija premoga neprestano višala, kar je bilo v nemali meri zahvali-
Zemeljska olja
Ležišča nafte v Avstriji niso bogve kako stara in niti ne neizčrpna. Še pred dvajsetimi leti je bilo o njih le kaj malo resnega slišati. Za njih odkritje in izkoriščanje pa se ima avstrijsko ljudstvo zahvaliti svojim zmožnim geologom. Zistersdorfska naftina polja imajo sicer to pomanjkljivost, da je iz njih mogoče pridobiti raz-meroma zelo malo bencina. In še tega pridobivajo po precej zapletenem postopku.
Seveda vrtajo še naprej za drugimi najdišči. Kot uspeh teh podjetij je treba omeniti staroznano asfaltno olje iz Leo-prechtinga. Na večih mestih so odkrili tudi zemeljske pline, M služijo za razsvetljavo v mestih.	'* >
Železna ruda -V ’ U
Če govorimo o tej rudi, moramo takoj omeniti svetovno znani rudnik Eisenerz, od koder iz približno petdesetih zemeljskih teras, ki leže druga nad drugo, pridobivajo dragoceno železno rudo, ki si je po vsem
Nenavadna visoka starost je dar božji. Človek ne more dosti storiti za to, da bi dosegel izredno visoko starost, razen, da preprosto živi in je veliko na svežem zraku.
Junija 1934 je umrl Turek Žaro Aga, ki je bil najstarejši človek te dobe. Po njegovih podatkih je bil star 164 let in se je baje v mladosti bojeval v Siriji zoper Napoleona. Vendar ni imel nobenih listin in »pomlajevalni« profesor Voronov, ki ga je preiskal malo pred njegovo smrtjo, mu je, prisodil 120 let, a Turki so izjavili, da je bil Aga toliko star, kot je sam dejal.
Bodi tako ali tako, res pa je, da so živeli ljudje take in še večje starosti. — človek, ki je doslej najstarejši na svetu in je njegova starost uradno dokazana, je bil Anglež Thomas Carn; imel je skoraj 207 let! Živel je od leta 1588 do 1795.
Prihodnji v tem seznamu je leta 1124 v vasi Kofroseh pri Temešvaru umrli Petrač Czartan, ki je bil rojen 1539, je bil torej star 185 let. Skoraj prav do smrti je bil še krepak, hodil je s palico in je beračil. Dobro je še Videl in je imel še nekaj svojih zob. Njegov sin, ki je živel ob očetovi smrti, je imel tedaj 97 let in je bil otrok tretjega v pozni .starosti sklenjenega zakona. Czartan je bil grško-katoliške vere in je do smrti vestno izvajal svoje verske dolžnosti. Umrl je, ko da bi zaspal.
Le za leto mlajši je bil, prav tako leta 1724 umrli Samuel Mungo, iz Škotske, ki si je večji del svojega življenja moral le z eno roko služiti kruh, ker so mu bili drugo odsekali. Prav rad je pil žganje in je menil, da mu največ koristi.
Prav malo manj je bil star neki mulat iz Friedrichstadta iz Virginije, ki je leta 1793 umrl v starosti 180 let. Bil je 140 let suženj ene in iste družine.
V Herbusdorfu v Gornjih Lužicah je dosegel Martin Uhlemann, ki je umrl
iti se tudi ostalim rudniškim iznajdbam. Tako so na primer že v prvih letih uvedi v rudnikih plinsko razsvetljavo- m- dvigal", ki so jih gonih na paro. Posledica je bna nadvse vidna: proizvodnja se je^ v osmih mesecih potrojila. Angleški rudniki premoga so dobili dober glas po vsej Evropi: najboljše se je zaslužilo, dobro je bilo poskrbljeno za osebno varnost, proizvodnja je rastla in bila tudi takoj prodana...
■ Najnovejša ideja znanosti, premog že v rudnikih spremeniti v plin, je že pred 30. leti dobila svojega glasnika in ta je bil William Ramsay. Ta je izumil tudi svoj poseben postopek, katerega je leta 1983 njegov ruski znanstveni kolega nadaljeval. V Gorlovki v Doneškem bazenu je prišlo do prvih poizkusov; v novejšem času se z njimi tudi v Ameriki intenzivno bavijo. Če pojde tako naprej, bomo mogli nekega dne reči, da rudarjem premogokopcem kmalu ne bo več treba garati po rudniških šahtih. Morda bo treba v bližnji bodočnosti že kar na površini spraviti v pogon gotove stroje in na ta način podzemna ležišča premoga spremeniti v tfgromne plinarne.	,
Danes pa igra premog ne samo v Angliji, temveč v prav vsaki deželi, še posebej pa v evropski, vlogo, od katere je zelo, zelo mnogo odvisno.	- «v,;
Premog je črno zlato, je ona dragocena snov, ki vsakemu posamezniku da prijetno toploto, v kateri more delati in ustvarjati, daje mu mir in zadovoljstvo tihe domačnosti, je pa tudi nadvse važen vir dohodka za državo, je ono resnično sodobno »črno zlato«, ob katerem milijoni žive.
(Dalje prihodnjič.)’
svetu pridobila sloves vsled svoje izredne kakovosti. To rudo je Avstrija tudi izvažala. Treba pa je, pri tem imeti v mislih, da izvoz surove rude še od daleč državi ne prinese tistega dohodka kot izvoz že taljenega železa, jekla in kovinskih predmetov. Za to slednje pa so potrebne tovarne z modernimi napravami, strokovnimi delavci itd. Tega v sedanjem obdobju obnove še ni bilo mogoče povsem doseči.
Tudi zlato more Avstrija pridobivati. V gorskem masivu Visokih Tur leže manjša ležišča zlate rude. Prav tako izpirajo vodo reke Salzach in njenih pritokov. V prejšnjih desetletjih je na tem ozemlju na stotine zlatoiskalcev in zlatokopov poskušalo svojo srečo in večinoma z uspehom. Danes je ostalo dokazano samo to, da najdišča zlata še obstajajo, vendar v takih globinah, da bi se njega pridobivanje v današnjih razmerah ne izplačalo; Treba bi bilo počakati, da bi recimo cena zlata narastla ali pa da bi bilo mogoče primerno vnovčiti rudnino, ki jo pridobivajo obenem z zlatom, n. pr. arsen itd.
Še eno rudnino bi bilo treba omeniti, rudnino, katere izkopljejo več, kot je za domače potrebe nujno, in ta je s v i n e c. Tega pridobivajo na Koroškem» ..^h^
2. decembra 1736, starost 172 let. Njegov ded je bil star 103 leta, njegov oče pa 192 let.
Henry Jenkis, neki ribič iz grofije York na Angleškem, je živel, kar je uradno dokazano, od 1501 do 1670; umrl je torej 169 let star. Nekoč je bil pozvan na sodnijo in je prišel tjakaj s svojima sinovoma v starosti 100 in 102 leti! Brez dvoma čudovit primer!
157 let je bil star neki kmet z zaluških posestev pri Keialiclucu v Galiciji, ki je umrl leta 1762. Njegov prvi zakon je trajal 58 let. Ko mu je žena umrla, se je z 88. letom še enkrat poročil in je bil v drugo poročen 55 let in je iz drugega zakona imel še 7 otrok.
Vlado desetih angleških kraljev je preživel neki, leta 1635 rojeni Thomas Parz, kakor je napisano na nagrobnem kamnu v londonski westminsterski katedrali. Ko mu je bilo 120 let, se je oženil s tretjo ženo in v starosti 130 let je še prav urno vihtel cepec in je mlatil. Ko je bil star 152 let, ga je sam' kralj povabil k sebi na gostijo. A tedaj si je Parz, ki je bil vajen le preproste hrane, pokvaril želodec in je umrl.
Izredno žilav je bil tudi Danec Kristjan Drakenburg, ki je dosegel starost 146 let (rojen 1626 v Strömstadu umrl 1772). Bil je nemirne sorte in je do svojega 141. leta prav vzburkano živel. Ko je imel 68 let, so ga ujeli morski razbojniki in ga prodali za sužnja v Tripolis. Kar 15 let je opravljal najtežja suženjska dela, dokler ni pobegnil. V starosti 100 let se je poročil prvič in zadnjič.
136 let je bil star Švabec Žorž Wunder, rojen 1761. leta. — Anglež Taylor je dosegel starost 134 let in se je s 108 leti v .drugo poročil.
Heinz Mittelstadt, Meklenburzan, je bil 123 let star. Bil je 40 let vojak in je bil v neštetih bitkah.
Rudna bogastva v Avstriji
NEKAJ O METUZALEMIH
g&Za naše gospodarje
Zanimiva stava
Bregantova in Balantova sta bili najiep-si kmetiji na Ostrožnem. Pa tudi mlada Bregant in Balant sta bila oba dobj-a gospodarja. Imel pa je Bregant nekaj prednosti. Šolal se je v mestu, tudi v kmetijski šoli je bil, med vojno pa ga je naneslo daleč po svetu, ki ga je ogledoval Bregant z odprtimi očmi. Balant je bil prav tako pameten, zelo načitan, vendar je bil le v domači šoli in tudi po svetu ni prišel. Oba gospodarja sta si bila dobra prijatelja in najraje tičala skupaj.
Pa pe je odločil Balant, da postavi nov Mev. Ž Bregantom sta modrovala, kako in kaj treba. O vsem sta se sporazumela, le glede vode se nista mogla. Balant je hotel napeljati vodo iz vodovoda kar v jasli, da ne bo treba več goniti živine napajat na potok, kakor je imel to mladi Trbovec na Babnem. Bregant pa je bil proti temu češ, da je za živino bolje, če gre na potok ter se pri tem sprehodi in preskače, kakor pa če tiči neprestano v hlevu. Do«
Ameriško kmetijstvo v letu 1948
Načrt ameriškega kmetijstva za 1. 1948 hi tak načrt, ki bi bil po zakonu obvezen za vse kmetovalce. To je le nekako priporočilo kmetom, naj se po njem ravnajo. Ker pa je ta načrt v skladu z notranjo in zunanjo politiko Amerike, ki jo odobravajo vsi ameriški državljani, je navada tudi, da kmetje, to je ameriški farmarji, upoštevajo načrt, ki ga priporoča ministrstvo za kmetijstvo. Vpoštevajo ta načrt vsaj toliko, verjetno pa bolj, kakor v drugih državah vpoštevajo predpise raznih državnih načrtov.
Načrt vpošteva predvsem veliko potrebo narodov Evrope, vendar pa še predvideva malenkostno zmanjšanje celokupne obdelave površine. To je deloma vsled težkoč pri prevozu in pa zaradi naraščajoče izčrpanosti plodnosti zemlje.
Tako ja na pr. znižana zasejana površi-ha za pšenico na 97% letošnjega stanja, četudi znaša ta površina še vedno 119% zasejane površine v vojnih letih. Tudi z rižem zasejana površina je znižana za 1%, znaša pa še vedno 146% predvojnega sta-nja. S koruzo zasejana površina naj bi bila za 7% povišana v primeri z letom 1947.
Da bo mogoče kriti v prihodnjem letu morebitne primanjkljaje, priporoča načrt zvišanje s krompirjem zasajene površine v. primeri z letom 1947 za 5% in zvišanje površine za fižol kar za 17.%.
Površina, določena za pridobivanje sladkorne pese in sladkornega trsa, naj bi ostala v letu 1948 v isti izmeri kot v letu 1947. Je pa tako še vedno višja kakor med vojno in pred vojno.
Površina, dpločena za okopavine — brez krompirja, sladkorne pese, sladkornega trsa in koruze je za 3% večja kot leta 1947 in za 4% večja kot pred vojno.
kazoval in utemeljeval je svojo trditev, toda Balant se ni dal in venomer svojo gonil.
Postavil je Balant hlev in tudi vodo napeljal v jasli. Lepo se je postavilo osemnajst govedi v novem hlevu in res pripravno je bilo napajati, ko si kar odprl pipo in pustil vodo v skrbno pometene jasli, ko se je živina napila, pa si jo zopet spustil v kanal. Kar nekam dobro se je zdelo Balantu, da je posekal Breganta, ki je tudi postavil par let prej nov hlev, pa ni napeljal vode v jasli ter napajal slej-koprej na potoku.
Nekako pol leta je minulo, ko sta neke nedelje Bregant in Balant zopet tičala skupaj in modrovala. O vsem sta se menila in tudi o mlečnosti krav.
»Precej enako živino imava,« pravi Balant, »in tudi precej enako krmiva, pa mi kar ne gre v glavo, zakaj tvoje krave le bolje molzejo kakor pa moje.«
»Hm, jih pač gonim trikrat/na dan napajat na potok, ti pa ne,« odvrne Bregant. »Več kot tristo metrov je do tja, krave se sprehodijo, razgibajo, navžijejo svežega zraka in potem tudi bolje molzejo. Tvoje pa so priklenjene p^i jaslih noč in dan ter sploh ne zagledajo božjega sonca.«
»Eh, ti pač vedno goniš svoje, vendar ne verjamem, da bi to bil vzrok,« pravi Balant.
, pcDa vedno svojo gonim, praviš,« reče
Bregant, »prav, pa se prepričajva, kdo ima prav! Dvanajst krav imaš v hlevu, napajaj jih šest pri jaslih kakor doslej, ostalih šest pa na potoku, kakor to de-lam jaz. In stavim, kolikor hočeš, da bo po par mesecih na potoku napajanih šest znatno bolje molzlo.«
»Pa staviva,« odvrne Balant. »Tvoja petnajstmesečna junica Cika mi je že davno všeč, pa mi jo boš dal, če se izkaže, da nimaš prav. Če pa boš imel res prav, kar pa ne verjamem, dobiš mojega junca Lisca, za katerega me že vedno naganjaš, ker rabiš novega plemenjaka.«
Udarila sta v roko in — čez tri mesece je odpeljal Bregant Balantovega Lisca v svoj hlev.
Kako je bilo to mogoče? I, no! že po par tednih so Balantove krave, ki so hodile na potok, začele vidno pridobivati na mleku in že prej kot po treh mesecih je Balant ugotovil, da dobi od njih po 5 do 8 litrov mleka dnevno več kakor pa od napajanih v hlevu, čeprav sta sestavila obe skupini skrbno tako, da je bil vsak drug razlog temu pojavu izključen. Pa ne samo to! Balant je ugotovil, da so na potoku napajane krave tudi živahnejše, imajo več teka, bolje izgledajo in v vsakem oziru bolje napredujejo. Zaprl je vodovod ter odslej napajal zopet vso svojo živino na potoku, prav tako kakor njegov sosed Bregant.
Seveda, Ostrožno leži v ravnini, 'kmetje so bolj poljedelci, paše ni in trikratna hoja dnevno na potok za vasjo je bilo edino gibanje, ki ga je bila deležna izrazito hlevska živina. Da, da, vsako živo bitje se mora razgibati in naužiti svežega zraka, ker le tedaj se more pravilno razviti, uspešno napredovati :> dr-rašati čim več koristi!
Češkoslovaško gospodarstvo
Po prvi svetovni vojni so bile gospodarske razmere izmed vseh nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije najpre-je urejene na Češkoslovaškem. Ta država je bila nato do leta 1938 gospodarsko najboljše urejena država Srednje Evrope.
Tudi po drugi svetovni vojni je vse zgle-dalo, da si bo nova češkoslovaška država brez Podkarpatske Rusije (okrog 12.500 km2 s 725.00Qf prebivalci), ki jo je morala kot ceno za osvoboditev prepustiti Sovjetski zvezi, zelo hitro uredila svoje gospodarstvo. Saj je bila vojna škoda v Češkoslovaški razmeroma skoraj neznatna, pomoč UNRRA-e je bila velika, tudi trgovski promet z Ameriko in zapadno-evrop-skimi deželami se je hitro dvigal in življenje v Češkoslovaški se je približevalo že mirnodobskim razmeram.
Pokazalo pa se je dvoje in sicer, da ni mogoče kake države iztrgati brez škodljivih' posledic iz dosedanjega gospodarskega sveta in jo presaditi v nov gospodarski svet in drugič, da ni trajnega dviga gospodarskega življenja brez urejenih političnih razmer.
Vsi vemo, da so politične razmere v Evropi, posebej še v Srednji Evropi, vse preje kot stalne in, urejene. To vpliva seveda
slabo tudi na gospodarsko življenje Češkoslovaške. Razen tega je v letu 1947 morala Češkoslovaška vedno bolj trgati žive gospodarske zveze z Ameriko in Zapadno Evropo, ni pa še mogla svojega gospodarskega življenja prilagoditi razmeram na Vzhodu, kjer je življenska raven, to je živ-Ijenski standard, mnogo nižji kot v Za-padni Evropi in kot je bil do sedaj na češkoslovaškem.
In tako »zlata« Praga danes tudi ni več tako bleščeče »zlata«, tudi nad mesto ob VJtavi so prišli sivi oblaki. Sicer je življenje na češkem v primeri z življenjem v Avstriji še vedno znatno ugodnejše, saj dobivajo tam potrošniki še vedno 2700 kalorij dnevno. Toda opažati je že znake, ki naznanjajo poslabšanje mesto zboljšanje razmer. Izložbe v trgovinah so bile pred meseci še take, kakor bi živeli v nekakem paradižu, danes so te izložbe kot v vojnih razmerah pred tremi leti.
Leta 1946 so na Češkoslovaškem že mislili na odpravo racioniranja in na odpravo tako osovraženih živilskih nakaznic. Saj so bile cene na »črnem trgu« že skoraj enake uradnim cenam v trgovinah. Danes je razlika med temi cenami vsak dan večja, če-

JANEZ JALEN:
Oi/iac Mačko-
31.
Podlipnik je postavil pest na mizo in molčal.
Markovo priznanje je bilo kakor blisk, ki se je posvetil. In trije, Marko, Ančka- in mama, so čakali, kdaj bo zagrmelo. Marko bi se ne bil prav nič začudil, če bi bil Podlipnik skočil vanj in ga vrgel skpzi vrata. • Se Volkuna bi bil miril, da bi ne popadel gospodarja. Ančka bi niti besedice ne bila zinila, če bi jo bil ata udaril. Samo zajokala bi. Mama, razumna in tiha žena, pa je bila pripravljena, da bo branila in mirila.
Večnost dolgo je bilo to tiho čakanje. »Da bi že vsaj zagrmelo«, si je zaželela Podlipnica.
V okno se je zaletela zakesnela muha in padla na tla-
»Mrr«, se je od nestrpnosti oglasil Vol-kun, vstal, se obregnil ob Markovo koleno in odšel dobrikat se Ančki. Podlipnik ni prezrl psa: »Dober in pameten pes.« Patega ni povedal, še vedno je molčal. Zdajci je videl Ančko tik ob Marku. Začudil se je, kdaj je prišla k ovčarju. In osupnil je, da tega ni mogel prikriti, ko je Ančka spregovorila vprav z njegovimi besedami, s tistimi, s katerimi je terjal od Marka odgovor: »Kaj pa vi pravite, ata, na to?«
Podlipnik je pogledal Ančko. V njenih očeh je gorel ogenj, ki ga je imela od njega, ne od mame, čeprav je bila na zunaj vsa taka kakor mama v njenih letih. Začutil je, da bi nasprotoval sam sebi, če bi nasprotoval Ančki. In zavedel se je tudi,
kako nevarno je s silo dušiti ogenj, ki prikrito gori že dolge rodove v očeh Podlipni-kov in ob vsakem viharju vzplapola. Pogledal je Marka in prav dobro vedel, da bi se Marko niti branil ne bil, če bi ga bil vrgel čez prag, dokler ni stala Ančka ob njem-Sedaj ga ne more več, zaradi ognja v An-čkinih očeh. In prav dobro je vedel, da če se Ančke le pritakne, bo Marko udaril. Ni zastonj poznal njegovega očeta, ki se je povozil. 'Odkrito si je priznal, da sta mu taka oba všeš, Ančka in Marko- Razklenil je pest in položil roko z vso dlanjo na mizo: »Kaj mislim, da’ bi radi vedeli vsi trije. Prav. Takole mislim: Vsak dan se smeš omožiti s fantom, ki bo imel premoženje, vredno tvoje dote.«
Marko je prebledel; iz ognja v Ančkinih očeh so se usule iskre in Anca se je obrnila k ognjišču in pokazala možu hrbet.
»Počakajte, še nisem povedal vsega, če pa hočeš, da bo Marko tvoj mož, pa počakaj, da boš polnoletna, sama svoja. Jaz dovoljenja ne dam. Potem ti pa tudi ne bom branil in bosta dobila, kar ti je namenjeno. Kakor si boš postlala, tako boš ležala. Na gola tla lahko ležeš, samo sama boš odločila, čisto sama. Pa, če Marka prav poznam, bo postelja precej visoko nastlana. Morebiti v poznejših letih prav pod strop.«
Podlipnik je vstal in se.namenil oditi.
»Ata!« ga je ustavila Ančka. Iz njenih oči je sijalo jasno sonce.
»Le pusti, Ančka. Moram po opravkih.«
Anca se je Cena mimogrede dotcknila in mu povedala vse. Tako rada ga že davno ni imela. Podlipnik se je tega tudi zavedal.
Marko pa je skoraj jecljal: »Tega nisem pričakoval.«
»Ni ti v sramoto, če nisi previsoko mislil.«
Podlipnik je že prijel za kljuko, pa se je še enkrat obrnil in prišel nazaj prav do Marka in Ančke: »Povem vama pa, pa — ne mislim, da bi nalašč hotela prej izsiliti poroko, nista taka, samo, mladost je norost, povem ,da bodita pametna; ker, če bi se vama kaj pripetilo, da bi se, kakor pravijo poroki mudilo, kakor gotovo sem Podlipnik iz Krnic, tako gotovo ne bosta nikoli poročena.« Sedaj je Cenu plapolal v očeh ogenj Podlipnikovih rodov.«
»Ata!« je skoraj zašepetala Ančka.
»Nisem rekel Žale besede. Kar sem pa povedal, sem povedal.«
In že je zaprl vrata, pa jih je spet odprl: »Marko! Nocoj boš večerjal z nami, z vozarji.«
»Preveč, vse preveč,« se je zahvaljeval Marko.
»Glej, da mi ne bo treba biti hud nate.« In je odšel.
Prva se je oglasila mama: »Ali sedaj poznata našega ata?«
Ančka pa je mislila samo na Marka in Marko samo na Ančko.
Mama in Ančka sta vzeli kruh iz peči, Marko in Cenek pa sta pospravila zvonce v podstrešje.
Večerja je bila podobna bolj gostiji kakor večerji. In vino je vse napravilo zgovorne, da so pripovedovali vozarji in je pripovedoval Marko. Ko je pravil od med» vedarjev, se je Cene ob kolena tolkel, tako se je smejal in se mu je dobro zdelo, da Ančka ni marala Višnarjevega. In niso odnehali. Ančka je morala zapeti pesem od stražarjev pod Stolom.
Dolgo' so posedeli.
Marko je še! od večerje. No, vasi je postal in poslušal. Vse je bilo tiho. Le jata
tudi je nadzorstvo vedno strožje in je tako nabava dodatnih živil vedno težja.
Vse to je največ posledica velike suse, ki je zelo zmanjšala pridelke žetve. Nadalje je to posledica ukinitve dobav UNRRA-e in drugih dobav iz Amerike, dovoz živil iz Sovjetske zveze pa je še nezadosten.
Ker pa se je zelo lahko privaditi boljšemu življenju, zelo neprijetno se je pa prilagoditi slabšem načinu življenja, je razumljiva neka nervoznost, ki se danes pojavlja pri prebivalstvu vseh čeških mest.
Danes moremo v življenju Češkoslovaške opažati iste pojave, ki so značilni tudi v drugih srednje-evropskih deželah: prenapolnjeni vlaki in cestne železnice, preveliko število študentov na visokih šolah, pomanjkanje strokovnih delavcev.
Kljub temu pa je danes življenski standard, kakor v začetku omenjeno, v češkoslovaški še znatno večji kot na pr. v Avstriji. Delavec zasluži mesečno okrog 3.000 Kčs. Ta plača mu omogoča, da si nabavi poleg živil na živilske nakaznice še marsikaj, česar si njegov tovariš v Avstriji ne more. Cigarete so po 1.50 do 2 kroni, ame-rikanske cigarete po 3.50 Kčs. Cene pijači so visoke: liter vina stane 60 kron, liter likerja 200 kron. Navadna obleka stane 1.500 do 2.000 kron, kakovost take obleke pa je še vojnodobska. Čevlji stanejo 300 do 700 kron in jih je mogoče po tej ceni dobiti le na nabavnico.
Razmere so v splošnem označene s tem, da poskuša vsak za denar kupiti čimprej najpotrebnejše, nato pa tudi vsako drugo blago. Vsi namreč pričakujejo, da se bo iz sedanje male krize zelo hitro razvila velika gospodarska kriza, ki bo dosegla višek v vigredi leta 1948.
Po najnovejših vesteh je sporočil gene. ralisim Stalin češkoslovaški vladi z brzo-javom na dan češkoslovaškega narodnega praznika, da obljubi še 200.000 ton krušnega žita. S tem se zviša dobava Sovjetske zveze češkoslovaški na 400.000 ton krušnega žita in 200.000 ton krme. Ta dobava krije 40% potrebe Češkoslovaške na krušnem žitu in 30% potrebe na krmi. Skupni primanjkljaj Češkoslovaške na krušnem žitu je namreč znašal okrog 1 milijon ton.
Gospodarske novice
CENE ZLATU
Na uradnem trgu v Londonu je cena zlatu že mesece nespremenjena in je 172 šilingov in 3 pence (1 angl. šiling = 4 ai* strijske šilinge).
V New Yorku je določena cena zlatu za unčo čistega zlata na 35 dolarjev (1 unča = 28.25 grama),
POVEČANI PRIDELKI BOMBAŽA
Svetovni pridelki bombaža bodo znašali predvidoma v letu 1947 okrog 4.5 milijard kg. To pomeni v primeri z lanskim izredno nizkim pridelkom povišanje za malo več kot 21%.
Pridelki bombaža so bili 1947 večji predvsem v Združenih ameriških državah, nato pa tudi v Sovjetski zvezi, v Argentini, v Braziliji in v Peru-ju.
gosi je priletela čez Gosnjak, se sklicevala, na Blatih so jim zagagale ra.ce.
»Zavriskal bi; pa kaj bodo ljudje rekli. Da sem se napil. Naj rečejo, kar hočejo. Ančka bo vesela in Podlipniku se bo tudi dobro zdelo.«
Popravil je klobuk, čeprav ga nihče ni videl.
»Jujujuhuhu!«
Volkun je zalajal.
»Le lajaj, Volkun, da bodo vedeli, kdo je vesel, kakor še nikoli ni bil. Naj jih grize, Rotijo in Tevža in Podrobarja. Ko bi vedeli, da ukam zavoljo Ančke in ne zavoljo tistih šestih jarcev! Ančka pa ve in njena mama ve in njen ata ve.«
»Jujujuhuhu!«
Manica je že spala, z Rozalko sta se po še dolgo pogovarjala, tako dolgo, da je navsezadnje le ugenila, zakaj je Marko ukal. žal ji je bilo, da se je nekaj tedno’'» Ančki tako izogibala: »Reva. Hudo ji je bilo.«
Na postelji, na kateri je umrl oča Jernej» je tisti večer Marko dolgo čez pol’ noč v mislih prezidaval hišo, pripravljal les za hlev in skedenj, kupoval konje in premišljeval, kako bi bilo Ančki najbolj všeč. Ančki, dekliču.
Nič. Primoževe bajte ne prezidam v hišo. Novo postavim in hlev in skedenj; vse novo.
Zaspal je in sanjal, da že gospodari na novem domu.
*
Za_ vasi med Savo in Pečmi nakupi mi' klavževino sveti Miklavž na Klemenovo nedeljo na rodinskem semnju.
Cerkev je bila za vse semnjarje dokaj premajhna. Ovčarji pa so bili po dolgih nr.uec.h zopet prazniško oblečeni, ovčarji*
»KOKOŠKA XBOMKA«
Številka 3/‘— Stre: nT'
___/ ' -
P-tek. 16. januarje ^4».
Ti*'
Š.
r

%
grehu je pokazala, kako je bil priljubljen H in spoštovan ter koliko prijateljev je imel. H	Mož, kakor je bil on, potrebuje naš čas.
g	Naj mu bo večni Sodnik bogat plačnik,
.p vsem preostalim pa naše iskreno sožalje.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Na božične praznike smo se tudi v šmi-lu!u devet dni pripravljali z lepim verskim ^ običajem potovanja Marijinega. Ljudje so se udeleževali v lepem številu. Marija je bila tega gotovo vesela in bo nas imela v bodoče še rajši.
Praznike smo lepo obha jali. V cerkvi je bilo vse slovesno in pobožno. Pevce smo že večkrat pohvalili, zato sedaj ni treba še posebej omenjati, da je bilo tudi tokrat lepo petje.
Novo leto smo začeli s precej zaskrbljenimi čustvi, ker ne vemo, kaj nam bo vse prineslo. Tudi veliki možje v svetu napovedujejo za leto 1948 več hudega kakor dobrega. Pa naj bo že kakor hoče, ne delajmo si skrbi zaradi tega. Zgodi naj se Volja božja. Mi tej volji sledmao, pa bo dobro za nas.
f- Lansko leto so nas gospod župnik za nft-Vo leto precej trdo prijeli. Uvideli pa so, da s tem pri nas nič dosti ne odpravijo, ker smo precej trdovratni grešniki. Zato So nas letos začeli »krtačiti« z lepo besedo. Radovedni smo, ali bodo tako pri nas kaj opravili. Morali bomo res pokazati malo več dobre volje.	s
(J S prižnice smo slišali sledečo statistiko preteklega leta: v naši župniji je bilo rojenih 46, zakonskih 30, nezakonskih 16. Smrti je bilo 24, porok 20 in tri civilne.
rjrr*r;	L-■
PLIBERK
JV preteklem letu je bilo pri nas 85 roj-fetev. Od teh je 52 zakonskih, 6 iz civilnega zakona in 27 nezakonskih otrok. Zelo značilno je, da je od novorojenih otrok 61 dečkov in le 34 deklic. Tako narava sa-hia spet poravna veliko razliko v številu taed moškim in ženskim spolom, ki je nastala med vojno zaradi velikega števila padlih mož in fantov. tj', Umrlo jih je v preteklem letu v pli-berški fari 48. Pod 14. letom jih je. umrlo 14, odraslih je umrlo 15 in nad 60 let stalili je umrlo 19. Prirastek, je torej precejšen •— 37 ljudi. Za ta prirastek se moramo na žalost zahvaliti bolj dekletom kot Zakonskim materam. Brez nezakonskih otrok bi namreč bilo število rojstev in smrti skoraj enako. :— Poročenih je bilo 35 parov.	w -	- J.' -
% Za božične praznike so otroci priredili božičnico v Pliberku, Nonči vasi in Dobu. Smrt je letos zelo huda in. njena žetev je do sedaj obilna. Izbrala sr je že veliko žrtev. V prvih sedmih dneh letošnjega leta fcno jih pokopali že sedem. Misel na smrt in hude ter resne' čase pa »preganjamo« z Veselicami in plesnimi prireditvami, ki jih he manjka nikjer. Prav vsako nedeljo imaš priliko nabrusiti si pete. Taki, ki imajo izgovor vedno pri rokah, pravijo, da naj bi to bile »prosvetne in kulturne prireditve« bi ples vzgojno delo. Res obžalovanja Vredno! Večina pa ne vidi v teh prireditvah nič takega, kar bi prineslo kaj dobrega, pametnega ip koristnega.
Skrajna zanikrnost šolskih oblasti je, da be nastavijo tako dolgo nobenega učitelja ]f . -
na šmarješko šolo. Zdaj, ko bi imeli otroci najbolj čas hoditi v šolo, pa ni pouka. Ni čudno, da si potem drzne pisati neki koroški tednik, da je koroško narečje temeljno drugačno od slovenskega jezika. Kje naj se pa otroci uče pravilno govoriti in pisati materinski jezik, če jim sploh v šolo ni treba hoditi. V teh »vzpodbudnih« ukrepih šole vidimo, da so šolske oblasti očividno namenoma zainteresirane, da se otroci okrog brez pouka podijo, namesto da bi se učili. Ti otroci se nam zdijo glede pouka tako, kakor smo slišali pred leti o ruskih otrocih, ki so bili brez doma in vzgoje ter so se potepali ter kradli okrog ter se država tudi ni hotela pobrigati zanje, samo da je dobila naraščaj, kakršnega si je želela. Tem otrokom so rekli »brez-prizorni« ali po naše povedano: brezdomci. Glede pouka so naši otroci podobni tem.
Na novega leta smo v, Nonči vasi pokopali Šmonovo Mojco, na vigilijo Treh kraljev pa smo pokopali Jamnikovega očeta. Jamnik je padel v klet in se ubil. Na praznik Treh kraljev pa smo pokopali Mežnar-jevega očeta iz Doba. Dočakal je visoko starost 88 let. Zelo velika udeležba pri po-
pMMG- 5
CELOVEC
Predno je vlada uredila denar, je določila cene in zaslužek. Vprašanje je, ali se dajo cene z vladnimi ukazi držati in ali se dajo plače z uradnimi določbami trajno obdržati. Bati se je, da bodo nove uredbe toliko vredne, kot so bile dosedanje, ki so poleg uradnih cen ustvarile takoj črno borzo.
Zanimiv je pregled novih plač, ki kažejo sledečo sliko:
Duhovnik, ki je že nastavljen deset let, dobiva mesečno 280 šil. Na Dunaju iščejo dva zdravnika za sodnijsko bolnišnico. Ponujajo jima 500 šil. plače. Pomožna pevka v solnograškem gledališču dobiva 510 šil-plače, torej 10 šil. več kakor zdravnik. Kuharica dobiva 280 šil. in hrano. Lastnik treh vrtiljakov (Ringelspiel) pa je zaslužil lansko leto 240.000 šil. Plače so določene takole:
	1947	1937
pomožni delavci	460	120
občinski delavci	490	180
dežete
Tokrat naj nekaj napišemo d naših go-drnjaleih. Vsem ljudem še Bog ne more ustreči, pravi star pregovor in je res tako. Ne samo pri nas, ampak tudi drpgod. Včasih je to opravičeno, včasih pa tudi ne.
Za časa zamenjave denarja smo namreč godrnjali, ker smo morali plačati za formular za zamenjavo 3 šil. namesto 1 šil., kakor je bilo to izrecno napisano na formularjih. Nihče pa ni pomislil; da je bilo popolnoma v sorazmerju zamenjave 1:3.
Godrnjali smo tudi zadnjič, ko je bil objavljen »Aufruf«, na podlagi katerega je bilo nakazano otrokom do treh let, torej dojenčkom, četrt kisa, nekaj čebule, citrone in prđv toliko masti kot ostalim otrokom do dvanajstega leta starosti. Spraševali smo se in ugibali o tem, kaj bi našim nebogljenim dojenčkom bolj prijalo: ali s kisom ali s citrono okisana čebula, da bi se ne kisali preveč. Pravijo tudi, da pogrešajo naši dojenčki le še malo popra in paprike, potem pa bo kaloričen predpis dosežen. Godrnjajo tudi, ker dobe proizvajalci nakazila za razne oblačilne predmete, čevlje itd., dasi imajo sami dosti ovac, volne, prašičev in usnja in imajo poleg tega še možnost legalnim potom priti do ilegalnih nakaznic za mast, žganje in druge dobrine.
Godrnjanje nekaterih neutolažljivih gre celo na prehrano šolskih otrok v šolah. Godrnjajo, ker dobijo otroci, bivajoči pet minut od šole in otroci, ki pridejo v šolo siti zabeljenih žgancev in mleka, s kosom predvojnega kruha s slanino ali klobaso, isto količino hrane kakor otroci, oddaljeni od šole dve uri ali še več in so odpravlje-
ni za' v šolo s komaj osladkano črno kavo in kosom otrobovega kruha. Ne razumejo, ker naši proizvajalci (producenti) godrnjajo in tarnajo zato, ker da ne morejo shajati s- tisto količino sladkorja, s katero shajajo in morajo shajati naši potrošniki (konzumenti), ki nimajo ne krav, ne mleka, ne čebel, ne strdi, pa jedo zjutraj in zvečer »osladkano« črno kavo, dočim oni godrnjači oziroma »jamrovci« jedo lahko neosladkano mleko,
Na živilskih nakaznicah' 34. periode sto-' ji natiskano: 60% Deiner Ration sind ein Geschenk der Amerika — Hilfe für Österreich. Das Geld, das Du zahlst, bleibt im Lande itd. O tem se je mnogo razpravljalo in ugibalo menda prav povsod, ker so hoteli nekateri dalekovidneži dokazati, da prihaja ta blagodat za naše trebuhe iz čisto druge dežele. Šele, ko je posegel v debato najvišji za to pristojen forum, ki je številčno dokazal natiskano trditev, se je; polegel prepir med javnostjo. .	/
Ali nismo cesto nezadovoljni Kakor otroci, ki hočejo imeti vse, kar vidijo in jim je všeč? Če nam ne gre po »žnorci«, smo sitni’ in godrnjamoj Sicer pa kdo nam more hraniti zakonito dopuščeno godrnjanje. Ne bi mogli reči, da vlada pri nas demokracija, kjer godrnjanje naleti vsaj na razumevanje, če že ne na upoštevanje. O tem smo prepričani malodane vsi godrnjači, kakor o tem, da je tarnanje o slabih časih danes najbolj razširjeno, razpaseno in udomačeno tam, kjer je največje blagostanje. O tem smo si menda mi godrnjači in »seibstversprgarji« povsem edini in enakopravni, Zato: Živeli večni godrnjači!
Vse leto samotarji, so zopet stopali med fante.
Rodinci so nabijali, da so bili zvonovi Kar vroči. Pod Muhovčevemi lipami pa so pokali na kamne postavljeni možnarji, da je odmevalo od gora in da so okna žvenketala in se je tresla zmrzla zemlja.
Mračilo se je. Utihnili so možnarji, obmolknili zvonovi. Otroci so že davno pojedli strd en je, ki so ga jim prinesli z Ro-<iin, dekleta in žene so se že nagledale Vdanih rut, ki so jim jih za semenj kupili fantje in možje, in Podlipnikova Ančka je bidi spravila v skrinjo prečudno lepo veliko srce iz malega kruhka, katerega ji je dal Marko za spomin.
Pa smenja še ni bilo konec.
Pri Smrčarju so se oglasili Bovčani s Žkantom, basom in klarinetom in zavrteli Eo se pari, da se je hiša tresla in da so ®Veče utripale.
Pri mizi v kotu so sedeli: Podlipnik in Ančka ,Marko in Rozalka, Miha in Fran. «a, konjar Tomaž in Bajtnikova Mica, Kfežkov Joža in Frčejeva Reza,- stari Joža, ^ok in Vrbanek. Velik lesen krožnik narezanih klobas in danke je ukazal Cena sebi in svoji družbi na mizo in hleb pogače in dvojni bokal vina. Dobro so se imeli.
Bovčani pa so godli:'
»Drom pom na bas, pa en jerbas klobas, pa vina en bokal, da se bo deklič smejal.«
Dekletom se je ljubilo iti plesat, pa Podobnik ni pustil: »Najejte se prej in napij-te, Ja se bo imelo kaj potresti.« V levem kotu ustnice mu je igral nasmeh in Ježa,
Stari hlapec, je spet ugibal in pogledoval Podrobarja, ki je sedel pri sosedni mizi in se prisiljeno smejal. Vedel je, da je Cena vzel na piko njega.
Podlipnik je poklical Miha, krčmarja Smrčanja, mu potihem nekaj povedal in naročil še en dvojni bokal. Smrčar je stopil mimogrede h godcem, jim pošepetal in pokimal Podlipniku. Cena je vstal izza mize, šel k Bovčanom,, jim vrgel srebrn goldinar in povedal gostom: »Ta raj je moj in moje mize.«
»Le katero bo prosil.Podlipnik za ples?« so ugibali po hiši.
Cena pa ni prav nič premišljal. Prijel je Primoževo Rozalko za roko: »Midva, Rozalka, bova rajala.« Rozalka je bila v zadregi, pa ni utegnila pokazati zadrege. Cena jo je že vrtil, da se je komaj še dotikala tal.
Za njima so plesali Marko in Ančka, Mežkov Joža in Rezka in Tomaž z Mico.
»Drom pom pom pom.« Podlipnik je zadnjič udaril s škornjico ob tla, Mica za. vriskala, da so si ženske zatisnile ušesa. Plesa je bilo konec in posedli so nazaj okrog mize. .
Cena je nalil in prijel kozarec: »Marko! Ta ples sem ukazal tebi na čast. Zato sem ga, ker so mi pomladi vsi branili, naj te ne jemljem za ovčarja. Pa si mi jarce poredil in sebi si jih šest pripasel, čeprav so ti nalašč nagajali. Bog te živi!«
In so domalega vsi pili na Markovo zdravje. Kdor pa ni, se je potajil.
»Kaj pa, če bi bil ovčar imel nesrečo in bi ti bili padli jarci na njegov roš? A?« se je oglasil Podrcbar.
»Eee, ne bi ga pestil,« je bahal Podlipnik. »Saj nismo vsi tako stisnjeni, kakor
je naš srenjski župan. Kaj pa se meni pozna tučat jarcev!«
Pastirji so pohvalno pritrjevali Podlipniku.
Podrobar pa je še vedno ugovarjal: »S takimi dogovori bo ovčarje razvadil, da ne bo nikoli nikomur dovolj plače.«
Tedaj so pastirji zrastli in tiščali v Podrobarja.
Podlipnik je naročil jjastirje^r vina. Vsi so pili in nazdravljali Genu in Marku in Ančki, le tretjinek Tevž je obsedel pri Podrobarju. Stiskala sta glavi in pila iz poliča.
Godci so utihnili. Podrobar je vstal, stopil k Podlipuikovi mizi in bolj kričal kakor govoril: »Cena! šest jarcev, praviš, da je pripasel letos tvoj ovčar. Meni se pa zdi, da ti. bo izplel še eno ovčico, ki ni bila v planini.«^ Pokazal je Marka in Ančko. »Potlej boš videl hudiča!«
Vsi so se bali, da se bo Podlipnik spozabil, in vsi okrog njegove mize so bili pripravljeni, da ga zadrže. Cena pa se je široko nasmeWl: »Kaj si mar mislil, da bom Ančko dal k vam, da bi bila soka lačna?«
»Kdaj sem te prosil zanjo?« se je raztogotil Podrobar.
»Prav zdaj. Vsi smo slišali.«
»Hahaha,« so pritrjevali Podlipniku-
»Ni res,« se je oglasil Rotijin Tevž.
»Podvihani palec, tiho,« ga je zavrnila Mica: »Če , ne, te nesem pod kap, kakor sem te na Jezercih.«
»Ti bodi tiho, baba!« je rojil Podrobar. »Če ni res, pa ni res.«
Spet ga je podražil Cena: »Ali pa bi ti rad oddal Marjanco Primoževemu Marku.
klepar pri gradb. uradu mojster v predilnici	/V?*" ./ 62Cf N 250	
	570	„ 300
konstrukter	900	: 600
inženir	1.000	.600
ravnatelj v tovarni	2.000	1.200
tipkarica	410	: 90
knjigovodja	900	400
prokurist	^	1.300	/ 500
nakupovalec	1.800	' «600,
bančni ravnatelj	3.000	- 1.800
urednik	2.000	/"800
akademski slikar	80T	'	300
advokat na deželi /	2.906	1.000
ravnatelj v modnem/ podjetju	J	#// /	1 iiifd .
	20.000	10.000
risarka za modni, list	3.000	2.000
zobozdravnik	5.000	' it ■;
pomožni zdravnik, /		*
na kliniki	580	400
zdravnik-primhrij	3.000	3.000
magister	//	» f i župan v ma.n,jšem mestu -	1.200	700
	1.200	800
// /.««
Ko boid ljudje čez sto let razmotrivali te številke, bodo sodili, da smo živeli v bogati državi, ali pa da so gospodarili otroci. Plače je lahko zvišati, drugače pa je pri ‘znižanju, ker vsi godrnjajo,
i Ker smo ravno pri,'denarju, naj omeni-: (mo še nove kovance, Namesto starega, po-i nižnega šilinga smo dobili »svetle tolarje«, Ker pa so preče j; lahki, je sklepati, da kovina ni kaj dra/gocena. Pa temu bi se še privadili. Mošnja ni tako težka in žep se tako hitro ne strga. Sedaj pa je nekdo zasledil, da je denar z vragom v zvezi. List »JTurche« piše o novih' kovancih tole: :Jhj
V Lienzu na Tirolskem je živel slikan, Egger. Slovel je po svojih krepkih krneč-, kih figurah, ki jih je znal pričarati na; platno. Med/njegovimi slikami so tri, ki / predstavljajo vraga, sejočega ljulko med .. pšenico. Gotovo je vsakemu bralcu pozna? na prilika, kako je »oče sejal dobro seme/ ko so pa ljudje spali, je nekdo' natrosil ljulke. med dobro seme.« Ko je pšenica rastja,* je zrastel tudi plevel. Ko so šli hlapci mimo polja, so strmeli: kajti polje je 'bilo ob setvi čisto, seme tudi, odkod to-, rej plevel? Hlapci so šli povedat gospodarju, ki je postal žalosten in rekel: To so storili hudobni ljudje, . •	; /	■
List pravi, da je sejalec ha novih ko* vancih Eggerjeva podoba, če pogledamo podobo na novem šilingu, vidimo tole: podoba je naga. Tako si kmeta ne moremo predstavljati. Vrag je pa duh in obleke ne potrebuje. Dalje ta sejalec ni sejalec. Ko sejalec seje, meče zrnje predse, ta pa zrnja ne seje, ampak ga trosi. Na kovancu se natančno vidijo drobci plevela, ki padajo na tla za sejalčevim hrbtom. Poleg tega ima sejalec na kovancu šop las ,ki stoji vragu kvišku kakor rog. Tisti, ki je delal podobo za denar, najbrže Eggerjeve slike ni razumel in tako je prišel vrag na naš nov denar, človeku hehote prihaja na misel tisti narodni pregovor: Kdor" se z vragom druži... ,

Zakaj pa je nisi pripeljal na ples, da bi razsodili, ali spadata skupaj? Ne smeš biti tako stisnjen, če si srenjski župan.«
»Rajši vidim, da gre s cigani,'« se je t.ogotil Podrobar, »kakor da bi vzela gar. jevega ovčarja.«
Sedaj sta se Marko in Ančka nasmejala, da sta se razločila od vseh drugih.
_ Tomaž je vstal in preko mize spregovoril: »Tak garjev ovčar je Marko, da bi se Marjanca pol leta sladko držala, če bi jo poljubil. Krajcpataljon!«
Med smehom je dregnila Mica Ančko: »Ančka, ali res?«
Zardela je Ančka in odgovorila: »Ne
vem.«
Mica pa je sedaj prav, dobro vedela, kako je z Markom in Ančko.
„ Podlipnik pa se je naslonil na zid, po-žvenkljal s tolarji v žepu in pomežiknil: »Kaj bi se prerekali, ko je že vse dogovorjeno. Ančka bo vzela Marka, Cenek pa Manico. Kadar pa. jaz umrjem, bo naša mama vzela konjarja Tomaža, ki je vseh fantov vreden, če pa Anco preživim, imava pa že midva z Bajtnikovo Mico bese-do.« In je odgovoril in ni odgovoril; vse obenem.
Razneslo bi kmalu hišo, tako so se krohotali. Podrobar pa je odhajal, se med vrati obrnil in požugal Podlipniku: »Ti bo ze se prišla za grinte, bahač ,bahavi!«
Pa je malokdo slišni Podrobarja, ker so večjidel vsi gledali Tomaža, ki je namerial Podlipniku in se narejal hudega: »Mica ie moja. Jaz Mice ne dam. Z bičem ti bom Nace izprašil, Cena, če te ura-'mam ^od njenim oknom.« (Dalje prihodmič )
m
lllš
5ÄÜD1© CE1
PRIHOD TURKOV NA SLOVENSKO ZEMLJO
V enem izmed prejšnjih člankov smo videli, kako se je mesto Trst pod pritiskom Benečanov moralo odreči svoji on^inski avtonomiji.
! A’ Jiomaj je bila tržaška zadeva urejena ter preprečen odpad Trsta od Avstrije in se je cesar odpravil 1. 1468 na romanje v Rim, je prišlo do novih zmešnjav na Štajerskem. Štajerske plemstvo se je leta 1469 združilo pod vodstvom Andreja Baum-kircherja, ki te je čptil prikrajšanega v zahtevah, ki jih je imel do cesarja. Njegove čete, pomnožene £? češkimi najemniki, so zavzele vrsto mest in trgov, med njimi Maribor, Sl overi-pkp Bistrico in Konjice. Cesar je postavi! proti Baum'-kireherju močno vojsko, ki pa je doživela pod poveljstvom cesarskega najemniškega vodje, Čeha Jana Holuba, pred Fiirsten-feldom poraz- Prva pogajanja z Baum-kircherjem niso uspela, šele s' posredovanjem zastopnikov notranjeavstrijskih stanov, ki so, se zbrali 1. 1470 najprej v Šent [Vidu, nato v Velikovcu nä Koroškem, je prišlo do pomirjenja in pogodbe z Baum-kircherjem. Zaradi vesti pa, da snuje ta proti njemu nove naklepe, je velel cesar k 1471 Baumkircherja usmrtiti. t ' - Bamnkircherjeva vojna je našim in vzhodnoalpskim deželam prinesla silno težke čase. Najemniki obeh strartk so si svoje, večkrat prikrajšano plačilo jemali kar sami s pustošenjem in plenjenjem. .Ukrepi stanov, ki so se sestajali iz treh dežel, štajerske, Koroške in Kranjske, na skupnih zborih in sejah, so prav malo zalegli. Na Zgornjem Štajerskem so se ^ samopomoči začeli zbirati že kmetje, sami Cesar pa se ni zganil, razpisoval je kar naprej izredne davke, zasegal cerkveno in svetno imetje, si izposojeval denar, ki ga pa ni vračal. Ves srd prebivalstva se je obračal proti lenemu in grabežljivemu cesarju Frideriku. Javni letaki so ostro prijemali cesarja: »Zbudi se iz spanja!. Tvoji veliki mogočnosti podjarmljeni in podložni, gosposkega in navadnega stanu v knežiji Kranjski in Metliki, te kličemo...« in dalje.: »Rubiš kmete za njihov denar, ki je znoj in kri njihova, njihovih žena in otrok, njihovo trdo delo in hrana. Kajpak praviš, zato sem najel najemnike. Molči s takim zvitim tarnanjem, kajti najemniki "šo zveste deželane oropali življenja in premoženja. Ali misliš, da ljudje ničesar ne razumejo? Kako moreš zahtevati cerkveno imetje kot svoje in obteževati uboge meščane, ki so jim že dvajset let zaprta vsa trgovska pota, z davki? Kako se upaš jemati krvavi' znoj ubogih delavcev, vdov in Sirot, ko je vendar tvoja dolžnost, obvarovati jih pred nadlogo? Zahtevaš dohodke prelatov in plemstva za. obrambo dežele. Ali ne veš, da ima tisti, ki je imel pred sto leti še tri goldinarje dohodkov, danes le še en goldinar? S tretjino svojih starih dohodkov se morejo komaj preživljati.« In izhod iz te finančne stiske, ki so ga priproročili skopemu cesarju: »Loti Se zakladov svojih prednikov, bogve,' kako so bili pridobljeni.«
Vsem tem nadlogam in težavam, ki sam jih proticesarski letak s tako živimi besedami popisuje, so se pridružile še nove, ki so predvsem slovenski zemlji prizadejale obilo gorja. Ni še padla Baum-kircherjeva glava, ko so se pojavili na slovenskih tleh Turki v đo takrat še nevidenih,množicah.
Turki, sprva zavezniki, nato osvajalci onemoglega bizantinskega cesarstva, so se sredi 14. stol. za stalno zasidrali na Heles-pontu (ob črnem morju) in nato za Mu-rata I. (1359—1389) prenesli težišče svoje politike na evropska tla. Že 1. 1361 je postal Odrin prestolnica sultanov. Zmaga Turkov na Kosovem polju 1. 1389 je zadala smrten udarec srednjeveški srbski državi, prav tako kot zavzetje Timova leta 1393 bolgarski. Preko še preostalih napol od volje turškega sultana odvisnih kneževin na Balkanu, se je Turkom odpirala lahka pot do ogrskih, hrvatskih in slovenskih meja. Ogrska pod vodstvom kralja Sigmunda se je sicer trudila, da hi odvrnila nevarnost, ki' je pretila krščanskemu svetu, a s slabim uspehom. Leta 1396 je doživel kralj Sigmund s svojo vojsko težak poraz pri Nikopolju. Slovenci so se v četah celjskih grofov, ki so stale v ogrski službi, takrat nemara prvič spoprijeli s Turki. V zvezi s tedanjimi političnimi razmerami v Bosni so se turške če.te prvikrat bežno pojavile na slovenskih tleh v letih 1408 in 1411 okoli Metlike in Č r n o m 1 j a. Nekaj let nato — zopet so bile vzrok politične prilike v Bosni — so Turki 1. 1415 skupaj z Bosanci pod vod-
CVEC .
g&md časopisu
stvom vojvode Hrvoja udarili na Ogrsko. Od glavne turške sile so se tedaj oddelile manjše čete in udrle preko Bele Krajine in Dolenjske prav da vrat ljubljanskega mesta, čigar obzidje so takrat popravili in razširili. Ob teh prvih navalih na slovenska tla so Turki prav tako hitro zopet izginili, kakor so prišli. Napravili so pa že dovolj strahu. Že se posvetujejo oglejski patriarh in furlanski parlament, Celjani in Habsburžani, o obrambnih ukrepih; med drugim je govor tudi o zažiganju kresov in drugih svarilnih znakih ob pretečem navalu ter o shranjevanju imetja in živil v utrjenih krajih.
Mnogo pomembnejši po obsegu in posledicah so bili turški navali v drugi polovici 15. stol. Prizadeta ni bila več samo Kranjska, marveč tudi že sosednje dežele, in sicer tem občutneje, ker so pravkar prestajale dobo dolgotrajnega vojevanja in gospodarske depresije (propadanja).
Od 1. 1469 do 1. 1483 so pridrveli Turki skoraj leto za letom'v slovenske dežele, ne z namenom, da bi si jih osvojili, marveč zato, da hi si naropali čim Več ljudi in blaga. Izhodišče plenilnih pohodov je po večini Bosna in severna Srbija. Glavna vpadna vrata v Slovenijo pa so Bela Krajina, Posavje med Zagrebom in Krškim ter Podravje okoli Ormoža in Ptuja. V 16. stol. se je pridružila še pot iz Primorja na Notranjsko.
Propad srbske despotovine leta 1459 in konec kraljevine Bosne leta 1463 je Turkom odprl na široko pot preko Donave, Save in Une na ogrska, hrvatska in slovenska tla. Že šest let po smrti zadnjega bosanskega kralja so občutile slovenske pokrajine vso silo turškega navala. Sicer so ga pričakovale, ali nanj zdaleka niso bile dovolj pripravljene. Res je državna oblast ukazovala in pospeševala utrjevanje mest. V prvih letih velikih turških navalov je Friderik III. povzdignil trge Kočevje, Lož, Višnjo goro in Krško v mesta, hoteč s tem ustvariti nove obrambne postojanke proti Turkom. Cerkvena oblast po drugi strani je skušala z odpustki, raznimi pobožnostmi, pa tudi z nabiranjem križarjev in »turškega« davka pri-
HiiiiMHtmmmjniiiiiiiimmiiiitiiiiMiiiiiiiimiimuiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiinumiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiniiiimiiniiiiiiHiiiiiiiiimiiimiiiiiMi
ZA NEDELJSKO POPOLBN
C
C
Besede pomenijo:
V o d o r a v n o : 1 Listnato drevo (prvi dve črki br); 5 Kratice naslova »Ciril-Metodova družba«; 7 Sladkovodna riba (zadnji dve črki: ec); 10 Drugi izraz za gledajo, motre; 13 Denarna enota sosednje dr-žave; 15 Vrsta padavine; 16 Iglasto drevo; 19 Z obema rokama; 22 Izraz pri šahovski
ših cigar; 76 Moško krstno ime; 77 Divja mačka; 78 Premagani velikan iz sv. pisma; 79 Latinski pozdrav; 80 Zadnja beseda v molitvi; 81 Začimba; 83 Kratica za »tovariš«; 84 Prekooceanska denarna enota; 85 Kratice Organizacije združenih narodov; 86 Enota električnega toka.
Navpično ? 2 španski določni člen; 3
pomoči od svoje strani k odvrnitvi »dednega sovražnika krščanskega imena«.
Vsi ti in podobni protiturški ukrepi državnih, cerkvenih, deželnih in lokalnih ob-lastev pa niso . mnogo pomagali. Prave obrambne organizacije ni bilo, nabiranje in postavljanje redne vojske je bilo neokretno in dolgotrajno; vsaka dežela, v tej pa zopet vsak stan je bil navezan sam nase. Država, ki ji je bil na čelu nezmožni Friderik III,, se je pač na dolgo in široko posvetovala, obljubljala in, svetovala, ali v dejanjih je storila le malo. Notranje, avstrijski deželni zbori in odbori so ukrepali, nalagali in zbirali vojsko proti Tur„ kom, toda vse .brez pravega uspeha. Komaj je bil Turek preko Kolpe in Gorjan, cev, že se je polegla protiturška vnema stanov in domače razprtije so se nadaljevale:
Silna naglica, s katero so se Turki pojavljali in odhajali, je oteževala uspešno obrambo. Straže na turški meji, pismena poročila, imenovana »turški glasi«, ki so jih hrži sli po določenih poteh in ob do, ločenih postojankah prenašali odondod med Hrvate in Ogre ter od teh v slovenske dežele, ter kresovi in druga znamenja po gorah so oznanjevali pretečo nevarnost. Pred njo se je plemič zapiral v svoj utrjeni grad, meščan za svoje mestno ob, zidje. Korošci so si postavili ob svojih deželnih mejah pri Guštanju, Železni kapli in Ljubelju utrdbe, Benečani na Predilu in oh Soči.
Največ je trpel kmet, ki sl jo pa tudi ▼ taborih ustvaril utrjena pribežališča za sebe, svoje ljudi in blago. Večina tek kmetskih utrdb je nastala okoli cerkva. Nekatere so bile utrjene po vseh pravilih takratne obrambne umetnosti. Tabori in utrjene jame so kolikortoliko utegnili obvarovati ljudstvo pred Turki, kajti ti na! splošno niso bili niti voljni niti pripravljeni za zamudna obleganja. Hiter plen ik rop je bil glavni cilj njihovih številnih po« hodov na slovensko ozemlje. Poudariti pa! je treba, da so številke virov o ujetnikih, požganih mestih, cerkvah in vaseh, o množini umorjenih in zaplenjenega blaga, kakor tudi o številčni moči Turkov večkrat, pretirane.	: -1 i
Leta 1469 se pojavijo Turki v večjih množicah na slovenskih tleh. Iz Bele Krajine, kjer požgejo' Metliko, se razkrope po deželi vse do Ljubljane, povsod ropajoč in požigajoč. Še , preden se je zbrala krščanska vojska, so se Turki umaknili nazaj v Bosno, od koder so prišli. Še istega leta, nekaj mesecev kesneje, pri-hrume Turki na Kras in v Furlanijo. Kot protiukrep je sledilo običajno sredstvo i dolgotrajna posvetovanja treh notranjeavstrijskih dežel ter državnega zbora in novi davki, ki pa so kajpak le pičlo pritekali. Kolikor se je nabralo denarja, je šel največ v žep Baumkircherjev in njegovih nenasitnih najemnikov.
prepletajo, so: r m a); 57 Stil v stavbarstvu, umetnosti; 57a Reka v Španiji; 58 Ulovljen, propan svobode; 60 Živalska noga; 61 Irska država (uradno); 62 Prijeten, duh; 63 Moško krstno ime; 65 Časovna enota (pomanjševalnica))	66 Leposlovni
produkt, izliv duše; 68 Sosed nekdanjega Ilira; 69 Neke barve; 71 Kralj živali; 72 Francoska nikalnica; 73 Tujka, ki pomeni »za, za nekaj ali nekoga«; 74 Oblika osebnega zaimka ženskega spola; 80 Stara! oblika vprašalnice (začetnici imena in priimka slovenskega skladatelja Lajovica) J 82 Začetnici imena in priimka pisatelja ro-. mana »Stalingrad«,
iiiiiimiiimiiiiiiiimiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimnMiiimiiiiiiuil
mm	mmm1 i r r							4	li	5	6	m\7			8	9			m	m	HlüH		
IfŠS BF’	1° |U j 13 j|gH|3j^jjl3								14	m		ar 1			IMS				16 J17		18 mm		
			p" p1 m				22			m		m	23		mr			25			r m		
mr	1									m		m	23		.1 1				1 1				Ü
29		m	30			m	31		m	32		33	mn m				35	ur					37
33 j		39	m	40 'j		41	m	m	42				“ IBISI“						ir 1				
m	46			m	m	47					mr		1 1 1				m	«i49		1 m			
50 |51	m		M	52	53		m	mr			55		mm66				57 |57a		m	mr			
59	60		m	61			m	62	63	m	64	mr r m						67		68	mr 1			
mr		71							72	m	m		73							74		m	
ur 1			1			m	7«			m		m	77			mr							m
mmr				m	m	80	1			m		m	81			82	Hü		83			MX	m
mmm		m	m	84					m	85			m	86					m	m	mm		m
igri; 23 Osebni zaimek '(množina)'; 24 Pro« ročišče; 27 Vrh na Pohorju; 28 Sodoben izraz za vohunsko sabotažno organizacijo; 29 Hiter umik; 30 Velelnik glagola sejati; 31 Predlog, tudi označka za kemično prvino; 32 Del črpalke ali sesalke; 34 Osebni zaimek; 35 Strupena žuželka; 36 Latinski pozdrav; 38 Letopis; 40 Tanka stvar; 42 Drag kamen; 44 Prva ženska; 45 Nasprotje od mlad; 46 Nasprotje od dneva; 47 Rokodelec; 48 Neurejeno stanje; 49 Merilka časa; 50 Del kolesa; 52 Okrajšano moško ime; 54 Sladkovodna riba; 56 Konica; 58 Krajša beseda za učenje; 59 Svojilni zaimek; 61 Doba, obdobje; 62 Kratica za »preteklega leta« (anno passato); 64 Nočna ptica; 65 Nada; 67 Vrsta barvila, prevleke; 69 Sovražnica zeleza; 70 Praznik v letu; 73 Preroditev, preporod; 75 Znamka bolj-
Moško krstno Ime; 4 Izraz za omejenega, smešnega človeka; 6 Strupena kača (črke, ki se ne prepletajo, so: o d r); 7 Oblika umetne pesmi; 8 Poučevati; 9 Pevska nota; 10 Nemiren, prestrašen; 11 Kratica besede »relativno«; 12 Površen opis; 14 Očka; 15 Veliko strelno orožje;' 16 Nevestina oprema; 17 Sedež vida; 18 Žensko krstno ime; 19 Domača žival; 20 Slonov zob; 21.Okusna pijača (drugi sklon); 24 Spona, kovaški iz-delek; 25 Jutranja padavina; 26 Ognjeniški izmeček; 29 Plemiški naslov; 32 Graščinski orožnik; 33 Droban, suh; 37 Žensko krstno ime; 39 Vrsta maščobe; 41 število; 42 Tuja beseda za(ples; 43 Francosko-nemška mejna reka; 44'Skrajšano moško krstno ime;. 45 Jeza, mržnja; 51 Slovanski kralj; 52 Domače žensko krstno ime; 53 Planinski kozel; 55 Domača perutnina (črke, ki se ne
PRODAM
ali zamenjam
KLAVIR
(Konzert Flügel). Cena po dogovoru. Poiiudbe na upravo lista pod 451.
RJ&DSO -TEHNIK
In elektroinstalater kupi lokal s stanovanjem ali vzame v najem. V poštev pride le Koroška. Jezikovno znanje: srbohrvaščina, slovenščina in nemščina.
Ponudbe":’ STANKO MALLY elektro-radio-instalater, Gradenberg 69 p. Köflach.
Mafhna kmetija
brez gospodarja, blizu Vrbe ob jezeru (Velden), išče pridnega in dela vajenega kmečkega- delavca za domača in poljska dela.
Ponudbe na upravo lista pod 454.

Postanite stalni naročnik. — Letna naročnina 5 šilingov.
MIZAR
vajen vsakega mizarskega dela išče primerne službe v kraju z dvojezičnim šolskim poukom.
Pogoj — stanovanje za štiri osebe. Ponudbe na upravo lista pod 452.
	KUPIM
kuharsko knjigo, staro ali novo, v	
slovenščini.	
Ponudbe	na upravo lista pod
	»Bodoča gospodinja«
	450
OPOZORILO
Knjige Družbe sv. Mohorja v Gorici so vse razprodane. •	Uprava
KOROŠKE KRONIKE
...Uka con*It»" uhala vsak peiek - List izdaja Britanska obveščevalna služba — Uredništvo iisla Je v Celovcu, Völker marktet Ring 25/1 Teleion 3651/02. — Uprava
in oglasni oddelek v Celovcu, Volkermarkter Ring 25/1, Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačat! v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carlnthia",