Nglasnik r DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA [ ~ ~ ' - - . november 1974 leto vin. številka to __■ : \ - roti i p« Glasnik vam • \Z tt NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR * NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVC - 5» Ob pomoči Kozjanskemu: Resnična solidarnost vseh Svilne novosti "o sejmu elektronike stran 7 ^•letniki IMP . stran 11 “ornar -krojni inženir k stran 14 komercialist -Ničar h stran 14 ^oposrednejše "dločanje b stran 15 Kekreaclja stran 16 smo Tudi v našem podjetju je tja v prvem krogu zbiranja stopstva inozemskih podjetij — 5.745 din in Skupnost skupnih strokovnih služb 54.378 din, PM Koper - vključno z avtoparkom in 41.387 din, Elektromontaža orodjarno — 39.326 di- se priključili sofidar- sredstev je naslednji: OVK — nostni akciji zbiranja sred- 113.183 din, PMI Maribor štev za odpravo posledic potresa na Kozjanskem in sicer z dvema delovnima dne- Ljubljana — voma. V prvem krogu smo zbrali 506.068 dinarjev oz. 50 milijonov 606.800 S-di- 76.191 din, narjev. Ker so se ob solidar-TEN Ljubljana - 56.301 nostni akciji pojavljala šte-din, TRAA Ljubljana - vilna vprašanja v skoraj vseh 49.009 din, Livarna Ivančna naših temeljnih organiza-naijev, v drugem krogu pa gorica — 26.870 din, TIO cijah združenega dela, smo pričakujejo, da bo teh sred- Idrija - 26.888 din, Projek- se pogovarjali s tajnikom ko- tivni biro - 16.790 din, Za- ordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem občine Ljub- tudi sej mestnega koordinacijskega odbora. ZAKAJ RAZLIKE V OCENAH ŠKODE? „Eno izmed vprašanj, ki jih je bilo slišati, je bilo, zakaj so nastale takšne razlike v ocenah škode v začetku in sedaj? štev med 450 in 500.000 di narjev (45 do 50 milijonov S-din). Prispevek posameznih temeljnih organizacij združenega dela našega pod- Kozjanci nujno potrebujejo pomoč, da ne bo zima hitrejša. ljana-Bežigrad Henrikom Hvastjo, ki se je udeleževal V PRIHODNJI ŠTEVILKI IMP GLASNIKA: • Naši monterji opremili novo Iskro na Trgu revolucije v Ljubljani ,(Morani povedati, da je prva ocena škode nastala po prvih obiskih na Kozjanskem. Se pravi, izhajala je iz tistega, kar se je prvi trenutek dalo videti. Omenjene stavbe, bodisi da gre za sta-novanjske ali javne objekte, so zelo stare in so praktično ' več ali manj odpisane. Prav zavoljo potresa se je ta odpi--:f: sanost samo še poslabšala in preprosto povedano, v določenem delu objektov se skoraj ne da več živeti. Če ocenjujemo škodo — 20 odstotkov je odpade na družbene objekte, 80 odstotkov pa na zasebne. Nesporno je tudi dejstvo, da bo s sanacijo te škode Kozjansko usposobilo vse tiste objekte, ki bi morali biti slej ko prej porušeni. Se pravi, da bodo prebivalci oziroma prizadeti Nadaljevanje na 2. str. NAŠ RAZGOVOR 9 NAŠ RAZGOVOR 9 NAŠ RAZGOVOR 9 NAŠ RAZGOVOR 9 NAŠ RAZGOVOR 9 NAŠ RAZGOVOR Resnična solidarnost vseh Nadaljevanje s 1. str. občani dobili malo bolj kulturna bivališča. V bistvu gre za popravilo tistih objektov, ki so bili s potresom prizadeti, ne pa za tiste objekte oz. obnovo tistega, kar bi že itak moralo biti popravljeno. Kozjanci ne smatrajo, da bi morali obnoviti Kozjansko, ampak menijo, da bi morali zagotoviti neke normalnejše pogoje za delo in življenje občanov __ dveh osrednjih občin — Šentjurja in Šmarij. Solidarnostna akcija v Sloveniji gre v dveh Smereh -sanacija prizadetih stanovanjskih in drugih javnih objektov prizadetih občanov in drugič, oblikovanje tistih pogojev, ki jih Kozjanci že vrsto let prosijo in zahtevajo. Gre za več kot 5000 objektov in za škodo nekaj več kot 68 starih milijard.1* tovimo, da so se delovni ljudje v Sloveniji, pa tudi v naši občini stoodstotno udeležili te solidarnostne akcije in da praktično ne moremo očitati niti enemu kolektivu, da bi kakorkoli zanemaril svojo človeško in družbeno odgovornost.11 Ker je težko takoj v začetku 325 pa_ v IV. kategoriji. V Gre za presežke, ki jih pr° pripraviti analizo eko- občini Šentjur pri Celju sta v računi ustvarjajo in jih J nomske strukture prizadetih III. kategoriji 302 objekta, v treba vrniti gospodarstvu " občanov oziroma njihove IV. pa 121 objektov.11 o tem naj se odloči gospc sposobnosti vračanja teh ™ 7Ar.xTtc TAizeMn darstvo, ali bo ta sredsh sredstev, se sredstva dajejo Vmo »mic cDrnc^vi namenilo kot kredite K°ž kot krediti za tri leta in v ^HIRANJE aKbUalbv. janskemu ali ne. Potem S( I tem obdobju, ko za vračanje l Do kdaj^ bo solidarnostna za samoupravni SPL? ZAKAJ KREDITI? „To vprašanje je bilo ,.e kak osnovni očitek. Vendar pa je bilo že od vsega začetka zelo jasno dogovorjeno, da do kakršnih koli špekulacij v zvezi s krediti, solidarnostnimi sredstvi, solidarnostno družbeno pomočjo ne sme priti, ker je bilo teh očitkov že pri Banja Luki, Bosenski Krajini in Skopju več kot preveč. Ena od osnovnih napak, ki smo jih naredili v prvem krogu zbiranja pomoči je, da smo dejansko zelo zanemarili informiranje. Mislim, če bi vseskozi obveščali občane, ki so zdmževali sredstva, sem prepričan, da bi marsikateri očitek odpadel in da bi imeli tudi bistveno boljše možnosti za drugi krog solidarnostne akcije. V tem smislu se mi zdi, da je ime) prvi krog precej takšnih po manjkljivosti, predvsem organizacijske in informacijske narave. Dejstvo pa je, da lahko nesporno ugo- ZVEZNA IN REPUBLIŠKA SOLIDARNOST Doslej ste omenjali solidarnost v naši republiki. Kako pa je z zvezno solidarnostjo? ,,V skladu z družbenim dogovorom o solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije rešuje Slovenija posledice potresa v okviru lastnih ekonomskih možnosti. Za vključitev v zvezno solidarnost mora biti po določbi omenjenega dogovora ikode okoli 150 starih milijard ali 3 % dmžbenega proizvoda republike. Ne glede na to, pa moramo poudariti velik moralno političen pomen sleherne solidarnostne akcije iz drugih republik po lastnem nagibu, saj gre za eno največjih elementarnih nesreč po drugi svetovni vojni v naši republiki. Doslej so se v akcijo solidarnosti že vključili Banja Luka, Skopje in Beograd.11 Ce se vrneva k kreditom, kakšna so merila? ,,Koordinacijski odbor v republiki in koordinacijski štabi v prizadetih občinah so se odločili, da bodo vsa sredstva za sanacijo stano- vanjskih objektov dajali kot posojila. Nosilec celotne kreditne politike je stanovanjska interesna skupnost, v njenem okviru pa deluje banka kot servis, ki seveda po določenih merilih dodeljuje že prej določena posojila od 12 do 20 starih milijonov za popravilo objektov III. in IV. kategorije. velja moratorij, bodo izdelali akcija trajala? razum, ki ga ddepajo sh kriterije in ocenili eko- „Sodeč po sedanji finanč- novanjske interesne skVF nomsko sposobnost. Tisti ni konstrukciji, je to zadnja nosti za kredite, ki b<# del prebivalcev, ki bo eko- takšna akcUa- Se pravi, da prav tako namenjeni K°f nomsko sposoben za vra- dodatnega zbiranja sredstev janskemu za obdobje 15 k Čanje kreditov, bo kredite poleg 2. kroga solidarnostne Potem gre tu za banke m ^ vrnil v skupni solidarnostni ne b° yeč- Do konca varovalnice, ki bodo pra sklad za izgradnjo javnih 1?ta. sm0 dolžni uresničiti tako morale iz svojih kh objektov. Drugi del kreditov ^®l obnove Kozjan- elitnih možnosti prispe''3, Da bo odoisan “ skega, ki zagotavlja nor- del sredstev in ne nazaduj1 malnejše pogoje vsem tistim je treba omeniti predlog h prizadetim občanom, ki da- publiškega koordinacijske? nes pravzaprav nimajo bi- odbora republiškemu vališča oziroma strehe nad vršnemu svetu, da bi fli' glavo. To je osnovna naloga mesto prispevka za $0 republiškega koordina- sensko krajino uvedli z" cijskega odbora in seveda konski prispevek za K0?’ štabov na prizadetih ob- jansko.11 močjih. Prav gotovo je prišlo do drugega kroga solidar- ZAHVALA VSEM , nostne akcije prav zavoljo ,JNa koncu bi rad poved” pa bo odpisan. edinega in najmočnejšega še to, da je naš koordina' A RAZDELITEV OBJEKTOV PO KATEGORIJAH razloga, daje škoda bistveno ski odbor pri skupše? večja od tiste, kot smo jo na Ljubljana-Bežigrad na d?č™ začetku predvidevali. S temi posvetih izrekel resnic?* sredstvi, ki jih bomo zbrali v priznanje vsem poslovoda’?j Sloveniji — vi. krogu je bilo organom, predsednik0? to 8,5 starih milijard, v dru- organov upravljanja, pre? gem pričakujemo malo vsem pa delovnim ljudem-/, manj, in s solidarnostnimi so storili resnično vse, da9 sredstvi, solidarnostnimi akcija solidarnosti za sredstvi stanovanjskih skla- jansko resnično stekla dov v Sloveniji dodatnimi kot dejansko pričakuje^ prispevki delovnih organi- Torej vsem hvala za pd2 zacij bi pokrili okoli polo- devanje. vico škode, t.j. okoli 35 Kako ste objekte razvrstili starih milijard in bi verjetno po kategorijah? te najnujnejše primere na ,,Pri tem so komisije upo- Kozjanskem odpravili, začeli rabile isto metodologijo kot z gradnjo skoraj vseh šol in pri potresu v Skopju in Bo- doma počitka v Jelšingradu. senski Krajini. Ko govorimo Razliko pa bo treba do-o III. kategoriji, so to ob- biti po sistemski poti. Repu-jekti, ki bi se jih dalo z dolo- blika bo to najbrž uredila s čenimi gradbenimi posegi še svojimi predpisi tako, da popraviti, medtem k o grc pri takšnega solidarnostnega na-IV. kategoriji za takšne ob- čina zbiranja sredstev ne bo jekte, ki se jih ne daveč po- več. Naj naštejem samo ne-praviti. V občini Šmarje pri kaj možnosti te finančne Jelšah je 613 stanovanjskih konstrukcije, s katero naj bi objektov v III. kategoriji, pokrili to ogromno škodo. vil' Pogovor pri pr2., )0> V. GUI IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani Izhaja mesečno v 4615 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V IMP • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V IMP ® IZ DELA osp°' dstv’ Koz' n g" sp0, st1' skup bod6 Kof 5 let ** pra' kf£: ievat! idni >grč' ;keg’ It fl>' $0 takrat bo treba iz-atskih naprav in za pro- de]atj še ekonomski, teh-s °dnjo teh naprav. V zvezi nidnj jn organizacijski ela-cenami materiala so komu- borat, sklicati zbor, pri-Ovt hmeljne organizacije pravjti samoupravne akte in n , ugotovili, da komer- statut, razdeliti premoženje, v na služba ni najbolje po- sprejeji statutarne sklepe o , ana z nabavno službo in deijtvi, razpisati volitve in Pr' sklepanju pogodb ne opraviti še drugo. uPoštevajo inflacijskih ele- ^ntov. Zato je treba vsako JAVNA OBRAVNAVA °Pravljeno delo redno ob- NEPRAVILNOSTI ‘‘čunavati. Po prebranem poročilu „ Antona Repasa. delegata na KONKRETNI SKLEPI 7 kongresu ZKS in po daljši , omenjenem sestanku obravnavi so komunisti 00 ° govorili tudi o slabši disci- OVK sklenili naslednje: nc-j mi in naraščanju bolezni gativne pojave v podjetju je s, menili, da naj bi v račun- treba javno obravnavati in 0Kem centru dobili podatke jih tudi odpravljati. Pri tem . tistih, ki so večkrat na pa je treba podatke preveriti nin!6c v bolniškem staležu, jn nc nasedati govoricam. javi°Va 'mena Pa naJ bi °b- Nepreveijene govorice ne-d ,Ul na oglasni deski. Na- Ugodno vplivajo na medse-t ,Je so komunisti sklenili še bojne odnose in zamegli e: za vsako nepravilnost, ljujejo delo in uspehe. Za ■ J° povzročajo projektanti, javno obravnavo naših pro-treba uveljaviti razliko v blemov sc je treba prej dogodi Odpraviti je treba pri- voriti in podatke, ki gredo v j, n° delo za intelektualne javnost, preveriti in tako naj * °ritve kot tudi za mon- bo tudi v bodoče. ‘ažn in proizvodne storitve . rednem delovnem času in NEPRAVILNOSTI eU(il v popoldanskem, zlasti, v MENZI? n se uporablja orodja in Na koncu so komunisti Jt.terial podjetja. Ob po- 00 temeljne organizacije čavanem številu režijskih - OVK obravnavali tudi poslovilnih ur, je treba uvesti vanje družbene prehrane in gjstriranjc takšnih za- nekatere nepravilnosti. Skle-J$.ev, tako v montaži kot v nili so, da je treba preučiti 5, Olzvodnji. Vpeljati je treba način poslovanja družbene „a"dardizacijo in jo po- prehrane in nakup osnovnih edovati montažnim sku- živil. Poleg tega so zahtevali , arn. To pa zavoljo tega, utemeljeno pojasnilo, ali je Je izvajanje montažnih zvišanje suhe hrane in pijač p različno in se prilagaja res utemeljeno v takšni vi-te ?arT,eznim vodilnim mon- šini, kot se je to zgodilo po -em in šefom montaž. 21. septembru letos, -ček ------------------------------------- X KOMUNISTI TIO IDRIJA MENIJO: Uspehi nas ne smejo uspavati! „Za gospodarjenje temeljne organizacije združenega dela IMP TIO Idrija letos lahko rečemo, da je bilo uspešno. Vendar to še ne pomeni, da smo dosegli svoj višek, saj lahko s sposobnostjo in notranjimi rezervami, ki jih prav gotovo imamo, lahko dosežemo še več.“ Tako je dejal direktor TOZD TIO Idrija Pavel Troha na razširjenem sestanku zveze komunistov in družbenopolitičnih organizacij, ki je bil v Idriji 3. oktobra letos in na katerem so največ razpravljali o gospodarskih gibanjih. In če smo uvodoma omenili, da je bilo letošnje gospodarjenje idrijske temeljne organizacije združenega dela uspešno, pa lahko k temu dodamo enotno oceno vseh razpravljalcev, .da jih doseženi uspehi ne smejo uspavati in da je treba iti s takšnim tempom še naprej. Predvsem velja to za izboljšanje delovne organiziranosti, kjer se je treba zavedati, da boljša je organizacija dela, manj je truda, pa tudi zadoščenje, da nekaj prispevaš, nekaj pomeni. Pri tem so se razpravljali d~tak"ili tudi racionalizatorstva in novatorstva in menili, da bi morali novosti, ki prinašajo delovni organizaciji večje koristi, spodbudneje nagrajevati. DELOVNI ČLOVEK IN OBVEŠČANJE Poročevalec z omenjenega sestanka je lahko povzel tudi naslednjo zanimivo ugotovitev: Namesto, da bi delavca, ki se zanima za novosti, pohvalili, ga z dosedanjim, največkrat nepravilnim odnosom, po domače povedano ,,udarimo" po glavi. Pri tem največkrat pozabljamo na dejstvo oz. dilemo, kako bo delovni človek z dejansko, moralno zavestjo in moralno materialno odgovornostjo odločal in razpolagal s sredstvi, če ne bo o njih obveščen. Predsednik sindikata TIO Idrija STANE ERŽEN je v svoji razpravi menil, da se ponekod še kaže nepravilen odnos do dela. Zavzel se je, da bi morali predvsem pri proizvodnji rešetk in vozlov poostriti disciplino. IVAN ŠULIGOJ se je dotaknil vprašanja odnosa med mojstri in delavci in ugotovil, da se kažejo primeri nezaupanja tako mojstrov do delavcev in tudi obratno. NESPOŠTOVANJE DOGOVOROV EDI SEDEJ je menil, da določene nepravilnosti izhajajo predvsem iz nespoštovanja sprejetih dogovorov in dejal, da bi bilo kršitev delovne discipline pa tudi izgubljenih ur manj, če bi strožje uveljavljali sprejete ukrepe. LUCIJAN LIPUŠČEK je dejal, da pri kritikah največkrat ostajamo zgolj pri besedah. Nadalje je spregovoril tudi o zalogah, ki po njegovem mnenju niso kritične in so predvsem v tistih materialih, kjer so dobavni roki dolgi n. pr. cevi za sanitarne vozle. Sekretarka OO ZK TIO Idrija VIDA VELIKAJNE je opozorila predvsem na bližnjo inventuro in menila, da bi se morali nanjo dobro pripraviti že sedaj. Komunisti 00 TIO Idrija in člani drugih družbeno političnih organizacij so na koncu sklenili, da je treba z rezultati gospodarjenja in z ukrepi za še hitrejšo rast kolektiva seznaniti vse zaposlene. Omenjena razprava pa je tudi jasno nakazala bodoče naloge: dosledna disciplina slehernega člana delovne skupnosti, redno spremljanje cen, vodenje seznama plačnikov in ugotavljanje njihove plačilne sposobnosti. Udeleženci omenjenega razširjenega sestanka so sklenili tudi javno objaviti sklepe na oglasni deski. Na seji so razpravljali še o solidarnostni pomoči Kozjanskemu in o nekaterih oblikah sovražne propagande proti samoupravnemu socializmu. _ek X____________________________________________/ MLADI V IMP PO KONGRESU ZSMS Potreba po večji aktivnosti V začetku oktobra je bil v Moravcih pri Murski Soboti deveti kongres slovenske mladine. Zveza socialistične mladine Slovenije je na kongresu potrdila, da mladim ni vseeno, ali bodo s svojo akcijo in stališči uspeli ali pa ostali ob strani družbenih dogajanj. In če lahko rečemo, da mladinska organizacija resničneje postaja bolj odločno in učinkovito sredstvo mladih ljudi za njihov prodor v središče družbenega življenja in odločanja in da mladinski problemi niso neki posebni problemi, temveč splošni družbeni, potem se toliko bolj lahko upravičeno vprašamo, kako pa dela mladina v našem podjetju. Tokrat objavljamo razgovor s predstavnikoma mladih iz naših temeljnih organizacij združenega dela TEN in Elektromontaža Janezom Smolnikarjem in Francem Korošcem. Ta zapis pa naj bo tudi prošnja, da se o delu mladine oglasijo tudi predstavniki mladih iz drugih naših temeljnih organizacij združenega dela. ENOTNA OCENA - MLADI SO NEAKTIVNI Janez Smolnikar — kontrolor šibkega toka TEN: „Mladi v TEN smo aprila letos ustanovili aktiv mladih delavcev in praktično smo vsi udeleženci takratnega sestanka v sekretariatu. Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem, da mladi v TENU niso aktivni. Razlogi so predvsem v tem, da se še ne poznamo dovolj in da praktično ne vemo, na koga naj se obrnemo. Drug razlog pa je v tem, da nismo imeli napotkov, kaj in kako delati/* Franc Korošec - elektrikar na montaži, Elektromontaža: „V okviru naše temeljne organizacije je okoli 220 mladih, o katerih pa lahko trdim, da niso aktivni. V začetku letoš- Nadaljevanje na 4. strani Potreba po večji aktivnosti mladih I Nadaljevanje s 3. strani predvsem v tem, da naj bi njega leta smo sicer ustano- mladi sodelovali v samo-vili aktiv mladih delavcev, ki upravnih organih podjetja, pa je zavoljo slabega vodstva Drugo takšno delovno po-razpadel in potem je bilju- dročje je izobraževanje, kjer nija ustanovljen iniciativni bi morali mlade seznaniti z odbor, ki šteje okoli 20 organiziranostjo podjetja, saj aktivnih članov, ki hočejo in je marsikdo med nami še ne so voljni delati v mladinski pozna. Potem so tu še pro-organizaciji.” grami za delo na kulturnem „, . ^ ... ,, in športnem področju. Mi- NAČRTI MLADIH slim pa, da bomo morali naj-Janez Smolnikar - TEN; prej pripraviti nek zbormla-'Jaši načrti so zelo kon- dih, kjer se bomo spoznali kretni. Najkasneje do konca med seboj, saj je bilo prav leta nameravamo izvesti nepoznavanje dostikrat ovira anketo, ki naj bi pokazala za plodno delo.“ interesna področja mladih. franc Korošec — Elektro-Po tem nameravamo organi- montaža: „Naš cilj je čim-zirati delo po interesnih po- prej sklicati konferenco in dročjih, vendar že danes ustanoviti sekretariat in lahko govorimo o nekaterih predsedstvo aktiva mladih prvenstvenih nalogah. Te so delavcev. In kaj naj bi de- OZIMNICA VTRAA Kot v drugih TOZD IMP, je tudi v TOZD TRAA sindikalni odbor letos organiziral čim cenejšo nabavo ozimnice za člane kolektiva. Čeprav se je akcija začela malo pozno glede na to, da trgovske organizacije niso pravočasno prišle na dan s cenami, smo vendarle akcijo izpeljali. Ko so trgovske organizacije dale cene, smo se po teh orientirali. Čeprav je Občinski sindikalni svet predlagal, da se obrnemo na trgovske organizacije in ne na privatne dobavitelje, smo sami poskrbeli za še cenejšo ozimnico. Naj navedem nekaj številk: Zelo kvaliteten krompir je preskrbel član kolektiva z lastne kmetije po ceni 1,20 za kg. Dobavili pa smo ga 3.500 kg. Ravno tako je bila izpeljana akcija pri jabolkih in je naročena ista količina, cena pa je od 1,50 do 2,00 din. Preskrbeli smo tudi pakete od ETE in število paketov je bilo nad pričakovanji — 79 komadov. Že spomladi pa smo s trgovskim podjetjem Kurivo navezali stike in dobili kurjavo, katero so člani kolektiva odplačevali obročno. Večkrat prek trgovskega podjetja Tobak in Zmaga omogočimo nakup oblek, blaga, čevljev itd. po tovarniških cenah in na obroke. Da bo odplačevanje nabayljene ozimnice omogočeno vsem članom, smo dali obročno odplačevanje in to v treh obrokih. Tako smo s to akcijo, v katero je bilo vloženo dosti truda, le uspešno speljali. Če bi bila politika cen, t. j. dogovor sindikati — trgovske organizacije pravočasen in bi mi lahko bolj zgodaj organizirali, bi bilo sigurno več interesentov, saj vemo, da so si nekateri člani že sami nabavili ozimnico po višjih cenah. Prepričani smo, da smo tistim, ki so nam zaupali in vzeli ozimnico prek našega posredovanja, zadovoljili potrebe in da bodo v prihodnjem letu zopet zaupali svoje želje sindikalnemu odboru. I. BAJEC lali? Prvič kot družbeno- terensko delo in delo po Elektroni on taže. Zagnano^ politična organizacija naj bi gradbiščih. Naša naslednja jim ne manjka in tudi saifl^ sodelovali v vseh samouprav- naloga bi bila tudi pripraviti kritičnosti ne. To pa jim bc nih organih in s tem imeli mlade za sprejem v zvezo najbrž tudi vzpodbuda li vpliv na samo odločanje in komunistov. Seveda pa naj bolj aktivno delo, kot je bil° delo. Drugo takšno delovno bi se aktiv mladih delavcev do sedaj. y.č področje je izobraževanje, posvetil tudi športnemu in predvsem družbeno poli- kulturnemu udejstvovanju." tično. Pri tem bi rad povedal, da ni problem nekaj na- Tako torej pravita pred-rediti, temveč dobiti člo- stavnika mladih iz dveh na-veka za to delo. Tu so se- ših temeljnih organizacij veda objektivne ovire kot sfo združenega dela iz TEN in Za boljše gospodarjenje so potrebni tudi boljši odnosi do dela, orodja, delovnih na prav, strojev, zaščitnih sredstev in tudi reprodukcijskega materiala KAKŠNA JE DEVETMESEČNA REALIZACIJA? ZMERNI OPTIMIZEM n Osnovna značilnost pregleda 9-me-sečne realizacije našega podjetja je v tem, da so nekatere naše temeljne organizacije združenega dela že presegle svoje letne načrte. Te so: PM Koper za 14 %, PMI Maribor za 11 %, Projektivni biro za 10 % in Zastopstva za 26 %. Za druge temeljne organizacije bi lahko rekli, da je tekoča dinamika dobra in da ni nobena TOZD pod planom. Vzeto v celoti, naše podjetje že v devetih mesecih letos prodalo na jugoslovanskem trgu za 44 odstotkov več kot v enakem lanskem . obdobju, vključno z inozemsko dejavnostjo pa je ta presežek enak lanskemu — 37 odstotkov. Pri inozemski dejavnosti moramo omeniti manjšo dinamiko, ki je nastala zavoljo zmanjšane dejavnosti v ZRN (padec konjunkture) in pa ker v letošnjem prvem polletju v DDR nismo izvajali investicijskih del. • Ko govorimo o preskrbljenosti z delom, lahko rečemo, da je ugodna, da pa je pri proizvodnji klimatskih naprav čutiti zaostritev. Sicer pa je letni načrt pogodb že presežen in sicer za 18 odstotkov oziroma za 30 milijonov N-din je bilo sklenjenih več pogodb, ■kot je realizacija. Konjunkturni položaj se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nekoliko izboljšal — lani indeks 115, letos 130. Ne nazadnje velja omeniti tudi poprečne osebne dohodke v IMP, ki so pri zadnjem izplačilu znašali 3.664 dinarjev oziroma za 25,4 odstotka več kot lani. Za primerjavo — republiško poprečje je bilo v tem obdobju okoli 2.900 dinarjev. Seveda vsi ti pokazatelji še ne odražajo kakovosti gospodarjenja (stopnje uspešnosti), ki bo znana do konca oktobra, ko bo narejena podrobnejša analiza letošnjih devetih mesecev. Ne glede na to, pa lahko ugotovimo, da je največji problem še vedno sprotno sledenje inflacijskim tokovom. In prav na tem področju v letošnjem prvem polletju nismo dobro delali. -ek T JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM • JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM • JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEjEM S ____________________!__________________________________________________________ nosfi amč nbc a li bil" J.G' Kt i Uspešni na zagrebškem velesejmu Od 11. do 22. septembra črpalko v plastičnem ohišju. 16 bil v Zagrebu jesenski TRAA je prikazala svoje iz-{bednarodni velesejem, na delke tudi na prostem, kjer štetem je uspešno so delo- je pokazala toplotne pod-valo tudi naše podjetje. O postaje s ploščnimi izmenje-^pešnosti govori že poda- valci, ki jih izdeluje s tvrdko ^k, da smo na našem raz- Alfa-Laval. Na zunanjem davnem prostoru zabeležili razstavnem prostoru je bilo Več kot 300 obiskov in po- prikazano tudi obratovanje ^°vnih razgovorov. dvojnega agregata črpalke Tudi letošnji zagrebški ve- CT. Celotni razstavni pro-6sejem je potrdil, da je po- štor tovarne regulacijskih '"emben pregled gospodar- armatur in aparatov je vzbuja, na drugi strani pa je to dil zanimanje tudi tistih ®ober pregled naših gospo- obiskovalcev, ki so šele na ^skih možnosti. velesejmu lahko videli njene . V tem okviru je sode- proizvodne možnosti. Pohvalo tudi naše podjetje z sebej je bilo veliko povpra-razstavljanjem izdelkov vseh Sevanja za opremo za regu-baših tovarn. Na starem me- ladjo in avtomatiko, to pa je $tu, ki je že znano našim po- tudi razumljivo, če vemo, da kovnim prijateljem, je na- nobenega centralnega ogre-stopjia naša proizvodnja s vanja ali klimatizacije ne Mojimi izdelki. vgrajujemo brez avtomatske regulacije. največ prostora _ TRAA TEN - USPEŠNE Največ razstavnega pro- NOVOSTI fora in izdelkov je zavzela Druga naša tovarna - Ten °varna regulacijskih arma- se je predstavila nekoliko tur in aparatov TRAA. Poleg skromneje. Kljub temu, vse Njih standardnih izdelkov kar je bilo predstavljeno, je Je prikazala celotno serijo vzbudilo zanimanje porab-JJovih V A cirkulacijskih nikov - investitorjev, pro- CtPalk, ki jih izdeluje skupaj jektantov in montažnih pod-s Ndko Speck. Nadalje se je jetij. Sem je treba posebej Cenjena temeljna orga- prišteti visokonapetostne. Nacija predstavila s po- celice, nove sklopke in viso-P°lno serijo CT črpalk, vzor- konapetostne varovalke — se elektromagnetnega ven- pravi izdelke, ki jih je TEN N in s svojim bodočim iz- že osvojila ali jih osvaja. Pa ^lkom — cirkulacijsko še nekaj je pokazalo zani- manje na velesejmu — izbor nove proizvodnje je za sedaj uspešno zastavljen. Nič manj zanimanja pa ni bila deležna komandna plošča za avtomatsko upravljanje tehnološkega postopka pri mešanju in proizvodnji betona. Zanjo so se zanimali tako projektanti kot tudi že obstoječe tovarne betona. TIO IDRIJA - SANITARNI VOZLI Temeljna organizacija TIO Idrija je kot novost prikazala celoten sanitarni vozel Z vgrajenim prezračevalnim kanalom in rešetko. Ne majhnemu številu obiskovalcev je bilo to prvo srečanje s tovrstnim izdelkom, zato so tudi gradbena in montažna podjetja pokazala za to velik interes. Zato je naloga TIO Idrija, da vse zainteresirane podrobneje seznani s prikazanimi izdelki in jih tako približa tržišču, saj so razgovori na velesejmu pokazali, da so precejšnje možnosti za prodajo tudi drugih izdelkov idrijske tovarne. To velja predvsem za različne rešetke in 'ventilacijsko opremo. lotno napravo — ,Jdimat“ za ogrevanje, hlajenje in vlaženje prostorov. Ta naprava je obratovala in je tako z vsemi svojimi funkcijami bila primer širokega zanimanja. Zanimivo je to, daje ta naš obrat, čeprav sorazmerno mlad, zelo znan in ima dober ugled zavoljo svoje kakovosti. Zato lahko trdimo, da skoraj ni bilo obiskovalca iz montažnih podjetij*v Jugoslaviji, ki ne bi bil seznanjen z njegovim proizvodnim programom. In ne samo to — kupci omenjenih izdelkov, ki so obiskali naš razstavni prostor, niso imeli nobenih pripomb bodisi na poslovanje, dobavne roke, bodisi na kakovost in funkcijo kupljenih izdelkov,- LIVARNA - TRADICIONALNO Livarna iz Ivančne gorice je bila letos predstavljena na zunanjem razstavnem prostoru, kjer je pokazala po en primerek vseh svojih izdelkov. ■ Ta naša temeljna organizacija združenega dela je zavoljo temeljite obdelave Največ razstavnega prostora na KLIMATSKE NAPRAVE letošnjem jesenskem zagrebškem T „ i velesejmu je s svojimi izdelki Tovarna opreme za klima- )iZavzJela- temeljna organizacija tizacijo OVK je poleg ventij tovarna regulacijskih armatur in latoijev predstavila tudi ce- aparatov tržišča znana skoraj vsem porabnikom teh izdelkov v Sloveniji in Hrvatski in je predstavitev na velesejmu služila še tesnejšim vezem s poslovnimi prijatelji. DOBER DEBUT MARIBORČANOV Prvič se je na jesenekem zagrebškem velesejmu predstavila naša mariborska temeljna organizacija. Čeprav je prikazala za zdaj še uvožene primere aksialnih in strešnih ventilatoijev, so že ti vzbudili veliko zanimanja. Skoraj ni bilo obiskovalca, ki omenjenih ventilatorjev ne bi opazil in zahteval prospekte in podatke. Iz tega lahko sklepamo, da je za omenjene izdelke veliko zanimanja in da ne bo težav z njihovo prodajo. Za ventilatorje so se zanimali predvsem projektanti in pa tudi končni porabniki, ki s sedanjo izbiro ventilatorjev na našem tržišču niso zadovoljni. VEČ KOT 300 RAZGOVOROV Kot smo že omenili v uvodu, smo na letošnjem zagrebškem velesejmu zabeležili več kot 300 obiskov in poslovnih razgovorov. Na našem razstavnem prostoru so si kar „podajali“ kljuko projektanti, predstavniki montažnih podjetij, investitorji in posamezni kupci. Poleg tega so predstavniki nekaterih naših temeljnih organizacij izkoristili velesejem tudi za posebne sestanke s skupinami svojih poslovnih prijateljev ali podjetij. Na koncu bi veljalo omeniti še nekaj. Obseg našega razstavljanja in pa število obiskovalcev nujno terjata razširitev razstavišč nega prostora, poleg tega pa je jasno tudi to, da sedanja dva prostora za stranke sploh ne zadoščata več. Velesejem je torej za nami. Je bil za IMP uspešen? Delni odgovor na to vprašanje pove že podatek, da deset let nazaj nismo še nobeno leto zabeležili toliko poslovnih razgovorov kot prav letos. MIR OSI AV MAP A POT O NAS 9 DRUGI O NAS • DRUGI O NA! 9 DRUGI O NAS 9 DRUGI 0 NAS 9 DRUGI O NAS 9 DRUGI O NAS # DRUG1 NOVA USTAVA V PRAKSI ZBOR OBČANOV - 18. SEPTEMBRA OBISK V NEKATERIH BEŽIGRAJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH V okviru dejavnosti po kongresih Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije in priprav na kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije, sta občinski organizaciji ZK in ZS začeli proučevati, kako v naši občini uresničujemo novo ustavo. V ta namen so obiskali okrog 20 organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela in se pogovarjali o njihovem življenju. Temeljna ugotovitev ni preveč razveseljiva. V oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela in pri uresničevanju nove ustave v delovnih organizacijah se ni intenzivneje uveljavila neposredna oblika samoupravljanja delavcev. To je slej ko prej ostalo le kot nekakšna javna tribuna. Zbori delovnih ljudi kot neposredna oblika samoupravljanja so ponekod zelo številni, saj je na njih prek 1000 ljudi. Tak primer je bil v IMP, kjer so pozneje ugotovili, da lahko ustanovijo še dve TOZD — Projektivni biro in Alfa Laval. V organizacijah kot so Lesnina, Elektrotehna, Astra in Cestno podjetje pa so naredili precejšen korak, saj so veliko truda posvetili zborom delovnih ljudi, ki so bili tako veliko bolj uspešni in koristni. Tudi delavski sveti še niso zaživeli tako kot bi bilo treba, saj pogosto odločajo o stvareh, ki so v pristojnosti zbora delovnih ljudi ali drugih kolektivih izvršilnih organov na ravni TOZD ali OZD. Delegacije TOZD, ki se vključujejo v zbor delovnih ljudi občinske skupščine, so v začetku sicer pokazale precej zanimanja za delo v skupščini, vendar pa udeležba na sestankih delegacij in na konferencah delegacij v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela ni bila na zadovoljivi ravni. Tudi materiali za seje zbora združenega dela, ki jih pošilja občinska skupščina, niso bili vedno dovolj razumljivi, zato pa so bili preobširni. JASEN DELOVNI PROGRAM Organi samoupravne delavske kontrole so bili konstituirani v večini delovnih organizacij, ne pa tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Iz obiskov delovnih organizacij pa je videti, da vsebina dela organov samoupravne delavske kontrole ni na pričakovani in zadovoljivi ravni — ti organi so premalo aktivni in zato ne morejo najti pravega mesta v samoupravnih odnosih v TOZD. V Ljubljanskih mlekarnah, na primer, delavci v organu delavske kontrole ne razumejo podatkov ali pa so premalo vztrajni, da bi ustrezne podatke dobili, v Cestnem podjetju delavska kontrola rešuje pritožbe, medtem ko so si v IMP — TOZD Ogrevanje, vodovod, klima zastavili jasen delovni program. Samo- upravna delavska kontrola je obravnavala stroške reprezentance, kilometrine, zahtevali so javnost plačilne liste in zmanjšanje privatnih storitev. Ugotovili so tudi, da nekatere delovne organizacije, ki so sicer imele pogoje za konstituiranje TOZD, tega niso storile, ponekod pa sc se čutili celo odpori vodilnega osebja. S pomočjo organizacij sindikata in zveze komunistov pa so tudi te probleme in odpore rešili io premostili ter se tako ponekod že konstituirali-drugod pa pripravljajo samoupravne akte. Eden vzrokov za tako stanje je tudi premajhna usposobljenost samoupravnih organov in delegatov v delovnih organizacijah. Zat° bodo skupno z delavsko univerzo Cene Štup3’ do konca leta pripravili seminarje za člane delegacij TOZD, delavskih svetov in organov samoupravne delavske kontrole. Tako bodo vse novoizvoljene organe za to delo usposobili in * tem prispevali k temu, da bo nova ustava še bolj zaživela. Odslej bo stalna naloga sindikata in s ten1 družbenopolitičnih organizacij, da stalno spremljajo uresničevanje ustave, samoupravnih sporazumov in interne samoupravne zakonodaje. Komisije Občinske konference Zveze komunistov in Občinskega sveta Zveze sindikatov p3 bodo obiskale še precej delovnih organizacij, k’ imajo probleme z novo organiziranostjo in jims tem pomagale pri uresničevanju ustave. RES PREHITEVAMO RAZVOJ? Ta nekoliko svojevrsten naslov je namenjen tistim našim delavcem, ki ob občasnih, a vse bolj redkih, „čudežih“ našega elektronskega sistema IBM 3, zmajejo z glavami, češ, kaj pa je tebe treba bilo. Nestrpen odnos do elektronskega sistema, ki se pri nekaterih spoznava prek opredelitve „drag sistem enostavnega seštevanja", pri drugih pa z vidno izkazanim razočaranjem, ker ni nikjer vidnega množičnega odpuščanja delavcev v administraciji, je posledica zmotnih gledanj o nujnosti takojšnje racionalnosti vlaganj v to delovno sredstvo. Elektronski sistem je namreč ena redkih izjem med delovnimi sredstvi, za katerega bi lahko povsem upravičeno uvedli tako imenovano naraščajoče amortiziranje, saj uporaba sistema in učinki obdelav naraščajo iz meseca v mesec, zato bi lahko temu ustrezno povečali tudi tempo amortizacijskih odpisov. Tako smo z 200 ur mesečne obdelave v letu 1972 in več kot 230 ur mesečne obdelave v letu 1973 letos dosegli že kar tristourni mesečni izkoristek sistema. Ta podatek naj dopolnim s številko, ki pove, da v 60 urah pisanja na tiskalnik sistem izpiše mesečno okoli 600.000 vrstic, kar zamenjuje 24 zaposlenih, ki bi dnevno napisali 1000 vrstic oziroma 25 vrstic na uro. To je samo učinek pisanja, da ne govorimo o potrebnih izračunih, ki jih sistem opravi pred pisanjem. Izračun 5000 mesečnih norm za delavce TOZD TEN opravi sistem v cca 35^10 minutah! Na drugi strani se srečujemo s povečanimi stroški, tako da ocenjujem letošnje leto kot predhc " j---------j----— r—.rodno, kar pomeni, da so letos celotni stro- ški obdelav na IBM S/3 približno izenačeni s stroški obdelav pred uvedbo sistema, drago leto — ob 350 urah mesečnega dela sistema pa se bo tehtnica donosnosti odločno in dokončno prevesila v korist sodobne elektronske obdelave podatkov. Nestrokovne kritike zaradi nezadostnega znanja njihovih nosilcev tudi pozabljajo, da smo sistem kupili pravzaprav zadnji možni trenutek, saj je „stari“ sistem Siemag-Data obremenjen že od svoje posta- vitve februarja leta 1969 približno 4800 ur letno. Z mešanimi občutk’ (zadovoljstvo zaradi res fantastične izkoriščenosti in nezadovoljstvo zaradi več kot 50 delovnih noči naših pridnih operaterk) lahko s to številko konkuriramo vsakemu uporabniku tega mini elektronskega sistema. Vlogi časovne funkcije sistema IBM 3 moramo nedvomno dodat’ tudi vlogo vzgojne funkcije. Množica podatkov iz tiskalnika onemogoča kontrolo pred oddajo uporabniku, zato je potrebno še pred vsto; pom v proces oblikovanja informacij in v samem procesu zagotovit} točnost in pravočasnost. To pa sta lastnosti, ki sta nujno potrebo’ vsakemu našemu delavcu. Napak bi bilo pričakovati, da bomo lastnosti spremenili čez noč, zato pa postavljam smelo trditev, da bosta t3 vzgojni proces in računalniška tehnologija leta 1982 omogočila, da b° 25—30 ljudi v elektronskem centru (brez ostalih oddelkov za organizacijska razmerja) s primernim elektronskim sistemom lahko nadomeščalo delo cca 120 ljudi. BREZ SODELOVANJA TOZD NE BO ŠLO Uresničevanje načrtov ne bo možno brez moralne in materiali)6. podpore uporabnikov uslug službe za organizacijo in informacijsk' sistem, torej temeljnih organizacij združenega cela. Zatorej predvidevamo boljše sodelovanje z ravnalskim kadroO1 TOZD ter razumevanje zborov delavcev TOZD za nove investicije v elektronsko opremo, ki naj bodo realizirane do konca leta 1975. T" mislimo predvsem na nakup hitrejšega tiskalnika v samem centri*’ obenem pa na postavitev prvih terminalov v lokacijsko oddaljeni*1 TOZD. O tem in možnostih, kijih sistem nudi na posameznih področjih, Pa več v eni prihodnjih številk IMP Glasnika. * MIRANMlHELdC 1. NOVEMBER 1974 SPREHOD PO RAZSTAVI »SODOBNA ELEKTRONIKA« ŠTEVILNE NOVOSTI org*' 311S11 pa s* ; p‘ o# a« j! iir * p* afl0 Za|f up* 3 df \J $ ) V# Ji tei< sp** ,!# V p’ j-t' im Tradicionalna razstava podobna elektronika", ki je “ila od 8. do 12. oktobra 1974 na Gospodarskem razsta-yišču v Ljubljani, privablja vsako leto večje število razstavljavcev in obiskovalcev. Med številnimi domačimi in totemskimi razstavljavci je kot vsako leto sodelovalo tdi naše podjetje. Na obsežnem razstavnem prostoru smo prikazali celotno dejavnost s področja elektronike, regulacije in avtomatizacije. Firma Siemens pa je na svojem razstavnem Prostoru razstavila TV oddajnik izhodne moči 5 KAV. V reloti proizvajamo za to firmo v naši tovarni elektro-?aprav. Razstavljeni oddajnik je namenjen RTV Ljubljani t bo že letos montiran na znani TV točki na Nanosu za Prenos I. programa kot zamenjava že dotrajanega oddaj-tika. NOVI TV - PRETVORNIKI „ Na našem razstavnem pro-so zavzeli največ prostora qI - pretvorniki izhodnih moči sr W do 1 KW za vsa televizij-'ja frekvenčna področja. Poleg st° zdaj znanih izvedb smo raz-savili popolnoma novo kon-Jtukcijo teh naprav izhodnih M« 500 in 1000 W. Nova iz-ima popolnoma standardi-rane p od sestave po DIN nor-J“E S tem so naši izdelki di-Ij.^zijsko postali enaki izved-M1 drugih evropskih proizvajal-IJ’ kar nam daje možnosti za l'nično in drugo sodelovanje z °Zemskimi proizvajalci. Nove Parature so dobile tudi soliden “Panji izgled. Za kupce teh apa-J.Ut Pa je najvažnejše to, daje v a)večji možni meri poskrbljeno U servis in vzdrževanje teh na-„ av- Glede na prejšnjo izvedbo aparature potrebujejo tudi Rimanj montažnega prostora, 1 jih lahko montiramo tik ob čen' pretvomiških objektov in M ,_poleg druge, izvedbe za d Miše moči pa celo eno na Qh>go. U ^si podsestavi so opremljeni s Sebnimi vodili, tako da so do-°Pni s sprednje strani, p 1 oskrbeli smo tudi za varnosti uporabi naprav, saj dostop delov, ki so pod visoko nape- tostjo, ni možen brez posebnega ključa. O novi konstrukciji so se naši kupci zelo pohvalno izrazili in želijo, da bi s proizvodnjo tovrstnih naprav začeli čimprej. Kot novost so bili razstavljeni tudi pretvorniki UHF izhodne moči 10 in 100 W. Pri prvih so vse pretvomiške stopnje realizirane s tranzistorji, 100 W izvedba pa vsebuje le eno elektronko. Razstavili smo tudi pretvornik 10 W-VHF, ki ima na izhodu le en tranzistor. Za izhodne moči 500 in 1000 W - UHF posedujemo novo resonatorsko stopnjo z elektronko YL 1056. Za nakup teh resonatorjev se, mimogrede povedano, zanimajo tudi inozemske firme. Iz področja skupinskih naprav smo razstavili celoten asortiman skupinskih anten, naprav in pribora. REGULACIJSKI OJAČEVALNIKI Na sejmu prikazana nova izvedba regulacijskih ojačevalnikov MTO-2001 K, je namenjena | Naša temeljna organizacija TEN tovarna elektronaprav se je na letošnjem sejmu elektronike predstavila z nekaterimi novimi modeli televizijskih pretvornikov. ogrevanju pri centralnih kurjavah v blokih in stanovanjskih hišah. Prednosti so v tem, da je združen elektromotorni pogon z regulacijskim ojačevalnikom in vsemi pomožnimi elementi, s katerimi je mogoče avtomatsko upravljati centralno ogrevanje. S tem seveda prihranimo mnogo goriva. Vse režime avtomatsko vklaplja vgrajena ura. Ta naprava se direktno pritrdi na mešalno pipo in s tem odpade vsaka dodatna montaža regulacijskih ojačevalnikov na steno ali podobno, prednosti pa so tudi v enostavni električni povezavi. Razstavljen je bil tudi komplet novih temperaturnih tipal, pri katerih so izboljšane poleg konstrukcije tudi toplotne karakteristike. Elektronski regulatorji tipa MTO so vsestransko namenjeni za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stanovanjskih ter poslovnih objektov. GOVORILNE NAPRAVE S področja hišno govornih naprav smo razstavili standardni komplet za govorne zveze v stanovanjskih blokih in hišah. Zanimanje za ta proizvod je podobno kot za skupinsko antenske naprave ob sedanji pospešeni stanovanjski gradnji, izredno veliko, saj si danes ne moremo zamisliti stanovanjskega bloka brez govornih zvez in skupinske antene. Poleg tega so te naprave zelo sigurne v obratovanju zavoljo kakovostnih sestavnih elementov in ustrezne konstrukcije. Prikazali smo tudi izdelke svetlobno klicnih naprav, ki jih izdelujemo v več izvedbah. Z njimi smo v zadnjem času opremili precej modernih hotelov tudi izven naših meja. Omenili bi hotel v Zakopanih na Poljskem, pripravljamo pa tudi odpremo izdelkov za hotel s 1300 sobami na Jalti v Sovjetski zvezi. Zanimanje za vse navedene razstavljene izdelke je bilo veliko. Pri tem smo navezali prve stike z dosedaj nepoznanimi kupci, obiskali pa so nas v velikem številu tudi kupci, s kate- Pogled na naš razstavni prostor na sejmu elektronike v Ljubljani rimi že imamo poslovne stike in se zanimali predvsem za novitete. Komercialni uspeh kot posledica sejma ..Sodobna elektronika", tako ne more izostati, ni ga pa mogoče že takoj ob zaključku sejma točno izraziti v vrednosti sklenjenih pogodb Obisk tega sejma je namreč namenjen v glavnem strokovnjakom, ki pa največkrat niso neposredno pooblaščeni za sklepanje pogodb, temveč obiščejo sejem zato, da na podlagi dobljenih tehničnih vtisov ustrezno svetujejo svojim komercialnim in nabavnim službam. KAJ SO POKAZALI DRUGI? Med ostalimi razstavljavci so bili zastopani v največji meri proizvajalci elektronskih sestavnih elementov, merilnih in telekomunikacijskih naprav, študijske tehnike, radijskih in televizijskih sprejemnikov, elektronskih glasbenih instrumentov, akustičnih naprav, elektronskih računalnikov, kalkulatorjev in teleprinterjev, signalno varnostnih naprav, tiskanih vezij itd. Največ razstavljavcev je bilo iz zahodne Evrope in iz naše države, slabše pa so bili zastopani vzhodno evropski proizvajalci. ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI Glavni poudarek letošnje razstave je bil na elektronskih računalnikih. Vse vodilne domače in inozemske tovarne imajo v svojem programu tovrstno področje. Elektronski računalniki so začeli prodirati v vse veje znanosti, tehnike, prometa itd. Veliko vrst računalnikov je že zelo majhnih dimenzij in so začeli izpodrivati do sedaj poznano, vendar za računanje zelo netočno logaritmično računalo. Veliko zanimanja je bilo zato za žepne računalnike firme Hew-let Packard, s katerimi je možno poleg osnovnih računskih operacij tudi logaritmiranje, antiloga-ritmiranje, korenjenje itd., s točnostjo desetih decimalnih mest. Z njimi je možno v kratkem času rešiti vse zamotane matematične operacije in obrazce z vseh področij znanosti in tehnike. Med obiskovalci je bilo opaziti veliko mladih, po čemer lahko sklepamo, daje zanimanje za elektroniko med mladino izredno veliko. Te mlade obiskovalce so najbolj zanimali poleg žepnih računalnikov elektronski glasbeni instrumenti, iz katerih so se razlegali celoten čas sejma razni, lahko bi rekli prijetni, včasih pa že kar grozljivi zvoki. Čeprav je sejem elektronike namenjen v glavnem strokovnjakom s tega področja, smo lahko videli med obiskovalci tudi veliko tistih, ki se za svoje družinske potrebe odločajo za nakup barvnega televizorja, stereo sprejemnika itd. Tudi v tem pogledu je sejem nudil veliko izbiro. Mnogi tovrstni obiskovalci pa so bili razočarani, saj razstavljeni predmeti v glavnem niso bili naprodaj, pa tudi v trgovini jih še nekaj časa ne ho. Razstavljene novitete največkrat še niso v redni in serijski proizvodnji. BOLJŠA KAKOVOST IN OBLIKA Če na koncu napravimo kratko primerjavo naših izdelkov z izdelki drugih domačih in inozemskih razstavljavcev in če se pri tem ozremo nazaj na lanskoletni tovrstni sejem, pridemo lahko do naslednjih ugotovitev: Glede na lanskoletni sejem je opaziti, da so se naši izdelki poboljšali v kvaliteti, estetiki in asortimanu v poprečju vzeto v enakem obsegu kot pri drugih renomi-ranih razstavljavcih. Pri tem pa se opaža, da nekatere firme vlagajo velika sredstva v svoje razvojne službe, saj na sejmu močno izstopajo glede kakovosti in obsega razstavljenih novitet. Veliko vlogo igra pri tem tudi uporaba računalnikov in najsodobnejših merilnih instrumentov, zato njihovi uspehi niso slučajni. ADAM PERKO Obiskali ho delovno enoto: Elektromontažj v Slovenskih Konjicah Delovna enota Elektromontaža v Slovenskih Konjicah je plod večletnega sodelovanja bivših podjetij „Elektro-signal“ in „Elektroinstalacij“ Slovenske Konjice, ki sta pred petnajstimi leti skupaj nastopili na posameznih objektih vse do pripojitve Elektroinstalacij k Elektro-signalu leta 1961. Delovanje enote je bilo omejeno na montažno dejavnost na področju Štajerske in proizvodnjo elektro opreme v skromnih delavniških prostorih v centru Slovenskih Konjic. Delovni kolektiv enote je štel vsega 20 proizvodnih delavcev, vendar je dal že takrat Elektromontaži vrsto prizadevnih in sposobnih vodilnih ___________ monterjev, ki še danes uspešno vodijo montažne ekipe na 'Nič kaj vzpodbuden pogled na stare delavniške prostore obrata v Slovenskih Konjicah Na srečo ta “l\tev!1.ih gradbiščih Z ekspanzijo Elektromontaže na posnetek že sodi v zgodovino, saj je republiška inšpekcija dela prepovedala nadaljnjo dejavnost v teh P,?CJ.U. montazmh del je bila vedno prisotna potreba prostorih po hitri intervenciji v proizvodnji razdelicev za potrebe montaže, katerim je uspešno sledila skromna ekipa v še hJšV;i j skromnejših delavniških prostorih, opremljena s skrom- nimi proizvodnimi sredstvi. Uporno in neumorno je leta 1973. Končno smo s mali kolektiv zadovoljeval skupnimi močmi pririnil* vedno večje potrebe, katere voz do vrh klanca in se v je še stopnjevala muhasta dneh od 8. do 14. 7. 1974 preskrba z elektrarna te- tiho in skromno preselili v rialom in tudi muhavost na- novozgrajene delavnice' ročnikov, katerim je bilo Sprva se kar nismo mogl* mnogokrat treba ustreči kar privaditi novim delovnim čez noč. pogojem. Poprejšnjo utes- njenost in stisnjenost, kje* NEMOGOČI STARI smo dobesedno stopali drug PROSTORI drugemu na nogo, $o za- Delavniški prostori so se menjala sodobna delovna povečevali s prizidki, pre- mesta. Pričujoča slika starih kritjem dvorišča in drugimi prostorov dovolj zgovorno improvizacijami, kar pa se- priča o , .kriminalnih" de-veda ni nikoli ustvarilo nor- lovnih pogojih, malnih higiensko tehničnih delovnih pogojev. V slabem ZAKLJUČENA CELOTA desetletju se je mali kolektiv Novozgrajene delavnic® podvojil, pridobil si je novih predstavljajo zaključeno ce-izkušenj in prerasel pro- loto. Vsebujejo ključav-storski okvir. Vedno moč- ničarsko in elektro delaV; nejša je bila težnja za novimi nico v skupni bruto izmer* delovnimi prostori in so- 1720 kv. m in prostore z® dobnejšimi delovnimi sred- površinsko zaščito kovin 2 stvi. Dokončni impulz v tej bruto površino 440 kv. m' smeri je dala odločba Re- Ti zadnji, t. j. lakirniški pr**" publiške inšpekcije dela, ki stori so bili gradbeno za' je brezkompromisno zahte- kij učeni šele pred nedavnim vala ustvaritev novih de- in še niso tehnično prevzeti; lovnih prostorov v roku ene- niti nimamo za njih p°' ga leta, odnosno prepoved trebno obratovalno d**' obratovanja v obstoječih voljenje. K proizvodnim pr**; prostorih po tem roku. Z štorom se stiska dvoetažni vsemi silami smo si priborili aneks, ki ima v pritličju p***' pogojno dovoljenje za obra- store za garderobo, menz**; tovanje do 31. 12. 1973. sanitarije in vratarsko ložo Z Lahko trdimo, da je ravno ta avlo, v prvem nadstropju pa moment odločilno vplival pisarniške prostore, pri razmišljanju za in proti Energetski objekt s tranS' gradnji. Pohiteli smo z ma- formatorsko postajo, kotla*' ratonsko proceduro pri- no, garažami in prostorom dobitve gradbenega do- za embalažo je samostoj**3 voljenja. Gradnjo delavnice celota in z objektom za skh*' smo zaupali Gradisu — grad- diščenje vnetljivih snovi žabe*10 vodstvo Maribor; Če ključuje celotni funk' ne bi bilo zamud v rokih, bi cionalni krog novih p*°' bil objekt končan do konca izvodnih delavnic. Zunanja slika novih delavnic Primeljava starih in novih Prostorov pouči tudi nestrokovnjaka, da so proizvodne zmogljivosti novih delavnic nekajkrat večje od Prejšnjih. Temu je nedvomno tako, kar je tudi Prav, saj le to zagotavlja nadaljnjo rast proizvodnje in *azširitev programa. Delovna enota v Sionskih Konjicah s samostojnim obračunom je podaljšana roka TOZD Elektromontaže in to nepotešljiva v najbolj kritičnih Momentih, kadar je treba kar najhitreje postreči z dojenimi izdelki za potrebe JJtontaže. V takih primerih drugi dobavitelji odpovedo, ker jim taka ..padalska naučila1, vnašajo zmedo v nji- • kov proizvodni program. JASEN PROIZVODNI PROGRAM Proizvodni program bo v P*vi fazi zajemal izdelke, ki s° že bili do sedaj na pro-8rarnu. To so predvsem haitijski razdelilci, podometni razdelilci, manjše, manj tehtno zahtevne razdelilne nare, kovinske kon-trukcije za transformator- ske postaje in drugi kovinski izdelki za potrebe montaže. Nadaljnje razširjanje proizvodnih zmogljivosti je povezano s formiranjem novih služb in zaposlitvijo novih strokovnih moči ter dopolnitvijo obstoječih proizvodnih sredstev z novimi. Ta nadaljnja razširitev programa proizvodnje, vključujoč tudi maloserijsko proizvodnji nekaterih artiklov pa zahteva usklajeno delovanje s Tovarno elektro naprav v Vojkovi ulici. SODELOVANJE S TEN Prvi koraki v tej smeri so že storjeni. Predstavniki Elektromontaže in TEN so se med drugimi tudi po tem vprašanju še konsultirali in prišli do naslednjih osnovnih zaključkov: Tovarna elektronaprav še naprej razširja serijsko proizvodnjo, tako količinsko kakor po asortimanu. Je nosilec razvojnih nalog s pod- Predstavniki naših dveh temeljnih organizacij združenega dela Elektromontaže in Tovarne elektronaprav na enem delovnih sestankov račja novih proizvodov, pri katerih Elektromontaža nastopa kot branžni partner v okviru IMP s sofinanciranjem. Poleg serijskih artiklov dobavlja iz dosedanjega programa vse dosedanje artikle s tem, da postopoma opušča enostavnejšo proizvodnjo iz individualnega in serijskega programa, katero prevzame Elektromontaža. Nastale vrzeli pa zapolni z novo razvitimi serijskimi artikli. Delovna enota v Slovenskih Konjicah naj razširja in povečuje obstoječi program proizvodnje za zadovoljitev potreb Elektromontaže. S svojimi preostalimi kapacitetami pa naj pokriva čim večje področje Štajerske, Prekmurja in dela Hrvaške z delavniškimi uslugami iz svojega programa. Za čimboljše sodelovanje, tako na komercialnem, kakor na tehničnem področju, je sestavljen odbor, ki se bo najmanj enkrat mesečno sestajal in reševal vsa tekoča medsebojna vprašanja obeh TOZD. TOKUM (TOMAŽIN, KUMŠE) V novih delavnicah so delovni pogoji lahko rečeno idealni - prostora in svetlobe je namreč dovolj Glavni vhod novega obrata Del skladišča in gotovih izdelkov - razdelilne omarice Fasadni del aneksa obrata Elektromontaže v Slovenskih Konjicah, v katerem so garderobe, menza, sanitarije, vratarska loža, v prvem PRIŠLI - ODŠLI © PRIŠLI - ODŠLI ® PRIŠLI - ODŠLI ® PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI O PRIŠLI - ODŠLI S PRIŠLI PRIŠLI DO 30. 9. 1974 TOZD PMI MARIBOR Srečko Šket - KV monter Anton Dolenc - PK monter Karel Delakorda - strojni tehnik Jože Rotovšek - PK izolater Devad Delič — NK delavec Alojz Srd - PK monter Ivan Pavlič - KV monter Emil Munda — KV monter Branko Gajzer - KV monter Marjan Donko - KV monter Jožef Breznar - NK delavec Marjan Zemljič - KV monter Marjan Hajšek - KV monter Edvard Solina - NK delavec Stanislav Kolednik - NK delavec Marjan Šrimpf — KV monter Franc Gmejner - vajenec Branko Milošič - vajenec Miroslav Lesjak - vajenec Ignac Iskra - vajenec Martin Kerhe - vajenec Andrija Turk - vajenec Drago Špilak - vajenec Andrej Dokelj - vajenec Alojz Topolovec - vajenec Franc Topolovec - vajenec Anton Herbst - vajenec Bojan Mikolič - vajenec Zlatko Hlade - vajenec Vinko Krulik - vajenec Franc Petrovič - vajenec Alojz Čerič - vajenec _ Branko Holc - vajenec Branko Lepej - vajenec Miran Tonko - vajenec Ivan Kobale - vajenec Božidar Roglič - vajenec Dušan Krepek - vajenec Miran Gradišnik - vajenec Bogdan Berglez - vajenec Rajko Pečko - vajenec Slavko Anderlič - vajenec Nikolaj Vogrinec - vajenec Jože Kampi - vajenec TOZD PM KOPER Zorko Ludvik - PK monter Darko Likar - NK delavec Silverij Debernardi - postal pomočnik Miran Bizjak - PK delavec Boris Luznar - KV delavec Edvin Hlaj - vajenec Vladimir Savarin - vajenec Darij Žitko — vajenec. ZAHVALA Ob nenadni smrti Ivana Gučka se predstavnikom sindikata skupnosti skupnih strokovnih služb in podjetja zahvaljujem za venec in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Vili z družino in drugim sorodstvom. TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA Anton Koščak - PK delavec Majda Kološa - PK delavka Jože Hribar - PK delavec Ing. Milan Merlak - VS delavec Valentin Rozina - NK delavec Ilija Dobrovac - NK delavec TOZD TRAA LJUBLJANA Boris Gazvoda — strojni inženir pripravnik Stojan Suban - KV strugar Albin Petelin - KV rezkalec Cvetka Fric - KV strugar Slavica Vogrinc - PK delavka Nikolaj Jelenc - KV brusilec Dragan Kuraja - KV ključavničar Andrej Štrukelj - NK delavec Ivan Turk - vajenec Alojz Andrijaš - vajenec TOZD TEN LJUBLJANA Duško Nikašinovič - samostojni konstruktor Milorad Stojanovič - konstrukter Jože Drašler — KV ključavničar Franc Česen - postal pomočnik Anton Skubic - postal pomočnik Vinko Božič - postal pomočnik Slavko Herič - PK ličar Jočica Vinko - NK delavka Marjan Dolenc - NK delavec Marija Rebselj - NK delavka Stojan Ardalič - NK delavec Dragutin Jokič - NK delavec Ida Pušaver - NK delavka Peter Breznikar - vajenec Cane Filipovski - vajenec Roman Zupan - vajenec TOZD OVK - OE KLIMA LJUBLJANA Ivan Klemenčič - strojni tehnik Ladislav Hcderič - postal pomočnik Rado Štrukelj - vajenec Gusti Kastelic - vajenec Janez Vehovar - vajenec Valentin Jelšovar — vajenec Jože Žerjav - postal pomočnik Janez Škrabec - postal pomočnik Milan Slak - postal pomočnik Mihael . Koestner - PK ključavničar Mirko Šercelj - postal pomočnik ...........- KV kiju' " TOZD TIO IDRIJA Franc Kuštrin - PK delavec Franc Brus - VKV ključavničar Janko Vidmar - postal pomočnik Andrej Brus - postal pomočnik Silvo Carel - NK ključavničar Valter Mrak - PK ključavničar Daniel Leskovec - PK ključavničar Igor Tratnik - PK ključavničar Rafael Črnologar - vajenec Damijan Rupnik - vajenec Pavel Rejec - vajenec Miran Pavšič - vajenec Iva.) Nagode — vajenec Vinko Mandič - KV ključavničar Drago Kačar - KV klepar Srečko Ostanek - PK delavec Alojz Fuerst - KV klepar Anka Miščevič - snažilka Mile Eremija - KV ključavničar Rafael Palčič - KV monter Radovan Mikača - KV monter Leopold Kopša - vajenec Milan Romih - vajenec Marjan Romih - vajenec Franjo Lesjak - vajenec Stanislav Plačko - postal pomočnik Andrej Palčič - postal pomočnik Filip Jukič - NK delavec Alojz Balkovec - Pk monter Mladen Dovečer - NK delavec Marjan Razdrh - KV monter Pavel Marčun - PK vodov, inštalater Stjepan Abramovič - dipl. ing. - pri- Mjep; pravnik TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUBLJANA Jože Lenard - KV ključavničar Danica Kokalj - strojepiska Marija Matulj - elektrotehnik Jože Mrgole - KV elektroinstalater Lovro Ženj - VKV elektroinstalater Jože Perčič - vajenec Aleksander Kovačič - vajenec Friderik Založnik - vajenec Jože Podkrajšek - vajenec Franc Cesar — postal pomočnik Ljudevit Knez - KV elektroinstalater Anton Jelen - KV elektroinstalater Andrej Pregelj — KV elektroinstalater Marjan Juhart - postal pomočnik Branko Klančnik - postal pomočnik Stojan Mrva - KV elektroinastalater Franci Košir - vajenec Anton Troha - VKV elektroinstalater Stanislav Krajnik - KV elektroinstalater Jože Tomažin — KV elektroinstalater Janez Šalehar - vajenec BIRO Centralna orodjarna Marjan Juhart - VKV rezkalec Jože Omahen - KV rezkalec Ivan Bončina - vajenec Jože Kotar — vajenec ODŠLI DO 30. 9. 1974 TOZD PMI MARIBOR Branko Bombek - v JA Srečko Nekrep - v JA Jože Podkrajšek - v JA Milan Petek - v JA Bogomir Gaubek - v JA Jože Plohl — v JA TOZD OVK - OE OV LJUBLJANA Milan Dolinšek - v JA Marjan Jančar - v Ja Dušan Nahtigal - sporazumno Boris Praštalo - samovoljno Vincenc Vrabič - samovoljno TOZD PM KOPER Vojko Čuk — sporazumno Dorko Korda - sporazumno Bruno Crevatin - sporazumno Angjelo Vežnaver - sporazumno VeraČebohin - sporazumno Franc jitev Silvok Peršolja - v JA TOZD TRAA LJUBLJANA Stane Kožuh - umrl Dušan Lavrinc - razveljavitev učne pogodbe Ciril Krhlikar razveljavitev učne pogodbe TOZD TEN LJUBLJANA TOZD ZASTOPSTVA LJUBLJANA Boštjan Fajdiga - komer, tehnični referent Ferdo Artnak - honorarno Ratibor Zarič - sporazumno Ciril Martinc - v JA Branko Baranašič — v JA Franc Prosenc - v JA Milan Hrnčič - v JA Janez Hočevar - v JA Štefan Ribič - v JA Stane Turkovič - samovoljno Božidar Simič — samovoljno Vlado Vučko - sporazumno lili TOZD PROJEKTIVNI LJUBLJANA Dipl. ing. Nikolaj Nukmirovič - samostojni projektant dipl. ing. Andrej Hudovernik - samostojni projektant Milko Šotlar - tehnični risar ssss dipl. ing. Aleš Čerin - pripravnik Marta Mrak - operater mehano-grafije Bogoljub Baraga - referent za kodifikacije 30. 9. 1974 je bilo v IMP 4204 zaposlenih, od teh 101 v inozemstvu. Novim sodelavcem želimo obilo delovnih uspehov! TOZD OVK - OE KLIMA LJUBLJANA Dragutin Šardi - v JA Martini Toni - v JA Ljudevit Siladi - v JA Dragu mir Hafner - v JA Jože Debeljak - v JA Radoslav Itič - sporazumno Anka Miščevič — sporazumno Antonija Rode - konec prakse Valentin Jelševar - razveljavitev učne pogodbe Jože Ceglar — samovoljno OE OV LJUB- NO TOZD OVK LJANA Marija Resnik - sporazumno Anton Bobek - v JA Miran Žuvela - v JA Miroslav Golob - izpit za KV Jože Rakun - izpit za KV Ante Madjar - izpit za KV Vlado Križnar - v JA Josip Beliga - v JA Franc Medved - v JA Janez Hrovat - samovoljno ' Zdravko Samarija — prekinitev učne pogodbe. Jože Žibert - v JA Stanko Ilič - samovoljno * Edvard Petrovič - sporazumno Matija Simončič - samovoljno lej TOZD TIO IDRIJA Branko Poljanec - potek učne pogodbe Andrej Feltrin - potek učne pogodbe Damijan Kavčič - sporazumno dipl. ing. Ivo Vencelj - v JA rane Tončič - invalidska upoko- Stanislav Zevnik - ostal v ZRN im’ Tomislav Zivkovič - prekinitev učne 1 pogodbe j A Zdenko Lenhart - samovoljno "a Roman Koprivnikar - samovoljno te| Us TOZD ELEKTROMONTAŽA Jo, LJUBLJANA Josip Jlozjan - v JA Milan Ščcpanovič - v JA Ivo Kužnič - v JA Josip Plačko — v JA Djuro Žcželj - v JA Dragutin Vlah - v JA Aleksander Grum - sporazumno Tomislab Majhenič — v JA Jože Kraševec - v JA Radoslav Stanišič - v JA ] Anton Pečaver - razveljavitev učfl pogodbe Tomaž Miklič - sporazumno Jože Koprivnik - razveljavitev učn pogodbe t >j Miro Senrrajc - upokojitev W Stanko Premužič - razveljavi™ učne pogodbe TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA Milan Selan - v JA Ejbu Kličič - sporazumno Zuhdija Begič - sporazumno Martin Škof - sporazumno TOZD PROJEKTIVNI LJUBLJANA dipl. ing. Gregor Kenig - v JA Jože Troin - v JA BIR° SSSS Josip Kos - invalidska upokojitev jU Gordan Sibič - v JA 50-LETNIKIIMP TOZD TEN čn« .čne JVANKA NARDIN je v pod-‘lu „IMP“ - TOZD TEN“ Toplovod - Elektrosignal) Poslena od leta 1964 kot de-5a v šibkotočni dejavnosti. a®daj še vedno dela v šibkem 5U kot PKV delavka in kakor trdi, je z delom zelo zado- V '.razgovoru nam je zaupala, e, “i se ponovno odločila za °> ki ga opravlja sedaj, če bi .jtala še enkrat izbirati, kaj naj ,”t*elo, ki ga opravljam, je ,? zanimivo, dinamično in 'letno, čeprav ne morem :'ti, da ni naporno." > Vattka Se spominja, da je v . ** njenega dela v IMP bilo ve-^ vešelih in prijetnih trenut- bolna, da nisem mogla ljuje jubilantka, „svetujem opravljati svojega dela." mlajšim, da naj čuvajo in l________............ ,Ctat delala v podaljšanem 6?Vhem času in tudi do jutra ,|)e(lnjega dne, da so bili iz-S gotovi in da nismo kasnili “av našim strankam. delala sem večkrat tudi takem stanju," nadaljuje ^tka, ,4co bi mi zdravnik jjj. j. gotovo dal bolniški sta-vendar sem vedno delov-obveze postavljala na 1 mesto, zato sem ostala 0ltla le, če sem bila toliko Ivanka Nardin - delo, ki ga opravljam, je zelo zanimivo, dinamično in prijetno, čeprav ne morem trditi, da ni naporno. Povprašali smo jo, kaj svetuje ob svojem jubileju mlajšim sodelavcem. „Mladim svetujem, da bi bili bolj delovni, da bi pri delu pokazali več resnosti in tudi požrtvovalnosti," nada- Drago Sterle - mlajšim svetujem, naj se čimbolj izobražujejo. razvijajo pridobitve naše družbene ureditve in s tem tudi pridobitve, ki sojih starejši za ceno svojih življenj izbojevali!" DRAGO STERLE je zaposlen v IMP - TOZD TEN od leta 1967 kot vzdrževalec in upenja-lec orodij. Kot vesten in priden delavec je napredoval in sedaj opravlja delo tehnologa za kovinsko dejavnost v šibkem toku. Svoje delovne naloge opravlja z veseljem in vso resnostjo, zato ga sodelavci cenijo in spoštujejo. Tov. Sterle se spominja najveselejšega trenutka v TOZD TEN m to je tistega dne, ko je šla v pogon termoelektrarna Šoštanj III., za katero smo mi dobavili večji del visoko in nizko napetostnih naprav. Drago se med sodelavci dobro počuti in nima težav v medsebojnih odnosih, zato želi v kolektivu še delati in s svojim delom pomagati realizirati zadane naloge. Ko smo vprašali Draga, kaj kot jubilant svetuje mlajšim sodelavcem, smo dobili naslednji odgovor: ,,Mlaj Šim svetujem — ne zamudite prilike, ki vam je dana. Izobražujte se, kajti le izobražen človek lahko v sedanjem času sledi tehničnemu napredku in razvoju vseh družbenih odnosov!" Slavljencema ob njunem prazniku iskreno čestitamo in jima želimo še veliko delovnih uspehov in da bi še dolgo ostala med nami! J.KRŽMANC Ob 50-letnici IMP TOZD Maribor Človekovo življenje je ka-,J ^htnica: če bi nam bilo l 111 dano, da bi živeli pol-, stoletje, bi v naših naj tfih letih, to je ob 50-let-l l’bili šele na pol poti. In jg|. i v takih zrelih letih gle-nazaj, na vse, kar smo v (j, letih doživeli in tudi _ . arfli, bi si za drugo po-e !c° začrtali verjetno še ‘jjr° pot — prilagojeno na-željam in možnostim, nami je nekaj sodelavci’ ki so dočakali to, veliko n'co svojega življenja, nekaj naših tovarišev in prijateljev, ki bi se jih rad' spomnili, želeč jim pri tem, da bi bili šele na polovici svoje življenjske poti. Če pa bi bile želje le prevelike, pa naj bi z nami ostali vsaj še dolgo let, v istem delovnem vzdušju, z isto vnemo in istim prizadevanjem za naše skupno delo, kakor so bili doslej. Za vsa leta, ki so jih naši 50-letniki prebili v kolektivu, je značilno, da so bila leta rasti in velikih p riža- knjigo-v TOZD Franc Gole, vodilni monter ogrevalnih mtprav v TOZD PMI Maribor devanj za utditev poslovnosti in gospodarske moči. Vsak si je po svojih močeh prizadeval vgraditi kamenček v veličastni mozaik našega skupnega dela. KRISTINA TOMEC je v našem TOZD vodja knjigovodstva in obračuna, FRANC GOLE in ANTON REBERNAK pa vodilna monteija ogrevalnih naprav. Ko smo jih vprašali, kaj si ob svoji 50-letnici želijo, bi lahko njihov odgovor strnili v eno samo veliko željo: da Anton Rebernak, vodilni monter ogrevalnih naprav v TOZD PMI Maribor bi jih zdravje in dobro počutje služilo še naprej in da bi leta svojega nadaljnjega življenja še preživljali v taki sredini kot do sedaj. Sedaj, ko se z njimi veselimo lepega življenjskega jubileja, odkritosrčno želimo, da bi se sleherni od njih čimbolj približal drugi skodelici tehtnice, o kateri smo govorili v začetku. In kaj so naši 50-letnici svetovalni naši mladini ob svojem jubileju? Tudi tu so bili vsi enotnega mnenja, da bi se naša mladina zavedala, s kakšnim trudom in prizadevanjem j c podjetje zraslo do takega obsega, da bi se strokovno izobraževali in tako ponesli dobro ime podjetja povsod tja, kjer bodo v njenem ime-« nu delali in naj bodo ponosni, da so pod streho take hiše. Prijateljski stisk tovariške roke ob srečanju z „Abraha-motn" naj bo znak iskrene zahvale in priznanje za vse, kar so v letih do danes storili za napredek in rast našega podjetja. MI RA NOVAK 50-letniki iz TOZD OVK Kristina Lazarevski je pri našem podjetju 12 let in vseskozi dela v finančni službi pri obračunu osebnih dohodkov. Ker je pri svojem delu zelo natančna in ker se rada zavzame za ljudi, jo vsi cenijo. Naj omenimo, da je tudi zagreta športnica, saj je eden od stebrov naše kegljaške ekipe, ki se je že nekajkrat okinčala s prvimi mesti. Tudi Vinko Fujan je dolgoletni sodelavec našega podjetja, saj je pri IMP že od leta 1951, sedaj pa je komercialno tehnični referent v prodaji komerciale za ogrevanje in vodovod. Vinko Fujan je poleg svojega dela vedno našel tudi čas za sodelovanje pri organih samoupravljanja in sindikata, njegovi sodelavci pa ga cenijo kot družabnega tovariša. Vinko Oblak seje rodil 6. aprila 1924 na Rodici pri Domžal ali. Med zadnjo svetovno vojno je prestal vse strahote nemških koncentracijskih taborišč in to mu je načelo tudi zdravje. Pri našem podjetju je že od leta 1950. Bil je vrsto let monter vodovodov, pred leti pa je zavoljo slabega zdravja prevzel delo v skladišču. O njem bi lahko rekli, da dela z veseljem in da je priljubljen pri sodelavcih, s katerimi se pri svojem delu vsak dan srečuje. DELO ORGANOV UPRAVLJANJA !N KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV SEJE DS TOZD IMP Izredna seja DS TOZD TEN Člani DS so predlog podprli, menili pa so, da je znesek, ki je predlagan za „IMP“ prevelik v sorazmerju z drugimi OZD. Članom DS je bilo pojasnjeno, da bomo realnost predlaganega zneska 100.000 din ponovno preverili in na naslednji seji tudi poročali, kako smo zadevo uredili. DS TOZD TEN je na svoji izredni seji dne 1. 10. 1974 obravnaval predloge koordinacijskega odbora skupščine občine Ljublajana-Bežigrad, da se tudi delavci TOZD TEN ponovno vključimo v solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim na Kozjanskem in da prispevamo svoj del finančnih sredstev za zgraditev šole v Ponikvah na Kozjanskem. DS je predlog ponovne solidarnostne akcije, to je, da bi delali prvo soboto, obravnaval dokaj kritično, predvsem zaradi tega, ker je ugotovljeno, da posamezne OZD v občini Bežigrad niso izpolnile še prve obveznosti solidarnostne akcije za Kozjansko. 2. Nadalje je DS sklenil, da ne bo podprl nobene akcije več za pomoč Kozjancem, dokler ne bodo vse OZD v občini Bežigrad izpolnile svoje obveznosti do prizadetih Kozjancev. 3. Javno je treba objaviti imena vseh delavcev TOZD TEN, ki zaradi neobjektiv- Nadalje je bilo več pripomb na neustrezno in pomanjkljivo obveščanje javnosti, kako potekajo akcije solidarnostne pomoči Kozjanskemu in kako in po kakšnih kriterijih se ta pomoč deli. Člani DS so tudi postavili vprašanje, kakšni so kriteriji za vračanje posojila prizadetih Kozjancev in kakšen odnos imajo banke do prizadetih pri odobravanju posojil. DS je tudi postavil zahtevo, da se pristojnim organom sporoči, naj se rezultati solidarnostne akcije in trošenje finančnih sredstev pomoči javno objavijo. Člani DS so kritično ob ravnavali tudi tiste člane našega kolektiva, ki se niso udeležili prve solidarnostne akcije in zahtevali, da se imena vseh, ki zaradi neobjektivnih razlogov niso prispevali pomoči prizadetim Kozjancem, javno objavi v „Glasniku IMP“. nih razlogov niso sodelovali v akcijah solidarnosti do prizadetih Kozjancev. 4. Odobri se znesek, ki bo po ključu dodeljen TOZD TEN za zgraditev osnovne šole v Ponikvah na Kozjanskem. DS je obravnaval tudi Ne glede na kritične pri-predlog, da se vključimo v p0mbe, ki so jih izrekli člani akcijo ljubljanskih občin za DS zaradi preslabe ali po-zgraditev osnovne šole v Po- manjkljive informiranosti nikvah na Kozjanskem. . javnosti kako poteka soli- darnostna akcija prizadetim Kozjancem, lahko s ponosom ugotovimo, daje tudi TOZD TEN doprinesla kar velik delež k solidarnostni akciji prizadetim Kozjancem in da se je še enkrat pokazala visoka zavest naših de- ročih! so člani DS sprejeli sklep, da se uvede disciplinski postopek zoper vodja servisa in zoper tehničnega risarja v servisnem oddelku. Pod točko 3 je bilo tudi obravnavano anonimno pismo, v katerem je pisec na- lavcev do prizadetih oz. vseh pačno prikazoval stvari in je tistih, ki jim je nesebična po mnenju članov DS hotel pomoč v grenkih trenutkih vnesti razdor med delovni S najbolj potrebna. DS je na podlagi navedene razprave sprejel naslednje DS TOZD TRAA SKLEPE: 1. Pridružujemo se predlogu koordinacijskega odbora, da se ponovno vključimo v solidarnostno akcijo pomoči prizadetim na Koz-jan&em, s tem, da delamt na prosto soboto, to je dn< 5. 10. 1974. Soglasje z livarno Dne 25. 9. 1974 se je sestal delavski svet tovarne na svojo 9. redno sejo. Pri pre kolektiv in tudi povzročiti slabo vzdušje in razbiti enotnost delovnega kolektiva. V razpravi so člani DS tako dejanje pisca anonomnega pisma obsodili in ga okarak-terizirali kot družbeno škodljiv pojav, ki je imel namen, da se zunaj tovarne stvari napačno prikažejo in da se delovnemu kolektivu v tovarni povzroči škoda in- tudi njegovo nadaljnje uspešno delo pri premagovanju objektivnih težav, ki izvirajo iz poslovanja. Z druge strani pa riala, goriva, maziva, ene' gije; , 2. da se izboljšajo odnc>V do sredstev dela, orodja, #1 lovnih naprav, strojev, $ ščitnih sredstev, reproiti' teriala itd. 3. Potrebno je analizira' vzroke izmeta, okvare orod' ja, strojev in ukrepati, da f izmet oz. okvare zmanjša)" in da se odnos članov kolek' tiva do teh sredstev izbolj^ Zadolži se tehnološko slvz' bo, da pregleda izdelovati"^ čase, upoštevajoč izboljšav" ^ in nabavo novih stroje"' orodij, delovnih naprav 'fl^ pripravi predloge za uredite' ^ teh časov in' skupaj s k1" misijo za norme ukrepa ; 'C skladu s stališči in zaključi j. ki so bili sprejeti na seji d"; r,a v N 23.9. 1974. 4. Izboljšati je treba d6'^ lovno disciplino, meds"' hi bojne odnose, odnos do h'L, gledu sklepov od prejšnjih je pisec anonimnega pisma vršitve obveznosti in zrnati sej je bilo ugotovljeno, da se pozabil, da so v naši samo- sklepi izvršujejo in da so tudi nekateri v celoti izvršeni. Po poročilu predsednika DS Karla Pera, pa je bilo ugotovljeno, da je tudi bilo doseženo soglasje med vodstvom tovarne in TOZD upravni družbi morebitni problemi, ki izvirajo iz dela in jih rešujemo po samoupravni poti, ki spada izključno v pristojnost samoupravnih organov delavskega samoupravljanja. Po tej raz- šati izgubljeni delovni ča®:^ neupravičenimi izostani' ^ zamudami na delo, b°’ niškim staležem do 30 dni,1" ^ povečati disciplino v 1$ vodnem procesu. Člani y % so v celoti soglašali s stalil Livarna Ivančna gorica glede pravi so bili člani mnenja, da dobavnih cen za odlitke. Iz se v tovarni uvede nabitega poročila je razvidno, da ralnik, v katerega bodo člani so se cene odlitkov v so- dali svoje pripombe in kijih poslovodnega organa z dti fo, 20. 9. 1974 in zaklju^ hi glasju in- sporazumu v obeh TOZD povečale v poprečju za 15 %. Po razpravi o problematiki cen so se člani delavskega sveta s tem poro- bo obravnaval odbor delavskega nadzora in družbenopolitične organizacije. predstavnikov TOZD, ki f, bili sprejeti dne 23. 9. 19' o<] na ravni podjetja. iž\ 5. Družbenopolitične °, fr. ganizacije naj do prih0" t0 njega zbora delavcev pripti SKLEPI ZA BOLJŠE Čilom soglašali, tako da je POSLOVANJE V ZADNJEM bil tudi ta sklep realiziran. KVARTALU LETA 1974 IN V LETU 1975 nn0AV«vFrA0!?ABnmRA Pod točko 4 50 člani DS DELAVSKEGA NADZORA temeijjt0 analizirali poslova- Pod drugo točko dnevne- nje v prvj polovici leta 1974 ga reda so člani delavskega jn so ugotovili: da smo imeli sveta obravnavali poročilo o veliko izgubljenega časa, da delu delavskega nadzora, ki se nismo najbolj gospodarno je raziskal in ugotavljal po- vedli v delovnem času, da slovanje v oddelku servisa nekateri člani kolektiva ni-tovarne. Predsednik je po- majo pravilnih odnosov do ročal, da je o poslovanju delovnih sredstev, orodja, servisa bilo veliko govorjenja strojev in delavnih naprav in in da je bilo dostavljeno da je veliko okvar in izpada pismo občini in kadrovski iz procesa proizvodnje. Prav službi tovarne, iz katerega je tako se nismo najbolj gospo-razvidno, da poslovni odnosi darno obnašali v samem pro-v oddelku servisa po mnenju cesu proizvodnje in je bilo pisca anonimnega pisma niso po poročilih kontrole kvali-najbolj urejeni. V skladu s tete tudi precej izmeta, ki pa tem je odbor delavskega ni najbolj ugodno vplival na nadzora raziskal stanje in na- uspeh pri delu. Po razpravi o kazane vzroke, ki so se na- tej problematiki so člani DS našali tudi na odnose v tem soglasno sprejeli naslednje oddelku. O svojih ugoto- sklepe: vitvah je odbor dostavil de- vl. Vso skrb je treba po-lavskemu svetu poročilo, ki svetiti porabi materiala (po-obsega več strani. Po daljši trošnega materiala) za či-razpravi o omeni enem po- ščenie. pisarniškega mate- vijo akcijski program za lZ. V boljšavo in boljše poslovati 1 v zadnjem kvartalu l6 ! 1974 in za leto 1975. J j Pod točko razno so DS dali predvsem pripon1": ^ na novo poslovanje v m®11 in ugotovili, da s takim f činom poslovanja dodat' • obremenjene splošne služi ker morajo vsakodne' ugotavljati število toplih r‘ lic in o povečanih cenah P1, hrambenih artiklov, j v osnovi teh ugotovitev j° !l / zadolžen Anton Mavrič, je član tega odbora, da 1 prihodnji seji poroča o P sl o vanju menze. Komisija za norme in ! delovalne čase je v toval obravnavala sklep D S,, podvzela konkretne | za boljše izkoriščanje strojev in d«'i nega časa, lovnih naprav ter zadol-, , tehnološko službo, da ^' stooane izdelovalne uskladi s poprečnimi, sp0^, zadeve, ki bi morebiti stale, pa bodo reševala „ misija za norme. ' NOV IZDELEK TOVARNE REGULACIJSKIH ARMATUR IN APARATOV Spiralni izmenjevalci toplote olT'%a°t ^ra®e temeline or8?' uvajanju Spiralni izmenjevalci toplote plotnim priključnim postajam, J, °vama regulacijskih arma- Pančurju, tehničnemu direk- vijačnic. Te so lahko iz jeklenih smo bili prisiljeni proizvesti iz-7 in aparatov dopolnjuje toriu, in ine. Slavku Pleter- brezšivnih c■. najrajši udje-nakupom licence izpopolnili nalci potrebujejo, program, ker smo sposobni pro- RUDI BUKOVEC NEVSAKDANJE »UDEJSTVOVANJE« Komercialist iz Ivančne gorice — matičar Matjana Seška, ki dela v komerciali v livarni v Ivančni gorici, bi vam lahko predstavil kot delegata v družbenopolitičnem zboru grosupeljske občinske skupščine ali pa kot predsednika občinskega sindikalnega sveta. Pa v tem članku ne bo govora niti ne o prvem niti ne o drugem področju delovanja našega sogovmika. No, ob tem boste gotovo rekli, naj vas neham vleči za nos in že vendar zapišem, za kaj gre. Verjeli ali ne, Marjana Seška bi vam rad predstavil kot matičarja v občini Grosuplje, kot človeka, ki od letošnjega junija prepelje neveste in ženine čez prag „ledik“ stanu med žene in može. PRVIČ NITI NISEM IMEL TREME „Ko so me letos predlagali in izvolili za matičarja, sem se najprej bal, kako bo to izgledalo. Lahko bi rekel, da sem imel tremo. No, ko sem jo pregnal s kozarčkom „ta močnega", se mi je zdelo vse nekaj znano. Sam sebi sem rekel, tudi ta funkcija ni tako nepomembna in če sem odkrit, meni matičarstvo pomeni v prvi vrsti zaupanje krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, na drugi pa je to tudi po svoje nekakšno zadovoljstvo, ko vidiš, da so ljudje srečni in veseli, čeprav se dostikrat sprašujem, če bodo tudi v zakonu tako srečni kot na poroki." Koliko parov ste doslej že poročili? „Zdi se mi, da jih je bilo 12 in občutek imam, kot da sem jih že ne vem koliko poročil. Se pravi, da sem se matičarstva že kar navadil." Kakšni so videti ljudje, ki se pridejo poročit k vam? ,,V glavnem so to delavci, kmetje, uslužbenci in za vse lahko trdim, da imajo tremo, ko stojijo pred menoj. PRIČI Z ZAVIHANIMI ROKAVI Nam lahko s teh porok poveste kakšno zanimivost? „Teh sicer ni veliko, pa vendar se spomnim svoje druge poroke, ne mislim svoje, ampak poroke drugih ,,Naš“ matičar Marjan Sešek iz komercialne službe livarne Ivančna gorica parov, ki sem jih poročal. Nevesta je bila vsa v belem, ženin v lepi temno modri obleki, priči pa sta bili za čudo v samih srajcah in z zavihanimi rokavi. To neso- razmerje me je presenečalo ljajo, kakšno neumnost s° in komaj sem zadrževal storili, ko so se poročili. lp smeh. Do drugega zani- zadnjič sem že po sklenjen1 mivega primera pa je prišlo zakonski zvezi vprašal, se zadnjič. Veste, nekje sem veda v šali, novopečenega prebral, da vsi možje izjav- moža, ali se je za ta kori* odločil zavestno. Seveda, ksi pa mislite, mi je resno od' govoril." % ETIOPIJEC DELA V IMP Mornar — strojni inženir „Naš“ Etiopijec Habte Mariam Zerezghi Ko sem se pred dnevi mudil na gradbišču novega kliničnega centra v Ljubljani, je v tehnični pisarni vzbudil mojo pozornost temnopolti postaven fant. Se bolj pa sem bil presenečen, ko je na moj pozdrav lepo po slovensko odzdravil: „Dober dan." In tako sem se srečal s strojnim inženirjem — Etiopijcem Habte-jem Mariamom Zerezghijem, ki dela v naši TOZD — OVK-klima. Na moje začudenje, da skoraj pravilno govori slovensko, še bolj pa srbohrvatsko, mi je odvrnil: „V Jugoslaviji sem že osem let. Najprej sem študiral na višji pomorski šoli na Reki in po študiju sem se eno leto „po-tikal" po morju z ladjo splitske plovidbe, na kateri sem bil strojnikov asistent." In kako ste prišli v Ljubljano? „Čeprav je mornarski poklic lep, sem se želel še izpopolnjevati in tako sem prišel študirat na ljubljansko fakulteto za strojništvo, kjer sem junija letos diplomiral. Kot rečeno, svoje teoretično znanje s fakultete sem želel še dopolniti s prakso in tako sem s posredovanjem Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje prišel k IMP za pol leta." Z NOVIM LETOM V ETIOPIJO In kaj delate sedaj? „Vseskozi, kar sem pri IMP, delam na bolnišnici in največkrat me porabijo za pisanje navodil za uporabo klimatskih naprav — gre predvsem za prevode iz tujih jezikov v srbohrvaščino. S samim delom sem zelo zadovoljen in prepričan sem, da se bom do konca leta, ko se bom vrnil domov v Etiopijo, dodobra tudi praktično izpopolnil." Omenili ste, da ste že osem let v Jugoslaviji. Ali ste kaj razmišljali, da bi tu ostali za stalno? „Sem, saj imam tu veliko prijateljev in priznam, da mi je pri vas všeč. Res je tudi, daje bilo delo na ladji zanimivejše, vendar pa mi je bolj všeč na trdnih tleh. In zakaj se bom vrnil v Etiopijo? Saj sami veste, daje domovina le ena, doma imam starše, tudi za službo najbrž ne bo problem in zato računam, da bom odšel domov tam okrog novega leta." yjg KAKO SI LAHKO NA POROKI RESEN? Iz vašega pripovedovanj* lahko sklepam, da vam j6 matičarstvo všeč. Kaj pravl pa vaša žena na to v3’6 ,, udejstvovanje"? „Ker sem v službi v W merciali, sem bolj min* doma. Matičarstvo pa i? spet jemlje čas in žena pra^ da sem premalo doma 11 včasih mi, sicer v šali, reč<: da bi bil lahko tudi d on1' tako resen, kot se resn1’ držim na porokah. Sicer P mislim, da je dosti lažje p° ročati druge, kot pa se saJ> poročiti." Na koncu sem Matjan1 Sešku omenil, da bi lahko naše podjetje oziroma l. tiste mlade iz našega p°“ jetja, ki se nameravajo pf ročiti, odprl svojo „podri>* nico". In veste, kaj mi je << jal. „Ta poroka bi bila z tw manjšimi stroški, saj bi J, lahko obravnavali kot m61 obratni rabat." Torej mla ki ga uvršča že blizu sto. Tudi posamezno sta se državne reprezentance, n asi dve zastopnici ovenčali z zlato kolajno Darinka ANTON LAH Obvestilo Krštinc s 400 podrtimi keglji (100 lučajev) in srebrno kolajno Ivanka Korošec s 369 w smučarjem * IMP Glasniku objavili) v festivalni dvorani v Ljubljani. £ splošne Majno pa JC dobila Tratar- MllUVaiJCIll ■ službe podjetja so nam namreč sporočili, da bodo letos proslave po jeva (Krka) S 367 podrtimi I posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in da bodo vsi keglji 10 in 20-letrdki dobih od splošnih služb posameznih temeljnih or- Nič manj pestro pa ni bilo v_„ Vi - - H gamzacn združenega dela posebna vabila in obvestila. _ , , „„ j Z,a vse, KI žele pričakati "■ *' ‘ ‘ ’ 8 ----- ,n‘~ ™ na Kodeljevem^ kjer do zad- zjmsko sezono pripravljeni, Tokrat pa objavljamo imena še nekaterih 10 in 20-letnikov, ki smo jih dobili po naši prvi objavi seznama: TOZD TEN Ljubljana Tomo Tomašič - 10-letnik TOZD TRAA LJUBLJANA TOZD ELEKTROMONTAŽA: Janez Lepoša - 10-letnik Jože Kobe - 10-letnik Anton Pliberšek - 20-letnik TOZD OVK - OE Ogrevanje-vodovod Ivan Hrovat - 20-letnik njega m bilo znano kdo bo je na voljo d strokovnim zmagovalec Ekipa Slovenija JvodstvomJ smučarskih vadi-ceste je ze dopoldne dosegla teljev suhi trening za nabira. r n h mi t v rezu !at ^7-3 ^eg- nje kondicije pri visoki šoli Franc Omahen — 10-letnik Ijev (Dovorečno 454 — na J . i i u 1Z , Zoltan Kovač - 10-letnik nn .G G ™ s tem naia. za telesno kulturo na Kode- Konrad Miler - 10-letnik. ™čaJev) ™. tem naja jjevem vsak torek in četrtek vila, da so vzeli tekmovanje ^d 16 ure dalje. Garderobe popolnoma resno in da bo in t la vodaJna voljo. Pri. tudi pokal za zmagovalno družife se v čim večjem šte- ekipo njihov. Tako je tudi vilu, kajti brez priprav in bilo. Za drugo mesto pa se je vadbe tudi ni pravih užitkov potegovalo več ekip, med na snegu. TOZD PMI MARIBOR Leon Lešnik - 20-letnik Franc Muršič - 20-letnik Silvestrovanje v počitniškem domu v Fiesi V minulem letu smo priredili silvestrovanje v našem počitniškem domu v Fiesi. Ko smo zbirali podatke o kandidatih, je bilo toliko prijav, da smo morali nekatere odkloniti. Če bo zadosti prijav, bomo tudi v letošnjem letu organizirali silvestrovanje v našem počitniškem domu v Fiesi. Prav tako kot lansko leto, bi bil tudi letos novoletni paket, ki bi zajel polne tri dni, in sicer s pričetkom z večerjo na Silvestrovo, 31. 12. 1974 in zaključkom s kosilom v petek, 3. 1. 1975, če bo več prijav za 4 odnosno 5 dni, bi se novoletni paket podaljšal na 4 odnosno 5 dni. Pri prijavah bi v tem primeru najprej upoštevali tiste, ki želijo 5-dnevni, zatem 4-dnevni, zatem pa 3-dnevni novoletni paket. Cena za 3-dnevni novoletni paket za naše člane kolektiva in njihove ožje svojce znaša 450 din, medtem ko bi bila cena 4-dnevnega novoletnega paketa 550 din, 5-dnevnega paketa pa 650 din. Kot je že omenjeno, je predviden novoletni paket, 5, 4 ali 3 dni. Pri določanju cene paketov smo strmeli za tem, da izgube s to organizacijo, naj bi ne bilo, prav tako pa ne bomo iskali nobenega dobička. Zaradi ekonomičnosti že sedaj opozarjamo, da poznejših odjav ne bo, ker bi sicer poslovali z izgubo. Vse zainteresirane prosimo, da prijave s točno navedbo. koliko dnevni novoletni paket želijo, pošljejo na kadrovsko-socialno službo podjetja „IMP“, Ljubljana, Titova 37, najpozneje do 20. 11. 1974. O izbiri prijavljencev pa bomo odgovorili oz. poslali potrditev - napotnice do 7. 12. 1974. Če ne bo zadosti prijav; ljencev, bomo v decembrski številki „Glasnika“ objavili, da novoletnih paketov ne bo. FRANC LOPATIČ