Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 49.
V LJUBLJANI, sreda, 2. marca 1927.
Posamezna številka Din 1*—.
LETO IV.
nm
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Resečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Mi in tuiina
škj» ^ j® uvedlo razgovor o temi: »Nem->Ni francoska kulturna orijentaeija?« v arodni^Dnevnik« je že ugotovil, da je to ®nie napačno stavljeno. Predmetna za-.■ a j® tako važna, da bi morali podati svo-oz' Posf;lviti se v borbo vsi naši le s1'1’’ delavci, od prvega do zadnjega. Še-nor vce^otn® slike izjav bi mogli zbrati te-jezik 'Prašanja in kaj hočemo, (kajti vsak tuj •nstrum Ba en* strani priročen in koristen ekeaa ef11, lallko Pa ie tudi ubijalec prvin-in !iv„, eme‘ita, od katerega vsak narod živi ženj . n mora, ako noče prostovoljno v su-v narm S,llrt- Akumulacija tujih elementov cer J se vr^' v normalnih razmerah sijem e, Pragoma, ali ker je ta proces po svo-snavt ■ !vu pravzaprav razjedanje in pre--dj fa.nie.\ obstoji nevarnost, da nastane iz oploiev i^e’ v k°li'kor je ta nujno potreben uničlJl •c — asimilacija, ali boljše rečeno: Oh t rJe “tnbejšega naroda, kakršen i« ,aža.em, 'Prašanju, da plebiscitu, Ueu t. ilai mileiP m , l®da,i prav ja«110 ve-kakSen nm16" ^	jezik in 2. v
Tujega jezika bom u«i	i®zika'
gov, prvič v čisto pridobitne n twenl°' namene ali pa v čisto kulturne svrhe ^v prvem slučaju mi mora biti tu; jezilk !f\^ ■potreben instrument, s katerim se bom pre 1 ah ga ?bA v sv°le lastne pridobitne
•	‘ • ta slucai velia v polni meri: pri-
oosh.s L.vere' V ‘b-ugem slučaju, v katerem se mene iem luiega jezika le v kulturne na-Mi’1® Pa stvar povsem draga. strijalce*0 .nar°d obrtnikov, trgovcev, indu-pridejo \ m ura<lnikov. Za vse te stanove s katerimi1^ vrsti v Poštev naši sosedje, bitvene in	materijelne	etike, prido-
Prvi vrsfi v nnM e' Za ta služaj prideta v tem na f.,n- rtev nemščina in laščina, po-ne le nli n1 fanc°ščina in angleščina, tedaj men mj r " ali francoščina. V ta na-Potrehnr, • ,vsak navedenih jezikov nujno žlica instrument, kakor mi je potrebna I,3’3™ h®cem jesti juho,
previjati roZ tmn,V ker^mo?"	iaV?°	raZ‘
ska oblast toliko soli v giavi, <ja 'Srn3 ^ loči, kaj je koristno narodu, kaj ne. Čemu tedaj oklevanje?
Povsem drugačna pa je zadeva glede kulturnih potreb. Tu ni več tuji jezik zame pridobitno, odnosno eksistenčno sredstvo, ampak _ le cesta, po katerj pridem do jezer oz. r?riev tujih kultur. Ob tem vprašanju se Z-fiavi takoj vprašanje: materinščine. Že zib x- saino’ da se učim materinskega je-doh v, 0 drugače, to je po idejah in poleg.. ®d načina, po 'katerem pridem do turno lj7j'ba’ !• j- potom razuma, že to me terfa« dovesti do spoznanja, da je vsaka ma-elem CI?a z*va emanacija rodne grude, živi edin ^tosa, etosa in mitosa, prvin, ki so ve,..1 kosilci vsake pristne kulture. Brez za-r “ .mstne. kulture mi usahne vsak up v rnrl 1 ln bodočnost in z njima vred mi zamre vee pravo življenje. Nobena stvar ni iuko gotova, kot ta, da preneha vsak narod ?!veti, ako so mu ’ izpodrezane te dovodne ®’le, po katerih se pretaka mleko te žive kulture v narodni organizem in da mora razpasti kot tak ter postati suženj tujega aroda, ako ta zavest zamre. Eno je nepo-r*°: vsak narod živi in cvete le toliko časa, uokler je v njem zavest njegove lastne bit-nosti živa, dokler upa in veruje v .svojo lastno kulturo in po njej v bodočnost.
.Doslej smo žievli v območju nemške civilizacije. Ako bi ne bili imeli kulturnih sil v sebi, bi se tega objema nikdar ne otresli
Maksimauič ne ho odstop?!
Beograd, 2. marca Neki ugledni radikalni pašičevec je izjavil sinoči, da vesti o demisijj vlade, oziroma o njenem razširjenju niso neosnovane, nasprotno, m tem se dela zelo resno. Odtod izvira taka razburjenost v radikalnih krogih in na ta način se dajo razlagati konference pri Uzuncviču, Trifkoviču in tudi Korošcu. Padec Bože Maksimoviča ne bo lokaliziran. Maksimovič bo potegnil za seboj tudi Uzunovioa. Ta dva se ne moreta ločiti. Gre za izpremembo celega sistema. Doznava se, da je tudi Korošec nezadovoljen s sedanjim stanjem. On želi, da se vlada okrepi z vstopom novih skupin. Korošec je bolj za demokrate, a bi ne bil nasproten niti radičevcem. Vprašanje razširjenja vlade je zelo aktualno vprašanje. In dokler pašičevci to vprašanje tako prikazujejo, dotlej se trudijo
centrumaši, da rešijo svojega Božo Maksimoviča.
Neki član cent.ruma je rekel: Vedno sem bil in sem za to, da se Maksimovič umakne. Teda demokratska akcija proti njemu je šla tako daleč, da se je hotelo preko njega zadeti v živo vlado, radikalno stranko in režim. Ako bi .se Maksimovič umaknil, bi se reklo, da je obtožba proti njemu točna in to bi se vpisalo na račun radikalne stranke in režima. Zaradi tega se sme Boža Maksimovič zahvaliti opoziciji, da je bil radikalni klub kompakten in je smatral, da mera Maksimovič ostati na svojem položaju.
Tako branijo centrumaši sedanjo kombinacijo, čeprav sami uvidevajo, da je sedanje stanje zelo težko zagovarjati in braniti.
Pred Madjarsko-jugosl ivenskim zbližanjem.
Budimpešta, 2. .marca. »Pesti Naplo« prinaša glede na .prihod dr. Laze Markoviča v Budimpešto članek o Rumun-ski in Jugoslaviji. V članku je rečeno, da mora Madjarska voditi tako zunanjo politiko, ki jo bo izvlekla iz sedanjega izoliranega položaja in jo bo vezala z eno sosedno državo. Madjarsko javnost interesirata dve kombinaciji, in sicer romunska in jugoslovenska orientacija. —
Kombinacijo z Rumunijo se ne more vzeti resno, med tem ko bazira jugoslovanska orientacija na resnih temeljih. V jugoslovanski zunanji politiki se ustvarjajo značilne izpremembe z onim momentom, ko se Madjarska in Jugoslavija zedinita v tesno federacijo. Ta članek je vzbudil veliko senzacijo.
in Nemci bi nas že davno asimilirali m vsrkali: kot Slovenci bi izginili raz zemeljskega površja. V utemeljitev te trditve zadošča
nn4aii10it ? dejstvo, da je zavest bitnosti nase kulture dovolj močna, ker smo doslej doprinesli na kulturnem polju, zlasti na pol h t icnem, ker smo se osvobodili, t oliko dokazov, da nas ni potreba biti prav nič .sram, Jie pred .seboj in ne pred svetom.
S tem izvajanjem nikakor nočem reči, da se moramo hermetično zapreti proti vsaki tuji kulturi. Ob tem vprašanju pa se je treba zavedati, da se v bistvu noben narod ob tuji kulturi prav nič notranje ne poboljša, nauči ali sploh ikaj .pridobi, iz enostavnega razloga, ker noben narod z lastno zavestjo Oe more nikdar živeti življenja drugega naroda, ker ga kratko ne more nikdar povsem Uiti doumeti. Celo posameznik ne more živeti življenja drugega človeka, pa naj si bosta rodna brata. Kam-li celotni narod življenja tujega naroda. Pač pa je dostopna naše-hiu pojmovanju narodova civilizacija, ki ni nič drugega, kakor njegova mehanizirana kultura in čim bolj je ta civilizacija eksaktna in do podrobnosti izdelana, tem večja nevar-hoist obstoji, da zasužnji manjše narode, ki že niso probujeni. Vsak narod, ki se zaveda sanicga sebe, si mora ustvariti svojo civili-*acij0 iz svojih kulturnih sil. Tuja civiliza-rija, ako jo narod vsprejme, traja le za časa
IZJAVA DR. LAZE MARKOVIČA
Budimpešta, 2. marca. Dr. Laza Markovič, ki se je nastanil v hotelu »Du-nav«, je podal uredniku »Magvar Orsza-ga« .izjavo, v kateri pravi, da je cilj njegovega prihoda, da ustvari, kolikor je to mogoče, sodelovanje med Jugoslavijo in Madjarsko.
Locarnski pakt je zbližal Nemčijo in Francijo, Anglijo in Italijo in Anglija išče sedaj preko Italije nadaljnjih zvez* Nas zanima sedaj vprašanje, ali bi se ta duh eventualno dal prenesti na podonavske države. Bivši minister zunanjih j poslov dr. Ninčič je tudi pristaš politike v tem pravcu. Mala antanta mora prenehati funkcionirati v sedanji obliki. Jugoslavijo, ki je na razpotju, mora madjarska javno-st premotrivati najpazljivej-
še. Kakor je za Madjarsko od vrednosti tako približanje Jugoslaviji, tako je še cd večje vrednosti za Jugoslavijo, ker je pri tem treba vedeti, da se naslanja Mala antanta največ na Jugoslavijo in na njeno zunanjo politiko. Madjarska si je v svesti, da vodi pot do Loeama preko Beograda in podonavskih držav v okviru, ki se naziva politika razumevanja. Ta podonavska konfederacija mora biti samcstalna in neodvisna od politike in tutorstva velesil. Ta velik politični načrt smatrajo mnogi za fantastičnega, ali jaz lahko jamčim za to, da ima ta načrt mnogo pristašev v radikalni stranki. Jugoslavija nima nikakih inspiracij in se zadovoljuje s sedanjim svojim ozemljem.
VELIKA BRITANIJA BO PRETRGALA DIPLOMATSKE ODNOŠAJE S SOVJETI Lugano, 2. marca. Po informacijah iz poučenega vira je angleška vlada sklenila, da prekine odnosa je s sovjetsko Rusijo zaradi tega, ker boljševiška akcija na Daljnem Iztoku resno ogroža prestiž britanskega imperija v teh krajih in ker so boljše vik i započeli veliko akcijo tudi v Angliji sami. Angleška vlada želi dobiti svobodne roke in si prizadeva, da se sporazume s Kitajsko. Prizadevanje Anglije za sporazum z Nemčijo in Poljsko je s tem v zveizi. Za sedaj so največje težkoče v tem, da ni izgleda, da bi moglo priti do nemško-poljskega aranžma-na. Sicer pa je Anglija pripravila teren v Madjarski in Bolgariji in kolikor toliko tudi v Rumuniji za slučaj konflikta težje narave z ruskimi sovjeti.
njegovega detinstva. Ako pa traja preko te dobe, je doprinešen dokaz, da narod še m zrel, da še ni prispel do zavesti svoje lastne kulture. Že probujenemu narodu, kakršen smo menda tudi mi, more biti tedaj stik s tujo .kulturo le v pobudo in nikdar le v slepo posnemanje.
V	tem oziru smo brez dvoma že preveč prepojeni s tujino. Le poglejmo, kako se na-siljuje dandanes nas jezik, kako se je de-
«S .ina,Sa “‘eratura od miselnosti naših širših plasti. Kako misli in ousivuie velik del naše inteligence. Zato velja v glav nem pravilo: študij in nega tujjh k^r ima le tedaj pomen m zmisel, ko sem tako zakoreninjen v svojem narodu, da nni tujina ne more več škodovati, ampak da mj je le v pobudo moje lastne aktivnosti. Zato se ne moremo trajno vezati v kulturnem oziru, vsaj za sedaj ne, na nobeno stran, ker nam tujina podira že lastne domove. Se več. Vsak narod ee v svetovnem koncertu narodov ne ceni in telita po tem, kaj in koliko ve, temveč edinole po njegovi vsebini, t. j. koliko je vreden, občuten in izražen njegov notranji svet, svet njegove kulture. To je njegova resnična vrednost, njegova svoboda, ki je ne odtehta nobena tuja, še tako bogata civilizacija in brez katere ni resničnega življenja. To posebno, samosvojeko kulturo, ki je v vsakem slučaju samobitna, enkratna in ne-ponovna — pa moremo izražati in oblikovati
edinole v materinščini in nikdar v tujem jeziku !
Orijentirati se le po francoski ali le po nemški kulturi se pravi tedaj za vsakega razumnega človeka — zasužnjiti se! Kaj ta-ikega bi ne smel storiti niti v domovini trdno zakoreninjen človek, zakaj po svojem višjem zvanju je vsaka, pa prav vsaka kultura za ves svet — dragocenost.
Vsak narod, kakor hitro se zave samega sebe, ni več igrača usode, ampak on je odgovoren za svojo usodo, sebi in vsem svojim potomcem.
Vse o vsem: Za svoje materijelne potrebe, civilizatoričue in znanstvene — se bomo učili onih tujih jezikov, ki so nam' v to nujno potrebni. Da ne zadoščata v to le francoski ali le nemški jezik, sledi iz zgoraj povedanega. To vprašanje ni zadeva javnosti, ampak šolske oblasti, ker je povsem strokovno. V kulturnem oziru pa nam zopet ne zadošča le francoska in le nemška orijenta-cija, temveč v svojo pobudo se bomo morali obračati prav do vsake kulture, ki je v resnici kultura. Absolutno pa se ne smemo naslanjati na nobeno tujo kulturo, ker bi bilo to duševno zasužnjenje. Kolikor sil je bilo potrebnih za ustvarjanje kakršnekoli tuje kulture, prav toliko sil je v nas samih.
Iz tega sledi, da je vprašanje »Jutra« izgre-šeno od prve do zadnje črke.	R.
Seja finančnega odbora,
Beograd, 2. marca. Plenum finančnega odbora je včeraj popoldne nadaljeval svoje delo. Pred prehodom na dnevni red je zahteval dr. Bazala, da se v finančnem icdboru .razpravlja o amand-manih prej, ko se predlcže plenumu narodne skupščine. Predsednik finančnega odbora Radonjič izjavlja, da se bo to zgodilo. Nato se je prešlo na dnevni red..
Prva točka je bila pravilnik o uporabi vojaških fiakerjev. Minister za vojsko in mornarico je obrazložil, da se ta pravilnik sprejme. Število takih fiakerjev v celi vojski znaša 36. Poslanec Grol pravi, da je sprejetje tega pravilnika v tem času naravnost smešno. Zahteva, da se taki fiakerji ukinejo. V istem smislu govori Šalih Balič in dr. Bazala, dočim je radikal Grgin za predlog.
Minister za vojsko in mornarico general Hadžič se pritožuje, da je bil rabljen izraz »smešno«, potem pa zagovarja svoj pravilnik. Po krajši diskusiji je bil pravilnik v načelu sprejet s 15 proti 14 glasovom. Ta pravilnik velja od 1. marca dalje. Svrha pravilniku je, da se onemogočijo zlorabe. Druga točka, ki je bila na dnevnem redu, je izprememba pravilnika o vperabi državnih avtomobilov in tretja točka posojilo za dovršitev zgradbe skopljanskega narodnega gledališča. Ti dve točki sta bili odstavljeni z dnevnega reda. Razpravljalo se je o četrti točki o investicijskem posojilu za dovršitev vojašnice za kraljevo gardo. Ta predlog je bil sprejet s 16 proti 14 glasovom.
SEJA SKUPŠČINE.
Beograd, 2. marca. Narodna skupščina je včeraj nadaljevala pretres proračuna ki poteka popolnoma normalno. Včeraj popoldne je delal tudi anketni odbor, ki se je porazdelil v sekcije, da bi šlo delo čim hitrejše od rok. Demokratska zajed-nica izdeluje obtožnico proti Boži Maksimoviču. V radikalnem klubu so se razpravljala interna strankarska vprašanja. Ostali politični krogi se bavijo največ s premotirivanjem Tazvoja dogodkov med samimi radikali.
POLOŽAJ VASE JOVANOVIČA OMAJAN?
Beograd, 2. marca. Parlamentarni krogi pričakujejo z velikim zanimanjem današnjo sejo ministrskega sveta, ki bo definitivno odločila o vprašanju, kako je z zadevo ministra dr. Vase Jovanoviča glede včerajšnje seje zakonodajnega odbora. Znano je, da je Vasa Jovanovič for-siral izglasovanje člena 13 zakona o centralni upravi, četudi je videl, da je vlada v veliki nevarnosti in je pri tej priliki potisnil vlado v manjšino. Vasa Jovanovič je bil nato v radikalnem klubu, kjer je našel pašičevca Komnenoviča, ki mu je očital njegov nastop v zakonodajnem odboru, češ, da so pašičevci dali ponovno priliko, da se reši, toda ako bo tako nastopal, ne more več računati na ves radikalni klub. — To je zelo značilno zlasti sedaj, ko je prišlo do precejšnjih nesporazumljenj med dvema radikalnima frakcijama. Mnogi radikali so mnenja, da bo moral, ako že ne celokupna vlada, pa vsaj dr. Vasa Jovanovič izvajati konsekvence v zak. odboru. Zakonodajni cdbor se včeraj ni sestal, ker je bilo to vprašanje odprto in ker se še čaka, kaj bo vlada ukrenila v tem vprašanju. Pričakuje se, da bo ministr. svet na današnji seji rešil to vprašanje in razpravljal o -tem, ali naj se zakonska odredba, ki je bila v zakonodajnem odboru odklonjena, modificira ali pa naj se forsira, da se sprejme tako, kakor je bila predlagana.
Seje ljubljanske oblastne skupščine odgodene
Včeraj ob 9. dopoldne se je nadaljevala prekinjena seja ljubljanske skupščine. Skupščina je bila polnoštevilno zbrana. Odsotnega velikega župana je zastopal vladni svetnik j dr. Andrejka. Zanimanje publike ni bilo veliko in ni bila nit* mala galerija čisto 'zasede n n.
Trkoj V začetku seje se vname daljša debata, ker sta poslanca Jarc in Pozanič zahtevala, da predsednik ukori poslanca dr. Puca in dr. Kramerja, ki da sla žalila poslance in volilce SLS. Dr. Puc in dr. Kramer ugovarjata tej trditvi in pravita, da je stenografičen zapisnik naetcčen. Predsednik Natlačen pa izjavi, da se je po stenografskem zapisniku prepričal o pravilnosti trditve poslancev Jarca j in Porniča in izreče dr. Pucu in Ar. Kramerju ; ukor, proti čemur oba ugovarjata.
Nato preide skupščina k razpravi predloga 1 oblastnega odbora, da se v zmčslu § 85. za- ; fcona c oblastnih samoupravah pooblasti oblastni cdfcoT k	j
PREVZEMI: BIVŠE IMOVINE DEŽELE KRANJSKE.
O	predlogu oblastnega odbora poroča obširno dekan Skubic.	j
P-oroČevalee naglaša dejstvo, da dežela Kranjska juridično še obstoji in da je držav- , na uprava njeno imoviao le upravljala. Imovi- ; na bivše dežele Kranjske, ki obstoji iz delež- ; nega dvorca (sedaj univerze, raznih posestev, j gledališča in drugih javnih poslopij, električne naprav e na Zav-ršnici, zemljišč in javni h naprav, je cenjena na približno 11 in pol milijona /latih toren, pasiva pa znašajo 2(3 in p.ol milijona zlatih kron (dolgovi, obveznosti, srečke, kuponi itd.). Poročevalec zahteva, da preidejo na c bi astma skupščino vse bivše deželne doklade in terjatve, ki so sedaj inka-merirane ter jih pobira država, še posebnih -samoupravnih doklad pa skupščina radi slabega gospodarskega položaja navada ne more nakladati.
IZVOLITEV ODSEKOV.
Glede edseka za zdravstvene, humanitarne in socialne zadeve se je dosegel sporazum in -so bili soglfsno izvoljeni za člane:	dr.
Adlešič, Kastelic, Križnik, dr. Milavec, Majer-šič. Peterlin, Tomazin, Strnad (vsi SLS), Sitar (scsijalist), in Tavčar (SDS). Namestniki: Rojina, Deželak, Jarc, Arnež, Eppich, Lavrač, Pevec (vsi SLS), Bukovec (SKS) in Zebal (SDS).
Dalje je skupščina razpravljala o predlogu oblastnega odbora glede prostorov za oblastno skupščino in za oblastni odbor. S lem predlogom se oblastni odbor pooblašča, da sme razpolagati za namene premičnin in za kritje drugih potrebščin oblastne skupščine z zneskom 700.000 Din. Njegova naloga je tudi, da pripravi potrebne prostore za -oblastno skupščino in za oblastni odbor. Dekan Skubic opozarja na to, da je oblastni odbor v prostorih Kmetijske družbe le gost in da ima tam nezadostne prostore.
UGOVORI OPOZICIJE.
Dr. Krainer opozarja nato, da je znesek 700 tisoč dinarjev premajhen, ker je vlada že izjavila, da je pripravljena dati za dve ^	'
ski in dve dnmatinski obafth skupno 10 m t-icmov dinarjev. Glede lastninske pravice ljub-1 jaške oblasti na poslopje sedanje univerze, je mnenja, da jo mora oblastna skupsčina skrbno čuvati, da pa zaenkrat se m mogoče, da bi moglo poslopje služiti oblastni skupščini. Oblastna skupščina naj zgradi lastno poslopje, ne sme pa najemati prostorov v privatnih poslopjih, ker bi s tem še povečala stanovanjsko bedo.
Ing. Zupančič zahteva, da se ugotovi, kam je prešel inventar bivšega deželnega odbora ter da se dvigne fond 592.(i00 Din, ki je last bivše dežele Kranjske in je sedaj naložen v Hipotekarni banki.
Poslanec Tavčar trdi, da je bivši deželni odbor uporabil za druge svrhe .vse^1'^'v‘ fond, ki je bil namenjen ustanovitvi slovenske univerze. (Poslanci SLS burno protestirajo.) Ako se prepusti slovenski univerzi poslopje deželnega dvorca je to le oddoižitev za porabljeni iond. Prostore pa bi mogla dobiti oblastna skupščina v onih oddelkih velikega županstva, ki preidejo v področje oblastne skupščine.	_ , .
Poročevalec večine poslanec Poznič izjavlja, da je loblastni odbor zaenkrat še brez sred-stev, da pfl bo ciiienjenih. 700.000 Din upo-rab'il kar najbolje. Tudi bo oblastni odbor poskuša)
dobiti v posest inventar bivšega deželnega odbora ter fondov dežele Kranjske, ki so še nedotaknjeni.
Nato je večina skupščine sprejela oba predloga oblastne skupščine.
Sledi debata o predlogu dr. Puca in tovarišev glede uredbe z dne 18. feibruarja o proračunih oblastnih skupščin, ki da je protizakonita.
Predlog utemeljujeta dr. Kramer in dr. Puc.
K besedi se oglasi
POSLANEC MOHORIČ:
Vsi vemo, da je mera glede davščin polna, in da ne gre več naprej. In -temu moramo dati tudi s tega mesta jasnega, pozitivnega izraza, čas hiti in samo še nekaj dni nas loči od tega, da bo sprejet .v Beogradu novi državni proračun, ki je tudi ključ za proračun naše oblastne skupščine. Opetovano smo že slišali in se je tu povdrrjalo, da smo dejanski nasledniki bivšega deželnega zbora. Prevzeti pa imamo celo vrsto agend, ki jih nam zakon ‘ predpisuje, trgovinske zadeve, zadeve narod- j nega zdravja itd., socialne politike, kmetij- ; stva in presvete. Mi imamo pravico zahtevati, J da dobimo pozitivno participacijo državnega budgeta. Vidimo, da bo to samo že tvorilo j izdatno podlago, da bo to precejšen kapital, I s katerim bi se moglo izvršiti mnogo izmed i najnujnejših nalog. Od enotnega dr^avneg-i j pribitka 150%, pri zemljiškem davku j ripa- ! da 55% na Kranjsko, na Štajersko 70%. Pri j občni pridobnini vidimo, da je participacija bivših avtonomnih doklad znašala v prvem i in tretjem razredu 75%, na štajerskem 76 odstotkov. V četrtem raaredu 55%, na Štajerskem 66%. Končno glede posebne pridoib-nine, ki je pač največji vir dohodkov, kjer znaša edinstveni državni pribitek 90%, znaša bivša doklada na J£ranj»kein 75%, na bivše deželne doklade. V poročilu gospoda velikega župana ste slišali, da znaša podlaga 28,000.000 Din. Od te podlage lahka vzamemo 12 in pol milijonov na državne davke, ostalih 15 in pol milijonov pa so pribitki na državne davke. Ako dobimo mi to, kar stoji v našem predlogu in kar se je v Mariboru že sklenilo in damo tako podpore oblastnemu odboru, da on lahko to izvejuje, potem smo od svoie 15 in .pol miliiicuov že izvojevali 12 milijonov dinarjev kot podlago za delovanje oblastne skupščine, denar, ki vsekakor predstavlja za začetek kaj •znatno svoto. Mi smo slišali od poročevalca večine, da je izjavil, da mu ne pride niti na misel, da bi mogli skleniti nove doklade, ker je vsem pregloboko znan žalostni položaj našega gospodarstva. Izjavil je poročevalec večine, da ne bo zvišal ne doklad, ne trošarine, ne drugih davščin. Sedaj ne vem, zakaj ne bi dali tej izjavi tudi koncizne oblike, kakor smo jo predlagali mi. Vidimo, kakšno obremenitev je doseglo ravno naše poljedelstvo. Zemljiški davek, ki je znašal pred vojno 19.30 kron, znaša danes na istem posestvu rm<i 354 Din. Državnega prebitka je 30 1)!n, na nas bi odpadlo kot bivša deželna doklada 20 dinarjev. Kakšno obremenitev je dosegla hišna posest? Hišni razredni davek, ki je znašal pri 4 sobah 8 K 58 h, je dosegel sedaj 20 dinarjev 23 par.
Kakšna je posledica obremenitev po posebni pridobnini? O tem vemo vsi. Ta obremenjuje našo trgovino in industrijo i 80%. Pa bremena so umrtvila vso našo inicijativo in vse naše gospodarstvo. Podjetja so prisiljena skrčili svoje obrate in morejo zapos-Kii samo eno -tretjino delavstva, ki bi ga drugače lahko zaposlovali. Zato mi ne moremo uvajati nika-kih niovih davkov in vsled tega nikakor ne uvidim, zakaj našemu predlogu me daste mesta, ki mu gre, in ga odklanjate. Poleg teli iiikameniranih doklad vidimo, da imamo na-daljno doklado za oblastne finance tudi v trošarini. Leta 1925 se je po statistiki, kakor smo slišali iz izvajanja zastopnika velikega župana, zatrošrrinilo pri nas na Kranjskem sedeifmajst milijonov Mirov vina. Za to množino pride na 'državni trošarini 0 in pol anilinov dinarjev. In glavni delež na tej dokladi pri tem bi bil naš. Že sedanja trošarina je za naše vinogradništvo ubojina. Naša domača vinska produkcija propada, ker se vino uvaža k nam iz drugih pokrajin in komaj polovico tega, kar konsumiramo pri nas, pridelamo v Sloveniji. Zato je pričela naša domača vinska produkcija pešati, ker je onemogočena konkurenca s tujimi cenenimi produkti. Apeliram zato na icblastno skupščino po vsem na-
vedenem, da sprejme naš predlog, ki je pozitiven in konkreten. (Ploskanje na levici.)
INŽ. ZUPANČIČ.
Najprej mi dovolite, da nekaj popravim sedaj, ko sem si ogledal odsekov predlog i:i predlog gospoda dr. Kramerja. Tudi gospodu piedsedniku sem se javil, da bom govoril kontra predlogu. To popravljam. Predlog odsekov se mi zdi preveč splošen. Nič konkretnega ni v njem, d oči m .je drugi predlo", predlog g. dr. Krainerja vse bolj konkreten •in sicer, da se deželno premoženje takoj vzame v eksploatacijo. Preje sem govoril o domobranskih vojašnicah. Te vojašnice še danes niso prevzete. Vicjni erar plača letno za najemnino 52.000 Din. Seveda pobira ta denar finančna delegacija. Vzdrževano pa mora biti poslopje od gradbene direkcije. Sicer dobi svete za ta popravila povrnjene, vendar ni stvar v redu. Mi vemo, da je ta vojašnica stala en milijon zlatih kron. To je danes pre-rečunjeno v našo valuto vsaj deset milijonov dinarjev. Obresti ie zlate valute so pa izgubljene. Tu pride oblastni odbor lahko do sredstev. Tu lnhkio napravi red, ker si je finančn i delegacija uzurpirala pravico do pobirani* najemnine, ki po pravici pripada deželi Kranjski.
Deželni dvorec je drugi tak slučaj. Tudi iti se lahko naredi red. Ako pritisnemo na kn I' ia rečemo od 23. februarja i. 1. bomo v< < deželni dvorec sami prevzeli. Naj finančna delegacija umakne od dvorca svoje roke stran! Najemnino, ki jo plačuje ministrstv ' za prosveto, naj dobi oblastni odbor. Vprašanje dvorca je treba takoj obravnavati.
Preti predlogu sem pa zato, ker bi prizadeli veliko gospodarsko škodo narodu za naprej, če bi mi to vprašanje preveč malomarno obravnavali. Niti par mesecev več ne smemo pustiti naše posesti v nenaših rokah.
Omeniti moram tudi bivše električne centrale dežele Kranjske. Bil je to velikanski projekt za elektrifikacijo naše dežele. Žal se ta projekt ni mogel izvršiti in jeumlh\vlh\v nit_ tega velikopoteznega dela vojska, ki je za deželne elektrarne par let prezgodaj izbruhnila. Zgradila se je na žalost iz celotnega projektiranega velikopoteznega načrta samo elektrarno prve stopnje v Završnici.
PROFESOR JARC
naglasa, da je država pristala na odst:;]) deželne imovi ne oblastnim samoupravam šele ■/ uredbo dne 10. februarja, ki se glasi: Vsa imovina dosedanjih okrožnih in župa-nijskih odborov preide na oblasti, primerno ozemljem, ki pripadajo posameznim oblastem. V koliko bo to potrebno za zemlj;'-knjižni prenos imovine bivših dežel na ozemlju bivše avstrijske oblasti, se bodo izdale v to svrho potrebne zakonske odredbe.
Glede zakona o samoupravah, dolži govornik koalicijo radikalov, demokratov In SKS, ki ga je izglasovala.	.	.	v
Djp.lje poroča giavorniU ,o pasivah bi v, e dežele Kranjske. Do '1. 1924 SO se obresti m kuponi redno plačevali, ker je plačevanje obveznosti prevzela država v svoj proračun. Maja, 1. 1924 pa je država prevzela nase \ se dolgove dežele Kranjske. Glavne obveznosti bivše Kranjske so deželni® posojilo iz leta 1888, dolg »Ustredni .baniki« in dolg Souderreggerju, ki znaša 370.0011 ftiankos. Upoštevati pa je tudi, da je treba urediti razmerje dolga z Italijo, v katere oblasti se nahaja velik del Kranjske. Na ta način bi se dolg znižal za kakih 10 odstotkov.
Deželna imovina se ceni sedaj na 250 milijonov dinarjev. Oblastna skupščina ne more sedaj nalagati novih davkov, ker je Slovenija sedaj davčno preobremenjena.
Leta 1925. je bilo v Sloveniji predpisanih direktnih in indirektnih davkov za 423 milijonov, avtonomnih doklad pa za 63 milijonov, leta 1926 je bito predpisanih za 362 milijonov davkov, avtonomnih doklad pa za 72 milijonov.
Tudi ostale dajatve, ki jih daje država Sloveniji, so ogromne, kakor na primer carine, mo nepalski dohodki, dohodki iz železnic in pošt. Dalje ni tu všteta izguba Sloveniji pri deflaciji, pri dispariteti dinarja v •tu in v inozemstvu.
Vse to dokazuje, da novih bremen ne prenesemo več, izvzemši morda davke na luksuzne predmete.
Dohodki nove oblastne samouprave bi znašali po novem vsega skupaj 22,103.000 Dim. Leta 1914 pa je znašala vsota 1.750.000 zla--tih kron, kar odgovarja sedanji vrednosti ! 14 milijonov Din, komaj četrtino vseh dezel-! ni h izdatkov.
Deželni proračun je pred vojno znašal 8 milijonov zlatih knon, od katerih je šlo sko-rj 50% za šolstvo in za zdravstvo.
Ako bi hotela oblastna skupščina prevzeti vse ostale agende bivšega deželnega zbora, bi rabila najmanj 60 milijonov Din.
Moje mnenje je, da poiščemo, predno Slavini:,, konkretne predloge, nove vire in da moramo tudi preje proučiti natančno denarni efekt. Zato sem proti temu, da bi se že danes zavzelo kako določno stališče in sem za odsekov predlog, da naj se ta stvar še natančneje prouči. Zato bodi finančni odsek nekako permanenten. Finančni odsek naj si izbere par poslancev, dva, tri, ki naj študirajo lo vprašanje. Ta odsek naj zbira ves materij^ eden poslancev io1 aktivi, drugi poslanec 0 pasivi deželne imovine, tretji naj proučuje* kako bi narasli naši izdatki, ker hočemo ifflr ti več, ko ima 'sedaj država. Zato konkretnega danes ne moremo še ničesar sklepati-Kmalu pa bo sprejet državni proračun 'll potem bomo lahko uravnali naše bodoče delovanje. Ko bomo videli, kaj bomo dobili, kaj smo prevzeli, bomo šele vedeli kaj .inSV nic. Potem bomo sestavili proračun, ki ne bo fiktiven, kakor je naš državni proračun, ampak imeli brnio na razpolago proračun, ki bo tudi držal. (Ploskanje v sredini in na desnici.)
Nato so bili sprejeti predlogi gfede prevzema imovine HvSe dežele Kranjske in predlog o permanenc.i finančnega^ odseka. Predlog SDS io< protizakonitosti določbe o samoupravnih proračunih je bil odklonjen.
Seja se je nato ob pol 2. popoldneodgo-dila na nedoločen čas ter se bo sklMafit zopet, ikio bo oblastni odbor predložil skupščini proračun.
UPIT IVANA PUCLJA,
narodnega peslanca na gospoda ministra saobračaja.
Moji volilci v Sloveniji so mi javili, da so se dogodili in se Se vedijo dogajajo slučaji razni 1° malverzacij v področju ljubljanske že; lezniške direkcije in io posebno v kurilnici Ljubljana gl. kolodvor, v kurilnici Maribor, v glavnem magaeinu Maribor, v signalni sekciji ljubljanski, v mostovni delavci ljubljanski, v pftštajniških blagajnah Medvode, Zagorje, Ljubljana itd. kakor tudi v gospodarski poslovalnici za prehrano železničarjev ter v gradbenem odseku Ljubljanske železniške direkcije.
Posledica teh malverzacij je bilo že suspendiranje načelnika progovne sekedje v Zidanem mostu in kakor sem obveščen se pripravlja vrsta nadaljnih korakov proti osobju gornjih oddelkov.	_	_
Ker so se vodile za prve slučaje ze uradne preiskave katere pa niso pokazale pravili krivcev, oziroma ni bil dosežen pravi rezultat, se bojim, da ne bi ie preiskave »zaspale«, kajti niti vodijo celo v rede višjih funkcionarjev železniške direkcije.
Z ozirom na to, ker ne morem vedeti za vse podrobnosti teh malverzacij, katere vedno bolj pojavljajo v ljubljanski ze e -ški direkciji, si dovoljujem vprašati go-1 ministra:
1. Ali in v koliko so Vam že znani gornji slučaji?
2. Ali ste pripravljeni izvesti preiskavo za vse omenjene slučaje z .največjo rigoroznostjo in na podlagi rezultata po zakonu kaznovat' vse krivce?
Prosim pismen odgovor.	.
Izvolite sprejeti, gospod minister, tud1., tej priliki izraz mojega odličnega 3Pa,' vanja	Ivan	Puccli,	*•*'
narodni poslanec.
Beograd, 24. februarja 1927.
Politične vesti.
==	ih ,-j^ker je*'plvsod^in-
st °bT»	r?
le svoj interes in le izjemni »o slučaji, kjer se priznava manjšini vsaj nekaj pravic. Zato je manjšina naravno ogorčena in ponekod se m zadovoljila več s samim protestom. Tako je v splitski občini opozicija demonstrativno zapustila skupščino in proglasila vse sklepe večine kot nezakonite. Večina je seveda temu odločno ugovarjala in poudarjala, da je bilo vedno v skupščini navzočih zadostno število članov. — Posledica vsega tega bo, da bo pač manjšina v Beogradu delovala proti delu manjšine in da bomo dobili mesto plodnega dela nepotrebne intrige proti oblastnim skup-
Ch. Lucieto:
68
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Nekaj trenotkov nato je vstopil v sobo šef švicarske vojaške policije v spremstvu dveh agentov, katerih eden ie bil znameniti J..., mojster Švicarskih vojaških detektivov. Ko me je zapazil, se je obrnil proti meni, terene osorno vprašal:
— Kdo ste Vi in kaj iščete tukaj,
Jaz sem se nasmehnil, snel svojo kapo in svoje umetne brke in šele sedaj me je spoznal.
—Vraga, Vas pa pri moji veri ne bi bil spoznal.
Potem je prijazno stisnil mojo roko rekoč:
—	Zadeva mora biti že zelo važna, da ste se Vi zanimali zanjo.
— Njeno važnost boste razvideli iz teh listin, sem mu odvrnil.
43. poglavje.
Cela tolpa, razven Obersta pade v naše roke.
Komandant je sedel za mizo in jaz sem mu na podlagi na nviizi ležečih listin natančno razložil celo zadevo. Ko se mkončal, me je vprašal:
— Ali ste že preiskali to hiišo?
Odgovoril sem mu, da niti moj (tovariš niti jaz nisva hotela tega storiti, ker sva francoska državljana in torej na tujih tleh, in da sva vse, kar sva dosedaj storila, naplavila na svojo pest.
Šef se je nasmeliljal, potem pa je d®!"-
— Reči moram, da sta, da sta sicer sla malo daleč, toda jaz bi bil na važen) mestu storil isto.
Nato je ostro pogledal na tleh ležečega Jamesa Meyerja, ki je z veliko pozornostjo vsemu sledil, ter dejal:
_ če hočete, bomo skupaj preiskali to hišo. Gotovo bomo našli tu prav zanimive stvari. Potem bova pa izprašala tega človeka.
Tu sem ga pa jaz prekinil rekoč:
— Ali ne mislite, gospod policijski šef, da bi bilo najbolje med tem časom, ko tu preiskujemo, dati aretirati Bergena in vso njegovo tolpo, kajti v zveza so s to špijonsko zadevo.
— Vraga, prav	imate.
Obrnil se je k	svojemu	orožniškemu	oficirju	ter
mu dejal:
Vzemite šest mož s seboj in podajte se nemudoma v kavarno Borgone.	Aretirali	boste vse	ljudi, ki se	bodo	nahajali v njej s	posestnikom vred.	lu	imate praz-
no aretacijsko povelje. Vanj boste napisali vse osebe, j ki jih boste aretirali.
Jaz sem ga znova prekinil, rekoč:
— Ali ne bi bilo dobro, da bi hišo obkolili zajed-nc« s francosko policijo, kajti drugače Vam vsled lege hiše uide en del zločincev na francosko ozemlje. Zato mislim, da je najbolje, da se moj tovariš odpelje v vg-šem avtomobilu v Bellegarde in tam razloži fr»“cl> orožnikom, 'za kaj se gre.
Šef je bil takoj zadovoljen s tein Pie °»oni rt vse se je izvršilo, kakor sem nasvetoval.
Nato smo si natančno ogledali hiso. Našli iusmO ničesar posebnega, razen v kleti aparat za brezžično telegrafijo, že starega sistema. V sobi nemškega Ober-sta simo našli tudi več švicarskih uniform, rneg njimi uniformo ženijskega komandanta. Gotova se je Oberst te posluževal, da je hodil »in&pieirat« švicarske trdnjave.
Ko SI|10 pregledali vso hišo, smo se vrnili v sobo, kjer so orožniki stražili Jamesa Meyerja. Švicarski policisti so zapečatili vse zaplenjene listine in nato je začel šef izpračevat Mayerja. Dejal mu je:
— Predno Vas začnem izpraševati, Vam moram povedati, da bodo vse izjave, ki mi jih tukaj -sedaj poveste, lahko pozneje enkrat pričale zoper vas. Ali ste razumeli?
(Nadaljevanje prih.)
simam. Krivda za te nezdrave leži na obeli straneh in je s lem zopet dokazano, da je -^e strankarsko življenje bolno in da je skrajni -čas, da ga resnični patrioti in za-ucsljivi poštenjaki ozdravijo. Ali pa bomo do-2iveli še bolj nezdrave stvari.
== Pogajanja za delazmožnost primorsko -gajiske oblastne skupščine. V primorsko-vajiški oblastni skupščini so čisto posebno 'Kmere. Samostojni demokrati imajo 30 man-*t®y, radičevci pa 28. Ker pa glasujeta z Spičevci še dva radikala, imata obe skupini *nako število glasov. Radičevcem pa se je <*a so pridobili za sebe še da vid o-''fevca Jurišiča. Toda v zadnjem hipu je ta '. e* y Sušak, odkoder je sporočil, da so J^ovi volilci proti temu, da bi glasoval /. adicevci. Med tem pa so se začela pogajanja Ll'kmičem in dr. Šibenikom za
Vrnmi obK-8^ in HSS V Pirimw'sk0'
jala par ur skupščini, Pogajanja so (rani ed obemi’ r ^-se ni Prišl(> do sPoraauma
drrle še dn lcevc* P« upajo, da bo ven-razpust obkX°m,ama Priš,0> kel' ie d™«aCe •edina rešitev skuPsf'ne in razpis volite
Un«ivne -vesti.
se i rifne*	vojaška reforma. Jutri
debat i n f.,., rai?cpskem parlamentu velika čevalec it '1C?Ski obrambni reformi. Porojen) je ;7rlJ0CIa.ist Paui Bomoiir. Novinar-ve retir fauinii\ o izjavo o temeljih no-"SttrovV . klavna.misel reforme je, da se eri-p i 'c^sl,:o YL kasarn site dobe. Treba je v !/" nehati s tekmovalnim oboroževanjem čHsar pa še ni mogoče prenehati z vsakim Oboroževanjem. Zato se bo službena doba 0|nejila na minimum, obenem se bo tudi izpopolnila obramba do največje popolnosti. »i-Bilizacija vojske bit v prihodnje dovoljena J® v slučaju napada ali pa v smislu statutov ^veze nanodov. Konec pa bo storjeno tudi wU’ t*a ^i se narod boril na fronti, neka-doh''L-)0ed'nci Pa za fronto delali lepe no , e- ^ slučaju vojne bo imela vlada pol-m ?°vernost za vodstvo vojske. Brez izje-voin«Sl ,<1^av'ja.ni in državljanke spadajo pod »lueain . l-tven‘ z;'kon. Parlament ostane v prostn 'fl*® zbran, toda poslancem je na na fro-iM	t?°k Ce 3™™*° svoje mesto
“ 11 “I •< » *>.-
ja tako zelo slaba, da je vsalnn ™	m8”8"*
čel ur mogoče. Kanonska armada vsled ?eT ne mCre predirali na Šangaj, ravno tako pa
ta« Te n,0re severna aTmada prodirati na jug- la pavza pa je v korist kantonske arma-
PkS! , je 'Prm,':0’ W b°?j ,ra-Siri svojo
rinil m s°i ~ General Cang Je čisto izpod-spodar i	Sun?a >n je danes dejanski go-
narav?®1^’ Novinarjem je dal general da hi »I .ost 'Senzacionalno izjavo. Dejal ie. pa se z Ia-Je-*p!:razumel 8 Kantonci, kakor d?- izrine boliše,b^eVal NieSova namera je, da se potem « iz ‘kantonske armade in meta za skiinmf IeT- ™ Ju" Kitajske sporazumi je cčividno 1 proli tuicera- I?iava Can-
hoče oslabiti ]■	Po)ii'i?en manever. Z njo
tein, da hi m an‘Onsko propagando, ker so ne m,cr	nastopiti	proti	tujcem
tujcev SisiJ Z11.1' govora, ko je vendar od kr''uje čel ■ Vlse"- — Anglija nadalje iz-
njenih vJ te^e indofPel Slavni del
fef mes?o1Va PrCPeUUiPi0 »JEfeS
KRATKE VESTI.
Stališče Ccolidgea ie 3;ino omajano vsled da 'PT0t' farmarskemu zakonu, s '240 miliinnn40v?^ vladi kredit v višini riškega žita V	jev za dumPing cene ame-
J ho l’1'i"lain.,jV iziav'l' da Velika Britanija \W. '? QrL,a na rusko noto. v];o stranVe?trHm se združi z bavarsko ljud-v nom’1).	'postane	s	tem	diruga stranka
trdi	Pa amentu. Soc.demokratski tisk
hist’iEen Pos*a' s '*em cen trum tudi monar-
uen,škega parlamenta Liibc je
„ 0 prestal operacijo na slepean črevesu, je ter BoraJU, vodja ameriške opozicije, je napoji predsednika mehikanske vlade am • .za podatke o sporu meh. vlade z tj/cf^kimi petrolejskimi magnati. Podatke °rah objavil v listih.
Tri-
po
K ^ARODNEGA gledališča
v UljBLJANI.
Drama:
0	lcetek ob 20. mri zvečer.
1 marca, sreda: zaprto.
nlRe^CCetrtek: u^rablieoe Sabinke.
4. inarca, petek: Pegica mojega srca Red i)
5. marca, sobota: Božji človek Red E
mXCa;,.ne(I^f: ab .15- uri P°Pold«e
„l.yska bajka. Ljudska predstava znižanih cenah. Izven,
'■ marca, ponedeljek: Gobsek. Red A marca, torek: Recitacijski večer. Izven.
Opera:
, Začetek ob pol 20. uri zvečer.
”• marci'., sreda: Prodana nevesta. Red A.
”■ marca, četrtek: zaprto.
g- marca, petek: Tannhauser. Red B.
marca, sobota: zapirto (generalna skušnja za Tajdo).
"• marca, nedelja: od pol 20. uri zvečer Taj-da. Premijera. Izven.
*■ marca, ponedeljek: zaprto.
■ ■ marca, torek: Cosi fan tutte. Red C.
Abonente reda A in B opozarjamo na Spremembo opernega repertoarja.
Premijera »Tajda«. Prva vprizoritev nove slovenske icpere >Tajda«, delo priznanega ^ašega kom])onista P. H. Sat t n er ja, se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. zvečer ob pol osmih ^ ljubljanski operi. Več o delu prihodnje ■oni Danes opozarjamo, da so sedeži že v ^Predprodaji v dnevni blagajni v operi. Zu-*!anji posetniki lahko nrroče vstopnice po dopisnici pri upravi gledališča.
— Rusija za naše potresne žrtve. Glavni odbor »Rdečega križa« v Beogradu je prejel te dni iz Rusije sedem brzojavk, vsebujočih izraze sočustvovanja s potresnimi žrtva-nu v Hercegovini in Dalmaciji ter nakazila večjih denarnih zneskov. Zadnje tri brzojavke so prisjele iz Til lisa, Minska in Moskve. Brzojavka iz Tiflisa se glasi: »Glavni odbor
Rdečega križa« izraža žrtvam potresa v Dalmaciji svoje globoko sočutje ter smatra za svojo dolžnost, da pošlje za prizadete skromni znesek 250 dolarjev. Predsednik: Kikališ-vim.« — Brzojavka iz Minska se glasi: Glavni odbor beloruskega 2Rdečega križa« izraža ob priliki velike nesreče v Dalmaciji svoje globoko sočutje ter pošilja fomu svoj bratovski prispevek v znesku 150 dolarjev. Predsednik Borsukov. — Brzojavka iz Moskve se glasi: »Arserbajčevski-Rdeči pohimesec« izraža Jugcslova.icm ob priliki nesreče svoje globoke simpatije ter pošilja s\oj obolus. 1'redsednik Ursov.« Radiotelegirami iz Tiflisa in Minska so koncipirani v ruskem, radio-telegram iz Maskve pa v francoskem jeziku. — Naš »Rdeči križ je prejem potrdil ier izrazil svojo zahvalo.
— Nove telelonske proge. V .ministrstvu pošte in brzojava izdelujejo nov načrt za izpopolnitev telefonskega omrežja. Predvideni je vzpostavitev večjega števila novih telefonih prog, ki se ograde še tekom letošnjega ieta, če bo na razpolago potreben kredit;
— Francoščina obligatni predmet na gimnazijah. Z novim učnim načrtom je uvedena francoščina v četrtem razredu vseh srednjih šol kot obvezen .predmet. Da se olajša pouk učencem srednjih šol, v katerih se v nižjih razredih doslej francoščina ni poučevala kot obvezni predmet in kjer morajo polagati učenci diferencialne izpite, ze prosvetno ministrstvo odredilo, da lahko polagajo dijaki te izpite šele v juliju ali pa koncem avgusta.
— V finančnem ministrstvu je pripravljen večji ukaz o premestitvah uradnikov.
— Iz ministrstva za socialno politiko se poroča, da se trenutno ne sprejmejo nobene prošnje za sprejem v državno službo v re-fcm ministrstva. Nove prošnje se bodo sprejemale šele, kadar slopi v veljavo novi pro-lacun, seveda če bo na razpolago potrebni
"»..*• i7)al.i6 se pripravlja v ]ininistrstvu veeji ukaz 0 upokojitvah uradnikov .
— Učiteljski dopusti. Načelnik oddelka za cenovno šolski pcmk v prosveinem ministrstvu je izdal odredbo, glasom katere se imajo lin esti pri vseh -pokrajinskih oddelkih knjige v svrlio evidence učiteljev oz. učiteljic ua dopustu.
— Privatno poučevanje. Prosvetni minister je izdal navedbo, glasom katere dobe posamezni učitelji dovoljenje za privatni pouk učencev na njihovih zavodih, če so podani zato utemeljeni razlogi. Dovoljenja bo podeljevalo ministrstvo ua podlagi izjav šolskih ravnateljev in oblastnih inšpektorjev.
— Geografski kongres v Beogradu. Dne 27., 28. in 29. aprila se vrši v Beogradu redni letni kongres geografov iz vse države. Udeležencem {e (dovoljena znižana vožnja po vseh državnih železnicah.
, Konferenca Zveze državnih uradnikov se vrši	V	druSi polovici tega meseca
»a odbčrn ff11!! širša konferenca glavne. ?d oaoora Sa%«a državnih uradnikov in sluzi tel jev Konference se udeleže delegati i/ vse države.
— čevlji za mornarje. Ministrstvo vojske in mornarice je dovolilo večji kredit za nabavo čevljev in škornjev za mornarje. Obutev se nabavi tekom tega meseca.
— Uniforme za služitelje. Ministrstvo pošte in brzojava je dodelilo poštnima direkcijama v Zagrebu in Ljubljani večje kredite za nabavo rucvih uniform za služitelje.
popravilo šolskih poslopij v Kastav-skom srezu je odotbrilo prosvetno ministrstvo kredit 300)0 dinarjev. Popravila se izvrše tekom velikih ipočitnic.
— Podružnica državne Hipotekarne banke v Zagrebu. Državna Hipotekarna banka otvori v kratkem v Zagrebu podružnico. Podružnica prične poslovati začetkom letošnjega poletja. Poslovanje podružnice bo sprva, dokler ne pridejo vsi državni ^fondi na Hrvat-slcem iz privatnih bank v državno Hipotekarno banko, precej omejeno.
— Dijaško letovišča v Primorju. Glavni odbor Jadranske straže bo organiziral letos v Primorju dvoje letovišč za učence in sicer eno v Martinčiči pri Sušaku za dečke, v katerem bo prostora za GOO učencev, drugo pa na Lokrumu pri Dubrovniku za 180 deklic. Učenci bodo prebivali v omenjenih letoviščih mesec dni, nakar pride na vrsto druga partija. Oskrba za vsakega učenca bo veljala 900 Din na mesec. V tej svoti so zapopadeni tudi stroški vožnje, izletov itd.
— Most čez Savo pri Tacnu zaprt. Včeraj so pričeli 2 dviganjem nosnih konstrukcij deželnega mostu ce? Savo v Tacnu nod Sm-ir
na na Dvoru*^ IV-T)88	J<600
Letni prejemki: redna plača 4800 Din da (50% redne pjače) 2400 Din, Ibraoiav 240 Din, za prenašanje poste 3040 Din. Prošnje je vložiti na poštno ravnateljstvo v Ljubljani d,o 15. marca 1927. Prošnji je priložiti tudi potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec tudi zagotovljene prostore za pošlo, kakor določa čl. 16. pravilnika o pogodbenih poštah.
— Na poljedelski fakulteti beograjske univerze je razpisano mesto profesorja oziroma docenta za dendrometrijo. Prošnje je vložiti na dekanat fakultete dio 10. marca.
— Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na juridični fikul-leti v Ljubljani docenturo za rimsko pravo. Prošnje je poslati do dne 31. marca 1927 rektoratu.	j
— Iz sodne službe. Za sodnika je imenovan j.ravni praktikant .pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Ivan Bizjak.
— Thomas Thcodor Hame, svetovno znani nemški karikaturist jn soustanovitelj znanega satiričnega lista »Simplicissimus-a« praznuje te dni svojo (iO letnico. V stari cesarski in fevdalni Nemčiji je bil s svojim risarskim talentom najhujši nasprotnik aristokratske domišljavosti in je .s svojimi jier-c=iflažami znatno pripomogel do zmage demokratizmu tudi v Nemčiji. Kot karikaturist svoje vrste je pa še danes nedosegljiv.
— Tisočletnica bolgarskega carstva. Iz So-iije poročajo: Komisija, ki je imela nalogo, da izdela program za proslavo Simeonove 1000-letnice, je svojo«- nalogo dokončala. Na l-rcgramu so velike svečanosti v Panagju-.ištu, Oborištu, Svištovu, Plevni, Šipki in Sofiji. V Preslavi in Madari bodo razkrite spominske plošče. V Sofiji bo ab tej priliki velika razstava, vršile se bodo velike športne prireditve in povorke v narodnih nošah izza časa carjev Kruma in Simeona. V Borisovem vrtu bo položen temeljni kamen za velik spominski muzej.
— Nova palača za avjjatike v Rimu. Na ini-cijativo ministrstva za aviatiko se bo zgradila \ kratkem v Rimu velika aviatičua palača. V zgradbi bo dobil vsak aviatik, kj se bo mudil v Rimu logis; zgrajena bo po vzorcu velike aviatične palače v Parizu.
— Napad fašistov na francoski parnik. V neapeljski luki se je hotela te dni vkrcati skupina antifašistov, da bi se izselila ter s tem umaknila neznosnemu fašistovskemu terorju. Pred odhodom so vdrli na parnik fašisti ter vprizorili med svojimi političnimi nasprotniki pravi pokol j.
— Koliko distance mora biti med nogami plesalca 111 plesalke. Budimpeštanska policija je izdala predpise za obnašanje aaiistinj v nočnih lokalih. Policijski ferman vsebuje natančne predpise, kako se imajo obnašati artistinje v barih napram gostom, kako se morajo plesati moderni plesi in v kaki distanci se imata držati plesalec in plesalka, da ne ogrožata javne morale. Policijska na-redba mora bili afiširana v vseli lokalih.
— Nad 20.000 beračev v Moskvi. Po nalogu sovjetskih oblasti «0 bili registrirani vsi berači v Moskvi. Te dni je bila objavljena statistika iz katere izhaja, da živi v Moskvi nad 20.000 poklicnih beračev. Polovica beračev je starih od 0 do 16 let.
— Knez Dolgorukov justificiran. Iz Rige poročate-: Knez Do-lgorukov, ki je bil svoje Pasno 'aretiran, ker je .prekoračil dvakrat skrivoma mejo, je bil te dni obsojen na smrt. Smrtna obsodba je bila izrečena 24 ur pozneje. Moskovski vladni listi niso smeli o stvari ničesar poročati. Knez Pavel Dolgcru-kov je prekoračil prvič mejo preoblečen v starčka meniha, drugič pa v kmeta. Živel je nato v Berlinu -in Parizu ter je priobčeval v raznih nemških in francoskih listih razne članke o terorizmu boljševizma v Rusiji.
— Koliko je bilo lansko leto zgrajenih ua svetu ‘ liovlh parnikov. Rimska uradna agencija objavlja statistične podatke o zgradnji parnikov v minulem letu. ('e se oziramo na tonažo, .ranžira glede gradnje parnikov v minulem letu na prvem mestu Anglija. Celokupna tonaža ladij, ki jih je zgradila Anglija leta 1926 znaša 1,335.409 ton. Nato .pridejo Italija z 220.021, Nemčija s 182.548, Zedinjene države s 156.673, Francija s 121.342, Nizozemska s 93.661 in Danska z 62.118 tonami.
— Gripa v Beogradu prenehala. Ker je gripa v Beogradu popolnoma ‘prenehala se je pričel včeraj v vseh beograjsikh šolali reden šolski pouk.
— D ra konic na kazen. Te dni je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Skopi ju bivši poštni upravnik Dušan Djuraškovič radi poneverbe 70.000 Din na 20 let težke ječe. Ko mu je predsednik preči tal sodbo, je dejal Dušan Djuraškovič: tHvala, zasigurali ste mi vsaj življenje do smrti.«
— Poneverba pri okrajnem sodišču v Apa-tl,I,u- Te dni se je prijavil državnemu prav-uništvu v Sonuboru Miška Kalin, uradnik okrajnega sodišča v Apatinu. Izjayi,l je, da je poneveril oO.OOO dinarjev državnega denarja. I Ta denar se je nahajal v sodnem depozitu, 1 •katerega je upravljal Kalina. Razne denarne zadrege so ga zapeljale, da je začel segati pc tem denarju. Ko si je v daljšem razdobju prilastil že blizu 50.000 dinarjev, je začel iskati posojila, da bi pokril primanjkljaj. To se mu pa ni posrečilo. Vsled tega se je prišel ovadit sam. Dogodek je vzbudil v vsej okolici veliko presenečenje, ker je bil Kalina znan kot vesten državni uradnik.
— Žrtev žepnega tatu ali pa slepar. Te dni
je nastala v solunskem brzovlaku na postaji Oradsko velika razburjenost. Osješki trgovec Josip Vilevac, ki se je vračal iz Grške, kjer je prodal navadno večje število konj, je jel kričati, da mu je, med tem ko je spal, ukradel nekdo 50.000 dinarjev in vse dokumente. Železniški uslužbenci so alarmirali orožnike, ki pa kljub vsem trudu niso mogli najti o žeparju nobenega sledu. Oblastim se zdi zadeva sumljiva, vsled česar posveča policija Valevaeu posebno pozornost. Policija namreč misli, da ni izključeno, da je tatvina fingi-rana.
— Neprostovoljno potovanje po ječ(»h vsega sveta. Pred par meseci se je pojavil ,v Velikem Bečkereku približno 30 leten mož, ki ae je izdajal za novinarja dr. Ludvika 1'e i ser ja. Prišel je iz Romunije, kjer je bil na vod no preje urednik različnih listov. Ostal je dalje časa nemoteno v Bečikereku, končno Pa je izvedela policijo, da v Bečkerek ni prišel prostovoljno, temveč odgonskim potom. Zato ga je policija te dni aretirala. Preiskava je ugotovila, da je možakar prevejan pustolovec, ki je imel opraviti že 3 policijo vseh mogočih držav. Svoječasno je bil v Beč-kereku fotografski vajenec. Ker je ukradel svojemu delodajalcu 60 goldinarjev, ie po-
begnil v Rumunijo. Od tam se je podal v Turčijo, Perzijo, Avstralijo, Ameriko, od koder se je vrnil zopet v Evropo. Na Madjar-skem je bil obsojen radi špionaže v korist Rumunije na smrt, pozneje pa je bil pomi-loščen in izpuščen iz ječe. Nato se je podal zopet .v Romunijo. Ker pa je tam živel zopet samo od goljufije, je romal iz ječe v ječo, dokler ga niso končno izgnali v Jugoslavijo.
V	Velikem Bečkereku je bil obsojen te dni radi številnih goljufij na 4 mesece ječe.
— Najdeno razpadajoče truplo. V bližini Planine so našle ženske v grmovju skrito truplo siromašne žene. Obveščena je bila oblast, ki je ugotovila, da je umrla identična z 80-letno Alojzijo Kante iz Šmarij, ki se je preživljala zadnje čase z milcdari ter storila vsled onemoglosti žalosten konec v grmovju.
— Železniška nesreča v Mehiki. Kot poročajo iz Mehike je iztiril pri Tam.pihu vlak. Pri teni je poginilo 40 oseb. Nad 70 je bilo težko poškodovanih.
— Letalska nesreča v Ameriki. V bližini Buenos Airesa sta trčili dve ameriški vojaški letali. Aviona sta se vsled tega užgala. OIki pilota sta bila ubita.
— Rudniška nesreča v Plcvlju. V rudniku pri Vlevlju se je utrgal te dni zemeljski plaz. Neki delavec in neka delavka sta bila zasuta, tri osebe pa težko poškodovane. Rudnik so eksploatiirali domačini. Dio katastrofe je prišlo, ker se -podjetnikom ni zljubilo plačevati potrebnih tehničnih moči. vsled česar ni nihče opazil, da se bliža nesreča.
— Filozof, ki je pozabil, kdo da je. V Turinu je našla policija te dni nekega moža, ki se ne spominja, kdo da je. Iz različnih konfrontacij je policija ugotovila, da gre naj-brže za doktorja phil., ibivšega ravnatelja normalke v Veroni Canello, ki je leta 1916 neznano kam izginil.
— Roparski umor v .Celovcu. V Celovu so- našli mrtvo v njenem stanovanju gostilničarko Leibetfeder. Iz raznih okoliščin je ■sklepati, da gre za roparski umor. Žena je ležala v postelji v sami srajci, oprta na komolec. Glava in roke so bile pokrite s strjeno krvjo. Na levem sencu in na levem očesu so bili sledovi močnega udarca, prizadejanega najbrže s topim koncem sekire. Domneva se, da je žensko umoril neki možakar, kateremu so bile razmere v hiši dobro znane. Lopov je odnesel ves denar in vse ■dragocenosti, ver hranilnih knjižic pa je pustil nedotaknjenih.
Upor v lvovskem vojaškem za poru. V lvovskem vojaškem zaporu je prišlo te dni do upora kaznjencev. Kaznjenci so se zabarikadirali. V štirih celicah so zažgali slamnjake. Uprava je poklicala na pomoč ognjegasce, ki so gasili ogenj ter polivali upornike preko dve uri z vodo. Končno so bili kazneuci tako premražend, da so se udali. Vzrok upora je bila slaba hrana.
— Nenavaden dogodek. V občini Pozzale blizu Florence se je ustavil pred kmetsko liiso eleganten avtomobil. Izstopila sta dva gospoda ter izročila kmetici novorojenega dečka. Povedala sta ženi, da pride za njima mati novorojenčka, ki je porodila med potoma v drugem avtomobilu. Prosila sta kmetico, da varuje otroka toliko časa, dokler ne pride mati. Nato se je avtomobil odpeljal. Kmetica je čakala in čakala ter pestovala otnoka. Prižel je trenutek, ko je bilo treba otroka poviti. Pri -tej priliki je našla ženska v plenicah 100 tisoč lir. Ne o prvem ne o drugem avtomobilu ni bilo ne dulia ne sluha.
— Najdebelejši mož v Pragi. V praškem lokalu Mont Parnasce se je vršila te dni tekma, ki je imela odločiti kdo je najtežji mož v Čehoslovaški republiki. Po uvodnih besedah predsednika jurya so pričeli korakati na oder možakarji, težki preko 100 kg. Prvi dan je bil najtežji možakar težak 142 Kilogramov. Naslednji dan pa se je pojavil na pozorišču neki predmestni mesar, ki je dosegel rekord. Možakar je namreč težak-220 kilogramov. Ob priliki tekme je bil ustanovljen Klub debeluharjev«. Klub bo zastopal mterese debeluharjev. Predvsem hoče doseči, da se Tazširijo stoli v kinematografih.
	
	
Letošnji predpust zaključi na pepelnično sredo špeeijelna
slanikova pojedina v restavraciji ,.ljubljanski dvor".
Koncert salonskega orkestra. Vstop prost. Špecijalitote raznih morskih rib, školflc in pajkov. — Odprto do 3. ure zjutraj.
Ljnbljana.
1— Preselitev mestnega stavbnega orada.
V	četrtek 3. marca 1927 prične mostni gradbeni urad poslovati v novih pnostorih Kresije
—	dohod Šolski drevored št. 2-II.
1— Himon. V ponedeljek se je poročil v Ljubljani avskultant g. Biranko Goslar z gdč. 'Vido Savnik, hčerko višjeTa finančnega nadsvetnika g. Angela Savnika.
1- 14. redni občni zbor J. A D. »TWglaV« se vrši dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne v salonu gostilne Česnovar. Dnevni red je raz-viden jz društvene deske. — Odbor.
Nesreča v Polhovem gradcu. Včeraj opoldne sta se napotila Malovrh Janez in njegova zena Katarina v Polhovem gradcu v <!obro oddaljen gozd podirat dober mej er debelo bukev. Pni podiranju ,pa je bukey <a-w nesrečno oplazila ženo, da ji je zlomil« križ ju mie. Poklicana je bila takoj rešilna postaja iz mesta. Ko se je fežiliii ant o vračal v Ljubljano, mu je na poli Katarina Malovrhova umrla. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Šport.
Razvoj tenis-sporta na Nemškem. Nemški teniški savez je objavil v svojem letnem poročilu, da znaša število organiziranih igralcev tenisa 75.000, med temi 12.000 mladih obojega spola. V prošlem letu je pristopilo savezu 5 zvez in 70 klubov z 9045 elani.
Svetovni pokal za plavače je ustanovil neki amerilkanski športni mecen. Pokal se bo oddajal po načinu Davisovega pokala za teniške turnirje.
Profesionalne rokoborbe v gr.ško-rimskem stilu, ki se prično 10. marca na Dunaju, se bodo izvojevale v dveh kategorijah: v lahki teži do 100 kg in v težki teži nad 100 kg. Avstrijska rokoborska loža, k.i priredi to konkurenco, je poslala vsem inozemskim časopisom vabilo k udeležbi, vsled česar je pričakovati udeležbe najboljših svetovnih rokoborcev. Doslej so se prijavili: Uuinun Ange-lesku, Berlinčan Kley, Dunajčan Kaivan, Čehi Mana, Fišer, Motika, Rus Petrovič, Poljak Pinecky in Nemec Brilla. Radi velikega števila konkurentov se bodo vršili vsak večer 4 boji.
Tekme za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju so se pričele v nedeljo v Tanimer-forsu; udeležili so se jih izključno le nordijski narodi. Dosedanji branilec naslova Norvežan Ballangrut je izostal radi bolezni, kar pa tekmi ne škoduje, ker bi bil napram Thunbergu in Evensenu itak podlegel. Med dosedanjimi rezultati je posebno zanimiv uspeh v teku na 500 m, kjer eta dosegla Finca Thunberg in Korpela ter Norvežan Roald Lareon enak čas 46.3 eek. Za njimi je
prišel na cilj Evensen v 46.4 sek., ki je zmagal tudi na 5000 m v 8:53.5 min. Pri skupni oceni prvega dne je bil prvi Evensen s 4737 točkami, drugi Thunberg e 4235 točkami pred Lareenom.
Iz mednarodnega ringa. Ameriški mana-ger Fugazy je ponudil ex-championu Demp-seyu 300.000 dolarjev, če nastopi <v maju proti Maloneyu, zmagalcu Delaneya. Slednji si je zlomil roko, tako da se bo mogel šele v juniju odzvati pozivu Loughrana na boks-match za svetovno prvenstvo v poltežki teži.
— V boksmatc-hu med Špancem Paulinom in Dancem Knut Hansenom, ki se je vršil pred velikansko množico gledalcev v nevv-yorškem Ma d is o n -S q u a r e - (1 a r d e n u, si je iz-vojeval Paolino po 10 rundah zmago po točkah. Oba bokserja sta se borila zelo previdno in brez vsake inicijative, tako da je publika večkrat ogorčeno protestirala.
Važnejše nogometne tekme. Brigittenauer A. C. : Floridsdorfer A. C. 2:2. — Sport-klub : Rapid 4:1. — Hakoah : Vienna 3:2.
— Austria : Slovan 1:0. — V angleški ligi prednjači zopet Nevvcastle. — V meddeželni tekmi med Irsko in Škotsko je zmagala Iraka 2:0. — Dunajski W. A. C. : Hungariji 3:0. — Gradjanski je zopet podlegel v Egiptu in sicer v Aleksandriji proti tamosnji mestni reprezentanci 3:2.
Joško Janša — državni prvak v smuških skokih v Mojstrani. Ker je južno vreme zelo pokvarilo sneg, so bili doseženi rezultati v tej važni tekmi primeroma slabi. Najdaljši skok je znašal 24 m, najdaljši skok brez padca pa, ki ga je dosegel Joško Janša, je bil
18.5 m. Drugo mesto je zasedel član ljub-ljansekga Hermesa Šubert, tretji je bil Ska-laš Golob, četrti pa Kveder (Skala).
ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
Sedmo kolo.
V	nedeljo se je odigralo VII. koto. Partiji Spielman — Capablanca je končala remis, partija Vidmar — Aljehin je bila prekinjena, prav tako partija Niemcovič — Marshall.
Stanje po VII. kolu: Capablanca 534, Niemcovič 334 (2), Aljehin 234 (2), dr. Vidmar 2.34 (1), Spielmaim 234, Marshall 134 (1).
BORZE.
1. marca.
Ljubljana. ((Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote : investicijsko 87.50;
— 88, Vojna škoda 343 — O, zastavni in komunalne Kranjske 20—22 20—22. Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 925—O, Kreditni zavod ICO—170, Strojne to-Vevče 120—135, Stavbna 55—65, Šešir 104.
— Blago:	Zaključenih	10	vagonov	lesa.
Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena.
Zagreb. Amsterdam 2278—2284, Dunaj izplačilo 800.29—803.9, Berlin izplačilo 1348.5 Italija izplačilo 248.61—250.61, London izplačilo 275.96—276.70, Newyork ček 56.75—56.95 Praga izplačilo 168.3—1691., Švica izplačilo 1094—1097.
Curili. Beograd 9.135, Berlin 123.25, Nevv-vork 519 in petnajst šestnajstink, London
25.22 in tri osminke, Pariz 20.345, Milan 22.75, Praga 15.40, Budimpešta 90.90, Bukarešta 3.14, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj-73.20.
DAKTILOSKOPIjA V NEVARNOSTI.
Pred par tedni so objavili številni svetovni listi senzacionelno vest, da je ugotovil neki londonski zdravnik, da eo bili odtiski prstov dveh dvojčkov popolnoma enaki. Skoraj istočasno se je poročalo iz Ne\vyorka, da je 3e' del neki tamkajšnji juvelir več mesecev P° nedolžnem v preiskovalnem zaporu, ker 30 ga smatrali na podlagi daktilogramov M identičnega z nekim defravdantom. Ti ^ve_ vesti sta povzročili v policijskih krogih naravno veliko razburjenost, saj je da!kh’ios“®' pija vendar metoda identificiranja osebnosti ki so jo smatrali doslej za absolutno ž*neS' ljivo. Končno se je vendarle posrečilo bS0'®' viti potom mikroskopične preiskave med potiski prstov dvojčkov razlike, čeprav mini' malne.
Te dni pa je prišla v javnost zanimiv* vest, da je mogoče odtiske prstov operativnim potom izpremeniti. V Parizu dela s le® cela vrsta zdravnikov sijajne kupčije. Eden od teh zdravnikov je iznašel absolutno zanesljivo metodo. Ta metoda obstoji v bistvu v transplantaciji kože. Pod kožo, ki jo trans-plnatira zdravnik s kakega drugega dela telesa, se nanese plast parafina, ki prepreči, da bi se pojavili zopet prejšnji daktilogrami, kar se sicer kljub transplantaciji rado zgpau, Za eno samo tako operacijo je plačal adra •ni-ktt neki lopov 25.000 frankov.
F. Britten Austin:
Pariška obleka.
,Po tem je bigamist — to je ravnotoliko ko tat — da, morda celo slabše.«
»Zelo verjetno,« je pritrdila mala gospa, »pripisujem mu vse. Toda on je kljub temu moj soprog. Njegovega zaupanja ne morem zlorabiti. Uporabiti ga morem le v to, da mu rešim življenje — ali, da ga vsaj osvobodim iz zapora.«
»Gospa Dubois,« reče komisar, »ta trdovratnost vam ne bo nič pomagala. Ako vi veste, kaj se je zgodilo s predmeti, katere je Dubois ukradel, potem je moral biti z vami v zvezi. On vam je torej pisal. Vi me boste prisilili, da radi tega pisma preiščem hišo.c
»Lahko iščete,« je rekla gospa Dubios, »našli ne boste ničesar.«
»Kako pa se je z vami sporazumel?
»To je moja skrivnost.«
»Brezžično?«
Gospa Dubois je zmajala z rameni.
»Vse vaše izpraševanje je zaman, gospod komisar,« je rekla, »tudi zaporno povelje lahko izdate, vendar pa ne boste ničesar iz-
vedeli. Le če bo gospod Dubois svoboden in če bo imel priložnost zapustili Francijo, vam povem, kje se nahajajo diamanti. Sedaj sem v položaju trgovca in to je kupčija, ki vam jo predlagam. Če je ne sprejmete, ne izveste nikdar, kje so dragulji. Nikdar ne bom pozabila svoje dolžnosti do svojega moža, pa naj mi bo še tako nezvest.«
Ta ullimatum je bil očividno neomajen. Komisar se obrne do (Juentima Qayneja, ki napne očesne mišice, ko izreče komisar:
»Bojim se, mr. Quayne, da ne bomo m Ogli nič drugega doseči, kakor, da se vrnemo v Pariz, da dtobimo nova navodila. Vam pa, gospa Dubois, vam žalibog zapor kot so-krivki, ne bo pridržan.«
Gospa Dubois pokaže s kretnjo, da je že pripravljena na to možnost.
»Moj soprog je,« ponovi. »Mnogo sem .že pretrpela radi njega, tako, da bi mogla tudi to pretrpeti. V njegovem zaupanju ga pa ne bo razočarala.«
»Dobro, mr. Quayne,< pravi komisar, »vrnemo se torej v Pariz. Vendar ne bomo zanemarili prilike, da ne bi preiskali stanovanja.«
Mr. Quayne je tekom tega pogovora stal
mirno ob strani z rokami v žepu. Besede komisarja so ga prebudile iz njegovih sanj ia z naglo kretnjo je potegnil roke iz žepov, hkrati pa tudi množino kovanega denarja, ki se je raztresel po sobi. Mr. Quavne takoj poklekne in ga prične pobirati.
»Oprostite, gospa,« pravi, ko pobira drobiž tik pred nogami gospe Dubois. »Oprostite, — — — oh! Tukaj je še eden!« In tako se vrti okoli kolen gospe Dubois. Go spa se umakne in ga mirno opazuje.
iKončno pobere Quayne ves drobiž, nato pa se obrne do komisarja:
Rad bi vam pomagal pri hišni preiskavi, dragi kolega; pravi, »toda najprej,« in gleda na uro, »Najprej moram oddati nujen telegram. Potem se lahko vrnemo h gcspej Dubois, če se vam bo še zdelo to potrebno. Odkrito rečeno, meni zadostujejo besede gospe Dubois. Sicer lahko iščemo, toda našli ne bomo ničesar. Mr. Quayne se smehlja.
Komisar zelo nerad pristane na to, Čeprav ne pokaže, da pomeni to zanj le izgubo časa. Poslovimo se začasno od gospe Dubois ter se napotimo do bližnjega poštnega urada v vasi.
Ves presenečen postane komisar, ko mu
mr. (javne predloži sledeči telegram, da g* podpiše:
»Policijskemu ravnateljstvu v Le Havre.-
Preiščite paket naslovljen na gospo Dubois, poštno ležeče Havre. Odgovor semkaj!'-
Še bolj pa je bil komisar presenečen, ko dospe dobro uro kasneje telegram za nas k »zlatemu selncu. Med tem časom je odgovarjal mr. Quayne na naša vprašanja z ravnodušnim smehom.
Odgovor se je glasil:
»Policijskemu komisarju v Vitlers -Amontu.
Najdeni paket vsebuje edenindvajset velikih draguljev, ki odgovarjajo informacijam,-tičočih se slučaja St. Georges.
Policijsko ravnateljstvo La Havtre.fr'..
»To so diamanti gospoda Dieulafoya!« f®' če preprosto mr. Quayne, ko prečita teJ* gram in nas pogleda s skrivnostnim nasmehom.
»Toda kdaj in kako vam je gospa Dubote j to priznala?« vzklikne komisar in strmi v Quayne (Juentina kot v čarovnika.
»Ona mi sploh ni ničesar priznala,« od',r ne šel in se raduje nad nami, ki še no ne 'razumemo zadeve. (Dalje prihodnjič.)
Vabilo
na 47. občni zber »Kmetske posojilnice" ljubljanske okolice, registrovane zadruge z. o. z. v Ljubljani
ki bo
v četrtek, dne 17. marca 1927 ob 15. uri v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska c. 18.
Dnevni red:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Revizijsko poročilo.
5. Odobritev letnega računa.
6. Sklepanje o valorizaciji vred
nosti nepremičnin.
V Ljubljani, dne 28. februarja 1927.
7. Razdelitev dobička.
8. Volitev predsednika, pod-
predsednika in treh članov načelstva.
9. Volitev treh članov nad-
zorstva.
10. Predlogi zadružnikov.
M tesana vinskega kisa,
L z Q. z., Ljubljana,
nudi
naj finejši In naj okusnej 51 na« mizni kis las vinskega kisa.
'j	SEAHTKVAJTI5	PONUDBO!	“»C
Tehnično In higljenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji^
Ptasmoi ljubi)čuta, Ihmajcka owta It 1«. It nadttropj«.
7 I S h A R S A
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA UU
¥
V
se priporoča
I
2a naročila u tiskarsko stroko spadajočih det
Načelstvo.
GROM
LJUBLJANA. Kolodvorska
■ajsitrsje
Širite »Narodni Dnevnik"!
Najboljii šivalni stroj in koio
„	I«	edino	1«
M dom, obrt In IndusMI*
v TMh opremah.
Molani pIsttM stroj 0U«»i*> NO i nuafc ktoMaa.
Večletna garancija lil—In a MT*
Josip Peteline
® Ljubljana
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plais
50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—._________
Drva - Čebin
W«l!eva l/n. . Tele!. M
Proda se ceao
kompletni nemBco-anals-Hd klovar In nekaj angleških knji*- — Naslov pove uprava Nar. Dnevnika
Knjlgovodkinj«
bilancistka, samostojna moč z večletno prakso, vešča korespondence in strojepisja išče službo v mestu ali na deželi. Na-»topi takoj. — Ponudbe prosi na upravo lista pod. »Točna«.
Kurivo!
Pogačnik,	5
(Tabor). Telefon 4Q€.
lil!
Iedijatelji
Utmsiku, ~ Urejmje Vladimir Mik - Z* tiskamo »Meiksr« odgovarja Andrej Sever. Vri v Ljubljani.