SEMANARIO YUGOESLAVO •
APARECE LOS SABADOS
Dirección:
Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires
samozavest
T? * ^ * ti * Pri Talaveri de la Reina je dala vlada napraviti močne utrdbe, da zaustavi prodiranje revolucionarcev proti Madridu. Na tej fronti poveljuje vztašem gen. Franco.
Mednarodni kongres književnikov
Burna razprava na torkovi seji - Čudne izjave italijanskih zastopnikov
V	sobcto so prispeli v Buenos Aires še zadnji zastopniki P. E. N.-klubov iz evropskih držav. Istega dne, kmalu po dvanajsti uri, je delegate, sprejel v vladni palači predsednik republike, popoldne pa se je na svečan način otvoril kongres književnikov v palači mestnega sveta.
V	ponedeljek je kongres razpravljal o socialnih nalogah književnikov, posebno zanimanje pa je vladalo za sejo, ki se je vršila v torek; govoriti je imel namreč zastopnik nemških pisateljev Emil Ludwig, po vsem svetu znan zaradi svojih življenjepisov. Ludwig je silovito napadal hitlerjevski režim in one "pisatelje", ki so v njegovi službi. Dejal je, da šovinizem v Nemčiji presega že yse meje; našli so se ljudje, ki dokazujejo, da Amerike ni odkril Kolumb, marveč Geman Pen-ning, in da Jezus ni bil žid, marveč da se je rodil blizu Frankfurta. — Svobodno misliti in pisati je v današnji Nemčiji prepovedano. Izjemni režimi pa se vedno bolj množijo in v takšnem položaju, v kakršnem se sedaj nahajajo pravi zastopniki nemške literature, se utegnejo jutri znajti tudi književniki iz ostalih evropskih držav. "Od kongresa do kongresa vidimo", je dejal govornik, "kako se veča število dežel, ki so podvržene cenzuri. Če se bomo mogli, pred izbruhom vojne, še en krat sestati, bo število takšnih dežel še večje in zbrati se bomo morali najbrž na kakšnem nepoznanem otoku v Oceaniji".
Po Ludwigovem govoru se je o-glasil k besedi tudi italijanski zastopnik Marinetti; obsojal je ."barbarsko zažiganje knjig v Nemčiji" ter izjavil, da se v Italiji kaj takega ni nikoli zgodilo (o zažiganju slovenskih knjižnic ekscelenci Marine-ttiju ni nič znanega?) ter da se v Italiji intelektualci ne preganjajo, marveč da uživajo.-, največo svobo do (kje? — na konfinacijskih otokih?) tudi taki, ki se ne strinjajo s fašistično ideologijo in ki celo pišejo proti režimu! Italija da ni nikoli zapostavljala (kaj pa počenja z Jugoslovani, ki jih ima v svoji oblasti?).
ter stikali za ptičjimi gnezdi), se seveda nismo mogli izobraziti, če knjig nismo imeli radi, nam ni bilo zameriti, ker nismo znali ločiti dobrega od kvarnega; zameriti pa nam je sedaj, ko smo zreli po letih, če ne spregledamo.
Anton Podlogar.
Ludwig je hotel odgovoriti, a mu predsedništvo ni dalo besede, da bi se razprava preveč ne zavlekla...
Na predlog francoskega zastopnika Julesa Romaina je kongres odobril poslanico na vse vlade in narode, pozivajoč jih, naj delajo za preprečitev vojne, ki ograža človeštvo in ki je strašno zlo, katero nikomur ne more prinesti nič dobrega. V skladu s to poslanico je kongres tudi izjavil, da v P. E. N. - klubih ni prostora za nobenega pisatelja, ki ni zagovornik miru.
Na popoldanski seji je spet dobil besedo Francoz Jules Romain. Sklicujoč se na zgoraj navedeni sklep, je izrazil svoje začudenje, da se je tudi italijanski zastopnik Marinetti izjavil za mir, ko je vendar prej v Italiji pisa'1, da je treba otroke že v rani mladosti pripravljati za vojno ter je razlagal, da je vojna "edina higiena sveta". Govornik je pozval Italijane, naj povedo, ali so za mir, kakor izjavljajo na kongresu, ali pa so za vojno, kakor so pisarili doma.
Italianski delegatje so zagnali tedaj silno vpitje in Ungaretti na pr. je smatral za svojo dolžnost, da izprazni na francoske delegate ves svoj obsežni zaklad krepkih psovk. Marinetti je izjavil, da je iskren pri staš miru, dokler se stvar ne tiče njegove domovine. Francoske zastopnike je ozmerjal, da so hinavci.
Spet je nastal velik hrušč in trušč.
Ko so se duhovi nekoliko pomirili, je Marinetti preklical žalitve in kongres je sklenil, da naj zadevo razčisti izvršni odbor.
Na tej seji sta madžarski in bolgarski zastopnik sprožila tudi manjšinsko vprašanje ter sta predlagala, naj bi se ta problem, ki zadeva tudi Jugoslovane pod Italijo, spravilo pred Mednarodni odboi^ P. E. N-klubov. Jugoslovanski delegat g. Po povit: je pa predlagal, naj bi se prej skušal doseči prijatskim potom sporazum med klubi prizadetih držav.
V četrtek je kongres nadaljeval svo je delo in delegatje so se tudi ude-
Rojakom v notranjosti dežele
Rojaki, ki živite v preveliki oddaljenosti od glavnega mesta ter vam ni mogoče udeležiti se nedeljske velike prireditve za naše primorske brate — tudi od vas pričakujemo, da pokaáete ob tej priiiki svojo dobro boljo in da po svojih naj boljših močeh prispevate, da bo akcija v prid slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma v Julijski Krajini kar najlepše uspela tudi v materialnem pogledu. Pošljite tudi vi svoj prispevek! To lahko storite potom poštne nakaznice (Giro postal) ali potom čeka na naslov "Novega lista"; v pismu pa izrecno povejte, da je denar 'namenjen Meddruštvenemu odboru za primorske žrtve.
Kjer vas živi po več skupaj zberite, kolikor morete, potom nabiralne pole! in to čim prej, ker se še ta mesec zaključijo računi prireditve.
Imena vseh darovalcev objavimo v "Novem listu".
Naj bo to pravi plebiscit ljubezni do preganjanih bratov ter sočuvstvovanja z njimi!
Rojaki! Storite tudi vi svojo dolžnost!
MEDDRUŠTVENI ODBOR:
G. P. D. S. iz Ville Devoto, D: K. D. "Ljudski oder", "Tabor" in Jugoslovanski patrorat za | p. ž. e. f.
ležili banketa, katerega jim je priredil predsednik republike gen. Justo.
Španska državljanska vojna
RAZNEVESTI
14 milijard frankov bo Francija potrošila v prihodnjih štirih letih za obnovitev svojega vojnega materiala in za ojačenje velikih utrdb ob meji z Nemčijo.
Zastopniki Male antante se sesta-nejo danes v Bratislavi na konferenco, ki ji v evropskih političnih krogih pripisujejo veliko važnost. Mnogi trde, da so se prijateljske vezi med češkoslovaško, Romunsko in Jugoslavijo znatno ohladile v zadnjem času ter da se zadnji dve državi pomikata v nemški tabor, dočim se je češkoslovaška zvezala s Francijo in Rusijo.
"Mnogo sovražnikov imamo doma in zunaj" — tako je izjavil ruski vojni komisar Vorošilov povodom o-tvoritve letošnih velikih manevrov rdeče vojske. Dejal pa je tudi, da je Rusija v vsakem oziru pripravljena.
Velika komunistična zarota da je
bila odkrita v Italiji — tako je šla te dni vest po svetu. V Rimu pa so izjavili, da je izmišljena ter da o kakšni zaroti italijanske oblasti nič ne vedo.
Viktora Emanuela bodo kronali v Addis Abebi kot cesarja Abesinije. Ob tej priliki bo vladarja spremljal v Afriko baje tudi Mussolini.
Francoskih zločincev ne bodo več pošiljali na takozvani Hudičev otok v Guayani. Vlada je sklenila odpraviti to kaznilniško taborišče, ki * j e veljalo za pravi pekel na zemlji in ki Franciji ni delalo časti.
Na Bledu se je mudil te dni bolgarski kralj Boris, kot gost kneza namestnika Pavla. Razpravljala sta baje o izboljšanju odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo.
V Barceloni je policija zaplenila zaklad tamošnje stolne cerkve, obstoječ iz zlatih monštranc, kelihov itd. ter iz 60 kg težkega zlatega prestola. Vrednost tega zaklada cenijo na 70 milijonov peset.
Odločilnih dogodkov v španski državljanski vojni doslej še hi, vendar pa so se v zadnjem tednu začeli na več krajih hudi boji, ki utegnejo postati odločilni.
Irun, ki so ga vladne čete dolgo branile, so zasedli revolucionarji; mesto je spremenjeno v kup ruševin in računajo, da bo treba svojih 500 milijonov peset 7.a njegovo obnovitev. Sedaj oblegajo revolucionara San Sebastian.
V Madridu imajo novo vla do; sestavil jo je Largo Caballero in je mnogo bolj levičarska nego je bila Giraldova. Nova vlada je sklenila pospešiti ofenzive proti obkoljenim mestom, v katerih so se utabirili vstaši.
O Huesci so že javili, da jo je zasedla ljudska milica, vendar pa ta vest ni bila potrjena; Oviedo napadajo asturski rudarji s povečano silovitostjo in trdnjava Alcázar, v Toledu, bo kmalu kup razvalin. Vladno topničar-
Do krvavih spopadov je prišlo v Tugovcu pri Bjelovaru med kmeti in orožniki, ki so spremljali davčnega izterjevalca, kateri je prišel rubit. Trije kmetje so bili ubiti in več jih je bilo ranjenih.
stvo in letalstvo sipljeta ogenj nanjo; revolucionará so se zatekli v kleti in se nočejo podati.
Hudi boji se bi je jo pri Talaveri de la Reina, kjer prodirajo vstaši proti Madridu, pod vodstvom generala Franca. Madrid ska vlada je poslala na to fronto močna ojačenja, da reši glavno mesto pred pretečo nevarnostjo.
Druge države pa med tem razpravljajo o nevtralnosti ter se v isti sapi druga drugo ob-dolžujejo, da nevtralnosti ne spoštujejo. V Franciji je skušalo delavstvo pritisniti na vlado, da bi podprla špansko ljudsko fronto, vendar pa je Blum to za htevo odklonil. Velike važnosti je za revolucionarce Partugal-ska, skozi katero prejemajo o-rbžje in municijo.
Slika iz sedanje državljanske vojne v Španiji. Ustaška artilerija strelja. Spodaj se vladni pristaši branijo
za barikadami
Važna razsodba
Vrhovno državno sodišče je razso dilo, da je zakon štev. 11.729 o pravicah trgovskih nameščencev protiustaven, v kolikor se tiče retroaktivne določbe, ki je nameščencem priznavala pravico do odpravnine tudi za največ pet let službe pred progla sitvijo zakona. Vrhovno sodišče pravi, da je ta določba neveljavna, ker da je v nasprotju z ustavo; in po tem takem bi se odpravnina štela le od onega dne dalje, ko je bil zakon objavljen.
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
EL NUEVO PERIODICO
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES 12. SEPTEMBRA 1936
štev. 145
NAROČNINA: Za vso Ameriko za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.S& • Za druge dežel* 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctY«,
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Izdaja ga Kons°rcij Novega lista
Mflogo krat beremo in čujemo, da Se je s svetovno vojno začela nova
za človeštvo, ki išče i?ova pota v lepše življenje. Kar je starega, se rui5¡> tepta in zasmehuje. Nauki, na-ie'a in pravila, ki so stoletja vodili "aše prednike, nimajo nobene moči Vei nad mladim rodom, ki se je na-lezel "novega duha".
f:rez vsako "staro'' stvar le pre-zabavljamo in v svoji mladost-111 neizkušenosti si domišljamo, da 8,110 vse skrivnosti življenja doumeli ^'je, nego stari učeniki, katerih "aiiki so vodili svet.
današnji mladi svet, ki se je na-'ezel "novega duha", se zelo razlitje od prejšnjih mladih rodov. — Ljudje so se spremenili. Vprašanje Pa je, ali nam bo ta sprememba prišla res kaj koristnega. In bojim 8e> da nas "novi duh" odtujuje mar-8lkateri stvari, ki bi bila za koristen razvoj in napredek človeštva neob-^dno potrebna.
(;e človek le nekoliko gleda in o-Dazuje, kaj kmalu spozna, da je da-"^nja mladina prežeta s pretirano
samozavestjo.
Včasih je veljalo pravilo, da se ^ora človek temeljito in vedno učiti, če hoče veljati za izobraženega, dandanes pa se za učenjaka proglasa že vsak, da le nekoliko brati in Dišati zna.
Koliko je danes tudi v našem iz-Selieni§tvu mladih ljudi, ki so v svo-Jl n°tranjosti globoko in samozavest n° Prepričani, da so izobraženi in Pametni dovolj, dasi tudi v najbolj preProstih stvareh njihovo znanje Presega najbolj plitke povrečno-
sti t
ta samozavest, ki jo je rodila n°Va doba", hudo škoduje posame-2tl'ku in skupnosti.
Posledica je, da je že mnogo naših 'judi nasedlo na limanice raznim ki radi žive na račun j^je ignorance. Če bi bili res taki, ot si domišljamo, da smo, bi se to dogajalo in bi si sleparji, ki jim iel° smrdi, morali očistiti svoje u-^azane roke s poštenim delom. V priseljevanja je šlo v Buenos lresu tem prefrigancem žito prav v klasje. Take vrste "trgov ^ettl" se je posrečilo napraviti par jHrih "kšeftov" tudi med našimi dmi, katerim so prodajali "apa-za izdelovanje metuljev, ki jih 0 radi lovimo, ponarejene loterij 6 listke, dobre službe in še sto ru8ih sleparskih reči. Novi list je svoj čas precej raz-^avljal o tem, ne vem pa, koliko je ^leglo; nekaj je že, gotovo — do-v°lj pa najbrž še ne. . ^a limanice, vkljub svoji učenosti brihtnosti, kaj radi gremo. Če pa kdo nasvetuje bolj častno 1,1 koristno ter pošteno podjetje, ne-2auPamo odklanjamo, o tem nas ^Pričuje dejstvo, da so mnogi na-ít¡ za gospodarske ustanove ostali ^ nami neuresničeni. Kje pa je vzrok, da je pot na lima-nice gladkejša, nego pot do resnih ^lejstvitev? Zakaj pametne in res-besede ne poslušamo radi, slepar a 5n hinavska pa nas takoj navdu-
Pač zato, ker premalo in preplit-Vo Mislimo.
^Zdravilo za vse te škodljive bolez-v Je le 'z°brazba. Nje primanjkuje n0 in, povsod, vsak dan in pri vsa koraku. Ozdravili pa se ne bo-dokler se ne otresemo one ne-. mejjene samozavesti, ki smo se je lezli z "novim duhom".
^ 8Í' ki smo le Par let imeli prili-^ za učenje na ljudskih šolah (če
tik T"10 k0t neu«nani Paglavci po-all> za časa pouka, p0 grmovju
84nni *	.	NOVI LIST
Pr. bi\:
BALDO DUPER, iz sela Vrelo, kod Dubrovnika. Živio je u Gahanu,
odkuda je prešao u Buenos Aires.
*
Pr. br.: 2940
FRANJO MRAKOČIČ, iz Aleksandrova. Rodjen je 1892. p. Iselio se u g. 1927, a koncem 1934. g. ja-
vljao se iz Colonia, u Uruguayu.
*
Pr. br.: 2939
JOVA PEJAŠINOVIČ, iz Grubiš-nog polja.
*
Pr. br.: 2944
MATIJA ZLIČARIČ, 42 godine star, iz Kostajnice.
TOVARNA MOZAIKA
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San Martin" Ugodne cene
AÑASCO 2763 — PATE RNAL — U. T. 59-1925
V "Armenski dvorani" se je vršila preteklo nedeljo prva prireditev naših društev za slovenske in hrvatske žrtve fašizma v Julijski Krajini, ki je — kot manifestacija za naše primorske brate, prav lepo uspela. Samo en krat ali dva krat, in to v časih cepljena, kakor je dandanašnji — ko naša kolonija še ni bila tako raz-se je zbrala v Buenos Airesu takšna množica slovenskih izseljencev, kakršna je bila ona, ki je napolnila veliko dvorano v ul. Acevedo; vsi sedeži, v parterju in na galeriji, so bili zasedeni in mnogo udeležencev je moralo stati.
Namen prireditve je bil izpričati solidarnost našega izseljeništva z na šim preganjanim ljudstvom na Primorskem ter zbrati denarna sredstva v pomoč najbolj preganjanim in potrebnim žrtvam. Namen društev ni bil pokazati, kaj zmorejo na kulturnem polju in zato spored tudi ni bil preveč bogat: igra, ki je bila napovedana, je zaradi raznih zadrž kov odpadla s sporeda.
Pač pa smo na nedeljski prireditvi slišali mnogo našega lepega petja. G. P. D. S. iz Ville Devoto, Ljud ski oder in Tabor so posamič nastopili s svojimi zbori in dve pesmi ("Kam?" in "Jadransko morje") so zapeli moški zbori vseh treh navedenih društev skupno, pod vodstvom g. Kreblja. To je bilo res nekaj novega za našo naselbino; prostrani oder je bil kar natrpan s pevci in ob pogledu na tako velik zbor si je pač marsikdo mislil, da bi kulturna
KROJAČNICAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno ziitisko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025 — Bs. Airee (Paternal)
prizadevanja buenosaireških Sloven cev mogla doseči prav velike uspehe, ko bi se društva združila v enotnem skupnem stremljenju na polju naše prosvete.
Vse zbore je občinstvo bo,gato nagradilo z odobravanjem za njihov trud in skupni zbor je moral Hajdri hovo "Jadransko morje" ponoviti.
Nastopil je nato govornik, ki je v imenu sodelujočih društev povedal sledeče:
Rojaki! Rojakinje!
V imenu Gospodarskega podpornega društva Slovencev v Villi Devoto, Delavskega kulturnega društva Ljudski oder in Izseljenskega društva Tabor, Vas najlepše pozdravljam ter se Vam zahvaljujem, da ste se v tako velikem številu odzvali povabilu na to našo prvo skupno odreditev.
Namen današnje prireditve, katero so organizirala uvodoma navedena društva na pobudo Jugoslovanskega patronata za pomaganje žrtvam evropskega fašizma, je počastitev spomina bazoviških mučenikov ter vseh naših mož in mladeničev, ki so svoja življenja žrtvovali v boju za tlačene narodne in delavske pravice našega primorskega ljudstva; obenem pa ima ta prireditev tudi plemenit rodoljuben in človeš-koljuben namen: zbrati čim več denarnih sredstev kot pomoč najbolj preganjanim in potrebnim slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma v Julijski krajini ter njihovim družinam.
Kako težko je doseči, da se več društev zedini za skupno prireditev, to si lahko predstavlja vsak izmed nas, ki pozna tukajšnje prilike. Ven dar pa se je tudi to zgodilo, kajti namen današnje prireditve je tako vzvišen in nas vse zadeva tako v živo, da so se male Aazmerice, ki ločijo naša društva, umaknile v ozadje ter dopustile, da smo se tukaj, kakor vidite, združili v enodušen in krepak protest proti oni sili, katera je naš narod v Julijski krajini pahnila v največjo bedo, kar jih beleži naša zgodovina. Brezobzirno, brezsrčno, nikomur in ničemur ne prizanašajoče zatiranje, katero italijanski fašizem izvaja napram našemu, njemu na milost in nemilost prepuščenemu ljudstvu, nima primera v zgodovini evropskih manjšin. Za nas, ki smo vsi, eden več, drugi manj, neposredno prizadeti od italijanskega fašizma in ki nam je ta kalvarija našega primorskega ljudstva predobro zna na, niso potrebne podrobnejše statistike o trpljenju in škodi, ki ju je ta režim zvrnil na naš narod; mi dobro vemo, da so nam ugrabili vse:
•y y v* t V VV V W VV V ^V^T^
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POSTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
BRZOJAVNO!
Z AVIJONOM!
Z POŠTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 1)2 do 7 zveder; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je!
Í osebno varnost in svobodo, pravico do obstanka, vse šole, vsa društva, vse gospodarske ustanove, odvzeli so nam ves tisk; pravico do rabe lastnega jezika, ki je celo v cerkvah prepovedan in na nagrobnih kamnih, in, kakor da bi mera s tem ne bila še vrhana, nam jemljejo celo priimke, ki smo jih' dobili od naših poštenih dedov in očetov. Udarili so nas z dvojnim bičem: udarili so nas zaradi naše narodnosti in udarili so nas zato, ker smo narod delavcev in kmetov.
Zaradi fašizma smo morali v svet. In četudi imamo srečo, da smo prišli v gostoljubno deželo, kakršna je Ar-gentinija, ki ne pozna mržnje do tujcev in kjer se smemo svobodno rabiti -svoj jezik, vendar prav dobro vemo, da nam tujina nikakor ne more v vsem nadomestiti naše ljube do mačije. Mi nismo navadni izseljenci, marveč smo prav za prav begunci oziroma, bolje rečeno, izgnanci.
Ljubo doma, kdor ga ima! Mi pa smo morali, radi političnega in gospodarskega pritiska, svoj dom zapustiti. Vendar pa smo vsaj rešili svojo osebno svobodo in, kolikor to liko, tudi problem svojega obstanka. V Julijski krajini pa stotisoči v brez moči trpijo in prenašajo, skoro brez upa, svojo bedno, suženjsko usodo.
Današnja prireditev naj bo zaradi tega tudi zgovoren dokaz naše solidarnosti s trpečimi brati in pred licem tujine naj bo odločen glas pro testa proti nekulturnemu zatiranju, ki se nad našim narodom izvaja.
Naj tudi tukajšnja javnost izve; kako so držali svojo besedo oni, ki se ponašajo z dvatisočletno kulturo in ki so, ob zasedbi naših krajev, H-cemerno obljubljali, da bodo spoštovali vse naše narodne, kulturne in gospodarske pridobitve: oropali so našo narodno manjšino vsega, kar je sploh mogoče ugrabiti narodu, zatrli so naš upravičen odpor s požiganjem, z ječanji» s konfinacijami in s svinčenkami v hrbet. Evo — tako so držali svojo besedo in s tem se celo italijanski fašizem ponaša.
Spominjati se moramo danes, z vso mistično ubranostjo naših src, prve žrtve fašističnega tribunala Vladimira Gortana ter bazoviških mučenikov, Marušiča, Bidovca, Va-lenčiča in Miloša, ki so vprav na današnji dan, pred šestimi leti, darovali svoja mlada življenja. Slava jim! In slava tudi vsem onim števil nim žrtvam, ki niso padle pod svinčenkami fašističnih rabeljskih oddelkov, marveč so zgubili svoja življenja pri divjaških ekspedicijah škvadrističnih tolp po naših mestih in vaseh.
Usmeriti moramo nadalje naše mi sli na one trpine, po katerih še vedno udarja italijanski fašizem z bičem svo'je brezprimerne narodne ne strpnosti. Spominjati se moramo vseh onih številnih rojakov, ki jim življenje gine po zatohlih in temnih celicah italijanskih ječ ter v nezdra vih podnebjih konfinacijskih taborišč. In spomniti se moramo tudi vseh onih, ki so svoja izmaličena telesa prinesli še živa, a strta in zlomljena, iz ječe in konfinacije. Tem in pa njihovim družinam naj gre naša bodrilna beseda in naša skrom na pomoč!
Majhna bo sicer ta naša pomoč, ker je žrtev mnogo, preveč! Toda trpeči bratje nam bodo gotovo hvaležni, ker jim bo naša akcija v dokaz, da se jih spominjamo, čeprav nas je usoda zanesla daleč proč od njih.
Preveč let je že preteklo, odkar smo tukaj, ne da bi se v edinosti in bratski složnosti spomnili naših zatiranih bratov. To je naravnost žalosten dokaz o naši dosedanji brezbrižnosti in malenkostnosti. Greh je, da smo se dajali zavajati po malih razmericah in osebnih zdražbi cah, a zato je danes naše zadoščenje tem večje, ko nam je ta velika manifestacija v dokaz, da so se našf društva zgenila ter da jih v tem po gledu podpira tako velika množice naših zavednih izseljencev.
Konec naj bo naše razdruženosti! Današnja skupna manifestacija je prva, a naj nikakor ne bo zadnja! Zavedati se moramo, da nam je — kakor so pokazale izkušnje za časa svetovne vojne — iz tujine lažje o-bračati pozornost sveta na trpljenje našega ljudstva in s prstom kazati na fašistično Italijo, ki pravi, da hoče kulturo izvažati v barbarsko Afriko, a v isti sapi zatira kulturo miroljubnega, poštenega in prosvit-ljenega naroda v osrčju Evrope.
To mora biti naša naloga. Akcija za naše primorske brate mora združiti vse naše izseljeništvo, kajti le če bomo vsi kričali, nas bodo daleč slišali!
In v nas vseh mora biti prepriča-
KROJAČ
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 5»—IZH
nje, da bo končno vendar zasijalo solnce svobode in pravice tudi za nas in za naše preganjane brate!
V tej veri vas pozdravljam!
*
Ko se je odobravanje poleglo, je prišel na oder iskreno pozdravljen z burnim apluavzom, g. Pavel Golja, ravnatelj ljubljanske drame, ki se sedaj mudi v Buenos Airesu kot zastopnik slovenskih pesnikov in pisatelj ev na tukajšnjem mednarodnem kongresu PEN-klubov.
Gospod Golja je v lepih besedah izrazil svoje zadovoljstvo, da vidi v tej daljni deželi zbrano tako veliko množico rojakov na prireditvi; izročil je navzočnim tople pozdrave, ki jih je prinesel iz domovine, nakar je recitiral četvero svojih pesmi, za katere je žel. obilo odobravanja s strani hvaležnega občinstva.
Daljša vrsta deklamacij, nanašajočih se na Primorsko ter ilustriranih z diapozitivi, je zaključila spored, nakar se je sodelujočim društvom ter občinstvu zahvalil za udeležbo zastopnik Patronata za pomaganje žrtvam evropskega fašizma, ki je bil dal pobudo za to prireditev.
Argentinska govornika, ki sta i-mela nastopiti na tej manifestaciji, sta bila sicer navzočna, govorila pa nista, ker ni bilo v to svrho potrebnega dovoljenja varnostne oblasti. Najbrž je bilo nekoliko nerodno, da se je prireditev vršila baš na dan obletnice Uriburujeve septemberske revolucije. Seveda pa se to ni zgodilo namenoma.
Prireditev je potekla v najlepšem redu.
Obračun prireditve
Obračun prireditve za pomoč žrtvam fašizma v Julijski Krajini od 6. septembra t. L, izkazuje: DOHODKOV: 966,45 pesov; IZDATKOV: 295,60 in znaša torej CISTI DOBIČEK: $ 670,85.
*
Meddruštveni odbor se tem potom zahvaljuje občinstvu, ki se je v tako lepem številu udeležilo prve manifestacije za primorske brate, in pa uredništvu Novega lista, ki je brezplačno in spontano naredil lepo propagando za skupno prireditev.
Na prispevke od strani rojakov v notranjosti dežele bo Meddruštveni odbor počakal do konca tega meseca. Apeliramo še en krat na vse rojake, ki se prireditve niso mogli ude ležiti, naj ne pozabijo na svojo dolžnost. Prispevke je poslati na Novi list.
*
Meddruštveni odbor izjavlja, da navedbe, vsebovane v članku pod naslovom "V pojasnilo", objavljenem v SI. Tedniku od 5. t. m., ne odgovarjajo dejstvom, če želi SPD I. pojasniti občinstvu zadevo v pravi luči, naj objavi odgovora M. O. na njegova dopisa.
Za GPDS. — Alois Ušaj Za Ljudski oder — Ot.ori Turel Za Tabor — I. Pahor Za J. Patronat — Jožef Zaje
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 — Buenos Aires
Kr. poslanstvo u Buenos Airesu traži sljedeče iseljenike: Pr. br.: 2978
LOVRO EFLER, 36 godina star, iz šida.
°r br.: 2979
MARKO SIBALIN, rodjen 1910. g.
a selu Garevac, opštine Kladarske.
*
Pr. br.:
PARIÓ ANDRE Andrijin, iz Vin-jana.
*
Pr. br.: 2943
ANDRO (ONDRlšA) KAščAK, iz Padine. Javljao se iz Villa Angela, Chaco.
Zbirka za primorske Žrtve
Ker se niso mogli udeležiti prireditve dne 6. septembra, so	poslali Meddruštvenemu odboru za	primorske žrtve:
Iva Stanič	.	$ 1.-
Teresa Baloh	$ 2,-
Zvonimir Kocijančič	$ 5.-
K. P.	$ 2.-
Vkupno	$ 10.—
Darovalcem najlepša hvala! Rojaki, posnemajte! Spomnite se tudi Vi primorskih rojakov!
Zahvala
Jugoslovanski patronat za pomoč žrtvam evropskega fašizma se zahvaljuje vsem sodelujočim društvom in ostalim sodelavcem, kakor tudi Novemu listu, za požrtvovalno sode lovanje pri skupni manifestaciji proti fašizmu v Julijski Krajini.
Za odbor J. P.: Jožef Zaje.

Parlamentni spor
Poslanska zbornica še vedno ne more izvrševati svojega zakonodajnega dela, ker doslej še ni bilo mogoče rešiti spora, ki je nastal med opozicijo in "concordando" zaradi mandatov iz buenosaireške pokrajine, ki jih hočejo radikali na vsak način razveljaviti.
Opozicija si je zadnje čase prizadevala omogočiti zasedanja z lastnimi pristaši, pa ni .šlo, .ker se je sklepčnost izjemoma dosegla le en krat ali dva krat. Konservativci so tegaj ponudili sodelovanje, vendar pa le pod enim pogojem: da bo zbor nica razpravljala samo o raznih nuj nih zakonskih predlogih, ki že mesece čakajo na rešitev, da se pa niko-kor ne bo dotaknila kočljivega vpra šanja buenosaireških mandatov.
Opozicijske .stranke .so predlog odbile in tako rešitve doslej še ni ter je tako kmalu tudi ne bo, če se oba tabora ne odločita za popuščanje.
Novi priseljenci
Banco Germánico de la America del Sud, L. N. Alem 150, naznanja
čitatelfem "Novega Lista" in sploh vsem onim, ki jih ta vest zanima, da z "Oceanija", ki je odplula iz Trsta 27. avgusta in ki prispe v tukajšnjo luko dne 14. t. m. zjutraj, potujejo med raznimi potniki tretjega razreda tudi sledeče naše rojakinje in rojaki, katerim so bili vozni listki izstavljeni potom više imenovanega zavoda:
Grisonič Peter, Elijo, Jordan in Marija iz Gasona pri Kopru v Istri ; Ivan Cotič iz Pederjevega pri Rihembergu; Angela Stopar iz Do-lenj pri Reki, Marija Radič iz Okru-ga v Dalmaciji; Marija Dragičevir, iz Zaostroga, in Ivanka Kuzmanir, iz Okruga v Dalmaciji.
"Scampolo" pojde spet na oder
Na prigovarjanje onih, ki so igro videli prejšnji mesec, in še bolj na splošno željo takih, ki so o zelo uspeli uprizoritvi "Scampola" samo sli šali, je Tabor sklenil spraviti to igro spet na oder. Ponovi jo v nedeljo, 4. oktobra, v lepi Armenski dvorani, ul. Acevedo 1353.
Proslava rojstnega dne kralja Petra II.
V	proslavo rojstnega dne kralj» Petra II. je Sokolsko društvo Buenos Aires I. priredilo v soboto lepo uspel banket, katerega so se udeležili tudi vsi trije zastopniki jugoslovanskih PEN-klubovcev. Starosta dr' Kosta Veljanovič je v posebnem S0' voru podčrtal pomen proslave.
V	nedeljo, 6. sept., je bila zahvalna služba božja v rusko-pravoslavn! cerkvi, potem pa te odpravnik PoS' lov dr. A. Mišetič sprejemal na P0-slaništvu čestitke članov tukajšnje naše kolonije.
Kraljev rojstvi dan so proslavil' tudi v Rosariu, kjer se je, na pob"' do tamošnjega našega konzulata, Pel Tedeum v kapeli šolskih sester 1,8 ul. Córdoba 1646.
Družabna zabava v Vili» Devoto
GPDS iz Ville Devoto vabi ceni' rojake in rojakinje na družabno & bavo, ki se bo vršila jutri, v nedelj0-popoldne v društvenih prostorih u!' Simbron 5148. Začetek ob 4. poPo1' dne.
S Paternala
Društvo stavbinskih delavcev P3' ternalskega okraja sporoča, da b° imelo jutri, 13. t. m., popoldne, 5. ure dalje, plesno zabavo v prost0' rih Ljudskega odra, ul. Paz Sold*" 5150. — čisti dobiček je namenja društveni knjižnici.
Predavanja
Jutri popoldne bo v Taboru (u1' Paz Soldán 4924) predavanje o slc' dečem vprašanju: "Izseljenci in P0' litika". Začetek ob 5. popoldne. "" Vstop prost.
cerkveni
vestniK
To nedeljo (13. sept.) bo maša ¡>l Avellanedi ob 10 uri za rajnega l' vanič Janoša. Večernice ob 4 uri " Paternalu.
Ta teden je kvaterni. Posta v deželi ni ta teden nikakega.
V	torek je spomin-povišanja ®ve¡ tega križa. Kakor je nekoč zap¡sa sv. Pa\ el, da je križ Judom v pohuJ* šanje, poganom pa v neumnost, taK" velja tudi danes. Samo ob križu ^ spodovem človek razume, zakaj ^ treba na svetu trpeti. Moderni P**' gani in ljudje ne marejo krščansV ga "križa". Nam je pa ravno v
žu dan odgovor na tisto, kar je nJ1 nerešliva uganka. V križu imamo panje, odrešenje in veselje...
V	nedeljo 20. sept. bo maša na ' ternalu, večernice v Saavedri.
V	soboto 19. sept. prideta s Arcona g. Doktorič in Kastelic.
Bliža se obletnica euharističn«» kongresa, ki se proslavi v oktob^' Tudi Slovenci ne smemo zaostati ' drugimi in se moramo nata dog°d
primerno pripraviti in ga prosi» ■ ti. Isti Gospod Jezus, ki ga v svj. hostiji častimo, nam bo nekoč s°te nik. Ali je tvoje življenje tako,
ne bo strah stopiti pred njeg^: flC boš poklican na sodbo? Nikar s' zapirajmo oči!
d<í dob'
Zato ste vsi povabljeni, da nesete vsak po svoji moči in volji, da damo ob tej obletnici Gospodu Jezusu.
Hladnik Ja"cZ
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
Moderno zdravilišče
Talcahuano 1060	Buenos A¡<"eS
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v red"-
Našli boste v tem zdravilišču specil¡z'r* ne zdravnike in najmodernejše zdraV"^ ke naprave. Upravitelj naš rojak dr.
VELJANOVIC
Sprejemamo bolnike v popolno oskr^0 in sicer po jako zmernih cenah-
Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bole*'11 in kozmetiko.
NOVI LIST
Strah 3
VESTI S PRIMORSKEGA
Strašna nesreča z granato
Zopet se je zgodila v bližini Gorice strašna nesreča. V Rožni dolini pri "bajti" je pet oseb iskalo staro železo, da si zaslužijo s tem svoj težak vsakdenji kruh v vedni nevarnost za življenje. To so bili 381etni Bensa Leopold, 351etni Žižmond Josip, 241etni Merlak Aloiz, 2Gletni Bensa Josip in 321etni Marvin Viktor, vsi iz goriškega predmestja. — Dne 30. julija, proti večeru, so našli dve veliki granati zakopani v zemlji kalibra 280 mm. Hoteli so ju odviti in so bili toliko neprevidni, kot pravijo, da so pričeli tolči po njih. Pri tem je prišlo do eksplozije in dve trupli sta ležali v kosih raztrgani na okrog. To sta bila Bensa Leopold in Žižmond Josip. Marvina Viktorja so s težkimi poškodbami prepeljali v bolnišnico, kjer je dan na to v straš nili bolečinah umrl.
Zaradi slovenske pesmi
. V idrijski gostilni pri "Šepetavcu" se je 19. julija zbralo nekaj fantov in deklet. Med razgovorom in ob vinu so se ojunačili in zapeli neko slo vensko narodno pesem. Takoj nato pa so se na gostilniških vratih pojavili policijski agenti, popisali vse fante in dekleta ki jih je bilo osem po številu, in jih spodili iz gostilniških prostorov. Gostilničar je bil zato, jer je dovolil prepevanje slovenske pesmi v svojem lokalu, kaznovan z globo 300 lir in s pettedenskim za porom, ostalih osem pa so prijavili na merodajno oblast.
gojeviča, trgovskega pomočnika, Ed vard Folmosta, trgovskega potnika, delavcev Ivana ("'.ipere in Petra Go-viča, a nevarno so ranili Vladimira Gogiča in poškodovali bivšega bana Mihaloviča. Nadalje jim obtožnica očita uboje Jovana Bute in njegove neporočene žene Katice Fran-cetičeve, njune hčerke Suzane in Frana Francetiča, ki so našli smrt
v vasi Rakitju.
Zaradi krvoprelitja v Kerestincu, kjer so napravili tudi mnogo škode na pohištvu, se je vodila preiskava proti 126 kmetom. Državni tožilec pa je zdaj obtožil samo 29 oseb, a pridržal si je pravico, da jih obtoži še 12, definitivno pa je ustavil postopanje proti 85 kmetom. Od obtoženih se nahajajo samo še štirje v zaporu, ostalih 25 se bo branilo na svobodi. Njihova starost je različna od 21. do 57. let, a soobtoženca sta tudi dva 15 letnika. Državni tožilec predlaga 51 prič, branitelji pa jih bo do predlagali 100 do 200. Po takem bo razprava ena največjih, kar se jih je zadnja leta vršilo v Zagrebu, in to zaradi zločina, ki je vzbudil toliko razburjenja, kakor zaradi velikega števila udeležencev. Med branitelji sta tudi dr. Maček in dr. Trumbič.
Umetniška kovačnica mehanična delavnica
Specializirana v oknicah, meta-Ijčnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila.
CUCfT & HUMAR
BOU LEV AK L) BALLESTER
425
Villa Ballester
Ameriška bojna ladja, ki je neznan
jo poško
letalec obmetaval z doval.
bombami ter
Slovenski jezik prepovedan tudi v gostilnah in trgovinah.
V nekaterih vaseh, ki ležijo v neposredni bližini meje in ki imajo dnevno stik z jugoslovanskimi državljani, so izdali odredbo, da trgov ci in gostilničarji ne smejo s svojo-mi odjemalci govoriti slovenski, pač pa le italijanski. Strogo je zabranje-no govoriti slovenski v javnih lokalih sploh; merodajni činitelji skrbno pazijo, da se te odredbe ne kršijo. Ker se odredbe izvajajo najstrožje in največ v krajih, ki so središča utrjevalnih in strateških naprav in stoje v neposredni bližini meje, se sklepa, da hočejo na ta način preprečiti med domačim prebivalstvom komentiranje o življenju ob meji, o strateških in utrjevalnih napravah ter o premikanju vojaških edinic, s katerimi so vsi obmejni kraji prena-trpani.
Aretacije na Kanalskem
Pred kratkim so neznanci razdelili po okolišu Kanala na Goriškem letake s pesnimi Antona Aškerca. V zvezi s tem so aretirali sedem fantov z Kanalskega in jih spravili v iaixhos os up 'qtf os ¡[iiunso 'a.ioduz pri tem prestopku. Krožijo tudi vesti, da so odkrili tudi stroj, s katerim so bile razmnožene te pesmi. — Kam so fante s Kanalskega odpeljali, ni znano.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", sc priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke i* mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
Manevri ob meji
Iz Gorice poročajo:
Koncem meseca julija se je opazilo zlasti močno in vsestransko premikanje vojaštva ob meji med Pod-brdom, odnosno Baško dolino, vse do Nanosa, oziroma Postojne. Vojaštvo je prihajalo po Vipavski dolini proti Idriji, od tod pa odhajalo deloma proti vrhu Porezna nad Cerknom v Baško dolino, deloma pa je krenilo na levo po idrijski planoti proti obmejnim predelom.
V .zadnjih štirih dneh v juliju je imela težka artiljerija vaje v ostrem strelanju v razstreseni, na bivšem Kranjskem najvišje ležeči gorski vasi, Vojskem nad Idrijo. Radi teh vaj je bilo primorano prebivalstvo tudi gorske vasice Tribuše zapustiti domove in je bila vas in okolica sploh na vojaško povelje izpraznjena. Dalje, 27. in 28. julija je pasiral nekatere vasi nad Idrijo polk konjenice, ki je odšel proti meji, v smeri vasi Godovič. Na Poreznu nad Cerknom in njegovem pobočju «e vrše dnevne in nočne vaje pehote in topništva. Grmenje topov se sliši celo čez mejo v vasi na jugoslovanski strani. Posebno aktivna je bila ar-tilerija v zadnjem tednu julija.
Premikanje čet, ki je na vsej obmejni črti zelo močno se vrši deloma tako naglo in nenadno, da je nemogoče slediti, katere edinice sodelujejo pri teh vajah in koliko je število čet. Da je številčna moč vojaštva velika, se da sklepati iz raznih poročil, ki prihajajo iz posameznih krajev.
Bensi Josipu je dobesedno gladko odneslo levo nogo in je umrl kmalu po prenosu v bolnišnico. Merlak je dobil težje poškodbe po vsem telesu in njegovo stanje je še neizpreme-njeno.
V zadnjih mesecih tega leta je bilo že nešteto takih velikih nesreč, ki so zahtevali že okrog dvajset smrtnih žrtev in istotako veliko število, pohabljenih. Ni skoro tedna, da ne bi bil kak mrtev zaradi razstreliva, ostalega od vojne. Veliko očetov in sinov je pobrala svetovna vojna, toda veliko število žrtev so zahtevale te njene posledice baš med našim revnim ljudstvom, med očeti številnih družin in sinovi, ki so jih podpirali. Kdaj bo to minilo?
Vatikan in manjšinska vprašanja
Slovansko prebivalstvo Trsta in okolice je še vedno razburjeno radi odprave slovenskega jezika iz vseh cerkva samega mesta in predmestja. Kljub vsem protestom in intervencijam pa, do danes, ni opaziti niti najmanjše izpremembe. Ljudstvo spravlja celo odhod dosedanjega prefek-ta Tienga v zvezo sto afero in si o-beta od tega izpremembo na boljše. Enako krožijo vesti, da je Vatikan izdal odredbo, da naj se vpostavi zopet prejšnje stanje in da tržaški škof samo čaka, da bi ta nalog postopoma tudi izvršil.
Toda vse to utegne biti samo pobožna želja prebivalstva, ki je bilo oropano zadnje narodne pravice. — Kajti bolj verjetna in tudi od raznih strani potrjena je vest, da so se prav v zadnjem času sestali kardinali v Rimu in razpravljali o stališču, ki naj ga zavzema katoliška cerkev glede zaščite narodnih manj-
Drobne vesti
Dne 31. jul. se je zgodila v bližini Bukovice na hregu Vipave smrtna nesreča. Vojaku 10. eskadrona se je nenadoma splašil konj, ki ga je nenadoma vrgel v Vipavo, kjer je utonil. Imenoval se je lan Siega in je bil doma iz Rezije.
Novega župnika v Št. Jakobu pri Trstu dr. Antona Malabottija, po rodu Tržačana, so slovesno instalirali v nedeljo, 2. avgusta.
Na tržaški grad, katerega so prenovili, so sedaj postavili moderne kanone in metalce min. Pravijo, da je to lepo in v skladu s staro arhitekturo.
Oblasti so prepovedale kopanje v Skednju pri Trstu in sicer od tovarne olja do plavžev, ker je voda umazana in obstoji nevarnost nalezljivih bolezni.
V	Podkraju nad Colom je naredniku, ki se je vozil z motociklom, po čila guma, da ga je vrglo pod cesto. V bolnici je podlegel poškodbam.
V	Selu pri črničali je kamjon podrl 401etnega Rudolfa Kristančiča iz Podgore, ki se je peljal na kolesu, ter ga s tako silo vrgel ob tla, da je ostal na mestu mrtev.
Labinjski premogovnik da na leto 1 milijon ton dobrega črnega premo moga. Dnevno ga izkopljejo 3000 ton. V rudniku je zaposlenih okrog 6000 delavcev. Rovov je 130. V nekaj letih hočejo doseči letno kapaciteto 3 milijonov ton. Pravijo, da so ležišča precej obsežna in da segajo celo do Trsta in v nekaterih krajih do morja.
Na 14 mesecev zapora in 2.000 lir globe je bil v kontumaciji obsojen Jakob Rutar, doma iz čadrga št. 6 nad Tolminom, ker je zbežal z doma in se tako izognil vpoklicu v A-besinijo.
Na dve leti in 3.400 lir je bil obsojen Josip Kuštrin, star 58 let iz (":epovana, ker je hotel izsiliti z grož njami od Marije in Antona Glešič iz šempasa nekaj zlatnine v vrednosti 300 lir. 10 in pol meseca in 1.050 lir kazni ze dobil Kragelj Franc, star 35 let, iz Sv. Jucije, ker si je nepravično prilastil 370 lir svojega delavskega tovariša Franca Murav-ca.
šin. Obveljalo da je mnenje nekega nemškega kardinala, da naj se cerkev preveč ne vmešava v te probleme in naj prepušča rešitev manjšinskega problema prizadetim državam.
i Ljudska milica se vozi v kamijonih iz Madrida na fronto
Slovenski dezerter obsojen na 22 let ječe
Pred vojaškim sodiščem v Bolog-niji je bil obsojen na 22 let ječe Slo venec Josip Jakomin, doma iz okolice Kopra. Obsojen je bil zaradi de-zerstva. Služboval je kot vojak nekje v Trentinu, pa je ob izbruhu a-besinske vojne pobegnil od polka.
Pri mnogih vojaških sodiščih se sedaj vršijo podobni procesi proti ta kim, ki so dezertirali, da se izognejo klavnici.
PRIPOROČAJTE
NOVI LIST
KROJACNICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080
U. T. 59-3102
SLOVENCI POMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
Incident ni imel hujših posledic, a bi bil mogel pos»ati usoden, ko bi jugoslovanska graničarja ne bila o-hranila svojo hladnokrvnosti.
borcev po odbitem napadu pri Cuadarrami
''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:
KROJACNICA
Leopold Ušaj
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem °ziru najbolje postveženi.
GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal.
'''''"Illllllllllllllinillllllllllllllllillillllüjllllllüllill
IZZIVANJE NA MEJI
Med obmejnim krajem Slivica, pri Rakeku, in Postojno se je 29. julija v dopoldanskih urah pripetil majhen značilen incident, ki bi lahko lQiel hude posledice.
Službujoči graničar in podpregled n'k finančne kontrole, oba iz Rakeka, sta ob 11. uri opazila, da se je ^kaj metrov za državno mejo prišlo zbirati italijansko vojaštvo, kar Se jima je že takoj zdelo sumnjivo. '8točasno so bili na italijanski stra-n'> tik ob prehodu ceste na naše o-z«mle, v službi dva italijanska finan ^a stražnika in dva miličnika.
Skupina vojaštva se je čim dalje bolj
približevala naši meji in se na Gotovi razdalji ustavila, le kapetan tr'je poročniki, narednik in dva vo-)aka so svojo smer nadaljevali, pretopili mejo in vpadli na naše ozem-'fe kakih 50 m. Ustavili so se šele, i ^o sta naša službujoča organa na i r'krat poziv "Stoj!" pripravila puš-^ Takrat so se vsi obrnili in uma-kl>ili nazaj čez mejo, nato pa naše 8tl-ažnike prosili, naj jim pustita fo-. tft8rafirati. Ko sta jim to odklonila, • 8° odšli k ostalemu vojaštvu, ki je i- b¡lo morda komaj 100 m za mejo in
-	^ičeli prepevati fašistično himno.
Brez dvoma je bil ta nenaden vpad naše ozemlje storjen z gotovim imenom in je bila ta komedija do-br<> pripravljena in naštudirana ter ' brez vsakega ozadja. Italijani, so prekoračili našo mejo so se do-' i-o zavedali, da imajo za sabo poleg » 'tirih službujučih organov še kakih
-	^ 0 ali morda več vojakov, med tem
0 sta bila na jugoslovanski strani
j	dva stražnika.
. •• *
il 1
IZ BELE KRAJINE
Iz Metlike pišejo:
Skoro vsak dan otožno pojejo po Beli Krajini zvonovi. Preko horizon ta se dan na dan vlečejo težki, temni sivi oblaki, ki ne obetajo nič dobrega. Severnovzhodni kraji pod Gorjanci so domalega popolnoma po tolčeni od toče, ki je padala v nekaterih krajih kot kurje jajce debela in poleg škode na poljih, travnikih in vinogradih je škoda tudi zelo velika na strehah. Par let sem tepejo Belo Krajino najrazličnejše šibe. Suša je bila reden gost. Letos pa nas obiskuje toča. Pada dnevno. Ozimina je polegla in ljudje premišljujejo, ali bi jo omlatili, ali ne, ker klasje je prazno. Travniki že dolgo niso dali toliko krme kakor le-tos: le srečen je tisti, ki jo je spravil v pravem času. Nekateri radi vsakdanjih padavin sušijo 4—10 dni in zgodi se, da namesto krme pripeljejo domov steljo.
PRIPRAVE ZA PROCES RADI DOGODKOV V KRESTINCU
Krvoprelitje dne 17. aprila pri gradu Kerestincu bo končno dobilo svoj epilog pred sodiščem. Državni tožilec dr. Belčič je vložil obtožnico, ki obsega nič manj kakor 89 tipkanih strani. Obtožnica je bila dostavljena obtoženim kmetom in njihovim braniteljem. Ker se ni nihče pri tožil, je postala pravomočna. Obtoženi so uboja šestih mladeničev: Karla Katanca, kovača od Sv. Nedelje, Ibrahima Mahmudberoviča, bivšega uradnika, Aleksandra Bla-
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje z a mesto in na vse strani de-žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK
Calle VILLAROEL 1476
Višina Dorrogo 000 T. 54 Danvin 5172 in 209-Í
■••••••«•«•••••••••••••eaoo*
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA
0001020202000000020200077411081132020223530102010201010101014800000201010201010102010200000002000201010102020001020000000001020002020001010200

Strana 4
NOVI LIST
S

ZA P O U KIÍN^ZAE AY Ó |
Umetna kri
Po dolgotrajnih poskusih je sovjetski prof. Bruhamenko sestavil u-metno kri, ki jo je vbrizgal nekemu obešencu dve uri po njegovi smrti. Obešencev obraz se je pordečil, srce je začelo biti in začel je dihati. Takoj nato je mož sicer definitivno umrl, vendar pa upa ruski učenjak, da bo mogoče nekoč vsaj v nekih primerih mrtvece obujati na ta način.
Njegov tovariš, prof. Judin, pa je izboljšal metodo transfuzije krvi s pomočjo majhne brizgalke. Kri daro valcev krvi mu je uspelo konservi-rati s citronovo kislo soljo in zamrz-njenjem, tako da je vsak trenutek pripravljena za transfuzijo.
O podobnih poskusih poročajo v zadnjem času tudi iz Francije. Uspeli so popolnoma. Po raziskavah nagrajenca z Nobelovo nagrado prof. Fischerja iz Monakova vemo, da je hemoglobin naše krvi soroden rastlinskemu zelenilu.
Ameriški zdravnik dr. Summers je na nekem potovanju po Indokini o-pazoval, da obravnavajo domačini izgube krvi na ta način, da vbrizgavajo v žile ranjencev vodo, v kateri so bili raztopili liste lian. Dr. Summers je to primitivno metodo izboljšal in pridobil iz destilata rastlin nekakšno rastlinsko kri. Prašič, ki je bil že skoraj izkrvavel, se je s pomočjo injekcije s to zeleno krvjo spet rešil, na isti način je Summers rešil ranjenega dirkalnega konja. Summers trdi celo, da je zelena kri boljša od rdeče.
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Slov. babica
Bivža prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa
do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti.
LIMA 1217	U. T. 23—3389
****************************
| Zobozdravnika
| Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181
U. T. 5» Le, Paternal 1T2I ****************************
RADOVEDEN KROJAČ
Krojač Deszo Csaky iz Hodmezo-vasarhelyja na Madžarskem si je vzel čas, da je seštel in izračunal, koliko vbodljajev s šivanko je treba za moško obleko, štetje mu je vzelo 14 dni časa.
Moderna, enovrstna obleka za vitkega, 1 m 72 cm visokega moža ima po Csakyjevih računih nič manj nego 74,392 šivov, od teh je 35.679 na roko, 38.713 pa jih napravi stroj. Csaky je nadalje izračunal, koliko šivov pride na posamezen oblačilni kos. Tako je na suknji 22.014 šivov naroko, 20.273 pa s strojem. S hlačami ima šivajoča roka manj dela: zadostuje 7768 šivov, 10.948 jih napravi stroj; in podobno je s telovnikom, ki ima 5879 šivov na roko in 4292 na stroj. Csaky se je tako uži vel v te račune, da hoče sedaj še dognati, koliko šivov je treba za površnik in za zimsko suknjo.
★	★	* ./V
NEKAJ ZA BRIHTNE GLAVE
Ameriški milijonar, ki je obogatel izumom, je nekemu reporterju ozna čil deset izumov, ki so ta čas baje najbolj potrebni in ki bi izumitelja spremenili v milijonarja. Ti izumi so:
1.	Dieselov motor za transportna letala.
2.	Ceneno letalo po načinu avtogi-rov, ki bi ga lahko imeli vedno pripravljenega v vrtu in s katerim bi se lahko neposredno pred vrati dvignili v zrak ter bi pristajal isto tako pred vrati.
3.	Pridobivanje sile iz sončnih žar kov, plime in oseke ter zemeljske no tranje toplote.
4.	Luč, ki bi prodirala skozi meglo.
5.	Proizvajanja električne sile neposredno v premogovnikih, od koder bi se dovajala v mesta za kurjavo, pogon in svetlobo.
6.	Izum mrzle luči, kakršno proizvajajo kresnice.
7.	Govoreče knjige.
8.	Papir iz trave namesto iz lesa.
9.	Avto brez stikanja.
10.	Umetna hrana, ki bi upoštevala vse znanstvene ugotovitve.
Migljaji za hišne gospodinje
Kadar pripravljaš tako zvani zmeč kan krompir (pire,) pazi, da bo mleko, katero primešaš, vrelo. Mrzlo ali mlačno mleko napravi jed težko.
Kadar pereš svileno blago, pride-ni vodi nekoliko soli in blago bo o-hranilo prvotno barvo, pa tudi mehke je bo.
Arline Judge filmska igralka, ki je bila proglašena za najpopolnejšo žensko med svojimi sovrstnicami
V * V * V *
POZOR! POZOR!
„Modas Wilma"
Sporočamo vsem cenj. odjemalkam, da smo se preseMli iz ul. Riviera 1476 v nove in vetje prostore na
AV. SAN MARTIN 1854, VOGAL PUJOL
kjer bomo odslej poslovali pod firmo
„Modas Justa"
ter bomo razpolagali z večjo izbero oblek, klobukov, fantazij itd. Cenj. rojakinjam se vljudno priporočamo
KUKANJA & PRINČIČ
PREK0M0RSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
14. Oceania
16.	Grah Osorio 18. Massilia
t 9. Cap Arcona
Proti Evropi odplovejo
t 6. Almanzora in La Coruna
17.	H. Brigade in Campana
18.	Oceania
MALI OGLASI
John D. Rockefeller, "kralj" petro lejskih vrelce/, je obhajal svoj 97.
rojstni dan
Kako moraš jesti sadje
1.	Jej samo zrelo sadje. Nezrelo sadje je težko prebavljivo ali neprebavljivo, ker lahko povzroči motnje v želodcu in črevesju. Nezrelo sadje uporabljaj samo za prekuhavo, za mezgo in podobno.
2.	Preden se lotiš sadja, ga očisti vse nesnage, ki se je nabrala na njegovi površini. Samo če si sadje utrgal sam s čistimi rokami, zadostuje, da ga obrišeš.
3.	Za slaboten želodec je treba sadje olupiti, zdravi, krepki želodci pa ga prebavijo z lupino vred. To ni brez pomena, kajti v lupini je mnogo hranilnih in zdravilnih snovi, razen tega spodbuja lupina črevesje k delovanju.
4.	Gnile dele sadja, črve in žuželke v njem moraš odstraniti.
, 5 Sadje je treba dobro prežvečiti. Večjih kosov ne požiraj, da ne bodo želodec in čreva preobremenjena z delom. Sploh ni dobro, da použiješ preveč sadja na mah, ker povzroči to lahko nered v prebavi.
6. Večjih pečk črešenj, sliv itd. ne požiraj. Poedina pečka ti običajno ne bo škodovala in se bo v teku 24 ur sama odstranila iz telesa. Ni nevarnosti, da bi nastalo kakšno vnetje v črevesih. Toda večja množina pečk lahko škoduje, včasih celo ta-
POSLANO
i
Odboru in članstvu SPD I.!
Podpisani izjavljam, da so popolnoma neutemeljene govorice, češ da sem jaz kriv, če Vaša organizacija ni sodelovala skupno z ostalimi na nedeljski prireditvi. V Meddruštve-nem odboru sem zastopal samo Ljud ski oder in imel en sam glas, vsi od-borovi sklepi pa so bili sprejeti soglasno, glasom dogovora, ki ga je predložil Tabor in ki so ga vsa druš tva že od samega začetka odobrila. Krivde ne nosim jaz, ne pstale organizacije in tudi ne ves Vaš odbor ali Vaše društvo, marveč Vaši zastopniki, s katerimi ni bilo mogoče nikoli priti do konkretnih zaključkov, ker so se od seje do seje menjavali, dočim so ostala društva zastopale ves čas iste osebe. Kar se je na eni seji odobrilo, so na drugi seji Vaši zastopniki spet ovrgli.
Tovariši! Sodite tiste, ki so sodbo zaslužili, in ne obdolžujte drugih po krivem!
Oton Turel.
ko, da je treba kirurgovega noža.
7. Neposredno po sadju ne pij vode, ker zaužito sadno meso nabrekne in povzroči vsakovrstne motnje.
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske sprte-jema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom.
Imamo specializirano zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje.
Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posebne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom.
Zdravniški presled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.j ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Govorimo slovansko.
SUIPACHA 28
KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisar' no M. D. Hočevar, Traductora public' nacional, Calle Tucumán 586, Buen°s Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s t«"1 zavarovali pred izrabljanjem ter ne ste padli v napačne roke. — Istotam • PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU' MENTI
KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SÉ-
BE, svoje hibe in sposebnosti, svoj zn' čaj, svoje bodoče in ptereklo življenj • naj se obrne na priznanega grafolo?_ Zadostuje napisati lastnoročno ime ' priimek, dan, mesec in leto rojstva ' ' poslu ti v pismu en peso na nasl0^ GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bus".0. Aires. — Pišite lahko v svojem mat«1"' skem ali pa v kakem drugem je*1* '
NAZNANILO. Sporočam, da sem ,e
uj.
preselila iz ul. Fraga 61 ter bom,
«0-
kor doslej, razpolagala vedno le z nesljivo dobrimi službami za matrik" nios, služkinje, sobarice itd. BER1 C E R N I Č, Dorrego 1583 (pol kvadre o Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358»-
NAZNANILO. Podpisani naznanjaj cenj. rojakom, da sem otvoril na ... Fraga 1402.10 Restavracijo "Sporni" f (Rest. Primavera), kjer razpolag3"1^ velikim salonom in z rezerviranimi P stori, točim dobro pijačo in nudim v . ke vrste zdravo hrano. Rojakom se v J ^ no priporočam za obisk. Josip Brise
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en®
sliko v barvah MARKO R A D A L J Speciclist v modernem slikani1»
Facundo Qulroga 1275 In 1407 D-

ROJAKU
t!
bo8w
PRI 2IVCU
v znani restavraciji,
najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni
svatbe — Prenočišča. —• za prenočišče prenovljene na novo opremljene.
Rojakom se priporoča lastnik .
EMIL i**
PATERNAL	Osorio 508«
krojacnica
P. CAPUDER 8e priporoča cenjenim rojak0®1 ^
Buenos Aires, Billlnghurst 271 d*1'
(višina ulice Cangallo 3500)
Wi «Ji lit: !o «a »r.
1
«e H, k Žil k i'j lil sli
Caričin ljubljenec
Zgodovinski román
"Zlatarske stroke sem se izučil pri znamenitem nemškem mojstru", odgovori starec.
Tujec ¿i ogrne kožuh...
"Prišel bom sam po prstan", reče. "Lahko noč! Posveti mi lepi otrok!" se obrne k Elizabeti.
Elizabeta se dvigne in vzame sve-tiljko. Ko je videla, da tujec naposled odhaja, ji je odleglo. Svetloba ji pade na lepi obraz. Tujec se zdrzne. Buljil je vanjo, kaKor da vidi prikazen.
"Kdo ia ta deklica?", vpraša starca. "Kako ji je ime? Je-li vedno živela tu, ^ Petrogradu?"
"Gospod," odgovori brusilec diamantov ravno tako ponižno, kot prej "to je moja vnukinja. Prod par leti sem jo dor,edel iz Amsterdama. Tam je pokopana njena mati."
Tujec migne z roko Elizabeti, naj ostane, in odide sam Trenutek pozneje so slišali, kako je hrupno zaloputnil hišna vrata.
Zdajci odpre Potemkin omaro in zapusti svoje skrivališče. Bil je bled kakor smit in lepo čelo so mu oblivale male kaplje mrzlega znoja.
"Elizabeta, Elizabeta!', zamolklo zakliče mladi častnik. "Ded, ali veste, kdo je to bil,?"
"Vem. Spoznal sem ga'„ odvrne Peter Voroncov.
"To je bil Gregor Orlov, caričin miljenec. Meni je bolje poznan pod imenom ubijalec carja Petra."
"Gospod!" — vzklikne Elizabeta. "Od tega človeka ne more ničesar dobrega priti."
"Tem bolj mi je nerazumljivo, kaj namerava grof Orlov s tem nevrednim kamenom?" reče Potemkin in pokaže na mizo kjer je ležal diamant.
Ničvredni kamen, pravite?" vzklik ne Voroncov ter odmakne kamen od svetiljke, ¡ako da je diamant v temi zasijal v morju svetlobe. "Čujte, Aleksander Potemkin: ta diamant, ki se nahaja v mojih rokah, je največji diamant, ki so ga sploh kdaj našli — vreden je vsaj milijon ru-bljev!"
"Diamant je pristen?', se začudi častnik. "Potem ne razumem, kaj z njim namorava."
"Stvar je j^sna',, odgovori starec, gre k svoji mizi ter zaklene dra gulj v žeiezno škatlo. "Briljant, ki je vreden milijon rubljev, bi mogel ukrasti, mogel bi se ga polakomniti, medtem ko me ničvredna imitacija ne bo zanimala!"
Stara ura v kotu sobe udari e-najst. Potemkin se zdrzne, vzame kapo in sabljo, ki je ležala na mizi.
"čas je da grem!" — vzklikne. "Ne smem izgubljati čas?., če se nočem ugonobiti! Zbogom, srce moje, in spominjaj se napisa na prstanu!"
Potemkin objame svojo zaročenko, jo nežiio poljubi, podi. roko starcu in brž odide po stopnicah.
V trenutku, ko stopi na ulico, u-gleda na nasprotni strani temno sen co, ki se plazi ob zidovih starih hiš. Senca se zgubi za oglom Potemkin zgrabi držaj svojega meča in nadaljuje po:.
Prišedši do ogla, hoče kreniti v glavno ulico, ki mu zastavi pot človek v starem vojaškem plašču z invalidsko kapo na glavi.
"Vi ste Aleksander Potemkin, gospod?" vpraša tujec ki ga Potemkin še nikoli ni videl. "Poročnik v gardnem polku njenega veličanstva carice?"
"Da, to sem jaz. Kaj želite?
"Pošilja me poročnik Mirovič," — odvrne invalid. "Pripetilo se je nekaj nepredvidenega. Sporoča vam, da brezpogojno uporabite voz, ki vas čaka za o'¿lom."
Potemkin se preplaši, vendar ni
smel izgubljati časa. Požuri se k zaprti kočiji, ki je stala za oglom. Sede vanjo, r invalid njemu nasproti. Voz se premakne in konji stečejo ka kor puščica.
"Kaj se je zgodilo n¿. straži", vpra ša Potemlvln invalida
"Takoj bodete vse izvedeli, gospod poro'uik", odgovoril invalid in izvleče iz žepa robec, krkor da si hoče obrisati znojno čelo In preden je mogel Potemkin še ka; vprašati, se vrže invalid na njega ter mu pritisne robec na obraz. Potemkin besno zakriči, ker je sedaj videl, da so ga prevari'i in zvabili v zanko. Ven dar pa si nikakor ni mogel pojasniti kdo mu jo je postavil in v kako svr-ho. Hotel se je vzravnati in potegniti sabljo, da prebode podlega lopova. Toda njegove roke so bile težke. tako težke, da jih ni mogel dvigniti. (":utii je. pritisk v možganih — neki odurni sladki vonj je napolnil kočijo — ;n mladi častnik je padel na blazine.
Aleksander Potemkin je izgubil zavest, m'.dtem ko je kočija drvela po petroyiajskih ulicah k nepoznanemu cilju.
2. POGLAVJE Carica.
Ko se je Potemlrin prebudil, se dolgo ni mogel spomniti, kaj se je z njim zgodilo.
Dvigne in se ozre po sobi, v kateri se je nahajal Elegantno o-premljeni prostor z luksuzno opremo mu je bil popolnoma neznan. — Skoči na noge in seže po svo^i sablji. Niso mu je odvzeli. Denarnica, beležnica, vse je bilo na svojem mestu. Na stolu poleg njega je ležala kapa, plošč in rokavice Potemkin vstane in gre k vratom Bila so zaklenjena. V tem je zagledal izhod, a pred njim svilene zavese. Mladi častnik gre brž skozi zastore, iztegne roko. da doseže kljuko — ko se naenkrat vrata odpro. Potemkin sliši šelest ženske obleke, — začuden
postoji: pred njim je stala prekrasna mlada žena. Oblečena je bila samo v neg liže iz bele svile. Ta izvan-redno lepa žena se mu približa, toplo ga pogleda in prime ga za obe roki, a z lepih ustnic se je 'slišala samo ena beseda: "Končno!"
"Usmilite se, milostiva gospa," spregovori Potemkin, ne da bi mogel odvrniti pogleda s telesa lepe žene. "Razložite mi skrivnost, ki me obdaja. Kako sem prišel semkaj? Kje sem?"
"Ali je Aleksander Potemkin o-stal sredi petrograjskega življenja, polnega ljubezenskih pustolovščin, tako nedolžen, da potrebuje pojasnila? Poi.isnila vam bom Sediva na ono posteljo, ponudila vam bom čaja.
Kakor brez volje ji jo sledil mladi častnik. Medtem ko j& lepa žena pripravljala čaj, jo jc Potemkin pozorno motril.
"Pijte Aleksander Potemkin!" — mu ona ponudi čašo in se čudno smehlja "pijte, dobro vam bo storilo!"
Ko je pil čaj, je čutil, kako mu je ugodno. Bilo mu je, kakor da kri lažje teče po žilah, prsa so se mu širila v sladkem hrepenenju, žile so mu utripale močneje, a v očeh mu je-plarntela strast. I.epa žena se nasloni nanj.
"Zahteval si pojasnila. Jaz sem bogata, neodvisna, močna. — Vsako željo, ki mi pride v gla\o, si lahko izpolnim. Vendar pa sredi med obiljem trpim pomanjkanje! Hočem, da me ljubi mož, ki me bo z močno roko vodil. Slučajno sem zagledala tebe. Od tedaj sem imela tvojo lepo postavo pred očmi. Tukaj, kjer naju nikdo ne čuje, ti hočem povedati, da te ljubim in da bi umrla, če ne bi postal moj!"
Ona ga objame in potegne na svo je grudi. Potemkin hoče vstati, vendar prepozno. Vroče ustnice so pri-
tisnile na njegove in ogenj mu spre leti po žilah.
"Večno bom tako pri tebi," vzklik ne žena, drhteča v blaženstvu. "Poljubljaj me! Zakaj si tako hladen? Ali ne morem vzbuditi v tebi ljubezni? Jetnica ti bom, tvoja služkinja — daj mi samo svoje srce — svojo ljubezen!"
Razplamtela žena se vrže k nogam lepega mladega Cestnika in položi svoj vroči obraz na njegova kolena. Potemkinov odpor je bil premagan. Zastonj si je klical v spomin sliko svoje Elizabete — lepi demon ga je obvladal. Bil je mož od mesa in krvi, pa je podlegel njenim dražestim.
S tresočo roko si mladi mož odpne plašč uniforme. Na tla mu pade zlato-modri kosem, povezan s svileno vrvico.
Kosem Elizabetinih las! Mil spomin na njegovo ljubljenko! In pred nežno, čisto ljubeznijo izgine vsaka strast.
Potemkin žensko močno odrine. — "Pustite me — pustite me, prosim! Zaklinjam vas, dovolite, da odidem odtod! Nisem več prost, ker ljubim deklico, čisto kakor angel; zvest ji bom in nočem biti lopov! Jaz ne vem kdo ste vi, toda ne uničite moje časti!"
' Demonska ženska skoči, prsa so se ji burno dvigale, oči plamtele — toda sedaj je druga strast gledala iz njenih oči!
"Ti ljubiš — ti ljubiš drugo? Kdo je ona? — Grofica — kneginja povej mi ime,, da vsaj vem, komu naj zavidam, pred katero žensko se moram umakniti!"
"Grofica — kneginja?!" — vzklik ne Potemkin, "oh ne! Niti od daleč! Ona je siromašna vnukinja nekega brusilca diamantov — toda vendar je moja Elizabeta Voroncev bogatej ša, nego jo morejo opisati besede!"
"Elizabeta Voroncov!?" vpraša
to;
ona zaničljivo. "Toda kje stanuJe srečno bitje?"	0fi
"Tukaj v Petrogradu," od*°*'c¡ Potemkin, "v mali siromašni " v Mihajlovi ulici."	• u-j
"V Petrogradu? — v Mihajl°Vp0-: lici? — Elizabeta Voroncov? "" bro — hvala ti!"	9n»
Pred nekoliko trenutki še P^jin1 in strastna, je stala sedaj pred et sključena in zdela se mu je let starejša.	fl o; J
"Poljubi me še enkrat, pre». p¡t¡
dideš,"
spregovori ona.
ne slutiš, kaj si sedaj izgubi'- ^ predno je mogel preprečiti. S* objame, toda se v istem tre bleda prestrašeno zdrzne. tft i"1 "Nekdo prihaja!" — zašep^ts pokaže s tresočimi rokami na. v j« "Slišim glas — oh Bog! — flg ta glas? — To je on!"	bUffl°
V sosedni sobi se je nekdo. bližal vratom, ki niso bila ,za* etefl na, — in s praga se začuje P besni glas:	. se K1"
— To je torej hiša, v kater» ^ šijo svete prisege?! Nazaj,
než, ali te bom prebodel z « ]9sl Hočem biti prepričan na svoj va ne oči, da sem zaničevan m ran!	. „
Potemkin pritisne pesti (> Kje je že slišal ta glas? 1° ^ je nekje slišal! Ha, strašna ^
- to je on, najmočnejši c a »
Rusiji. Toda kdo je bila ta • ^ je pred tem glasom trepetat"-da stoji pred sodnikom? ^ "Skrij se, nesrečnež! m« Y lepa zagonetna žena m P°,'aico'( temkina k oknu. "Skoči doi, u gre drugače — ako padeš
častnik
sP
roke, te bo ubil!"
Se le sedaj je mladi	p0
gledal. Ni prvič, da vidi W A no, ni prvič, da ga je zade'eIi# teh temnih oči. Preživelje t ki jih redko preživlja tok , Ležal je v naročju cesaric (Nadaljevanje