ERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 24, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. UDA JE DALA NAZAJ 3PREM0G0R0V0V '^'"■-Tajnik notraj-M , *' H"rold Ickes, je iz-ativat«- prem°goi:ovov nazaj Te pre- času t vlada zase^la ^ stavke premogarjev. i johJ t0 opravil kljub i*z- boj0 L: Lewisa v juniju, 'Po 11;iski Pr'emogarji de- ktobra ranji P°8-odbi do 31. Nin, motedaj, če bodo ' eh«iogorovi v rokah vla- . Preds Zda^ naPravil Lew" u niSednik premogarske je t.,pZ,nano- Ickes je rekel, eDa Počakati, kaj bo Hie, Ko i.Zdaj Lewis.' Predsednik Roosevelt segel premogorove, je imenoval tajnika Ickesa administratorjem teh premogorovov. Premogorove je vrnil nazaj zasebnim družbam glasom pro-tistavkovne postave, ki jo je sprejel kongres po zadnji stavki premogarjev. Ta postava zapoveduje, da mora vlada vrniti zaseženo lastnino lastnikom nazaj v teku 60 dni potem, ko začne podjetje zopet uspešno obratovati. Toda pod vladno kontrolo je danes še vedno kakih 3,700 premogorovov. Kdaj bo vlada te vrnila nazaj lastnikom, Ickes £_P£emogarjev za- ni omenil. A pomoč Q°movini! P za V 'žtlfl v i v Z^ijSka akcija je sir t Cek za ?1()0-00. °tno staro domovino p.00o je Poslal visoko či. slani starosta slovenskih duhovni- kov> č. g. dekan Matija šavs, ki pa-stiruje v Shako-Pee, Minnesota. G- dekan je le-prestal že več težkih operacij in zdaj na potu opevanja. Gotovo želimo temu odličnemu in zavetemu SLovencu p0PoIno okrevanje še dolgo let do-e£a zdravja, g. dekan šavs ma vedno odprto oko za pomoč ro- K S cetltJ7akom- zlasti pa bi Za stradajoč« sta. K0; ansk0 let0 je h>el, dfl m Slcer tak°j- Poni 36 or«'anizirana » «tari domovini. NOVI GROBOVI Joseph Paulin Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu rojak Joseph Paulin, star 64 let, stanujoč na Slovenci in Slovenke obsojeni na dosmrtno ječo v Ljubljani Glasom izvirnih vesti iz domovine, katere smo te dni prejeli po pcdtalnik kanalih, so bili od vojaškega sodišča v Ljubljani obsojeni na dosmrtno ječo v mesecu aprilu naslednji Slovenci in Slovenke: Majda Vrhovnik, Ljubljana; Srečko Pleško, Ljubljana; Franc Černe, Spodnji Kašelj pri Zalogu; Jakob Pristavec, Podpeč; Milan Molek, Črna vas pri Ljubljani ; Frančiška Jevc, Črna vas; Josip Glasič, Črna vas; Anton Boltežar, Črna vas; Matija Vaj-da, Črna vas; Franc Žitnik, črna vas; Ferdinand Javornik, Ljubljana; Gvidon Javornik, Ljubljana; Ana Ferjan, Ljubljana in Andrej Masle, rojen v Wauke-gan-u, Illinos, USA. Bog živi! Danes praznuje msgr. B. J. Ponikvar, župnik na slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu, rojstni in imen-dan. Dobremu gospodu iz srca kličemo: še na mnoga leta in Bog živi! Harkov je zopet v ruskih rokah Mussolinijev sovražnik na Portugalskem Madrid.—Nepotrjena poročila vedo povedati, da je potoval preko Španije na Portugalsko italijanski grof Dino Grandi, znan nasprotnik Mussolinijev, 14501 Thames Ave. Doma je'ki je pomagal k padcu dučeja. bil iz vasi Bizelsko, kjer za- Govori se> da ge nahaja v Lis_ pušča brata in več sorodnikov. Bil je član društva V boj št. 53 SNPJ. Družina je prej živela več let v Franklin, Kans., odkoder se je preselila pred štirimi meseci. Pokojnik zapušča tukaj soprogo Thereso, rojeno Kladnik in sedem otrok: Stanley in Peter v Clevelandu, Christine So-mor in Amalijo v Seattle, Wash.; Thereso Pate, Molly Sintic in Mary, mater Anno in dve sestri: Mary Martini in Julijo Marzlikar in brata Silve- boni italijanska mirovna komisija, da se dogovori s zavezniki glede premirja in glede pogojev, pod katerimi bi stopila Italija iz vojne. Nagrade v gotovini Zadnjo nedeljo so dobili pri fan Marije Vnebovzete sledeči nagrade: 1. nagrada $500: Mr. in Mrs. F. Strauss, 14021 Darwin; 2. nagrada $100: Leo Ka lisek, 16218 Huntmere; 3. na grada $50: Joseph Sirola, 384 E. 162. St; 4. nagrada $50: Jo. seph Novak, 14916 Hale; 5. na Do konca tega leta bo najbrže klicanih v armado 446,000 očetov Washingtn. — General Her-shey, direktor za obvezno vojaško službo, je obvestil vse naborne komisije v deželi, da bo treba najbrže rekrutirati za armado v naslednjih mesecih letošnjega leta najmanj 446,000 družinskih očetov. Hershev je obvestil vseh 6,500 nabornih komisij v deželi, katerih mnoge dozdaj niso hotele re-London, 24. avg. — Angleški j krutirati družinskih četov, da težki bombniki so sinoči prvič| potrebuje armada in mornarica petih mesecih obiskali nem-' d julija do decembra letošnje- BERLIN JE NAPADEN Po petih mesecih je dobila nemška prestolica prve bombe po ško prestolico Berlin. Mnogi sodijo, da je to začetek dolgo pričakovanega blitzkriega na nemško prestolico. Odkar je bil Hamburg v juliju dcmalega razdejan po ameriških in angleških bombnikih je Berlin vsako noč pričakoval napada. Zadnjič so angleški avija-tičarji napadli Berlin 29. marca z izgubo 21 bombnikov. Potem so pa bojna letala obiskala Berlin osemkrat, toda to so bili le lahki napadi. Da so zavezniški bombniki v pondeljek ponoči izvršili zračne napade po vsej Nemčiji kaže to, ga leta 1,873,000 mož. Samskih novincev, računajo, bi bilo le 1,427,000, torej bodo morali družinski očetje nadomestiti primanjkljaj 446,000. Mnogi mislijo, je izjavil Her-shey, da so naborne komisije že približno končale svoje delo in da armada ne bo potrebovala na. daljnih vojakov. Toda jaz vem, da imamo najtežje delo še pred nami. Iz raznih naselbin Herminie, Pa. — Louis Flesik , (Flisek), štabni saržent, star 20 da so nehale oddajati procila m,,^ je bn med šegtimi žrtv&mi programe radijske postaje v Ber- letalgke ^^ ng 13 ^ linu, Pragi in Breslavi. Poročil o teh zračnih napadih pa še ni. sira v Clevelandu, ter brata1 grada $25: David Wretschko, Michaela v Franklin, Kans. j 14519 Thames; 6. nagrada $25: Pogreb pokojnika se bo vršil John Hrovatin, 14914 Hale. •nu 2ahvala v imenu «C k e S željo, da an m"ogo posne- rt / Sal HBerllnski radio - > z'a a Je italijansko v v W«M kak, !2Š°jo prepove-vse učne •le Benito Mus-učne smer- !V sredo S5!.>ive enem % dr S bo kaz* al domu v sredo v Sloven-na Re- točno ob -•vrto j—omenjenih J1' Posneti v Eu-ruska voj. Tokia. Na, več tov zlati ju-'Ue. k V Slik ^na An. ZM, Ca- g°stilno ™ O., • v sredo zjutraj ob 8:15 iz Že letovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St., v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., in nato na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru. Joseph Dolenc Po kratki bolezni je umrl v Glenville bolnišnici Joseph Dolenc, star 52 let, stanujoč na 1084 E. 67. St. Doma je bil iz vasi Potok pri Stični, odkoder je prišel v Cleveland pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Apolonijo, roj. Pajnič, šest hčera: Josephine, Mary Mozek, Frances, Justine, Helen, Betty, sina Josepha, vnuka, v starem kraju pa sestro Angelo. Brat Ignac mu je umrl pred petimi meseci. Zadnjih 20 let je bil zaposlen pri Cyclone Fence Co. Bil je član društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo v četrtek zju traj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva | v miru, preostalim naše soža- Važna seja nocoj Podružnica št. 35 JPO/SS ima nocoj ob osmih važno sejo v SDD na Waterloo Rd. Slehernega člana je dolžnost, da bo navzoč. Treba je urediti vse potrebno za prihodnjo prireditev, ki bo nekaj velikega. Dr. Antončič odsoten Dr. Rudolf Antončič je odšel za en teden na počitnice. Ordi-niral bo zopet od 30. avgusta naprej v svojem uradu, 10515 Carnegie Ave. V njegovi odsotnosti lahko pokličete v nujnih slučajih Academy 3500. Zgledno društvo Društvo sv. Alojzija (samostojno) v Newburghu je kupilo za $2,000 vojnih bondov. Prej jih je kupilo pa že za $100, tako poroča tajnik .Frank Blatnik. Vsa čast zavednemu društvu. ko je vojaški bombnik-treščil na tla v Avon Pa^rku, Florida. New York City, — Dne 14 avg. je v Worcesterju umrla Ana Pavlič, ki je podlegla operaciji. Zapušča moža, štiri sinove in tri hčere. So. Chicago. — Pred dnevi je tukaj umrla Mary Golob, doma iz Spodnjega Berneka pri Cerk-of Medicine, CEdarjljah na Gorenjskem, ki je bila dvakrat v Ameriki in zapušča drugega moža in hčer. — Dalje je umrla Antonija Gradišar, ki je bila dolgo časa bolna. — Nadalje je prišla vest, da se je pri vojaških manevrih smrtno ponesrečil Anton Eincimer mlajši, ki zapušča starše in brata pri vojakih. Naši vojaki 10 V v fiiat %>b elii„ * v Paines-JlCe jo lahko ob- °blet H o "^tnica ^^h bo darov, ana ™ v spomin Ve smrti. Theodore Bole Za srčno hibo je umrl Theodore Bole, star 63 let. Stanoval je na 1180 Norwood Rd. Doma je bil nekje s Krasa. V Clevelandu je živel 32 let. V starem kraju zapušča sestro. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Zakrajkovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. Naj počiva v miru. -o- Kupujte vojne bonde! Iz daljne Avstralije se je oglasil Joseph M. Ambrožič iz poznane Ambrožičeve družine na 71. cesti. Piše, da je tam še precej prijetno, samo avstralsko pivo nič kaj ne obrajta, čeprav je podprto z 12%. Pozdravlja vse svoje znance tukaj in sej jim priporoča za kako "V-mail" pismo, ker mu je precej dolg čas po prijateljih. Njegov naslov je Pfc. Joseph M. Ambrosic, Co. "C" 800 M. P. Bn. APO 922, c/o Postmaster San Francisco, Calif. M M fs« Po dolgem času se je oglasil iz Sicilije Patrick Novak, sili Mr. in Mrs. Novak iz 3623 E. 82. St. Piše, da so bili fantje vese li, ko so se vkrcavali na ladje, misleč, da bodo poslani v Angli jo, pa so kmalu vdeli, da je stvar drugačna, ko so začeli jemati Sicilijo. Patrick bi bil šel rad v Anglijo največ zato, ker je tam njegov brat Lovrenc, s katerim se nista že dolgo videla. No, morda se bosta še kje srečala na evropskih bojnih poljanah. Pvt. Frankie P. Kosten se je oglasil tam iz daljne Nove Gvineje, kjer divjajo zdaj najsrditejši boji. Pravi, da gre vse po-voljno od rok. Hrano imajo ne pričakovano dobro. Največ sitnosti jim še prizadevajo komar ji. Pažiti se morajo tudi pred kačami, ki so dolge tudi do 17 čevljev. Noči so hladne, podnevi je pa zelo vroče in vlažno. Priporoča se prijateljem za "V-mail" ob priliki. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt Frank F. Kosten, 35317295, 823 Bomb. Sq. 38th Bomb Gr. APO 929, c/o Postmaster San Francisco, Calif. na isa Ba Družina Mr. in Mrs. Frank Rupnik, ki živi sedaj na White Rd. je prejela po 18 mesecih sporočilo od sina Eugene, da se nahaja v japonskem ujetništvu Kje in kdaj je bil zajet, poročilo ne pove. Mr. Rupnik je bil svoje čase oskrbnik v SDD na Waterloo Rd. Nemški oprijem na Ukrajino je zlomljen. Nemci se bodo morali zdaj najbrže umakniti z vse južne Rusije, ker je v nevarnosti njih desno krilo, ki sega do Črnega morja. London, 23. avgusta. — Josef Stalin je danes naznanil, da so ruske armade zavzele Harkov v Ukrajini. Moskovski radio je pošiljal poveljnikom na fronto dnevno povelje, ki ga je izdal premier Stalin, v katerem je objavljal zajetje Harkova. , ' Nove ameriške čete so dospele v Anglijo London.—Angleško časopisje poroča, da so varno dospele v Anglijo nove ameriške čete, med temi tudi osobje zračne sile in zamorski polki. Pot preko Atlantika je bila brez vsake nezgode. -o- Vesela vest Joseph Novak, sin Mr. in Mrs Novak iz 82. ceste je prišel v nedeljo ves vesel in z veliko ci garo v ustih .povedat svojim staršem, da se je v njegovi družini oglasila teta štorklja in prinesla 9 funtov težko zalo deklico, prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v bolnišnici sv Ane. Krstili jo bodo za Mary Ann. Mr. in Mrs. Novak sta po stala zdaj že četrtič stari ata in stara mama. čestitke! Peči so racionirane Od danes naprej so racionirane vse nove grelne in kuhinjske peči za civilno prebivalstvo. Kupec mora najprej dobiti od odbora za racioniranje dovolje-1 j en je, predno more kupiti peč. Od 1. do 3. septembra se morajo registrirati vsi prodajalci peči pri svojih lokalnih odborih za racioniranje, kjer bodo dobili dovoljenje za prodajo teh peči. Nemško vrhovno poveljstvo je že prej potrdilo izgubo Harkova s pripombo, da se je umaknila nemška garnizija iz mesta po določenem načrtu." Stalin je izdal sledeče uradno poročilo: "Danes, na 23. avgusta, so naše čete zlomile odpor sovražnika ter z naskokom zavzele mesto Harkov. Tako je drugo glavno mesto, naš rodni Harkov, oproščen jarma nemške fašistične črne garde. Pri ofenzivi za osvoboditev Harkova so naše čete pokazale najvišjo vojaško zmožnost, pogum in vztraj. nost." Videti je, da se nemška armada umiče nazaj na vsej južni fronti v Rusiji. Nemci izjavljajo, da Harkov ni imel zanje nobene vrednosti več in da so nemški vojaki pred odhodom iz mesta uničili vse važne naprave. Harkov je eno prvih industrijskih mest v Rusiji. Rusi so ga zavzeli _meseca februarja, toda so ga en mesec pozneje zopet izgubili. V manj kot dveh letih je mesto štirikrat menjalo gospodarje. Harkov je bil središče nemških operacij na ruski fronti. Od tukaj so lahko ogrožali Moskvo ali pa Kavkaz. » Toda iz Moskve prihajajo istočasno poročila, da so ruske armade predrle tudi nemško linijo južno od Harkova v bazenu reke Doneč, kjer so bogati železni rudniki in premogorovi. S tem je v nevarnosti vse nemško 'kri-o, ki sega doli do Črnega morja -o- O stavkah v Berlinu poroča radio London. — Radio iz Alžira je poročal, da so izbruhnile stavke delavcev v tovarnah v Berlinu, Stuttgartu in po drugih nemških mestih. Delavci so odšli na stavko kljub temu, da je v vsaki tovarni nastanjeno vojaštvo. -o- Kanadčani bodo dobili več kave in čaja Ottawa. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bodo »blasti z 2. septembrom zvišale mero kave in čaja za posamezne osebe. Mera pri racioniranju bo zvišana za eno tretjino. Opera na prostem Cain gledišče, ki je edino gledišče na prostem v takem obsegu, predstavlja od danes pa do sobote komično opero "The Firefly." S tem bo tudi končana poletna sezija, ki je trajala deset tednov. Navadno so pričeli s predstavami v sredo večer, ta teden pa bodo pričeli že nocoj. Nova državljanka Mrs. Frances Cergol iz 8322 Rosewood Ave., Cleveland, O., je dobila zadnji petek ameriško državljanstvo. Čestitamo! Druga obletnica Včeraj ob sedmih je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša V Clevelandu imamo zdaj samo dva županska kandidata Volivni odbor okraja Cuyahoga je odločil včeraj, da županski kandidat Herman Schact ne odgovarja vsem vo-livnim zahtevam in radi tega ne more biti kvalificiran kot kandidat. En vzrok je ta, da je bil Schacht leta 1933 obsojen v zapor radi poneverbe, drugi vzrok je ta, ker Schacht ni registriran kot volivec in tretji pa ta, ker ni predložil dovolj pravomočnih podpisov na peticijah. Ker sta zdaj samo dva županska kandidata, sedanji župan Frank J. Lausche in Edward C. Stanton, prvi kandidat demokratske, drugi republikanske stranke, ne bo pri primarnih volitvah na glasovnici njiju imen, ker nimata protikandidatov. Torej sta avtomatično proglašena kandidata za jesenske glavne volitve. Na glasovnici za mestne odbornike tudi ne bo kandidatov v sledečih vardah, kjer ni protikandidatov: 9, 10, 11, 11, 15, 19, 26, 27 in 28. Nekatere var-de imajo samo enega kandidata, nekatere pa od vsake stranke po enega, torej zanje ni treba glasovati v primarnih volitvah. Welles vidi skorajšno invazijo Italije Washington.—Drz'avni pod-tajnik Sumner Welles je toliko kot napodal skorajšno invazijo Italije, ko je izjavil, da bodo Združeni narodi v kratkem okupirali Italijo, kot so Sicilijo. Šestnajsta obletnica V četrtek bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojnega Joseph Lazarja v spomin 16. obletnice njegove smrti. Za gospodinje Paradižniki so zdaj primeroma poceni in gospodinja, ki jih namerava prezervirati, naj to stori sedaj, ker jeseni bodo dražji. To se pravi, naj se po-služijo zmernih cen tisti, ki jih nimajo doma na svojem vrtu. Kdor ima pa na svojem vrtu paradižnike, naj pusti, da dobro dozorijo,'ker dobijo s zrelostjo tudi največ potrebnih vitaminov in mineralnih snovi. Kadar trgate paradižnike na vrtu, storite to vedno, kadar so sadike suhe. Mokre vejice rade prenašajo razne glice na druge sadeže. Kdor hoče pa paradižnikovo solato, naj paradižnike natrga, za pokojnim Andrew Tonejc viko so do tri četrtine zreli. Po- spomin smrti. 2. obletnice njegove tem naj pa pusti, da dozore v ^ senci. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AUKS DEBEVXC. Alitor «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naroOnina: Za Ameriko In Kanado- na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Alneriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada $8£0 per year. Cleveland by mall $7.50 per year O. S. and Canada $3,60 for 0 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 lor S months. Cleveland by mall $X25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 lot 6 months, $2.00 for t months __Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the PosJ Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 199 Tue., Aug. 24, 1943 Diplomatski skoki Rusije v zadnjih 26 letih V Evropi, ali sploh kje na zemeljski obli ni nobene države, ki bi bila v diplomatskih mahinacijah napravila toliko raznih, morda drznih skokov, podpisala toliko raznih paktov z drugimi državami, kot.jih je Rusija od leta 1917 pa do vpada Nemčije v Rusijo. Te diplomatske poteze, ali kar jih hočemo že imenovati, so sledeče, nanizane po vrsti in v kratkem obrisu: November 1917 — boljševiška revolucija v Petrogradu. Marec 1918 — boljševiki so podpisali v Brest-Litovsku pogodbo z Nemčijo, preklicali vse dolgove in začeli s proti-ver-sko gonjo. Avgust 1918 — Rusijo so zablokirali zavezniki in Japonska; Finci so z uspehom izvedli proti-revolucijo. Marec 1919 — tretja internacionala je bila organizirana v Moskvi z namenom svetovne revolucije; na Madžarskem in Bavarskem sta bili vzpostavljeni sovjetski vladi, ki pa nista dolgo vzdržali. V tem letu je general Kolčak s pomočjo zaveznikov okupiral severno Rusijo, Denikin južno Rusijo, Judenič kraje severovzhodno od Petrograda. Vse te tri armade so boljševiki potolkli in zavezniki so se umaknili iz Rusije. Leta 1920 so Poljaki okupirali zapadno Rusijo ter ža-sedli Kijev; boljševiki so napadli in bili premagani vzhodno od Varšave od zaveznikov pod poveljstvom generala Wey-ganda. Wrangel je prodrl v Ukrajino, toda je doživel poraz od boljševikov spomladi 1921. Leta 1921 je z medsebojnimi pogodbami Rusija priznala neodvisnost in meje Finski in Baltiškim državam. V marcu 1921 je Anglija priznala sovjetsko vlado. Leta 1922 je Rusija sprejela vabilo na genovsko konferenco, ki je dala Rusiji saldiran račun (odpuščen dolg) v vsoti 13 bilijonov dolarjev. Obratno pa je Rusija predložila račun v vsoti 60 bilijonov dolarjev kot odškodnino za invazijo, ki so jo podpirali zavezniki. Rapallska pogodba je vse to počistila in izbrisala. V februarju 1924 je priznala Anglija sovjetsko vlado v vseh točkah, čemer so sledile istega leta Francija, Italija in Japonska. Leta 1927 je Čiang Kai-šek izgnal sovjetske svetovalce in počistil kitajske komuniste; Anglija je izgnala "rdeče misijonarje." , Leta 1928 je Stalin v znamenje dobre volje odpovedal letno konvencijo kominterne. Leta 1932 je Rusija podpisala s Francijo nenapadalno pogodbo. Leta 1933 so Zedinjene države priznale sovjetsko vlado. Leta 1934 je Rusija podpisala nenapadalno pogodbo s Poljsko in Baltiškimi državami; istega leta se je pridružila Ligi narodov. Leta 1935 je Rusija podpisala pogodbo za vzajemno pomoč v slučaju napada s Francijo in Čeho Slovaško; komin-terna se je sestala na konvenciji, ki je bila sklicana v geslu: protifašistična ofenziva. Rusija je ugodila Japonski z raznimi koncesijami na železnicah, z oljem in ribolovom. Leta 1936 je dovolila nova sovjetska ustava splošno su-fragijo in parlament. V letih 1937 in 1938 je bila v Rusiji znana čistka Troc-kijevcev; 64 znanih odličnih oseb je bilo "spravljenih s poti." Reakcija v demokratskih deželah je vodila do razsula sovjetske ljudske fronte v Franciji in Španiji. Leta 1938 je Rusija predlagala skupno fronto za obrambo Čeho Slovaške proti Hitlerju; predlog je prepadel. V maju 1939 je Anglija odklonila podpisati vzajemno pogodbo z Rusijo za medsebojno odpomoč. V avgustu 1939 je Rusija podpisala nenapadalno pogodbo s Hitlerjem. V septembru 1939 je Hitler podpisal pogodbo s Sovjeti, v kateri so si razdelili Poljsko; pogodba je bila podpisana ravno v trenutku, ko bi se bile spopadle armade na poljski meji. Na 26. novembra 1939 je Rusija napadla Finsko potem, ko slednja ni hotela prostovoljno odstopiti pomorsko bazo Hanko in del ožine Karelian. Na 2. marca 1940 sta Švedska in Norveška prepovedali angleškim in francoskim četam iti na pomoč Finski preko njih ozemlja. Na 12. marca 1940 je Finska ponudila premirje, odstopila je bazo Hanko in del ožine Karelian. (To si je Finska zopet vzela nazaj, ko je Nemčija vpadla v Rusijo. Na 15. junija 1940 je Rusija okupirala tri Baltiške države, izsilila volitve ter jih priključila Rusiji. (Vse tri države so se zopet odcepile od Rusije, ko je Nemčija napadla Rusijo). Na 28. junija 1940 je Romunija odstopila Rusiji Besa-rabijo in severno Bukovino, katero ozemlje je zasedla ruska armada. (Ko je prišlo do vojne med Nemčijo in Rusijo, je vzela Romunija to ozemlje zopet nazaj). V januarja 1941 je Stalin podpisal s Hitlerjem trgovsko pogodbo. V februarju 1941 je Rusija protestirala v Bolgariji, ker beseda iz naroda Sloveniji v pomoč od fare sv. Lovrenca Rosewood, Vineyard in okolica $42.00. Nabiralki: Mrs. Mary Zupan in Mrs. Caroline Hočevar. Darovali po $5.00: Neimenovana; po $4.00: Mr. in Mrs. Joseph Kastelic E. 86th St.; po $3.00: Dorothy Kovalsky; po $2.00: Mrs. Agnes Russ Mr. in Mrs. Valentin Oblak, Mr. in Mrs. Frank Štemberger, Mr. in Mrs. Paul Bizjak, Mrs. Mary Sadar. Po $1.00: Mrs. Mary Zupan, Mrs. Rose Meljač, Mrs. Frances Cergol, Mrs. Uršula Ulepič, Mrs. Mary Lukač, Mrs. Jennie Bar-bič, Mrs. Catherine Bricel, Mrs. Anna Tekaučič, Mrs. Ida Brožič, Mrs. Frances Cul kar, Mrs. Louise Zidanic, Mr. in Mrs. Frank Tomažič, Mrs. Rose Bizjak, Mrs. Rose Ifsich, Mrs. Pauline Pervanje, Mr. Frank- Zupan, Mrs. Jennie Begovič. Po 50c: Mrs. Antonia Sila, Mrs. Mary Orehovec, Mrs. Frances Firem, Mrs. Uršula Zala, Mr. Rudolph štemberger, Mr. John Skukan. Corlett in okolica $15.00. Nabiralka: Mrs. Mary Filipo-vič. Darovali so po $5.00: Frank in Antonia Stokar 4709 Lester Ave. Po $3.00: Mr. Frank Filipovič, 4003 E. 143rd St. Po $2.00: Mr. ba več nobenega jamranja radi "kofeta"; se reče, saj meni tudi poprej ni bilo treba godrnjat, a sem to delal le tako radi lepšega, da bi ne bilo kakšne nevoščljivosti in pa tudi povedati si nisem upal, koliko skodelic ga popijem oziroma pojem vsak dan, kajti jaz navadno nalomim v kavo kruha, ta popije kavo in jaz pa pojem kruh. Saj veste, pri nas je precej velika družina in ker drugi navadno pijejo mleko, zato je pa meni ostalo kave na razpolago, kolikor sem si jo zaželel in kolikor sem jo hotel pojesti, seveda s kruhom. Tako j6 šlo vse lepo naprej po stari navadi, da sem ga spravil pod "streho" krog osem skodelic na clan in sicer to je bilo poleti, ko je vročina, a pozimi pa, ko so bile krvavice, sem ga pa še malo več, ker krvavice je treba zalivat, da gredo raje po grlu. Pravijo, da bodo dali tudi več sladkorja. No, saj tudi tistega nisem ravno stradal, ker 'se je godilo prav tako, kot sem prej povedal o kavi. Sedaj so pa paradižniki in ker sem precejšen sladkosnednež, pa porabim precej sladkorja, če hočem jesti paradižnike. Ker ne dobimo mesa po mili volji, zato se pa moram sedaj zadovoljiti s paradižniki in če bodo dali kaj več sladkorja, no, potem bo že šlo kako do kolin. Veste, pravi- Jernej Papež 4444 E. 154th St.ijo> da so paradižniki zabelje- Po $1.00: Mrs. Joseph Rogelj ni s siadkorjem jako zdravi, 15110 Miles Ave., Mrs. Papež| ker ima paradajz veliko vita_ 4444 E. 154th St., Mrs. Joseph|minov y sebi in gladkor pa tu_ di redi, ker je narejen iz pese. Škerl 4444 E. 154th St.. Mrs.! Helen Kraucar 8022 Mansfield j Vse to ge dobro kaže na Ave., Mr. Frank Vencel 8101 Mansfield Ave. Krompirjeva sezona na Hubbard Road Komaj smo dobro posadili krompir in ga niti dodobra op-let ni bilo časa, ker je ta preš-mentani plevel rastel s tako naglico, da mu nisem bil kos, sedaj pa so že pričeli krompir kopat. Prav nič ni bilo videti, kje je posajen krompir in zato pa so me naši nagnali, da sem šel in pokosil plevel in travo, da so mogli do krompirja. Izgledalo je, da je prav dobro obrodil, ko pa so kopali, sem šel za njimi ter nekaj krompirja seštel. Tako sem ga naštel pod nekaterimi do 20 krompirčkov, zopet drugje manj in ponekod pa sploh nič. Potemtakem ga bo približno toliko, kot smo ga posadili, samo s to razliko, da posadili smo lepega debelega in sedaj pa kopljemo prav drobnega in piškavega. Umetnega gnoja pri tem niti ne štejem. Delal pa nam je in še bo kratek čas, ker itak ni počet kaj drugega kot delat za kratek čas. Ampak, sedaj, ko je to poročilo izšlo, je naš ta zgodnji krompir že iz zemlje. Seveda to je tisti krompir, ki sem ga bil po- meni, ker letošnje poletje precej dobro držim svojo težo v primeri s prejšnjimi poletji. Ce bi bilo le s čim kupiti kaj tiste hladilne tekočine, potem bi se pa že izhajalo in bi prav nič ne tarnal. Tako vidite nam hite poletni dnevi naprej in že skoro bodo zopet odšli od nas za eno leto. Za nekatere so bili koristni več ali manj in za druge pa zopet ne in bi bilo prav tako dobro, če bi jih sploh ne bilo. Kajti, če nima človek nobenega razvedrila in živi samo iz dneva v dan, potpm res skoraj ni vredno, da živi na tem pukljastem svetu-. So pa tudi med ljudmi velike razlike, kajti nekaterim je prav vseeno, kje in kako žive in zopet drugim pa ni. Tisti, ki jim je vseeno, so srečni, a oni drugi so pa nesrečni in se veliko ne zmenijo za ta svet, pa čeprav ne trpe prevelikega pomanjkanja. Sicer je tako, dokler je človek mlad, tedaj na pora j ta dosti kaj in kako se godi krog njega. V starejših letih pa pridejo nanj križi in težave. Ni pa nobena težava tako težka, da bi se je ne moglo prestat in kadar je pa čez mero, tedaj se pa umre. Oni dan se jo bil zopet potegnil malo krog naših sosedov. Pa bo morda kdo rekel: glej ga no, saj se kar naprej vozari sadil najprej in ki sem ga bil' okrog) ni £udn0, da nima pustil bolj pri vrhu in le malo pokril s zemljo. A drugi krompir, ki sem ga posadil skoraj dva čevlja globoko, pa še počiva tam, kamor sem ga položil, namreč pod tisto razgreto zemljo, katero sedaj tako toplo sonce neprestano ogreva od jutra do večera, tako da ne bo prav nič čudnega, da kadar bomo pričeli kopat tisti krompir, če bo mogoče že kar v zemlji pečen. Zdi se mi pa, da tudi pozni krompir ne bo preveč prida, kar pa seveda ne bomo vedeli prej, kot tedaj, ko ga bomo pričeli kopat. No, sedaj že ni tre- casa za delo . . . Pa temu ni tako, kajti le na redke čase se kam potegnem in to le tedaj, kadar *e naveličam biti doma, potem pa jo mahnem krog naših prijaznih sosedov, da vidim, kako kaj oni žive. Ustavil sem se bil tudi pri našem prijaznem sosedu Joe Gergatu na Bennett Rd. Saj smo skoraj sosedje, pa se le redkokdaj vidimo in to ni prav. Po mojem mnenju bi se morali kaj večkrat sestati in se pogovoriti o tem in onem, a smo menda tako sami svoji, da le kaj. Nekateri pravijo, da je temu vzrok obilica dela. Pa to je dovolila okupacijo nemški armadi. V aprilu 1941 sta Rusija in Japonska podpisali medsebojno nenapadalno pogodbo. Na 22. junija 1941 je Hitler pognal armado na Rusijo. ni res, seveda je pa dober izgovor, ampak tak izgovor ne drži. Kedo bo pa opravljal delo kadar bomo mi pomrli. Ni treba misliti, da bo delo zaostalo, nekdo ga bo delal tudi še potem, ko nas ne bo. Vsega dela, kar ga je, se pa tudi opravit ne da, pa če bi delali dan in noč. Tako sva se z Grgatom pogovorila marsikaj o politiki in gospodarstvu. Mož je jako na-obražen in tudi redno zasleduje današnjo politiko ter ve povedati marsikaj resničnega. Grgatovi so naročeni tudi na Ameriško Domovino in bi bilo prijetno in priporočljivo, da bi se tudi on oglasil v našem hub-bardskem glasilu od časa do časa. Saj je pred leti že kaj pisal in bi lahko še, ker vem, da je zmožen za to. Gergatovi imajo jako lep dom, se reče farmico in vse je v najlepšem redu. To pomeni, da so skrbni in delavni ljudjeter sila prijazni vsi. Pazno zasledujejo tudi novice iz Hubbarda. Potem sem se odpeljal pa še malo dalje po isti cesti do prijaznih Sterletovih. Tam so pa zaposleni kar se da, ker imajo jako obširno farmo in vse nanovo postavljeno poslopje. To vse da obilo dela. Letos so se jim maline jako dobro obnesle, ker jim je bila precej dobra cena. Kdor jih je imel veliko in da je bil tako srečen, da je dobil še ljudi za obiranje, tak je zadel terno letos. Seveda truda pa je pri tem nič koliko. Pri Sterletovih so tudi ravnokar postavili moderen in jako prostoren hlev, da bodo kravce lahko vesele, ko bodo imele tako udobno stanovanje. Seveda je pa to tudi bolj zdravo za živino, ki bo v čistem in svežem hlevu. Gotovo bodo krave dajale tudi več mleka od samega veselja in zadovoljstva. Vse, prav vse, kar Sterletovi postavijo, je vse prav moderno, da je videti,„da so res pravi in skrbni gospodarji. Oče Ster-le še dela v tovarni in potem pa še doma, ker je treba na vseh koncih in krajih pomagat do hitrejše zmage in seveda, denar pa tudi prav pride, ker neprestano postavljajo nova poslopja. Kadar bo tam vse dogotovljeno in urejeno, bo njih domačija jako lična in prijazna. Torej, obema prav lepa hvala za prijazen sprejem in postrežbo, pa se ob priliki še vidimo. Ko sem se pa pripeljal domov je bil pa Sprejem od prijaznih Clevelandčanov in Eu-clidčanov. Za malo časa se je bil ustavil pri nas tudi odvetnik Mr. Frank Opaskar s svojo soprogo in hčerko v družbi še nekaj svojih prijateljev. Prav lepa hvala za obisk. Prejel sem tudi tiste slike, ko so nas namalali s cleveland-skimi dekleti, ko so bile pri nas na počitnicah. Rekel bi, da so prav imenitne. Samo moj vot izgleda nekaj čudno med njimi, kajti trebuh mi tako nekam naprej štrli, kot bi ne bil moj, prav za prav izgleda, kot bi bil slikan zadnji del telesa in glava obrnjena nazaj. Sicer je pa slika jako lepa, pa ne toliko radi mene, ampak radi tistih zauber deklet, ki ga res pihnejo. Druga slika, kjer sem pa "blažen med ženami" je pa tudi jako imenitna, da se reče, da je. Mrs. Kožel in jaz, ki sto-jiva nekako v sredi, izgledava kot dva mlada zaročenca. Prav imenitno se oba postaviva, samo Mrs. Kožel ima slamnik tako obrnjen, da jo jaz ne vidim v obraz, ona pa mene ne. Mrs. Vertovšnik pa stoji poleg mene s prav spoštljivim in prijaznim nasmehom. Mrs. Vira nt na drugi strani pa izgleda prav kot "sweet sixteen." Smo pa že vsi tako fletni in se postavimo, ,da je le kaj. Le škoda, če ne bo prišla pred oči našima urednikoma in našim ce- njenim čitateljem in čitatelji-cam teh novic. Prav zagotovo sem se bil zanesel na naše ženske in dekleta, da jo bodo dale pritisniti v časopis. Se reče, saj ni še prepozno. To še lahko store in izpolnijo obljubo, katero so dale tako slovesno in da bi bilo dobro dati v časopis. No, sedaj bom pa že videl, koliko so mi naklonjene, kajti s tistima dvema slikama bi se kaj postavili. Zelo pa sem bil presenečen oni dan, ko nas je obiskal prijazni Rev. Matija Jager iz Bar-bertona. Saj pravim, to vam je pa že tako prijazen gospod, da bi si ne bil nikdar mislil kaj takega. Noja, pa saj smo si prijatelji in dobri znanci že več let, saj se je pred leti oglasil in ustavil večkrat pri nas. Človek se res nekam razveseli, ko ga obiščejo stari prijatelji. Prav lepa vam hvala Father Jager, za Vaš prijazen obisk, pa se še oglasite, kadar Vam bo prilika nanesla. Pozdravljeni, Frank Leskovic. -o- Vesti iz domovine jo do leta 1919 priprt^ stro-ogrski, t. j., v Is"1 Primorju," je izjavil «' Kosanovič, član proti-®6 ne in proti-fašistične F vanske vlade od 27. mar«' v interview ju z ur ga lista. "Jugoslovani so narod, ki ima največ 4 da črti italijanski pravi Kosanovič. na spornem ozemlju ^ le vse jugoslovanske1;^^ ukinili vse jugoslovans 80 Ce>*ii •Italii^ i* 14 »'sa Prvo Set fi mrl: Na da pri pis je, temveč jančili imena mest i*1 ;; Lru, celo na grobovih s° 1 čimveč mogoče ju£o3° Lubljansko časopisje prinaša dne 12. junija naslednji članek: Nov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Rim, 12. junija. A.S. — S kraljevim ukazom je imenovan za Visokega komisarja v Ljubljanski pokrajini počenši s 15. junijem nar. svetnik dr. Giuseppe Lombrassa. Ekse. Giuseppe Lombrassa se je rodil v Pessaro 20. junija 1906 in je vpisan v stranko od leta 1921. Udeležil se je slavnih dejanj krajinskega fašizma ob strani Raffaela Riccar-da. Ko je postal doktor prava, je z uspehom stopil na pot časnikarstva ter je dolgo urejeval "L'Ora," tednik pessarskega fašizma in je naredil iz lista spretno propagandno in polemično glasilo. Prostovoljno se je udeležil bojev za zasedbo Vzhodne Afrike in za osvoboditev Španije, kjer je bil v boju trikrat ranjen in si je pridobil dve srbrni kolajni in vojni križec za vojaške zasluge ter predlog za povišanje v višjo stopnjo zaradi vojnih zaslug. Bil je urednik lista "Lavoro Fascista," sotrudnik "Popolo d'ltalia" in opravljal delo, ki je užival enodušno občudovanje. Dne 31. oktobra 1939 je bil zaradi visokih lastnosti, ki jih je pokazal kot človek dela in zvestobe, imenovan za komisarja za preseljevanje. Dne 25. februarja 1942 je bil imenovan za podtajnika korporacij. * Dolga izkušnja, trdna politična priprava in priznane vo-diteljske ter državniške sposobnosti so zagotovilo, da se bo pod njegovimi direktivami pokrajina vedno bolj razvijala. Ekscelenci Lombrassi izraža prebivalstvo nove pokrajine svoja voščila in spoštljivi'pozdrav. ■a|ji 'eina napisov in jih zam ^ jflaš lijanskimi. Ni torej c je v tem delu ItaliJe^ :oVorij£ mnogo močnejši odf iGrog, fašizmu nego drugje- ^ Dne 6. aprila 1941» ' por, in Italijani napadu \\ a^ jo ter jo deloma okui^j ^ loma pa izročili Jui'j t, dobimo še jako o ■ ■ no za nova roc»d če prav ravnamo/ ra čilaa l> c 'So 0&0 Grc ž< »a je b( -.S bi \ h 4 V volnena obla. „a jl^ in navijemo voI» V V ki je kaka dva / Nato je treba Prff6# VjV pajin rezati v . ^ se ne more zm^ %ajl jemo še drugo * M Iv, dokler ni razP^^o lo. Štrene nato ^ to vodo in nekaJ mo z njimi po V čisti vodi izPlaTy; zraku posušimo- jef pripravno volno. * ka kot nova. ^ ^J več lepe barve, J $ vam0 * tem pa Je tako barvo, prvotne. (Krvnik Grazzioli je bil torej premeščen še pred Mussoli-nijevim padcem. Njegov naslednik je — ako sploh mogoče — fašist še hujše vrste. Iz dežja pod kap. Dali je Lombrassa preživel čistko ob prihodu Badoglio-a ali ne, še nismo zvedeli. — Op. JIC.) -o-- Mir je mogoč le z demokratično Italijo Newyorški izseljenišli list "Aufbau" prinaša v svoji številki od 6. avgusta pod gornjim naslovom interview g. Save Kosanoviča z urednikom omenjenega lista: "Nobena narodnostna skupina ni imela toliko skušenj s fašizmom kot onih 600,000 Jugoslovanov — Hrvatov in Slovencev — ki žive v ozemlju, ki V Detroitu rojenih P^ ^ terem druge"1 žavah. • danes P° V Da je dan« st. el*;«;,» manjkanje fcj sledeč ^^Iv^Vf ' tri slu o 0i nem korakajo emi bolUTo> važnem Pr°ernenu- kdo za njimi atka"1* pogovor* Jj/.(] že ne o vrff Kot bi trem > obrnejo na** K" ' bilo neko^V ■i" T1 o vizla P° /' je da Qrogov Qroga Obraz s slovenskih hribov. , 5. Groga. J tlstl večer so imeli Grogo-P mrliča v hiši. Na Kremenicah je pa nava- P" mrliču vso noč prečuti; sanu hišni ,ampak pride jih ,,°ieske' da jih je včasih pol-Uiisa. noč so bili pri domačih '^mtovški. Drugod še ni-J..'1 Za mrliča, ker po ave-4 :"]Ue donijo več do jutra * C že Sovi, če je pa kdo ic;Jltl vedel,_ ni bil jriprav-i'L... a vso noč. Po polnoči sta spod Kala Jernej ec in lcVo i, zena> kakor sta se do- ic^v!1'kako se p°ču- fok ga' Mislila sta pa druga-e' govorila; vsaj Jernej ec °f' Jtai? Za gotovo vedel, da '»rj^a parah. ®® dan je prišel po-ftj ifa kak obiskovalec kro-Peljali oprav-% estl> vsak je stopil črez, Pomolil za dušo umr-^ kater ^^ n0Č' zadnje prostora za %rn"re So bile še prebiti ttal0y.[ rojstni hiši se je .Ukor"0 ljudstva, da v hi- >2ni bii° Hu S0 molili skuPn0 ■ udi i(a||ec 111 druge molitve. d H če° .Pobožno Pesem so '■Hej's0 ,JJe silil spanec. ;sce Jih S PogovPa-Prebili čas z resni Uiwn'„Posebl10 0 ranj- reči: Kaj veš, kaj sem jaz zgubila z Gregom ? Če kake reči nisem razumela v knjigah, razložil mi jo je Groga, če se nisem znala pripraviti h kakem delu, podučil me je Groga; če sem naredila kaj narobe, zagovarjal me je Groga; če si kake reči nisem mogla preskrbeti sama, preskrbel jo je Groga; Groga je bil moj brat, Groga je bil prva oseba v hiši! Če sta vendar za kratek čas prenehali, je rekla pa Tinca: "Kaj ti!" in zadosti je bilo obema, da nista mogli več govoriti od ihtenja do brvi, kjer sta šli vsaka svojo pot. Še nekoliko zadaj je spremljal Grintovcan nesrečnega očeta. Groga ni izpregovoril, odkar je sinu zatisnil oči, tudi nikakega drugega znamenja ni dal od sebe. Samo po voščenem obrazu, bledih ustnjah in po motnih očeh je lahko sodil, kdor je pogledal, kako neizrečeno hudo mu mora biti. Grin-tovčan, četudi je težko sopel in se le s silo premagoval, da ni sam jokal, je večkrat pričel kaj vsakdanjega govoriti, da bi le kako besedo izvabil prijatelju sosedu. Ko je sprevidel, da je vse zastonj, je odnehal in začel je sam misliti na minljivost vsega posvetnega: Kaj je pač človek? Lahak vetrič potegne in ovene v cvetočih letih, kakor cetka na polju. Predvče-ranjem je vriskal, danes mu je »••.aw- Zlasti starih zgo-t a 'Je vsaka vedla kaj Szn!i°brega ° njem' ta' 0 bol'- Srp nabrusiti, da odklenkalo; ves svet mu je bil Jse, rim™ i„i„ preozek, zdaj ima med štirimi »al t STOlr drUga' kak0 rHž,i nasaditi> da je ve-' srCe ■' ®e druga, kako do--alW lmel in kolikokrat TČ"1 kruha revežu, . .orii!Ve!' hočeš, da se . o o tebi, se mo-Hi,'ce hočeš da te bodo ^^bo^ Pa umreti- Oba-S. Vedl° več, kot samo »tef^so j®0 Prišli štirje mož-W 1 Prenes.ti umrle- bi ;:mu Počitku; pri no l^ttte^9' katere se mora >od 'Cah kakor Že vemo, % 1Ztlosti držati, kakor A 10, ^ hiš- • %t lma P° štiri sose- ticI>jblS PraviJ°- ^ tudi /fli^ no rtv.« ,-v. i^l .H se menjala po dva in V n°sač .fiiv.^ki c«v ni bilo treba ^C5bl^vati. Preskr- so- so > soseda. Živi krstni botri, Vbo S1 Pa drug druge- % * žal 0skrbe. S.^tno SQ se S. ^ so skoraj vso V prebil in ničpo- J ev Co ' Vendar je bi' Zavezniški poziv jugoslo-vanom in Grkom s A 4 "i J "J0 Polna, kakor ob 'Sa? 80 vrgli gospod Mtli c° Prsti v grob in ^kal°flgrebci zasipati V,* sesu mati ranjkega, L.°^li Snjokal je stari \\ ^ v ln^°vški in Ka- f5>lii 0 «01»* ' staro in mlado ^■^.oči. Jokje ni na- smeh, še celo ta- žagancami obilo prostora! Ko sta prišla do Privodni-karjeve krčme, je vstopil Groga in krčmar mu je natočil molče merico vina. Groga da gre v krčmo? Vse leto ga ni bilo spraviti tje, k večjem če se je sklenila kaka kupčija, je šel z kupcem iz navade poliček piti za dobro srečo, drugače nikdar. Slabo mu je prihajalo in omotica se mu je delala, zato si je skušal pomagati, ne da bi se prav zavedal. Požirek vina ga je zopet toliko okrepčal, da se je lahko zdržal po koncu. Tudi se mu je vrnilo na lice za spoznanje barve. "V božjo voljo se moramo vdati," je pričel še enkrat Grintovčan, ko sta šla zopet dalje proti brvi; "naj bo še tako hudo, kar Bog naredi, vse prav naredi." Bolestno je zavil Groga ust-nje, pa vendar spregovoril: "Veja, veja — o ljubi moj sosed, lože bi bil trpel ne vem kaj, vse, vse bi bil raje zgubil. Doma se nista mogla lotiti ničesar, ne mati ne oče. Živino sta pokrmili dekla in Marijan-ca. Proti poldnevu je bilo v hiši še vse tako tiho, kakor da bi bilo vse izmrlo. V mladosti — o blažena mlada leta, se nara> va vendar oglaša tudi v največji žalosti. Marijanca je čutila, da je lačna. ( "Nekaj se mora skuhati," je Zavezniška komanda opominja prebivalstvo Jugoslavije in Grčije preko britanskega radia, naj se čuva sovražne propagande, lažnjivih govoric in prevare; kadar pride čas za splošno akcijo, bodo zavezniške radio postaje obvestile o tem vse patriotske skupine. Poziv pravi, da je po padcu fašističnega režima v Italiji ves jug Evrope izpostavljen in skupaj z balkanskim polotokom ogrožen — od zunaj in od znotraj. V Grčiji in Jugoslaviji se Nemci vznemirjajo radi razpadanja italijanskih divizij in organiziranega narodnega odpora, ter radi grožnje zavezniških napadov na obrambne pozicije osišča. "Zavezniki, ki se borite v svojih rojstnih krajih in planinah, opozarjamo vas na to, da je treba še nekaj časa vztrajati in potrpeti. Nemčija bo zdaj, ko je neposredno ogrožena, še bolj razi j učeno udarjala kot dozdaj. Uporabljala bo orožje najbolj ogabnega barbarstva in v svojemu strahu poskušala na satanski način uničiti ali diz-organizirati aktivni odpor Grkov in Jugoslovanov." Oddaja pravi, da bodo Nemci na različne načine poskušali zanesti nered v vrste patriotskih bojevnikov, katerim priporoča največjo opreznost na pram lažnivim poročilom o iz-krcavanju zaveznikov. Nemci bodo širili take vesti ali pa trdili, da so zavezniki pozabili nanje, ter s pomočjo letakov, radia in ustmene propagande podpihovali neslogo in nered v grškem in jugoslovanskem narodu. "Računamo na. vas kot člane armad zedinjenih narodov in upamo, da boste ohranili svojo disciplino. Narodne gerilske čete in patriotski oddelki morajo nadaljevati svojo borbo v skladu s potrebami našega skupnega boja. Vsem drugim pa priporočamo naslednje: "Naj vsakdo dela po instruk- delo dobijo K ZADNJEMU UMEŠCE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA C Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.) Posebno važna.je bila v sta-roslovenski zgodovini župani-ja, ki je obsegala središče sedanje Koroške, ono lepo pokrajino, ki se razteza med Vrbskim jezerom in Velikovcem na vzhodu proti severu pa od Drave do pogorja onkraj Št. Vida in ki jo namakata reki Glina in Krka. Še v listinah 10. stoletja se ta pokrajina imenuje "Hrvatska županija" (pagus Chrouati), ker se je menda jugoslovansko pleme, ki se je to-di naselilo, nazivalo z enakim imenom kakor plemena v Pri-morju in Dalmaciji. Na staro ime te županije še dandanes spominjajo tri vasi, ki se nazivi jejo Krabathen. Ze za časa Rimljanov je bilo tu važno kulturno središče, znamenito mesto Virunum, čegar .razvaline še dandanes spravljajo na dan in ki so sestavljale tudi dva najznačilnejša predmeta pri vojvodskem umeščenju, "knežji kamen" in "vojvodski prestol." Pokrajina je zelo rodovitna, pripravna za poljedelstvo in živinorejo. Zato je pleme, ki se je todi naselilo, kmalu dobilo prvenstvo nad drugimi slovenskimi rodovi. Tu je bil znameniti "Karantanski grad" (civitas Carantana) — pozneje "Krnski grad" imenovan, čegar staro ime kaže, da je veljal za glavno mesto ali glavni grad v deželi, tu je moral biti v dobi paganstva pomenljiv kraj. bogočastja. in ob času vojske važno zbirališče. SPREJME SE 10 MOŽ TAKOJ! Splošno tovarniško delo 70c na uro. Delo podnevi. Morajo biti državljani. THE BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49. St. Employment Office odprt od 8 do 5 od pondeljka do petka, v soboto od 9 do 3. (203) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO Predznanje ni potrebno. Plača od ure in overtime. Availability statement required. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. & Crane 1 block južno od Union Ave. (205) delo dobijo OSKRBNIKI . Nobeno predznanje potrebno. Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku Hotel Westlake (203) MOŠKI IN ŽENSKE HOTEL STATLER ima odprto za splošna kuhinjska dela za čiščenje. Plača, hrana, uniforme. Znanje angleščine ni potrebno. Državljanstvo se ne zahteva. Predznanje ni potrebno, naučili vas bomo mi. Jako dobri delovni pogoji, počitnice s plačo. Zglasite se v sobi 335 med 9 in 5. Vhod na 12. cesti za služabništvo. (200) delo dobijo ŽENSKE OPERATORICE NA STROJIH in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap ' Screw Co. < 2921 E. 79. St. (203) Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku. Hotel Westlake (203) DELAVCI MALI OGLASI Stanovanje v najem Obstoječe iz 6 čednih sob, se da v najem samo pošteni slovenski družini, kjer so odrasle ose- ŽENSKE za splošna dela v Cafeteriji Dnevno delo od 8 do 4 Dobra plača THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. (201) za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (205) be. Stanovanje je v Collinwoodu cijah vodstva svoje odporne j na Grovewood Ave. Za podrob-organizacije. Meščani naj sinosti pokličite ENdicott 9542. pasivno resistenco zadržujejo ^__(^O-O okupatorja v mestih. Kmetje naj delajo hrano in streho na-rodnini gerilskim četam in pa-triotskmi skupinam, a to podporo odrekajo oddelkom okupatorjevih čet. Vsakdo naj PO|]y[U-1719 svojih močeh in na svoj način1-—--- stori vse kar more, da v svojem ! Hiše naprodaj kraju čim bolj dizorganizira i v Euclidu je hiša 6 sob, mo-italijanske vojne sile. (JIC) ! derna v vseh ozirih, lot 50x150, 2 garaži, cena $7,000. Stanovanje išče Mirna družina treh odraslih oseb želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob in da ima tudi furnez. Kdor j njih ,tekoča voda povsod, 3 ko-ima kaj primernega, naj pokliče: palnice, mesečni dohodki $185, 4 TOVARNIŠKO DELO 100% vojna tovarna Predznanje ni potrebno. c""Pl^Ša*od ure Overtime THE ENAMEL PRODUCTS CO. vogal Taft Ave. & Eddy Rd. (201) MAM 0GLAS8 Dom in investicija Na 1764 E. 65. St. Rooming House, 19 sob, vse v stanova- ŽENSKE Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/&c na uro ženske 62 ^c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati' zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (203) MOŠKI 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in UČENCI Plača od ure. Cleveland Cap, Screw Co. 2921 E. 79. St. \ (203) za (201) sobe so pa za lastnika. Jako ugodna cena za gotov denar. Zglasite se pri lastniku na gornjem naslovu. (199) V Angliji je nad 35,000 dramskih društev, tako da pride na vsakih tisoč prebivalcev po eno društvo. * ♦ * Pravijo, da je Zed. državah 3,000,000 otrok, ki niso bili še nikdar v cerkvi. Ako iščete V bližini 185. ceste je hiša za! dobrega popravljalca za vaše 2 družini, 4 in 4 sobe, vse v do- čevlje, pridite k nam. Vedno brem stanju, 2 garaži, cena prvovrstno delo. Popravljamo $6,000. Za podrobnosti se zglasite pri Edward Kovač 960 E. 185. St. KE-5030, IV-7330. (201) stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (205) SNAŽILCI OKEN in OMIVALCI STEN, izkušeni ali ki se žele učiti, dobijo takoj delo. Plača od ure Zglasite se na 3211 Payne Ave med 4 in 5 popoldne. (Aug. 24, 27, 31, Sept. 3, 7, 10) 1)raveKa vzroka | rekla, "včeraj in danes nista e So pa še vsi od jlS" l'adi Nke ft 'J o it V )' ti .te< Ni ■oSt °8ove k 0 1'ar L V 111 .imeli in smilili K °lajšajo sol se ni jokal. V'Hrl u'tako hudo> da hmu bo ^j po- •t^bol 1 Pa »stale suhe. S; užila ne oče ne mati skoraj ničesar, medvezdeklo in pasteri-ca pa le nekaj malega mrzlega po pokošnici, in pa Groga — o Groge pa ni več!" in zjokala se je v veži, da bi se bila kamnju smilila. Zakurila je potem in se pripravila, da bi kuhala ju-žino. lA>i i Ža^UPi ,žalui°či. ka- Htt^ izvabi solza. Jok in ropot burkelj je zdra- nSittv Praviti> da so jo-1 mil mater, da je šla gledati v Mredoči vso Pot - ' vežo- Vzdihnila je in mislila sa-,, 'ntov U1'janca, sosedi- ma zase: "saj je nam Kalarski so pustil Bog še Marjanco, pridno de- ■s Cg g V,, 1 je „J, Se Pomirili za1 kle, ki vse rada uboga in stari- °stovala bese-"M >i^a8U>odi in vsi so ^ % f' ......... 1 šli a. • daleč !f Ssti r 1 ar.)anca m Tin-ravtto tako, ka- ih Ju »o si, \jeSh Pred njima. t . ^kla Marjanca JOkaU. Hotela je šem le veselje dela." Objela bi jo bila rada, tocla bala se je, da se obe ne užalostite in jih zopet jok ne premaga. Lotila se je sama kuhanja. Dalje prihodnjič Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. KUHARICA -i. za Cafeterijo nočno delo Uniforma in hrana zastonj Zglasite se Employment Office 5401 Hamilton Ave. ali 5500 Superior Ave. 0SB0RN MFG. CO. (199) DEKLETA za ASEMBLANJE PUNCH PRESS OPERATORICE MACHINE OPERATORICE INŠPEKTORICE (Plača od ure) 1007c vojno delo. Začetna plača 70c na uro in privlačna plača od kosa in overtime Delo podnevi Potrebno je izkazilo o državljanstvu Zglasite se od 8 do 5 od -pondeljka do petka, od 9 do 3 v soboto. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. (203) Slika nam predstavlja italijanske ujetnike, ki so dospeli s transportno ladjo v London. Videti je, da pričakujejo boljših časov v ujetništvu, kajti nekateri imajo s seboj razne nmzikalne inštrumente, da si bodo krajšali cas v ujetništvu in tako lažje dočakali ure, ko se bodo zopet lahko vrnili na svoje domove. Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! Palomita Zgodovinski roman A A dtk A A dl Zazdelo se je, kakor da bi bila razumela pomen teh kratkih besedi tudi Palomita sama. Počasi in opiraje se mukoma na komolec svoje leve roke se je dvignila iz postelje, strmela globoko zamišljena predse v daljavo, obenem pa ponavlja- la polglasno in kakor sama zase prestreženo duhovnikovo zatrdilo, besedo za besedo: "— edinole še naš presvetli cesar sam ali pa Nje Veličanstvo, naša preljuba cesarica, bi bila zmožna spremeniti to obsodbo ..." V. Pred cesarskim gradom. Kake štiri kilometre ali pet zapadno od glavnega mesta Mehike se dviga na osamljenem, nizkem, toda precej strmem, še po prvotnih Aztekih tako imenovanem gričku "Cha-pultepec" lep in obširen grad enakega imena, sezidan na izvirnem prostoru palače nekdanjih azteških vladarjev kmalu po prihodu prvih španskih os-vojevalcev v to deželo kot za-slomba in udobno bivališče podkraljem, ki so jih začeli pošiljati že v naslednjih letih mogočni španski vladarji, da bi gospodovali tu v njihovem imenu in njihovo korist nad pod-jarmljenimi indijanskimi rodovi. Ob $sem pobočju griča in še dokaj daleč spodaj v ravnini, sredi katere je tekla že v časih naše povesti kakor tudi še dandanes široka in vedno dobro oskrbovana cesta, ki je vezala grad s prestolnim mestom na eni ter s prijaznim mestecem Tacub^yo na drugi strani, je bil zasajen že pred davnim časom lep, zmerom zelen in silno krasno urejen drevored, sesto-ječ po večini iz ogromnih jag-ned, cedar, evkaliptovih in deloma meskitovih dreves, ki senčijo s svojo gosto in blagodejno senco številna udobna, v zmerno ukrivljenih lokih dra-žestno sem pa tja vi ječa se pota in ožje, z drobnim peskom vedno skrbno posute steze, ki se dvigajo stopnjema v dobro preračunanem vsponu gori proti gradu. Na severni strani griča, obdan kroginkrog od ravnih, gladkih in vedno zelenih travnikov, se skriva v senci gostega bič j a in nizkih, košatih vrb žalujk prostran in čist rib nik kakor malo jezerce, na ju-gozapadni pa ga loči mal potoček kakor tudi nizko obzidje z močno železno pregrajo od ceste, ki se mu tu približa na komaj dober ducat korakov v svojem sicer ravnem teku od deželne prestolice v smeri proti bližnji Tacubayi. Solnce je bilo storilo že dobro tretjino svojega običajnega dnevnega obhoda po sinja-stem nebnem svodu, ko se je ustavila naslednjega jutra pred vhodom v chapultepeške vrtove velika in krasna zaprta kočija z iskro konjsko četve-rovprego spredaj in dvema v vzorne temnovijoličaste kostume oblečenima, črno ocilindra-nima kočijažema na vzvišenem zunanjem sedalu zadaj. Visoka, širokopleča, kakor napeti struni ravna belopolta vojaška stražnika, ki sta korakala neprestano in enakomerno liki navita stroja pred glavnim vhodom počasi sem pa tja, sta obstala nakrat pozorno in nepremično vsak na svojem mestu, čim se je pojavila kočija v bližini, medtem pa je skočil posebni grajski vratar, ki je do tedaj mirno sedel na svoji ma- li klopici pred uto, brzo proti zaprtim vratom in jih odprl ročno na stežaj tako, da je mogla zaviti razkošna kočija s svojo dolgo vprego skoznje brez ovire. Ko je dospela kočija do steze, ki vodi od podnožja proti glavnemu grajskemu vhodu, sta izstopila iz nje vsak pri svojih vratih, ki sta jima jih odprla tam pozorno čakajoča grajska lakaja, na eni strani monsenor Pelagio Antonio de Labastida y Davalos, nadškof in vrhovni poglavar katoliška cerkve v Mehiki, na drugi pa njegov osebni tajnik, i ta sam visok katoliški cerkveni dostojanstvenik. Odličen dvorjanik v sijajni uniformi, ki je med tem prihitel navzdol po stezi, ju je pospremil nemudoma gori proti gradu. Skoraj ob istem času kakor razkošna nadškof ova kočija pa se je pripeljalo pred zastražena chapultepeška vrata tudi še neko drugo, dokaj revnejše in le enovprežno vozilo, čigar obledela streha je že začela kazati na različnih, vremenskim neprilikam močneje izpostavljenih prostorih gola rebra. Spredaj je sedel na svojem oguljenem nizkem sedežu star, mršav, kosmat ter splošno zanemarjen mestni izvosček, ki je prej, ko so bili še na poti proti gradu, med slastnim čika-njem in ogabnim neprestanim pljuvanjem zaspano prigovarjal svojemu leno spredaj'cin-cajočemu konjiču k ritrejšemu koraku, kakor ga je venomer prosila in nestrpno prigovarjala mlada deklica, oblečena v preprosto črno, a drugače čedno obleko, ki je sedela kakor na žerjavici sama v zadnjem sedežu kočije. Bila je Palomita, kateri se je danes zdela pot od glavnega mesta pa do grada naravnost neskončna, dolga kakor sama večnost. Ko je dospela kočija tik pred vhod, ji je zastavila straža nakrat nadaljno pot, izprašujoč obenem mlado potnico po njenem opravilu in po dovoljenju za pripust v grad. "Pustite me, prosim, notri!" odgovori dekle nemudoma s silno tesnobnim glasom: "videti moram brez zadržkov ali cesarja ali pa cesarico." "Obžaljujem, senorita, toda brez posebnega pismenega dovoljenja Vas danes ne morem pripustiti h gradu," ji odvrne kratko in vljudno glavni vra tar, ki je pristopil skozi posebna mala vratica, vdelana sredi večjih glavnih, bliže h kočiji. Palomita je začela postajati polagoma nestrpna. Tu trati čas, si je na tiho mislila, s praznim in nepotrebnim pregovarjanjem, med tem pa teko urno in docela brezplodno pičlo odmerjene minute in sekunde njenemu nesrečnemu bratu v temni celici vojaškega zapora. Odločno stopi s kočije in se napoti naravnost proti velikim vratom, skušajoč jih potisniti na dvoje s svojimi lastnimi močmi. Stražniki, še vedno vljudni, četudi drugače še vedno enako gluhi ter nedovzetni za njene prošnje, si prizadevajo zastonj prepričati jo o popolni nesmiselnosti njenega prizadevanja, da bi si priborila vstop na tak ali pa kakršenkoli drugi temu podoben način. V velikem, okusno in razmeroma dokaj razkošno opremljenem salonu v prvem nadstropju chapultepeškega gradu je tedaj sedel sam za obširno, težko mizo, ki je bila vsa pre- obložena z zemljevidi, knjigami, risbami in podobami, dolgimi državniškimi kakor tudi trgovskimi računi, poleg neštetih zapiskov, poročil, izvlečkov, zakonskih osuntkov, proglasov, diplomatskih poročil, vojaških in sodnijskih uradnih listin, zasebnih pisem in druge podobne navlake, cesar Maksimilijan in pregledoval skrbno pa zamišljeno visoke kupe belih pol papirja, ki so ležale raztresene vse vprek pred njim, podpisoval nekatere skoraj na prvi pogled, druge pa odlagal premišljeno na stran, če so po njegovem mnenju rabile daljšega premisleka ali celo novega posveta. Iz njegove globoke zamišlje-nosti in nujne zaposljenosti pa ga nenadoma predrami brezskrbni, čisti in prijetno zveneči glas Karlote, njegove mlade in ljubeče žene, ki se je pojavila sredi malih vratic, vodečih v stransko sobo, in se mu bližala od tam v lahkih, prožnih skokih vsa radostna, živahna in kakor malo, nedolžno detece razposajena. Njena nova belgijska šivilja ji je namreč ravnokar dogotovila novo jahalno obleko, ki jo je seveda takoj hotela pokazati svojemu obože-vanemu soprogu in ga povprašati po njegovem mnenju v tej za njeno žensko naravo nič kaj malenkostni zadevi. I Maksimilijan, pozabivši za J trenutek na važnejša in sitnej-|ša državniška vprašanja, jo je ogledoval nekaj časa tiho in dobre volje, obenem pa občudoval z resničnim in vidnim zanimanjem tako njen lastni fini okus kakor tudi naravnost mojstrsko spretnost njene nove šivilje. "Daj, daj, dragec, vstani pa se pripravi, da idemo malo ven na izprehod na konjih po parku ali pa kam v bližnjo okolico! Čemu bi se le neki človek neprestano ubijal s skrbmi, ki mu le jemljejo dobro voljo in pa kratijo zdravje, življenje in dobro voljo?" On pa ji odvrne z lahnim smehom: "Prav rad in drage volje bi šel s tabo — toda poglej!" ka-žoč na visoke kupe listin pred seboj, "glej tu, kaj vse še čaka samo mojega odobren j a in podpisa!" Pater Fischer, tedaj tajnik in obenem predsednik cesarjevega kabineta, vstopi prav v tem hipu s šopom odprtih pisem v roki ter razjarjenim izrazom v njegovih sivih očeh in na napetem čelu brez trkanja in povsem nepričakovano v sobo. Približa se kratkih in urnih korakov burno cesarju k mizi ter izpregovori z razburjenim, ogorčenim- in vidno prezirljivim glasom: "Veličanstvo, prav kakor sem že z davna pričakoval! Moje temne slutnje in nezaupnost V odkritosrčnost francoske pomoči so se, žal, izkazale le nekoliko prerano kot resnične in docela upravičene. Naš odpo-slanik na francoskem dvoru nam ravnokar sporoča, da se ie mogočni Napoleon na vso zadnje vendarle zbal groženj severnoameriškega državnega tajnika mistra Sewarda, ki zahteva od njega umaknitev vseh tujih čet s tal ameriškega ozemlja, pa da je sedaj pripravljen ugoditi v najkrajšem času njegovim zahtevam. Ha-ha — francoski pogum! — francoska častna beseda! . . ." Predno pa je še utegnil cesar kaj odgovoriti, pa je že naznanil dvorni komornik priču-j očnost mehiškega p r e 1 a t a monsenorja Labastide in njegovega tajnika v predsobi. Že ob samem imenovanju nadškofovega imena se je vidoma potemnilo doslej tako vedro in brezskrbno čelo mlade cesarice. Naglo se je obrnila proti svojemu soprogu ter mu dejala: "Dobro, pa naj bo! Imejte se dobro in opravite med sabo svoje stvari, jaz pa grem med tem časom sama na izprehod v spremstvu starega in resnega grofa Bombella ter našega mladega in vedno dobrovol j nega Rudolfa pl. Koloniča. V dobri uri ali kaj se pa zopet vidimo!" Urnih korakov je odstopica-la proti visokim glavnim vratom, ki vodijo iz velike dvorane v čakalnico, kjer je zapazila sredi sobe nadškofa in pa njegovega spremljevalca, ki sta čakala tam mirno na pripust k avdijenci s cesarjem. Ko je prihitela mimo njiju, je nagnil nadškof dostojanstveno in komaj vidno svojo obilno glavo, ne da bi izrekel ene same besedice v pozdrav, niti ne iz-premenil pri tem le malo ostrih potez svojega resnega, mrko predse strmečega obraza. A tudi njen odzdrav je bil ena- ko hladen in brezizrazen, ne da bi razodeval niti malo več topline ali notranje privlake kakor pa prelatov. Ko je odbrzela urnih korakov doli po stopnjicah in je kratko nato tudi docela potihnilo rahlo šuštenje njenega dolgega, modrikasto zelenega jahalnega krila, pa je obrnil nadškof svoje ostre, napol priprte oči narahlo proti svojemu tajniku, ne da bi pri tem kaj okrenil svojo glavo, in pripomnil zaničljivo: "Na takle način zapravljajo l? te polprotestantske žensb-dragoceni prosti čas di svoje imetje; na®s božnega poglabljanja, in molitve vedno le M® re, sport, ples, z eno be posvetnost!" • f^L Vrata velike dvorane so* tem odprla, sredi njih P2' pojavila visoka in krepW va mladega vladarja, k': sam osebno nasprotij, 20 ličnemu obiskovalcu, nu® -že iz daleč v pozdrav Prt nasmeh in svoji dalekoi iztegnjeni roki. — .........- •- Zvest tovariš. — Kuj mislite, kako bi se godilo sovražniku, če bi se vanj zakadil ta belgijski ovčar, ki je treniran za vojaško službo. Saj je imel še sedaj Pfc. Hardie Rogers polne roke dela z njim, ko se mu je prikazal samo slikar s1 svojo kamero. Prizor z bojev na Siciliji. — Samo še razvaline so ostale od nekdaj ponosnih poslopij v neimenovanem in od zaveznikov zavzetim mestom na Siciliji, kjer so divjali vroči boji med zavezniško in osiško armado. Utihnil je. — Slika nam preds tavlja Mussolinijevo trobento, urednika lista Gi-ornale d'Italia, Virginio Gayda, ki je sedaj z odle-tom Mussolini ja tudi on utihnil. Neko poročilo pravi, da je Gayda izvršil samomor poleg drugih fašističnih mogotcev. Na sliki vidimo ameriške in britske vojake v pogovoru pred precej razrušenim poslopjem v neimenovanem mestu na Siciliji. Fantje so v prijateljskem razgovoru, ker se zavedajo, da so tako eni kot drugi hrabri borci. « * * * « « « « « * * « « « * « « * • * * In Loyal Support of our fighting men. we Have , pledged ourselves to remind ; every American to buy motf ; War Stamps & Bonds S »as 58] , Lo Nb b°mbni >el Uar in Japonsko gnezdo. — Slika nam kaže pV^ej ' gjnm to japonsko gnezdo, iz katerega so Japorici s * ^ 5'1', ^ obdelavali naše čete in ki so ga naši fantje -f^ Vj ' je posneta na bojišču na Novi Gvineji. Pfc. Alphee Bergeron preiskuša, kako bi se japonske luknje, kamor Japonci ne bodo imeli ^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensM katoliška JEDMOT" Najstarejša slovenska podporna if Posluje že 50. - • «5,00° Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znaša " v Ameriki Članstvo 38,200 K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste <>el dobe od $250.00 do S5.000.00. Če hoiei dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se Prl Steni in nadsoiventni podporni organizaciji, ^ KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JE1*1*0 „ / opef kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškooo®-bolezni ln onemoglosti. j/ ,6 1 K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od\ • otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje «K M . „t tt K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in stroi- orfgJ»W^ ali članica te mogočne In bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge se obrnite na uradnike in uradnice krajev«« h x h > C" h RV % \ s