—V Clevelandu se je naibra-lo toliko vojnih naročil, da so • razne tovarne kar poplavljene z naročili, in da ne vedo, kako bi mogli izvršiti vse. VeČ kakor za sto milijonov dolarjev vojnih naročil je prišlo v Cleveland. Nastal je tak položaj, da je zvezina vlada posvarila posamezne tovarnarje, da se čuvajo dinamitnih napaflov in drugih izgredov. Zajedno pa dobivajo clev. tovarne mnoga grozilna pisma, in poštni nadzorniki so mrzlično na delu, da primejo hudodelce. Tako resen je položaj, da je predsednik Wilson sam poslal svarilno noto clev. tovarnarjem, naj bodo previdni. William S. Jack, vo<£ j a strojniške unije, se je izjavil, da njegova organizacija neprestano dela, da odvrne štrajk kakih 30.000 delavcev, med katerimi je opažati gibanje, povzročeno po tujih agentih. The Cleveland Automatic Machine Co.., The American Steel & (Wire Co. The White Co. in The Peerless Co. so bile označene kot da se namreava dina-mitni napad proti njim. Neka clev. tovarna, ki izdeluje posamezne strojne dele, je dognalg, da so sovražniki namešali med te strojne dele smodnika, da bi se raznesell, ko bi dospeli na mesto. Mnogo tovaren dela noč in dan na vojnih naročilih. Nekatere kompanije so opustile prvotno delo in začele delati le municijska dela, pri katerih se seveda ogromno zasluži. —Ernest Ludwig, clev. avstrijski konzul je začel v pon-deljek z dvema tožboma, in sicer je naperil eno proti "New York World" za pol milijona dolarjev odškodnine in pa proti "Detroit Free Press" za sto-tisoč dolarjev odškodnine. Konzul bo tožil, ker so mu ta dva • časopisa očitala, da je tudi on deležen zarote proti ameriški industriji kakor dr. Dumba in drugi avstrijski agentje. Konzul je 'baje hotel prisiliti Ma-žare, da prenehajo z delom v tovarnah. In ravno tedaj, ko je konzul Ludwig to naznanil, je prišla brzojavka iz Washingto-na, da je prišlo sem 50 skrivnih detektivov vlade Zjed. držav, ki bodejo preiskovali, kateri skrivni agentje v Clevelandu so hujskali delavce na štrajk. Cleveland bo sredina vseh preiskav proti avstrijskm agentom, kakor se je izrazil glavni generalni pravnik Zjed. držav. Konzul Ludwig je ponudil vladi Zjed. držav vse svoje prostore na razpolago, da jflh preiščejo, če dobijo kaj sumljivega pri njem. Washingtonske brzojavke pa naznanjajo, da je Cleveland središče vseh avstrijskih intrig, ki se raztezajo od Braddocka, Pa. do Detroi-ta, Mich. Načelnik skrivne policije Zjed. držav, A. Bielaski, se je izjavil, da je dobil v Clevelandu največ materijala, ki je zadostoval, da se je avstrijskemu poslaniku dr. Dumbi prepovedalo nadaljno bivanje v Zjed. državah. Zajedno s tem pa je prišlo naznanilo, da je konzul Ludwig naprosil župana Bakerja, da mu da nekaj policajev, ki fbodejo , stražili njegov urad, ker se boji, da mu ukradejo v uradu važne politične dokumente. Med mažar-skimi delavci v Clevelandu se je it nekaj časa gibalo za štrajk, in Albert Henyey, soci-jalistični vodja,- se je izjavil, da je slišal nekaj o zaroti, toda socijalisti nimajo s tem ničesar opraviti in so proti štrajku. Mažarski delavci in socijalisti so imeli v soboto velikansko zborovanje, pri katerem se je obsodilo delovanje avstrijskih agentov. Voditelji so rekli: "Mažarski delavci bi bili blazni, če bi pustili svoje delo v tovar- nah. N'a tisoče drugih delavcev je, ki primejo mesto njih za delo. Brez dela pa ni jela, in stradati radi Avstrije je največja /blaznost. Delavci so trdili, da je Dumba nalašč začel to propagando, da bi veljal kot za kakšnega avstr. mučenika, toda Zjed. države so mu prekrižale vse račune. Delavci, kakor so se izjavili voditelji, pač niso tako nespametni, da bi stradali radi avstrijskih intri-gantov, ki imajo sami polne želodce. —"V četrtek, ob 11. ponoči, je nekdo pričel streljati skozi okno v stanovanje rojaka Antona Mrvarja na 1162 E. 6ist Sa. Kaj je vzrok napada se ne ve, in tudi policija ni mogla dobiti krivca. —(V pondeljek, »13. in v torek, 14. sept. 'bode zvečer od6 — 8 odprt urad na novi sodniji, kjer se izdajajo licence za lovce. Slovenski lovci, potrudite se po nje! "Jaga" bo letos jako dobra, kot pravi državna Statistika. —Starišem Brodnik v Col-linwoodu je umrla 3 letna hčerka Frančiška. — Starišem Su-šelj na Carry ave. pa 10 mesecev star otrok. - —Obesil se je v četrtek rojak Frank Škrbina, stanujoč na E. 64th St. Hipna otožnost ali blaznost se ga je morala prijeti, kajti še dan poprej je bil popolnoma pameten in se razgovarjal s prijatelji. Delal je vedno v White tovarni. Je samski in ni pripadal nobenemu društvu. Pokoj njegovi duši! —IPbročil se je Andrej Skulj in Mary Gašperič. Obilo sreče. —Pismonoša je prinesel v neko hišo na Holton ave. pismo, naslovljeno ^a "Gurkan". V hiši stanujeta dva brata, Mike in Theodor Gurkan, in ker ni bilo prvega imena na pismu, sta oba brata zahtevala pismo. Kmalu se je začel pretep, tekom katerega je Mike odgriznil Tebdorju dva prsta. Mike je ostal zmagovalec, in dobil pismo, ki pa ni bilo nič druzega kot reklama nekega podjetja, kako se prepode stenice iz stanovanja.- —Nekega delavca je zasulo v soboto zvečer, ko je kopal na Square pred pošto jamo, za polaganje električnih žic. Nekaj ton zemlje se je usulo na njega. Dasi je bila pomoč takoj zraven, pa so ga mrtvega potegnili iz jame, pol ure pozneje. —Sodnik Vickery je prepovedal županu in direktorju javne varnosti Beneschu, postavljati policaje pred one kjube, ki točijo v nedeljo pijačo. Članov se ne sme nadlegovati. Pozneje enkrat se bo pa vršila obravnava, kdo ima prav, postava, klubi ali župan. —iMrs. Theresa Belker, 9012 Cumberland ave. je vložila tožbo za ločitev zakona proti svojemu možu, ki se nahaja v avstrijski armadi. Izjavila se je, da neče moža, katerega ni nikdar doma, in da je bila prisiljena v poroko. v —'Eoleg onih 44 Slovencev, ki so dobili v sredo svoje državljanske papirje, so dobili v četrtek in petek še sledeči Slovenci državljanske pravice.: John Boje, Frank Serjak, Martin Oblak, Frank juh, John §e-benik, John Kogovšek, John Spech, John Marolt, Adolf Po-'lak, Math Prašnik, Anton To-mažin, Frank Kokert, Ferdinand Žele, skupaj torej v enem tednu 57 novih slovenskih državljanov. V večerno Šojo, ki se vrši vsak petek in pondeljek oib pol.osmih zvečer v Grdinb- vi dvorani, se je upisalo 48 učencev. Prostora je še dovolj za druge. Predsednik Wilson na delu. Washington, 12. setp. Pod predsedstvom predsednika Wil-sona je pričela delovati vsa zvezina mašinerija, da se zgrabi in kaznuje vse osebe, ki so bile udeležene pri tem, da huj-skajo na štrajk v industrijskih krajih 'te dežele. Zjed. države se ne bodejo zadovoljile samo s tem, da upeljejo preiskavo proti avstrijskim in nemškim agentom, ipač pa bo kaznovan vsak, katerega se dobi krivim. Oblast ne bo preiskovala samo konzule in poslance, pač pa tudi privatne osebe, bodi ameriMci državljan ali ne, in vsak Ifdor je najden krivim, da je hujskal delavce, pride pod strogo sodbo Zjed. držav, ki v takih razmerah ne poznajo no-berne šale. Pravni oddelek Zjed. držav je z vsemi danimi pripomočki na delu, in med prvimi mesti, kjer se upelje preiskava, je ravno v Clevelandu. Posebni detektivi v Clevelandu. V Cleveland je dospelo ne-broj posebnih skrivnih detektivov od sodrijega oddelka iz Washingtona. Ti bodejo preiskali natančno vsako najmanjšo stvar, ki bi bila nasproti redu in miru v Zjed. državah. Njih poročila bodejo poslana v Washington, iin nastopili bodejo takoj s sodnijskim postopanjem proti osebam, katerim se dokaže, da so bile v kaki zvezi z avstrijskimi ali nemškimi konzuli, in so hujskali delavce k nemirom, štrajkom ali drugim izgredom. Konzuli, katerim se dokaže, da so »bili na delu za štrajk, bodejo morali nemudoma zapustiti Zjed. države. Nemčija diktira Avstriji. Washington, 12. sept. Dunajska vlada še sedaj ni odgovorila na poziv ameriške vlade, da bi odpoklicala poslanika dr. Dumbo, katerega želijo, Zjed. države odstraniti iz Amerike, ker je hotel povzročiti delavske štrajke. Uradniki zvezinesra državnepa oddelkp v Washing-tonu so orenričani. da bo Nemčija diktirala Avstriji od»ro"or, in kakor bo Nemčija želela, tako bo Avstrija naredila. (Nova razkritja. New Yorski časopis "World" je prinesel na dan zanimiva odkritja glede postopanja raznih nemških in avstrijskih zastopnikov. Ta časopis trdi, da sta bila Cleveland in Detroit središče vseh. intrig tujezem-s'kih zastopnikov, in da so slednji delali nemire že tekom zadnjih treh mesecev. Avstrijski in nemški agentje so želeli, da pregovorijo kakih 50.000 Ma-žarov in drugih, ki delajo v raznih tovarnah Detroita in Clevelanda, da pustijo delo. Avstrijski poslanik je imel nastavljene svoje skrivne agente po Večjih industrijskih krajih, kjer so na tihem pripravljali za hipen izbruh štrajka. Sodnij-ski oddelk Zjed. držav ni hotel naznaniti, kje. je začel s preiskavo in kdo je zapleten v intrige. Samo toliko so se izjavili uradniki, da ie preiskava v polnem teku, in da pridejo vsi krivci do zaslužene kazni. Kriza med Avstrijo in Zjed. državami. Z >vso gotovostjo se v uradnih krogith Washingtona trdi, da če se Avstrija ne poda Zjed. državam, da nastane kriza ali celo nevarnost vojne med obema državama. Vendar se Upa, da se\ bo Avstrija^ udala in odpoklicala iDumbo in da ne bo poslala ndbenega druzega zastopnika v Zjed. države. V slučaju, da se Avstrija ne uda, tedaj bo nemudoma odpoklican ameriški poslanik na Dunaju, Mr. Penfield. Avstrici protestirajo Slovanska, mažarska in nemška društva po raznih mestih Zjed. držav prote-tir&jo proti Dumbi. •Chicago, 111., 12. sept. Tu se je vršilo velikansko zborovanje bivših avstrijskih podanikov, na katerem zborovanju so protestirali proti avstrijskemu poslaniku, ki je hotel uprizoriti Štrajk v raznih tovarnah. Na zborovanju so bila češka društva, vsa drufetva Hrvatskega Saveza, Srbski Narodni Kluo Ameriki. New York, 12. sept. Slovaška in češka društva v tem mestu so priredila zborovanja danes, pri katerih se je protestiralo proti"nastopu avstrijskega poslanka Dumbe. Odtis protesta se je poslal predsedniku Wilsonu in vsem članom njegovega kabineta. 'Boston, sept. 12. Vsak tuk. češka in slovaška društva so priredila danes veliko zborovanje, pri katerem se je obsodilo postopanje avstrijskega poslanika. Resolucija pravi: Slovaki in Čehi so zavedni dovolj in odvračamo pamigavan-je avstrijskega poslanika, da ne moremo sami skrbeti za svoje zadeve. Mi zatrjujemo, ji, toda odkar Nemčija vodi Avstrijo, po nimamo ničesar več opraviti z Avstrijo. 'Nadalje je 'bila odobrena tudi resolucija, da ostanejo Slovaki in Čehi v tovarnah za mu-nicijo, dokler bodejo tovarne pošteno plačevale svoje delavce, in da noben Čeh ali Slovak ne bo nehal delati za zaveznik e na zapoved Dumbe. Pozor rojaki! "Slovenski Narod", glasilo avstrijskega konzulata v New Yorku, agitira sa."Avstrijski Rudeči Kriz" ter vabi iz vaših žepov denar, da bi ga njemu pošiljali. Mi svarimo nase rojake odločno, da bi jlarovali kako svoto tej bandi lumpov, ki se zbirajo okoli "Slovenskega Naroda". Poglavar temu listu je neki Zotti, ki je znan, da je odnesel Hrvatom $750.000 tesko zasluženega denarja, katerega so mu rojaki zar upali, da bi ga poslal v staro domovino. Ne dajajte detutrja lopovom in prevarantom v roke t Kesali sc bodete prej ali slej! Kdor hole kaj darovati za siromake v stari domo-movini, naj posije na sledeči naslov : A m e r i can Red Cross S o c ie ty IV as h in. g ton, D. C. z izrecno željo, da je denar za Slovence. Ameriška družba Rudečega Križa je vsega 1zaupanja vredna, v njej so možje, ki uživajo splošno svetovno spoštovanje. Ne pošiljajte pa denarja prevarantom v New York, kajti ne veste, kam bo dospel, v katerih žepih se bo ogrel. Ker je list "Slov. Narod" poleg tega glasilo avstr. konzula v Neu Yorku, po imenu Nubef Pereked znanega Mažarja, ki mrzi Slovence iz dna duše in katerega ima sedaj ameriška vlada na piki, da je v zvezi z zaroto proti Ameriki, rojake Še tem odločneje svarimo, da denarja tja ne pošiljajo. Kot se čuje, bo moral tudi konzul Nuber oditi iz Amerike, kjer je delal intrige, kakor hitro se mu dokaže. Torej rojaki pozor, da ne bodete ob de-tiar! Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vselej ob času ponovi naročnino. Ali ste jo že plačali? Poljaki tožijo. Chicago, 112. sept. Poljska časnikarska zveza "The Polish (People Publishing Co. je vložila tožbo proti dr. Dumbi, avstrijskemu poslaniku, in Bern-storffu, nemškemu poslaniku, ker sta trdila, da je bilo poljsko časopisje podkupljeno od tujih diplomatov glede zadržanja tekom te vojne. Oba poslanika sta tožena za svoto $50.000. Bernstorf govori. Nemški poslanik v Zjed. državah, iMr. Bernstorf, se je včeraj v New Yorku izjavil: če se prekinejo diplomatične zveze med Zjed. državami in med Nemčijo, in če dobijo nemški poveljniki submarinov povelje, da torpedirajo vsako ladijo, katero vidijo, pomeni to na vsak način vojno med Zjed. državami in Nemčijo tekom 3. dnij. Ameriški uradniki so prepričani, da govori nemški poslanik na enak način, da bi ustrahoval ameriške uradnike. Na drugi strani se pa trdi, da se nemški poslanik trudi na vse načine, da ublaži razmerje med Zjed. državami in Nemčijo ter Avstrijo, ker ne želi, da bi sedaj prišlo do sporov, ko bo tudi Nemčija kakor Avstrija potrebovala ameriške pomoči. Wilson ima še druge sitnosti. Nemčija je poslala odgovor glede potopljenega parnika A-rabic. V tej noti Nemčija trdi, da ni odgovorna za nobeno zgubo, ker se je baje parnik Arabic ustavljal sufcmarintt. Wilson s tem odgovorom Nemčije ni zadovoljen. Najbrž bo haaško mirovno sodišče nadalje razpravljalo o tem. Sedaj se pa pričakuje druga nota iz Berolina glede nemškega napada na parnik Orduna. Parnik Orduna je pljul iz Anglije v Ameriko in je imel na krovu 22 Amerikancev. Nemški sub-marin je torpediral Orduno, tet-da ni zadel, nakar so začeli na submarin streljati s topovi na Orduno, ki je pa pobegnila, ker je bila hitrejša od sutomarina. Ako Nemci ne odgovore glede napada na Orduno, misli Wilson bolj resno govoriti z Nemčijo, kajti Orduna ni vozila vojnega materijala, pač pa a-meriške državljane v Ameriko, in je bila vseeno napadena od submarina. Nemški krivoprisežnik obsojen. New York; 12. sept. Ko je bil parnik Lwsitania torpediran od Nemcev in je zginil v valovih ter je našlo smrt 1200 otrok žensk in moških, je neki nemški rezervist v New Yorku, z imenom Gustav Stahl, pred so-dnijo Zjed. držav prisegel, da dobro ve, da je imela Lusita-nia na krovu topove, in da je bila raditega torpedirana od submarina. Sedaj pa je Stahl priznal pred sodnijo, da je krivo prisegel, in da Lusitania ni foila oborožena. Zvezino sodišče ga je nemudoma radi krive prisege obsodilo na poldrugo leto ječe. Kakor znano se je Nemčija naslanjala na prisego tega nemškega krivoprisežnika in ni hotela poravnati oziroma plačati odškodnine. Sedaj pa ko se je skazalo, da je Nemčija, vrjela krivoprisežniku, se pač pričakuje, da plača, kar je zakrivila. Archibald prijeti •Amsterdam, 12. sept. Ameriški poslanik v tem mestu, dr. Van Dyke, je brzojavil ameriški vladi sledeče: Ker sem čul, da se nahaja ameriški državljan Archibald na potu, da nese .veleizdajniško pismo vladi na Dunaj, sem ga tukaj ustavil, mu vzel potni list in ga poslal 7. ladijo Rotterdam nazaj v Ameriko. Boji na Ruskem. 1 London, 12. sept. Rusi na 1 južnem in severnem krilu svo^ je armade krepko držijo fronto, • dočim se morajo v centru- ■ mu umikati, dasi nemško na-, predovanje ni več tako dolgo 1 kot je bilo presnje tedne. Nemška armada, katero vodi. Hin-denburg, je zasedla Skidel po i silno krvavi bitki, tako da so sprva so Nemci dvomili, če bodo zmagali. Le ko so videli, da so se Rusi umaknili iz Skidela, so naznanili zmago. Dalje pro-| ti severu, v okolici mesta Vel-komir se vrše hudi (boji med ! Nemci in Rusi, kakor tudi okoli 1 mesta Fridrichstadta. Nobena ' stranka ne more trditi, da ima ugodnejši položaj. Druga n-em-1 ška armada se bori od Kosova, ' in Avstrijd so zasedli vas Alba, zapadno od Kosova. Avstrijci priznajo zgubo. Uradno avstrijsko poročilo, I ki je bilo izdano na Dunaju, trdi, da so se avstrijske čete juž-| no od Tarnopola ob reki Se-i reth umaknile vzhodno proti reki Strina. Kot vzrok navajajo, ker so jih napadle številne t ruske čete, katerim se niso ( mogli ustavljati. Na drugih krajih pa trdi avstrijsko poročilo, da so imele avstrijske čete usipeh in so pregnale sovražnika. Le v smeri proti Tarna« [ polu, so Rusi nastopili z nenavadno veliko močjo. Bulgarsko-tur&ki sporazum? > Nemško časopisje poroča, : da se je Turčija pogodila glede ■ meje z ^Bulgarijo. Turčija o deagatehu z železnico vred. V ' prihodnjih dnevih izroči turški i guverner v Drinopolju Bulga-- rom odstople kraje. Nadalje se • tudi poroča, da bo Bulgarija iz : političnih in gospodarskih vzro-' kov prisiljena prestopiti na av-1 strijs'ko in nemško stran. Kajzer je blazen. Pariz, 12. sept. .Nemški kaj-1 zer je imenoval svojega naj-1 mlajšega sina princa Joahima za kralja Litvinske, dasiravno • 'Nemci niso še ped litvinske ze-5 mlje vzeli. * Gredo pomagat RusomyV 1 New York, 12. sept. gj^nes . je od tu odpljuj ruski parnik f "Dvinsk", ki ima na krovu 8000 I ton blaga za Ruse. Zaiedno s tem parnikom se je odpeljalo 205 amerikanskih inženirjev, • ki bodejo Rusom pomagali pri : železnicah. 1 Kajzer je morilec. c 'London, 12. sept. Londonski . škof je danes pridgal v kate-1 drali sledeče: Nemški kajzer je postal morilec v pravem po-1 menu besede. Boj se je spre-. menil v moritev. Nemški Zep-: pelini morijo^ edino otroke. V 1 eno samo bolnišnico so včeraj 1 pripeljali 15 otročičkov, starih . od 1 do 7 let let. Vse so utbile i nemške bombe. Tak način voj-. ne je morilski in nemški cesar ; je cesarski morilec. Rusko armadno poročilo. • J Petrograd, 12. sept. Kratek ( pregled zadnjih bojev je ta, da { so Avstrijci in Nemci hiteli od t enega kraja do druzega, da bi nstavili naše napredovanje. V , bojih v južni Rusiji sept. [ smo vjeli 4500 Avstrijcev in 30 topov. Tudi ostali vojni plen v tem kraju je bil velik. Ker pa moramo dobiti šele na-. tančneja poročila od posamez-. nih poveljnikov, nečemo prej ■ poročati, dokler se ne doženi , vse natančno. Toliko je gotovo, da je zajetih 6 velikih topov. i Ob reki Niemen na severu smo t se radi boljših pozicij umak-, nili na novo izbrane točke. I ------- —V pondeljek se je začelo šolsko leto po javnih šolah. Mil^^B'MIWIilll B II ■ M ■ 11 1, I Mil 11 lili...... 11 I lil i '» [s==l Clevelandska Amduka zeJ ** NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. n» reki Gorin, ki leži nekaj kilometrov od trd~ njave Rovno, je padlo v Avstrijske roke. V vojaških krogih se smatra, da ni več daleč, ko bo padla tudi trdnjava Rovno, ki je zadnja v onem okraju. Na ostali fronti, ob reki Sereth, pa so Rusi razvili živahno ofenzivo, ki je prisila avstrijske čete, da so se umaknili za >15 kilometrov. jH Nemško uradno poročilo. Berolin, 12. sept. Pri Volkol-ysku so nemške čete napredovale, in so Ruse po hudem boju pognale nazaj. Več utrjenih ; krajev je bilo z naskokom vzetih. General Hindenburgova armada je tekom boja pri Vel-komiru ujela 1500 Rusov in štiri strojne puške. N'a fronti med Jeziory in Žepna se Rusi še vedno trdovratno ustavljajo. ^ t>. "••- --J!-. minM^ ■ trn »r v « • i ' •--»-, IConecno se je nemškim cetafi* - posrečilo zavzeti mesto Skidel, toda le po krvavem nočnem boju, ki seje zdaj nagibal na rusko/ zdaj ne nemško stran. Mesto Lavna, na cesti Skidel-Lu-no-Vjola je bilo z naskokom vzeto. Tu smo ujeli 2700 Ru-sov. Bombardirali smo razne ruske železniške postaje. Polo-' žai armade generala Macken- sena je/nespremenjen.. /— f / —Veličasten sprejem so dočakali delegatje Narodne Hrvatske Zajednice v nedeljo. Okoli enajste ure se je pripe- | Ijalo kakih 80 delegatov iz vzr hoda, in malo potem kakih 60 delegatov iz zahoda s posebnim vlakom. Vsa hrvatska društva brez vsake izjeme so pričakovala delegate na kolodvorih, nakar se je razvila veličastna parada po mestu. Nad , 2000 ljudij je bilo v paradi. Slo- • venska kot Hrvatska naselbi- , na je slavnostno okrašena v £0-čast delegatom. Vseh delega- | tov skuipaj je 147 in 20 gl. odbornikov. Kot se čuje, bo kon- * vencija ostro obsodila postopa- j nje avstrijskih konzulov, ki so | začeli mešati v Zajednici. Pričakuje se, da bo zborovala kon- ~ vencija 10 dnij. Zborovanje se vrši v Hrvatski dvorani, ki je za to priliko nanovo predelana in sijajno okrašena. —Katoliški Poljaki v Clevelandu so imeli v nedeljo poseb- § no slavnost. Njih duhovni so 'd "žegnali" v nedeljo 2000 pušk. . | Kaj »bodejo Poljakom te žeg-J nane puške koristile, nihče ne | ve ? Pa vendar se jih ni žegnalo za pobijanje in morite svojega | bližnjega, o katerem pravi evangelij, da ga moramo ljubiti kot samega sebe? —Clev. nemški dnevnik mol- j či o kriminalnem početju avst. | poslanika Dumbe kot grob. O |j zadnjih ruskih zmagali, o kate-H rih poročajo vsi listi, molči kotjj grob. Kaj ne, vi nemški kolegi pri ''Wahtarju", kje je sedaj« 11 Ameriška vlada je nekaj časa gledala to nesramno početje avstrijskega poslanika. Noben drug poslanik nobene države se ni drznil kovati takih zarot kot prismojeni Dumba. Konečno je pa bilo tudi ameriški vladi dovolj. Pozvala je poslanika na odgovor, kakšno pravico ima on se vtikati v ameriške razmere, ki njemu nič mar ne gredo. Dumba se je zgovarjal kot skesan grešnik, da ni mislil nič slabega. Toda Amerika mu je drugače pokazala. Predsednik Wilson je naročil ameriškemu poslaniku na Dunaju, naj obvesti dunajsko vlado, da nemudoma odpokliče1 dr. Dumbo, kajti ameriška vlada ne želi, Ua bi imela pri sebi tako sovražnega človeka kot je avstrijski poslanik. Dumba bo šel, ker če ne gre, so diplomatične zveze z Avstrijo prekinjene. Svet je pa znova bil prepričan, kako slabotni,- intrigantski in umazani so avstrijski poslaniki. Za hrbtom, z intrigami so hoteli delavce spraviti ob kruh, namesto da bi jim pomagali k kruhu, toda Amerika pazi na vse, je pokazala temu aristokratu ošabne Avstrije, da tu ni prostora za take ljudi. Delavci, ki so prišli iz Avstrije v Ameriko, so prepametni, da bi sledili avstrijskim intrigatom kot je Dumba, ker dobro vedo, da avstrijski poslanik ne želi kaj dobrega za delavce, pač pa le korist za dvorske sleparje na Dunaju. Avstrija se je zopet temeljito blatni rala. Mi ji privoščimo to blama- 7.O. -o- Še enkrat "Jugoslovanski" odbor. V slovenskem časopisju, bodisi katoliškem ali socjjajistčinem, se neprestano napada "Jugoslovanski Odbor" v Londonu. Ta odbor pa je objednem tudi jako napotu avstrijski vladi. Socijalisti, klerikalci in avstrijska kamarila na Dunaju so edini bratci v tem, da "Jugoslovanski Odbor" v Londonu ni vre< den svojega obstanka. G. Kristan v Chicagi je zabrenkal na visoke strune vzvišene sofistike, preklja po enem kot po drugem listu in misli — da ga kaj upoštevamo t NIČ, ker povedano bodi —■ da Kristan v narodnem oziru nima pri nas nobenega pomeua, ker je v isti vrsti kot nemški rajhskancler v Berolinu Kristana tony Jugoslovanski odbor v Londonu ni povšeč. Tudi avstrijski kamarili na Dunaju ne. iajti ta odbor enemu kot drugemu kvari račune, in to jih boli. Avstrijska kamarila zasleduje vsak korak tega odbora ter v svojem Časopisju omalovažuje delo teh odbornikov, ki so pustili domovino in se podali v tujino, pustivši doma vse premoženje žrelu avstrijske zlobe, in se podali v tujini na delo za odrešenje in boljšo bodočnost naroda. Ti ljudje niso podkupljeni in plačani za svoje delo, kot so razni avstrijski hlapci in Kristani, pač pa delajo iz čiste ljubezni do naroda. Mi ki nam je poznano požrtvovalno in neumorno delo ugoslovanskega Odbora, mi ki poznamo cilje in svrhe tega odbora, mi prav dobro razumemo jezo nasprotnikov, jezo sovražnikov in napadalcev Odbora. Avstrija, če bi imela moč, bi najraje vse člane te ga odbora obesila na vešala. Toda zaman je ves trud stare grešnice \vstrije. Jugoslovanski Odbor je delal in bo delal, člani tega Odbora se ne bojijo nobene grožnje, in že se krči pot, odstranjujejo zapreke, da se konečno prežene jarem avstrijski s hrbta avstrijskih sužnjev, da se pomirijo razcepljeni bratje, da živimo kot ljudje-svoji in svobodni. In to je cilj dela Jugoslovanskega Odbora. Delo Jugoslovanskega Odbora je delo naroda, želja tega Odbora je želja naroda in cilj njegov je naroden cilj. Mi pravimo NAROD?kajti mi štej emu med ta narod le zavedne narodne sinove, ne prodane izdajalce ali pa hlapce po avstrijskih konzulatih. Mi smo že večkrat pojasnili, delo Jugoslovanskega Odbora, a danes smo zopet dobili priliko dati pojasnilo radi — napadov na ta odbor potom časopisov, ki shaja-ja v stari domovini. Kako pišejo starokranjski listi, nam je lahko pogoditi, kajti danes ne pišejo v stari domovini peresa rodoljubov, ampak bajoneti Germanov in Ma-žarov. Tn kljub temu, da beremo napad na Jugoslovanski Odbor, pa lahko med vrstami čitamo, da na skrtvej in natihem tudi V stari domovini odobravajo delo Odbora. "Slovenec" kot "Slovenski Narod" sta pri nesla'pred kratkim daljšo oceno delovanja Jugoslovanskega Odbora, seveda v popolnoma avstrijskem smislu. Pa se je vertdar bralo med vrsticami, da v Ljubljani vedo dobro, kolike važnosti je ta odbor. % lie T V Jugoslovanskem Odboru ni po-»topačev in ljudij, ki se dajo plačati za vsak govor, katerega wusti-jo, tu niso ljudje, ki zahtevajo, da te pred dvorihami v katerih govorijo, pobira vstopnina "za stroške*. Tu so »toprav ljudje, ki vršijo svojo sveto narodno dolžnost, ki ave-tu pripovedujejo, da smo mi Slovenci in Hrvati tudi na tej zemlji. Avstrija je vselej skrbela za to, da so o nas Jugoslovanih po svetu ni dosti vedelo, ali pa nič, ker nas je hotela imeti v temi, naš Odbor v Londonu pa skrbi, da pridemo na svetlo, da se zve za nas in za naše pravice po kulturnem svetu. Postopači so ljudje, ki se daj6 za vsak svoj korak plačati, postor pači so oni, ki postavijo pred dvoranami cerkvene pušice, da ljudje plačujejo za njih besede v dvorani kot se to dela pri Kristanu in njegovih govorih. Te baže ljudje, lik avstrijskim pisarjem po kon-| zulatih, ne naredijo ničesar zastonj. Delo Jugoslovanskega Odbora je čisto in heroično. Ta Odbor ve, da pravica mora konečno zmagati, kajti dovolj smo trpeli. Ta Odbor si je nadel za svojo dolžnost: Dovolj je bilo zločinov in krivice, dovolj groženj, suženjstva in biča, slovanski bratje se morajo rešiti tujih verig, da bodejo svoji in svobodni v svoji svobodni domovini. In za to pravdo se bori Jugoslovanski Odbor in boril se bo še na-i prej, in s tem odborom stoji vsaki zaveden Jugoslovan, ki ne prodaja svojih govorov po ioc pred dvorano, in ki ne zapravlja krvavega denarja avstrijskih davkoplačevalcev po avstrijskih konzulatih z ubijanjem časa. ♦ o Iganac Rogačar na pikniku. Dragi gospod redaktorj Vse je bilo gotovo že za piknik, samo moja Rozalka se je v svojem rumu še fiksala... .Zajno gospod redaktor, Rozalka ima eno grdo navado, in vedno, kadar kam gre, se mora z fleko rudeČo barvo na-l>entati, da zgleda kakor strašilo .... Jaz sicer radi tega hudo ki-kam, toda ona pravi, da mora tako biti, ker smo v Ameriki---- Jaz tega seveda ne lajkam, pa še manj lajkam, kadar si ona moderc nategne, pa se stisne .kakor štok-fiš, da komaj diha.... Vse je bilo dobro, samo mojega malega Francka ni bilo nikjer vk deti. Moral sem ga iti iskat. Prešel sem cel Circular St. toda njega ni bilo nikjer pa ga ni bilo, kakor ji se v zemljo udri, konečno sem ga pa vseeno našel v Kurji vasi, kjer se je z otroci ranjkega Po-šnofovca V neki mlaki igral submarine. ... On je bil submarija in je spuščal torpede na ta način, da je kamne po vodi metal, otroci Po-šnofovca so bili pa trgovske ladije, katere so posnemali tako, tla so se v vodo potapljali. Ker sem videl, sem prijel Francka in ga stepel v jezi, kakor vrag stepe grešno dušo, prijel sem ga za uho, da je zacvilil kot pes pod karo, ali pa kakor velbar, ki vozi iz šape škrap. Pošnovočevega Zan-čka sem tudi hotel najahati, ker on si je vsye to zmislil, toda on je igral angleško križarko in jo je tako hitro odkuril, da bi ga tudi mlad Človek ne-ujel, kaj šele jaz, star trapec Pritiral sem Francko domov, in ko je njegova mama — oprostite, moja žena, — videla, kaj je iz svojih novih, belih hlačic naredila, tedaj mu je slekla hlače, in ker druze-zega pri roki ni imela, je pograbila šeflo, s katero zajemamo juho, in padlo je kakih deset strašno vročih po goli koži, da si bo zapomnil, da se ne sme igrati nemških sub-marij. .. .Joj, joj, gospod redaktor, če bi vi videli, kakšne klobasice mu je stara moja zadaj napentala, vi bi se prestrašili. Veste, da je tulil — Bog in sveti križ božji — kakor prasec bogatega kmeta pred božičem. Toda ko sem mu povedal, da gremo na piknik, tedaj je zavriskal vesel kot ptič in kričal: Pik-mk, pik-nik, jujujuhuhu! Ha, ha, šek, šek, je potem kričal Francek na jardu pri plotu, kjer je stala sosedova Malči. Ti pa ne boš šla na piknik, šek, šek. šlik! Vzemi me seboj, Francek, prosila ga je Malči. Je, je, figico, veš, figico pečeno, Malči, prav ti je. zakaj si me pa včeraj s pajpo po nosu udarila? Zakaj nisi hotela včeraj se z menoj tako špasati kot sem ti jaz rekel... Zato pa ne greš z menoj. Tako se je Francek kregal z Malči, po stri tu pa je že šla velika parada. To so vam šli vajgen za vaj£nom, bordengar za konjem, konj za bordengar jem, otroci sc se mešali zraven in kričali, fa-i kini so žvižgali, muzka je pa igrala, igrala I.... Neki debeli, ki bober . j lite, ker bo Avstrija zgubila to vojno, iti ker bo starega vrag vzel?... ti Veselite se, fantje, Svabe in Maža- v tej re J>o vrag vzel, vi bodete pa imeli potem svojo slovensko vlado in svo- , je pravice, mi Rumunci bodemo pa imeli rumunskega carja in vse... To je slišal tudi lajtnant žiga Ocvirk von Pulferturn. Razumel je da Rumuni grdo govorijo o pre-svitlem, pa je šel in popuntal svoje komarate. Ko se je naredil večer, smo mi že vedeli, kaj bo, in mi, Ici svoje glave vedno s seboj nosimo, smo jo popihali domov, da ne bodemo pri onih, ki se fajtajo. Rumuni pa seveda niso vedeli, kaj lajtnant Ocvirek s svojo kom-panijo misli, pa so se zabavali in veselili naprej, toda lajtnant Ocvirek je vse že sfiksal, in od brega se je pričel kregati z Rumunci, konečno jim je pa vojsko napovedal. Ko je bila vojska napovedana, je dal v prvo vrsto mladiče, ki so'' bili za infanterijo. Infanterija je | pričela prva streljati s flašami od pira na rumunske glave.... .Joj, joj, gospod redaktor, da bi vi videli, kako so flaše letele! Vzadaj, za- flašami, je stala rezerva s topovi. Kanoni so bili keki od pira in bakse. Fajerl..... Fajer.....je kričal Ocvirek. Ker še je infanterija borila z vsem junaštvom, je hotela tudi ar-til?rija stopiti v akcijo. Četudi ni od Ocvirka dobila befela, pa je začela bombardirati — valiti keke in bakse iz brega na Rumunce. Joj, joj, dragi gospod redaktor, kako so Rumunci zdihovali, naša godba pa je igrala: Bog ohrani, Bog obvaruj 1 Fantje so pa kričali: 2ivijo Franz Joseph, živijo Franz Ferdinand, živijo šušteršič! In ko so se tako pretepali in sko-ro pregnali Rumunce iz logrov, pa je naenkrat prišel maršal Zov Grega in je nekaj tiho na uho povedal lajtnantu Ocvirku. Ocvirek je zazijal kot bi ga žlak zadel, in naenkrat je komandiral: Curik! Curik, fantje1 Toda nihče, ga ni hotel slišati. Curik, teleta božja 1 Kaj ne razumete komande. Osli! Nazaj, pravim, nazaj. Bežite, fantje, bežite.. .. Policniani gredo.....kozaki! Ko so to naši hrabri junaki slišali, so začeli bežati eden preko dru- I zega, da sem mislil, da si polomijo vse noge. Policmani — kozaki pa rSo bili bolj urni, in so vse arestali.' Deset vajgnov jih je bilo polnih. Joj, joj, kako so zgledali, dragi gospod redaktor. Eden je imel nos potlačen, drugi je dobil pirovsko kuglo v glavo, tretji jo je dobil pod rebra ... .K sreči so bile vzadaj bordeng-basovke in so jih za silo s kikljami obvezale kot pri "Rudečem Križu". Naši bedaki so Rumunce premagali. Rumunci so imeli 30 ranjenih in štiri mrtve, naši pa samo 18 I ranjehih, a zato so dobili naši po ■ štiri in let arešta, lajtnat Ocvirek pa bo sedel šest let. Ko so fantje videli, da ameriški poliemani-kozaki ne razumejo šale, in da morajo sedaj v gajbah sedeti, ker so se tepli za presvitlega. so poslali deputacijo h konzulu, da bi jim konzul pomagal, kajti branili so cesarja in domovino. Kon-zUl pa je deputacijo pri vratih ven vrgel, kajti s takimi barabami kot so ti lajtnanti presvitli avštrijski konzul nima ničesar opraviti;' Tako je tudi prav. Slovenci so dobri za avstrijskega in mažarske-ga konzula toliko časa, dokler se za nje tepejo, kadar je pa vojska fer-tik, tedaj se s takimi "barabami" več ne govori. . . ' ik : ,. i i J^d (J . .. hi'.l*' * . jM ... Cleveurdska Amerka. IZHAJA v TOREK IN PETEK. NAROČNINA: JEa flwlh n ..............fl.Ofl z* ..3.....!t^oo Za Cl«*«l*»d pm peiti.................. *L*0 Hi MIH itvvitk* p« 3 OMte. frapW hm HH« I* » «"»H> Vm pianu, dopisi in denar naj ae I poaitya na: CLEVELANDSKA AMERIKA, - cil» ST. CLAn AVE. N. E. _CLEVELAND, O._ MOW ARO KALI8H, Publisher. IX>P» J. pnte. Bdi tor. ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. Read by 15.000 Slovenian* (KraUera) la the City of Cleveland and daewhere. Ad-er-Usta« ratea am requeet._»_ TEL. CUY. PHIMCITON 1M —-—---—-- — - i ■aterad aa aeconi-claM naatter January j tih ltOD, at the pott office at Clevelaad, O. 1 —Jar the Act of March a, 1 *T>._ 1 No. 74- Tuesday Sept. 14. 1915 j Zapodeni avstrijski poslanik Dumba. ( f Avstrijska diplomacija je bila t vedno diplomacija intrig, zdražb i in hujskanja. Avstrijski diplomati so svetovno znani kot največji slabiči, lenuhi, tatovi časa, ošabni ari- j Mokra t je, ki smatrajo preprosto * ljudstvo za. golazen, sebe pa za priviligirane ljudi, vzvišene nacj zemljani. Zato pa avstrijski diplomati niso nikjer upoštevani niti spoštovani. Avstrijski poslaniki in konzuli se j niso še nikdar smatrali kot posla- r niki in zastopniki avstrijskih naro- ( dov, pač pa vedno le kot poslaniki j in zastopniki dvorske kamarila na s Dunaju. Vsaka druga svetovna dr- j iava, ki ima svoje zastopnike v s Ameriki, se briga za podanike po- ^ tom »vojih zastopnikov. Pomagajo ( delavcem, pomagajo naseljencem, y le avstrijski konzuli ne znajo tega. s Avstrijski konzuli dobro vedo, da t oni niso poslani od naroda, da ga _ zastopajo, pač pa da so poslani od j, dunajskih ministrov, da kujejo ka- , pital iz naseljencev v tujini. Zato j j» avstrijski narodi nimajo nobe- j r nega zaupanja v avstrijske konzule, ker ti konzuli ne zastopajo narodov Avstrije, ampak le avstrijsko vlado. Avstrijski diplomati po Parizu, Petrogradu, Londonu in drugod «0 znani po svoji nezmožnosti, intrigah in zdražbah, kajti ti diplo- ) matje ne čutijo v sebi nobenih dol- -inosti napram narodom, ki prebi- ( vajo v Avstriji, ampak so le slepo 1 orodje dunajske vlade, ki izrablja 1 svoji poslanike tako kot je Ger- ' nianstvu v prid, dočim je znano, ' da avstrijski slovanski narodi, ki ' živijo v tujini, povso12-13 Permanent Bldg 746 Euclid ave. blizu E. 9. ceste. URADNE URE: Od 9. zjutraj do 4. pop. in od 7. zvečer do 8. vsak dan. Ob nedeljah od 10 do za. HAROLD E. EM ERICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni INotar. Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L. Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3676 J. Dobro ohranjen« peč ha plin, f>rwr poceni proda. Rabi ga lahko v saloonu ali ▼ dvorani. iPotzve se na 1177 Norwood Rd. (74) Dve sobi se oddajo v najem za poštene fante s hrano ali brez. 6304 St. Clair ave. (75) Iz stare domovine. ' ■- (Nepoštena JNUgajničaika. Zaprli so v Ljubljani blagajni-tvari.In denarna aakainice naj «a poJUJaJo na slavnega tajnika Pisarna glavnaca urada aa nahaja aa 1069 HL 4tad Btroat, prvo aad-atraaje, »daj. Cdr. telafoa: Princeton 1276 (R. ■s ne, toda se ne dajo primerjati z nemškimi. En sam nemški zbor v armadi nemškega kroii-princa je zgubil 40.000 mož. tekom enega meseca. Ob kanalu, med reko Aisne in Marne, je skušal sovražnik nas iznenadi-ti, toda nemški napad je bil popolnoma odbit. Po ostali fronti se vrše samo artilerijski boji. —V več pismih, ki jih dobijo rojaki od svojih prijateljev in sorodnikov iz Rusije, kjer ae nahajajo avstrijski ujetniki, se vidi, da bi tamošnji ujetniki jako radi brali kake časopise. Kdor dobi tak naslov, od kakega ujetnika, bi dobro storil, če bi istemu poslal naš list. Seveda, list bi hodil tja no 5 ali mogoče celo 6 in,7 tednov, prišel br pa tja vseeno in razveselil rojaka v ujetništvu JlPoštnina za list je samo en cent, in Če je na osmih straneh, 2 centa. Vsak trgovec bi moral imeti svoj pisemski papir, kuverte in računske listine. Vse to naredi naSa tiskarna po nizkih cenah. VSAKDANJA POTREBA. Da se ohranite v dobrem zdravju, je potrebna dobra prebava in popolno čiščenje telesa vsak dan. Kakor hitro to zanemarimo, nasta-jejo razne teškoče. Najraje se nas prime zaprtje. Sledi gjavobol, zgu-ba apetita, vrtoglavost. Jezik je suh, sapa slaba. Takoj moramo rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. V začetku vzemite dober poži-rek, vselej na prazen želodec. To morate ponavljati, dokler ni želodec v redu, nakar rabite manjši ,po-žirek. Cena $1.00. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, 111. ♦ * * Pri ubodih, praskah in napetju drgnite prizadete dele s Trinerje-vim linimentom. Vas hitro ozdravi. Cena 25 in 50c, po pošti in 6oc. NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam, da sem kupil staro znano prodajalno s slaščicami, in sicer prodajam sladoled, mehke pijače, vsakovrsten tobak za žvečenje in kadenje, najboljše kakovosti cigare, cigarete, vse šolske potrebščine ter veliko zalogo raznovrstnih candy. Se slavnemu občinstvu toplo priporočam za obilen obisk. (77) FRANK STREHOVEC, 1391 E- 55th St. PRIPOROČILO. Spodaj podpisani naznanjam Slovencem in Slovenkam v Clevelandu, da sem prevzel od dobro znanega grocerista Fr. Miklavčiča njegovo grocerijo na 1110 E. 64th St. Potrudil se bom, da bom postregel cenjenim slovenskim družinam vselej z najboljšim svežim blagom in po nizkih cenah. Priporočam se Slovencem in Slovenkam za obil obisk in podpiranje trgovine. Se zahvaljujem za vašo podporo in sem s spoštovanjem Anton Prijatelj, 1110 E. 64th St. (81) JAKO lepa hiša, 12 sob, za 2 družini, mirna okolica, kopališče in toilet spodaj in zgorej. Cena $4300. Ugodni pogoji. 1375 E. 65th St. --'--(76) PRODA se dobro ohranjeno pohištvo za deset fantov, in poleg tega tudi lepo stanovanje. M. SuštarsiČ, 6218 St. Clair ave. (76) IŠČE se soba za enega moškega in sicer od Addison Rd. proti E. 79th St.. Fr. Penko, 5363 St. Clair ave. -.--(75) SOBA s prostim vhodom se odda enemu ali dvema fantoma, brez hrane. 6021 Bonna ave. (75) B D Pouk v anglaMInl In lepopl«. O B Ju potoni doplaoyanja. V Clave- B □ landu tudi e privatnim u<a- B B IJem. Denar, ki aa irtvuje za aa- B B me Izobrazbo, Jo najbolje nalo- B B ien, in ne vzame ga na Kriza n« B B vojna. Plilte ca pojaanlla na B B OLOV. K. SOLA. B B 6119 St. Clalr ave. (4S)B CLEVELAND, OMlO. B Bninuniimiivrnun POZOR t Naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem pričel razvrati pivo v sodih'.n steklenicah, pripeljem ga na dom ali na katerikoli prostor. Priporočam se slavnim društvom in drugim, da ob priliki izleta na farme ali ob drugih zabavah kot krstije poroke, gotovo obrnejo na mene. Postreženi bodejo točno in zanesljivo. John Modic, 6201 St. Clair ave. Clo-veland O. (74) FINO VINO vedno dobite pri Joa Koželu. Belo, niagara in concord vina Pooebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave. ---- V ...-■■T-- ■ - H I ZAKAJ pošiljate denar v staro domovino ? Ne morete ga dobiti na-zaj» če ga še tako nujno potrebujete danes ali jutri, in vi ne veste in jaz ne vem, če ga bodete kdaj dobili ali nikoli, to pa le dobro veste, da ste morali teško delati za vaš denar. Zatorej vam jaz svetujem, da kupite hišo za vaš denar. Ako pa ne marate kupiti hišo, pa jaz uvedem vaš denar v varno posojilo vašemu rojaku, da si kupi hišo. Pogodbo naredimo za tri leta ali za pet, po šest procentov obresti na sto. Kako se da to narediti, se lahko osebno dogovorimo predno od-daste denar, ne pa potem, ko je že vse prepozno. Zagotovim vam, da bodete zadovoljni, ko vam razložim, kako je denar varno naložen, da ga ne morete nikdar zgubiti. JOS. ZAJEC. 1378 E. 49th St. Cleveland, O. 4- (78) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—'12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dret je zob brez bolečin. Delo. garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. 1 .. .(23-46) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I Se priporoča Slovencem v obilen obiak. Točna postrežba. Vedno sveže pijače. j-- "VELIKA PONUDBA" SpraM in Ima Mfajhi Vnlai |c. v (ala«M Cali kapa« min k Mata v fetoilaA v^vm m lil ^^SllrjH t^EBO liifB jI ■ su—m-tff* op buffalo** y s (XEVELAND-Daily,RfiylrttoDjsc.lst-BUFFALO S i ''' I, -------------- ••» M J. S. Jablonski, j Slovenski fotograf m St Clalr Ave. MM Broadway I Izdeluje alike aa ženi t be in dralinske alike, otrolke H alike, po naj no veji i modi in po niakih cenah. Za $3.00 I vrednostnih slik (eo dncat), naredimo eno veliko sliko r naravni velikosti I saatonj. MT VSE DELO JE GARANTIRANO, -m ! UDOBNOST. M4 Kar se tiče udobnosti se ne more primerjati nobeno Jfc kurivo z naravnim plinom C 3S Ni vam treba nakladati pre- SE 5 nioga, ni pepela, nič smetij. JJg ^ Naravni plin je vedno pripra- Jp ^ vljen za takojšno uporabo. In naravni plin je Čist, izda- ^ ten in ekonomičen. 1 J? Trna EAST OHIO GAS COMPANY ij Superior At®, Oppoaite Hollandvn Hotel , Jp J* Clevsland, Ohio ; I H •' M POZOR! Podpisani priporočani Slovencem in Hrvatom svojo dobro in staro znano gostilno za obilen obisk. Nekoč je bilo napisano, da prodajam slaTx> pijačo, kar je pa sedaj preklicano, in prodajam v resnici le najboljše pivo, izvrstno * domače vino, dišeče smodke in izvrstna žganja. Kdor pride K mejii, se bo prepričal o izvrstni postrežbi. Rojake prosim za obilen obisk moje gostilne, ker Jim bom skušal vselej postreči z najboljšo pijačo. Za vaš obitk in podporo vam ostanem vselej hvaležen. Vaš stari znanec John Posh, 4426 Hamilton ave. -- (75) Naprodaj je izvrsten 4 leta star konj, en boggy in navaden voz ter dve konjski opravi. Vse v dobrem stanju, in se proda poceni. A. Peskar, 8001 Aetna Rrl - (76) Prodajalna se da v najem. Rent poceni Na 6017-19 St. Clalr ave. Naprodaj je tudi celo posestvo. Slovenec, ki je podjeten, Ima tu lepo priliko. Adolf E. BernBteln, Main 1386. Pisarna 603 Leader-News Building. (74) SLOVENS'^ dekle dobi stalno delo za hišna opravila. 16001 Holmes ave. (77) IMAM nekaj lepega posestva naprodaj v slovenski naselbini* po jako nizki ceni. Pridite in pogovorite se z menoj. 1228 Central ave. Central 3964 R. (76) PRAV lepa "buldog" psica, dobre pasme, je naprodaj. 1522 E. 43rd St_(75) DVA poštena fanta se takoj sprejmeta na stanovanje in hrano. 1420 E. 53rd St._(75) LEPO opremljeni prostori se oddajo v najem. 1419 E. 51 st. (76) ko mogoče, da se škodljivcu bodisi v obliki lajčeca, ličinke lai go-senjce, bube, hrošče ali metulja za-neso iz drugih krajev z železniškimi vagoni. Pri današnjih razmerah pa bt bilo preganjanje teh' škodljivcev jako težavno, akone sploh onemogočeno. Ker je dognano/ da gozdna mravlja pomaga preganjati žužke, je bila izdana oblastna ►prepoved nabiranja mravljinih jajčec, ki so jih ponekod v velikih množinah nabirali in pošiljali trgovcem/ Sedem bratpv v vojni. V rezervni bolnišnici vKranju Beži 17 let stari bosanski prostovoljec, ki je bil v ožemlju Krna teško ranjen. Oglasil se je za vojno, ko so bili njegovi šesti starejši bratje že vsi pri vojakih. Pet izmed bratov je padlo, dva sta teško ranjena. Padel je na južnem bojišču Ant. Černuta, vojak domaČega primorskega polka, posestnik v Srednjem Logu na Bovškem, star 33 let. Za pušča žalujočo ženo in tri otroke, — Nadporočnik Z. je pisal polubra-tu pokojnega: "z žalostjo moram naznaniti, da je Anton Černuta dne 4. julija ob 11. dopoldne v strelnem jarku zadel kos granat« in ga je teško ranil na glavi strel iz šrapne-la. Prenesli smo ga iz j^rka, da dobi zdravniško pomoč, tam pa je preminul. V italijanskem vjetništvu se nahaja med drugimi tudi kurat Klanj-šček iz Podsabotina, brat znanega dolgoletnega župana v Števerjanu. Klanjšček je služil več časa kot divizijski župnik na severnem bojišču, tam si je bil nakopal teškp bolezen ter se je na to zdravil v rezervni bolnišnici Rdečega Križa v centralnem semenišču v Gorici. Tam je bil spoznan za nesposobne ga za vojaško službo, na kar je odšel na svoje mesto v Podsabotin. Tam so ga zajeli Italijani in odpeljali aeboj. Z Italijani je moral oditi s svojega doma v Podsenici tudi ; posestnik Marinič, bivši slovenski i goriški deželni poslanec. Is Kobarida v Ljubljano je došlo 1 pismo neki gospej, ki biva v Ljubljani že nekaj časa. Pismo je prišlo i preko Švice v 17 dneh. Pisano je 1 moralo biti dne 17. junija. Pismo 1 ne ve še nič o tem, da bi bili ©dve- 1 deni kot župan Iv. Miklavčič in ; razni ugledni Kobaridci Anton Ju- 1 retič, Anton Uršič, Franc Urban- 1 čič, o\emur ljudje pripovedujejo. Pač pa pove, da je dekan Jurij Pe-ternel zdrav na svojem mestu in . enako brat župana Ivan Miklavčič. Pismo pravi tudi, da je Kobarid do- 1 cela nepoškodovan in da je življenje tam popolnoma normalno. Ita-lijanski častniki so posedli glavne gostilne, kjer proti plačilu kuhajo ! njihovi kuharji. — Pismo se glasi 1 sicer povsem pomirjevalno, ali treba ' vpoštevati cenzuro in strah pri ljudeh, ki pišejo pisma. Ako so dru-godi v krajih, kjer je bilo tudi vse i mirno in brez odpora, ko so došli Italijani, pobrali vse ugledne j še , može za talce, se da sklepati iz tega, da tudi Kobaridu niso prizanesli. ' — V zadnjem času smo čuli, da je Kobarid precej trpel vsled granat. -o K i...........I................ IHIIIIH 7 ^ "Kaj pričakujete od mene?" vpraša konečno grof. "Jaz, signor/Jaz pričakujem vaših povelj.'" "Ali ne bi poslali odgovor svojemu bratu iPietru?" '•Jaz? Nikakor ne, ker ne vem, kako naj ga moje pismo najde.'* "To^a ali ne veste, kdo vam nosi njegova pisma?" "Seveda, Giacomo mi jih pri- i naša." "Kdo je ta Giacomo?" < "Gondolier na Rialtu, ki od | časa do časa pogleda v neko < preseko v kanalu pri Orfanu, i ne da bi vedel, kdo pisma tja 1 Tnosi." ; "Torei če bi jaz odgovoril j na to pismo in bi ga položil v 1 ono razpeklino, tedaj bodejo 1 pismo dobili?" ''O, nikakor ne, kajte že sa- c .-na sem večkrat poskusila, to- i da pismo je vselej tam ostab. < Niliče ga ni odnesel." i "Dobr a Želim vam srečo, j ker upam, da ne padete v roke i dvema orožnikoma ko zapustite 'ta hotel." s "Ah, pri Kristovi krvi!" za- '1 klice uboga deklica vsa tre>o- i ca, toda ne ca bi obledela, ko < proseče pogleda grofa. "Zakaj s pa naj me zapro?" 1 "V resoici ste jakn čudni, t moja ddbra deklica," odvrne \ Monte Cristo. "Kako? Vi ste i v zvezi z bando razbojnikov, ki povzročajo zločine v Benetkah, in sedaj menite, da to ni s vzrok dovolj, da vas ne bi pri- i jeli ?" ' * ''Gospod grof, jaz ne vem, < kaj hočete s svojimi besedami. Jaz naj bi imela zveze z bandi- i tt? Ah, ne gospod, vrjemite s mi v božjem imenu, da to ni i resnica. Pojdite z menoj in povejte orožnikom, da to ni res, i da jaz banditov niti ne poznam j ne." "Dovolj. Pojdite v miru," odvrne grof, ko prestreže deklico, da mu ne pade k nogam. "Nihče vam ne 'bo kaj hudega pri-zadjal. Kljub tem« je pa neobhodno potrebno, da preskrbite za sestanek med menoj in Gia-comom, ne da bi mu povedali, kdo sem jaz." "Nič ni lažje kot to, ekse-lenca." "Toda kako? Jaz ga ne poznam." ''Pri meni v moji hiši ga lahko dobite." Deklica opiše svoje stanovanje grofu, potem pa hitro odide, ko boječe gleda na vse strani ulice, če se ji kje bližajo orožniki. 'Komaj je deklica zapustila sobo, ko prebere grof drugič pismo, katero mu je Rosina prinesla.. Zaman je skušal spoznati pisavo. Bila je to drobna, odločna in trdna pisava, kot bi hotela naznaniti, da je načrt onega, ki je napisal pismo, neizpre-menljiv. Grof se je moral podati na otok Monte Cristo, da odkupi sina, kakor mu banditje sporočajo. Monte Cristo je poznal značaj teh roparjev, in dobro je vedel s kako predrznimi logovi ima opraviti. Toda pred,-no nastopi potovanje, se je hotel prepričati o zvezah, ki vladajo med Giacomom in bandi-ti. Zategadelj se je podal v hišo, katero ijiu je Rosina opisala, toda od Giacoma ni mogel zvedeti ničesar druzega kot kar je že zvedel od Rosine. Grof je moral torej opustiti vsako upanje, da 'bi prodrl v skrivnost, ki ga je obdajala. Narediti ni mogel druzega kot da takoj odplove proti otoku Monte Cristo. Priprave so se zvršile kakor vsplej. Hitro in zanesljivo. Ko se je poslovil od vseh benečan-skih družin in še zahvalil grofu Gradenigo za krasen sprejem, je odšel s svojo Haydee no počivaš med tisočerimi skr-Ibmi, ki te obdajajo in ki te čakajo, d ate zgrabijo v svoje kremplje! S kakim veseljem vdihavaš zrak, ki te bo enkrat zastrupil! Ah, kal^o bolje bi bilo za tebe, če bi prenehal živeti!" ■ Ko tako govori, položi desno roko na držaj pištole, ki mu je tičala za pasom. "Stqj, Benedetto!" zakliče njegov tovariš. ''Upam, da nam ne bodejo očitali zločina otroškega umora." Dalje prihodnjič. 9 I ■ I 6101 St. Clair Avenue Tu se dobi dobra in pristna pijača POSTREŽBA TOČNA V IN SOLIDNA. 8 - Hott* Union SCRAP TOBACCO J« delan iz najboljiega duha-na za cigar«. Samo najboljši tabak m potrebuj«. Najboljši tobak za žvečenj«. V vsakem paketu j« kupon. ^liiiiaiai.iiaiiiiiiaijiiiiiiiiii^tiiLiiiiiiiiiiiaiitiiiiiii » laaTTTiTkl HI Union Made i - .m-----r- la TiM ht«> di ii ni nj«>av raceipt ■*>«■* (m amim in mI ntjčUUjiih sdravll, da »u BMft udrktiti. Vali mdrafnUki racapti moraja priliv aala lakaraa, kjar badaja adalaai aataa£aa pa 1*1)1 idraTkika. Imamo tudi papalaa aala. «a cwnUavik pradmatav. loalataik potrab. itia. diikT. cigar ia .Udkorja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addiion Rd. TOfal St. CUir A v«. f................... IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j Dr. A. Ar Kalbfleisch, 6426 StCbir Ave. Govori se slovensko in hrvat- | sko. Točna postrežba. ČJaso-pisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniš- ! ki urad v mestu, kjer se govori ; slovensko in hrvatsko. Uradne urei | Od 9i30 do 11«30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 »večer | | Telefon urada: ; East 408 J. i K Telefon stanovanja: Eddy 1856 M. SSMMSM............. ■v - -f " H ■ — I I I ■ Navadna napaka. [B ■ I —^B^1 ' ...... j Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča zaprtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako || to je, rabijo razne pilule in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo je: I TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO Y1N0 NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROJUATIČNO, IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU v 1 vJl zaprtja, ž I J^f /pT^V^ posledicah zaprtja, neprebavnosti, \ ^t^A^ napetosti, bolečin v odvajalnih organih, želočnih boleznih, ^ nervoznosti in slabosfr.' . ___J£_ Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pajavu nerodnosti prebavljalnih organov. CENA $1.00. PO LEKARNAH, Joseph Triner, I 1 IZDELOVALEC 1 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. H '•'■■•'■■* ■ * _ -1 Če vis nadleguje revmatizem ali nevralgične bolečine,, poskusite Trinerjev liniment Da takojšno olajšbo. Cena 25 in 50c, po poiti 35 in 60c. i (Dva fanta se sprejmeta na dobro stanovanje. 1261 E. 6oth St. (74) Jako lep& soba se odda za enega fanta ali dva. 5904 Prosser ave. (zgorej.) (74) čedna soba se odda za enega ali dva fanta brez hrane. 1177 E. 60th St. (74) I NAZNANILO! I ' m AMERIŠKI ROJENI IN NATURALIZIRANI DRŽAVLJANI! I i % I ■» • » - - Bolj važno je za vas, da* vo- | lite letos 2. novembra kot I $ *■■ •■• 1 ' ' ' , , ■ * ' pa če greste delat isti dan, .brez obzira k kateri stranki I spadate. K- j proti Florenci ,kjer je upal dobiti krasno stanovanje že pripravljeno, kar se je imel zahvaliti svojemu pobočniku, ki je potoval pred njim. 4 VII. POGLAVJE. • • ■ . / i Od Mantue do Florence. . Mojster Bertuccio je natančno »polnil grofova naročila, in pripravil stanovanje v Florenci v najboljšem hotelu. Sicer je moral lastnik hotela odpovedati stanovanje več princem in drugih kraljevim sorodnikom, toda Bertuccio je pac hotel imeti, kar je enkrat videl, da je sijajno. Takoj ko se je pogodil za ceno, se je pripravil, da uredi stanovanje po gro-fovi želji. Kakor v Benetkah, «e je tudi v Florenci kmalu raznesla novica, da pride grof Monte Cristo. (Njegovo ime je bilo znano povsod. O njem se je govorilo povsod z večjim zanimanjem kot o državnih poslih/ Ko je grof zapustil Benetke j se je hotel peljati po morju do iMantue, potem pa že v naprej naročeni kočiji do Florence, . odkoder bi najel vožnjo do 'P4-i se> kjer tbi se ukrcal proti otoku Mbnte Cristo. To je bil potovalni načrt, katerega je grof priredil že v Benetkah, in katerega se je hotel držati. Vožnja med Benetkami in Milanom ni imela ničesar posebnega. V Milanu se .je grof s svojo ženo le za kratek čas ustavil, nakar je s Haydee nadaljeval pot. Pustimo grofa in 4 njegovo soprogo za trenutek, in poglejmo kaj se godi na cesti, po kateri potujeta. Dva jezdeca sta se nahajala na poti proti mestu. Mahoma pa obstaneta pri nekem zapuščenem studencu, kjer je voda padala na staro deblo in se zbirala v mali votlini spodaj. Dan se je nagibal proti večeru. (Listje na drevju je lahno trepetalo v vetru > zadnji ptiči so se oglaševali v gozdu in na pv* ljili kot bi peli svojo večerno molitev. Oba potnika kot njih konja sta bila pokrita s prahom, in konjske nozdrvi so kazale, da sta ijaida potnika za seboj dol-£o pot. ''Ali hočete vode, gospod?" vpraša eden potnikov, ko pogleda druzega; Utu je studenec." "Za mene? Ne 1 Pač pa za to nedolžno bitje/' odvrne drugi, ko odgrnc plašč in pogleda pod njega. "Ne?" reče prvi, ko poln sočutja pogleda zajedno na plašč. '"Živi," reče drugi potnik. "Bog naj ga varuje I" Trenutek molka sledi, tekom katerega oni, ki je zadnji govoril, in ki je moral po svojem narečju biti Italijan, stopi j s konja in stegne roko kot bi hotel sprejeti neko breme, katero mu izroča njegov tovariš. Ta drugi potnik, ki je ostal na konju, v resnici izroči prvemu potniku otroka, starega tri ali štiri leta. Potem pa stopi tudi on s konja in gre proti studencu, kjer so se konji že napajali. Oba potnika pa zreta na otroka, ki se je pravkar prebujal iz globokega spanja. Zdajci otrok lahno vzdih ne. ''Ah, zakaj te je. Bog ohranil pri življenju ?" mrmra eden potnikov, ko ponudi otroku vode. "Kakšna bodočnost ti je namenjena v tetu svetu intrig, zločinov in hudobij, kjer ima vsaka cvetlica svoj strup. Bolje bi bilo za tebe, da bi se zbudilo i/, spanja med angelji v ne-• beških vrtovih. Da, stokrat bo^ Ije bi bilo za tebe, kot da bi živel na tej zemlji, izpostavljen mukam, katere so za tebe izmi-: slili hudobni ljudje. Kako mir- i F OBRESTI S£ ZAČNEJO VSA! D AN , VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK ia pm pravilih platino do dam, ko pot*fa*U 4mv m 4% St. Clair mn4 SSthfSL Prnpict and Huroa Superior »nd AddiMB. I Dr. Richter's Paifl-Eiptller ta revmatizem, boleab ln otrpe-loat udov ln ml Pravega dobita v zavoju kot vidita na allkl. Zavrnite vse savoja, ki nimajo nafte Trade Marke. 2fio ln 50c po lekarnah ali naravnost od naa. 74—80 Waahlngton Str. New York, N. Y. ;>ltHlliI