PROLETAREC ŠTEV,—NO. 843. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 8. NOVEMBRA (November 8th), 1923. LETO—VOL. XVIII. UpravniStvo (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. PO PETIH IN PO ŠESTIH LETIH. Obletnica druge ruske revolucije. Obletnica premirja in revolucije v Nemčiji. Ko je leta 1914 izbruhnil vojni požar, je gospodoval Rusiji še car. Nad 180,000,000 ljudi mu je bilo podložnih. Ena sedminka zemljske površine je bila pod njegovo oblastjo. Carizem je bil eden najreakcionarnejših sodobnih režimov. Nikjer na svetu niso bile ljudske mase bolj brezpravne kakor v carski Rusiji. Car je izdajal ukaze, ljudstvo je moralo u-bogati. Kdor se je branil, se je seznanil s Sibirijo, z ječo, z vislicami. Dne 15. marca 1917 pa je car dobil ukaz: "Podpiši svojo odpoved do prestola." Car je podpisal, ne samo svojo odpoved, ampak tudi odpoved članov svoje rodbine Romanovcev, ki so se na ta način odrekli "pravici do prestola". Dne 14. septembra 1917 je Rusija z dekretom Kerenskijeve vlade postala republika. Ves čas po strmoglavljenju carja so se v Rusiji borile razne politične struje za prvenstvo. V Rusijo sta dospela Lenin iz Švice in Trocki iz New Yorka ter prevzela vodstvo nad boljševiško skupino, ki je propagirala sovjetski sistem vlade in socialno revolucijo. Kerenski je hotel voditi vojno na strani zaveznikov naprej — ruski mu-žiki pa so hoteli mir in zemljo. Vojna jim je bila usiljena, in ker je carjeva vlada padla, čemu bi se še nadalje vojevali? Dne 7. novembra je prišla na površje nova vlada — vlada sovjetov. To je bila druga ruska revolucija tekem leta 1917. Vojne na ruski fronti je bilo konec. Toda nemški junkerji so mislili drugače. Navalili so s svojo armado na izkrva-vljeno Rusijo in ji diktirali v Brest-Litovsku sra,-motne, poniževalne pogoje. Sovjetska Rusija jih je sprejela in s tem je bil "sklenjen" med njo inkajzerjevo Nemčijo mir. V razmerah kakršne so bile, Rusija ni imela drugega izhoda. Lahko bi odklonila nemške pogoje, kar bi imelo za posledico, da bi kajzerjeve armade prodirale dalje v notranjost Rusije in da bi morala sovjetska vlada premakniti svoj sedež proti sibirski meji. Z mirom, sramoten kakor je bil, je upala Rusija doseči več kakor pa z nadaljevanjem vojne, v kateri ne bi mogla ničesar pridobiti. Brest-litovski mir je imel le kratko življenje. Xeraske armade na zapadnoevropskih bojiščih so bile prisiljene na umikanje. Naduti nemški militarizem je za enkrat odigral. Dne 9. novembra 1918 je imela Nemčija revolucijo, ki je pomedla z monarhijo in vrgla vse dinastije v nemški federaciji. Nekaj dni pozneje, dne 11. novembra je bilo med zastopniki Nemčije in zavezniških držav podpisano premirje. S tem je bila vojna končana. V zavezniških deželah Evrope in v mestih Zed. držav so rajali miljoni veselja, ne toliko zato ker so zavezniki zmagali, ampak več zato, ker je bila vojna končana. Demokracija je zmagala! To je bilo pred petimi leti. Po premirju so se gospodje, ki napovedujejo vojne, zbrali v Versaillesu in sklenili po dolgem mešetarenju "mirovno" pogodbo. Radi te pogodbe je Nemčija danes v krizi, takorekoč v razsulu, njeno ljudstvo v bedi, z njim pa vadlja imperialistična Francija in kapitalistični mogotci sveta. Kaj je njim beda 60,000,000 ljudi! Rusija praznuje obletnico svoje revolucije v znamenju prerojfenja in gospodarske rekonstrukcije. Težka je bila njena pot skozi zadnjih šest let, težka je bila pot njenega ljudstva skozi zadnja stoletja. Danes pa je v znamenju prerojen j a. Premagala je neštete ovire, porazila notranje in zunanje sovražnike in sedaj gradi, resničko gradi. Kapitalistične vlade, ki so še pred par leti gledale nanjo z zaničevanje in prezirom, so spoznale, da imajo opraviti z Rusijo, ki noče nikomur biti vazal. Današnja Rusija je država ruskega ljudstva, broječa 130,000,000 duš. Njena vlada dela za rusko ljudstvo. Kulturne institucije gradi za rusko ljudstvo. Iz nazadnjaške, ekonomsko nerazvite Rusije se dviga nova, človeštvu in ruskemu ljudstvu mnogo obetajoča Rusija, iz nje se je dvignila Unija sovjetskih socialističnih republik! Današnja Nemčija ne praznuje obletnice svoje revolucije tako kakor jo praznuje Rusija. Nemško ljudstvo je prepojeno z gnjevom in sovraštvom proti Franciji. V njem tli neprikrita želja po maščevanju nad krivci njegove nesreče. Nova Nemčija je dobila nove industrialne kajzerje, ljudi, ki so si nagrabili miljarde iz ljudske mizerije. Ti so v zvezi z monarhisti, katerim dajejo potuho tudi nekatere kapitalistične vlade in vsi mednarodni bankirji. Ruski proletariat praznuje svoj dan v znamenju zmage. Nemški proletariat ne praznuje obletnice svoje revolucije. Vali se po ulicah in zahteva kruha. Dasi je nemško delavstvo v političnem oziru najbolj izvežbano, dasi je nemško ljudstvo v kulturnem oziru eno prvih na svetu, četudi je Nemčija ekonomsko ena najbolj razvitih dežel, kljub temu je po petletnem miru bolj zbita na tla kakor je bila takrat, ko je podpisala premirje. V versaillskem miru je glavno poglavje njene tragedije. Nemško ljudstvo ne bo zmerom na tleh. Francoski imperializem ne bo večen. Stinnesi in Kruppi bodo padli kakor je padlo že toliko drugega v razvoju. Nemško ljudstvo pa bo o-stalo. Predno bomo dobili svetovno unijo socialističnih republik, bo šlo človeštvo še skozi mnoge krvave krize. Milijone mož je še pod orožjem, države še vedno trošijo ogromne miljarde za militarizem. Skozi vse te krize, skozi barbarizme pa se človek počasi spreminja v človeka. Zgodovina zadnjih šestih let je le majhen odlomek naših izkušenj in naše vzgoje. Toda četudi odlomek, je vendar eden najvažnejših v zgodovini človeštva, ker znači rojstvo nove dobe. Fašizmi in drugi podobni pojavi prihajajo in odhajajo. Reakcija, ki dviga svojo glavo, bo izginila. Nova doba, prehajanje iz kapitalizma v socializem, ostane. Šla bo po svoji križevi poti, padala, se dvigala, in končno praznovala dan svojega vstajenja. "Ten-Cent Stores". Kapitalizem si osvaja tudi trgovine na drobno, ki so bile pred leti še privilegij malih trgovcev, članov takozvanega srednjega sloja". Danes je to drugače. Ustanovile so se mogočne korporacije, ki so odprle verigo malih trgovin, bodisi za grocerijsko blago, obuvala, restavracije, tobakarne itd. itd. Med temi trgovinami so tudi takozvani "ten-cent stores", ki prodajajo vse mogoče drobnarije. Ena takih "ten-cent" korporacij je tudi S. S. Kresge kompanija, ki lastuje po raznih mestih Amerike drobnarijske trgovine. V tem letu je napravila okoli $80,000,000 (osemdeset mi-ljonov dolarjev) prometa, in njen dobiček znaša $9,-296,000. In Kresgejeva kompanija ni ena največjih te vrste! Pomislite, koliko miljonov "dajmov" požro malim trgovcem samo take "ten-cent" trgovine. Ampak z osvajanjem trgovin na drobno je kapitalizem komaj pričel. Tak je zakon ekonomskega razvoja pod kapitalizmom, in ničesar ga ne more ustaviti. In kapitalizem ustvarja pogoje za socialistično ekonomsko uredbo, ne ker jih hoče in želi, ampak zato ker je zakon ekonomskega razvoja tak. So stvari, ki so priprositemu delavcu nerazumljive, toda se mora truditi, da jih bo razumel, kajti le tako bo tudi sam dozoreval za socializem. Znamenje časa. Eugene V. Debs. Vsaki dan, skoro vsako uro čujemo pritožbe, da primanjkuje hišnih poslov, da manjka delavcev, katerih naloga je opravljati dela na domovih premožnih ljudi. Naravno je, da se gospoda pritožuje nad slabimi časi radi pomanjkanja poslov. Mene take pritožbe izredno razvesele, ker nam dajejo nove upe, ker so znamenje časa. Skozi vse dolge dobe, odkar se je pojavila organizirana družba, je mala, zelo mala manjšina brezdelnih parazitov, gnijoča v izobilju, vladala in tlačila brezpravne mase delavnega ljudstva, ki je ječalo in ginilo v revščini in mi-zeriji. Nepotrebni paraziti so bili vedno na vrhu in delovne, ustvarjajoče mase so vedno služile za po blatu položene podlage, na katerih je zgrajena družabna uredba v korist nepotrebnih in v škodo potrebnim. V starodavnem Rimu je bil gospodar in suženj; v srednjeveški Evropi je bil grof in pod-ložnik; v današnjem dnevu je kapitalist in mezdni delavec, ki reprezentirata "višji" in "nižji" razred človeške družbe. V vsaki dobi, v vsaki deželi in v vsaki u-redbi je bil koristen delavec vedno spodaj iui smatran za "manjvrednega" od nasičenega, «i-zdavega parazita, ki se je mastil na račun delavčeve mizerije. Človeštvo še ni nikdar imelo prave civilizacije in jo nikdar ne bo vse dotlej, dokler se ne bodo tisti, ki opravljajo koristna dela in u-j stvarjajo bogastva, dvignili do dostajanstva svobode, se osvobodili okovov, ustvarili samo-; vlado in uživali v sreči in v miru sadove svojega dela. Dokler se to ne zgodi, se mora z borbo nadaljevati po vsem širnem svetu in nobena sila, ne more zaustaviti zmagovitega pohoda dokler ne izvrši svojega dela in postavi delavstvo za vladarje sveta. Naj si nihče ne tolmači, da kar tu govorim o delavcih, da imam v mislih le ma-nualne delavce, kajti delavci so vsi tisti, bili duševni ali ročni, ki opravljajo direktno ali in-direktno kakršnakoli dela v korist družbe. Edino izkoriščevalce in parazite je treba iztrebiti, kar bo končno njim v korist in v korist tistim, ki pridejo za njimi. Jaz ne morem verjeti, da je bilo v načrtih stvarstva kedaj določeno, da mora biti en človek služabnik drugemu, da mora biti eden hlapec in drugi gospodar, da morajo eni garati zato, da se drugim, ki ne garajo, dobro godi. Ni še tako dolgo nazaj, ko so morale hčere revnih starišev beračiti okoli premožnih družin, naj se jim milostno naklonijo službe de-kel in služkinj. Ta dekleta so bila navadno smatrana za nič drugega kakor sredstva udobnosti bogatašem, za pokorne dekle gospodarjem in gospodinjam ter njihovim otrokom. Od njih se je zahtevalo, da morajo biti v jutro prve po-koncu in zvečer čakati, da je šel zadnji član gospodarjeve družine k počitku, predno so si ga smele same privoščiti. Dobile so zase najslabše sobe, jesti so morale kar je ostalo drugim, opravljati vsa "umazana" dela, bile niso nikdar proste, in dobivale so za "privilegij" živeti v takih ječah sramotno nizko plačo. Kaj so imele te služkinje od življenja? Sem pa tam kak pomilovalen nasmeh, toda preziranja največ. Rojene so bile, da napravijo drugim udobno življenje, same pa so bile sužinje. Ta dekleta, hvala vzbujajočim vplivom današnjega časa, sedaj spoznavajo, da niso bile rojene za sužinje, da niso namenjene za plen parazitom. Njihov ponos se je pričel dvigati in zahtevajo, da se z njimi postopa kot z ljudmi, ki opravljajo koristne službe. Poveličujem vsak njihov korak, ki ga store v smeri, da si za-gotove enakovredno stališče z njihovimi gospodinjami in gospodarji. Čemu je potrebno, da bi bili paraziti, ki ne producirajo ničesar in imajo vse, na vrhu, medtem ko so delavci, ki ustvarjajo vse in nimajo ničesar, spodaj in služijo le za podložja gospodarjem? Te služkinje so hčere delavskega razreda in delavski razred po vsem širnem svetu se dviga na svojih nogah, pričel se je zavedati svoje moči in se zavzel osvoboditi samegasebe, otresti se hlapčevstva in degradacije ter zavzeti mesto v družbi, ki mu pripada. Dekleta, jaz vam častitam, da ste postale "redke" na trgu dekel in služkinj! Veseli me vsak vaš napor, da se dvignete iz hlapčevstva, da si priborite svobodo, da si izvojujete spoštovanje kakoršnega so človeška bitja vredna. Služkinje so opravičene, ne do najslabše ampak do najboljše sobe, ne do ostankov, ampak do najboljše hrane, ki jo same pripravljajo, do ravnanja, ki jih bo postavljalo ne na stališče dekle ampak na stališče enakovredne članice hiše v kateri služi, opravičena je do plače, ki ji bo zasigurala dostojno življenje in do dobrin, ki jih s svojim delom zasluži. Pomnite, da niste vredne za družbo manj kakor paraziti katerim služite, pač pa več, ker ste njeni koristni člani, medtem ko bi se čisto lahko izhajalo tudi brez parazitov. Človeštvo napreduje, tudi ako je prisiljeno napredovati v solzah in agoniji, skozi temo in mlake krvi. V pravi civilizaciji ne bodo človeška bitja hlapčevala drugim človeškim bitjem. Resnično civiliziran človek je tisti, ki je pripravljen plačevati usluge z uslugami. Ako nisem pripravljen osnažiti čevlje človeku, bil bel ali črn, ki osnaži moje,-je on moralno nad mano, četudi sem jaz oblečen v draga oblačila in navidezno gospod proti njemu. Prišel bo čas, ko ljudje ne bodo več skušali izkoriščati in degradirati drug drugega, ampak bodo delali za medsebojne koristi, vsi bodo ustvarjali in vsi uživali sadove svojega dela. Vzroki za sovraštva, mržnje in poniževanja bodo s tem iztrebljeni in ljudje se bodo lahko v resnici ljubili kakor ljudje in živeli kakor ljudje. Družba gospodarjev in hlapcev, urejena za gospodarje in proti delovnemu ljudstvu, bo izginila, nasledila pa jo bo družba delovnih ljudi, urejena v korist vseh delovnih ljudi. i^C ^ Le dve uri... v. Ignoranca je tisto zlo, tista šiba, ki tepe človeštvo in. ga bo tepla tako dolgo, dokler se ne zdrami iz duševne lenobe. Nobeni vojni, potresu, lakoti, epidemijam itd., se ne more pripisovati toliko zlih posledic, kakor ignoranci. Razun katastrof, ki jih povzročajo naturne sile, so vse druge posledica ignorance v širokih ljudskih masah. Ignoranca tlači človeštvo (razun male peščice vladajočih slojev) trajno, medtem ko se rane, zadane vsled naravnih nezgod, kmalo zacelijo. Ignoranca ni o-mejena le na gotove kraje, mesta, države ali narode, temveč vlada neovirano vse narode, nad delavskim in kmečkim ljudstvom vseh dežel po svetu. Ako bi povprečni delavec posvetil le dve uri v tednu (kar gotovo ni pretirana zahteva) v svojo korist, za svojo politično izobrazbo, bi bilo siromaštvo že davno odpravljeno, gorja, nepokoja in klanja, ki danes pretresa svet, bi ne bilo več Ignoranca vlada nad maso. Žrtve si izbira samo med "maso". Ali ni žalostno gledati n.a Evropo, kjer peščica ljudi bega in izmogava tiste, kateri so s svojimi rokami in umom ustvarili bogastva za brezskrbno življenje vladajočim? Evropske delovne mase so pehane se-mintja kakor pehajo viharji morske valove—brez cilja! Ali bi ne mogle te ogromne mase ljudstva, če bi se zavedale kaj se z njimi godi, storiti z malo peščico krvosesov to, kar lahko napravijo valovi z ladjo, ki se ziba na njih površini? Da, ljudstvo bi lahko potopilo ladjo izkorščevalcev in krvnikov, ki se ziblje na njegovi površini — lahko le tedaj, če bi razumelo svoj položaj in če bi poznalo intrige tistih, ki ga pehajo v nesrečo. Toda mase ljudstva so duševno še na nizki stopnji in se ;ne zavedajo svoje važnosti in ne svoje moči. Delavec, uči se vsaj dve uri na teden.! To ni preveč. Ako moreš, se uči vsak dgn, uči se misliti. Dokler -ne boš znal misliti sam, bodo drugi, ki niso tvoji prijatelji, misliti zate. Kulturna povzdiga, politična zavednost, človeški ponos delavskih mas, to so tisti valovi, ki bodo v stanju vreči ladjo vladajoče, izkoriščevalne manjšine ob skalo in jo pogrezniti na dno. Pomni, da je tudi delavec ud človeške družbe, boljši in potrebnejši ud kakor pa njegov izkoriščevalec. Toda tega se moraš zavedati in prenehati misliti kot hlapec. Socialisti uče delavske mase že dolga leta, ampak čudežev ne morejo delati. Ako bi se moglo znanje točiti v glavo kakor se toči n. pr. voda v sod, bi bili rezultati vidnejši in večji. Tako pa je vzgoja počasni Socialisti ne delajo in ne morejo delati skokov. Prehoda iz kapitalizma v socializem ne morejo pospešiti drugače kakor s smotreno vzgojo. Izobrazba delavskih mas v socialističnem pomenu besede je temelj socializma. Vsak drug način graditve bi bil podoben stavbi, zgrajeni na pesku, kateri bi vsaka večja nevihta izpod-kopala temelj. Nauki socializma niso utopije ali fraze, ampak fun-damenti, na katerih bo stala družba bodočnosti. Pravičnost, bratstvo, proizvajanje vseh za interese vseh, to so stvari, ki bodo dobile veljavo samo v socialistični družbi. Socialistične stranke so prednja straža družbe bodočnosti. Kapitalizem se tega zaveda, pa se bori proti njim in za najmočnejšega zaveznika mu služi ignoranca v ljudskih masah. Socialistično gibanje je napadano od vseh strani, kljub temu se je izkazalo v dobi najhujših kriz za nepremagljivo. Kakor sapice z drevesnimi listi, tako se danes igra nekaj ljudi z usodo miijonov — in sami smo krivi! Delavec, nauči se misliti 1 Prizadevaj si delati sebi in svojim tovarišem v korist, da te ne bo ignoranca še bolj zasužnjila. Zakaj imamo fašizem, kuk klux klan in podobna gibanja, sestoječa iz delavcev proti delavcem? Za ker nimajo taki ljudje potrebne izobrazbe. Kaj se je zgodilo v Italiji, Bolgariji, Grčiji, Španiji in kaj se bo zgodilo v Nemčiji? Par generalov in brutalnih diktatorjev vlada vso deželo na korist buržvazije in njenim oprodam, ljudstvo pa trpi škodo. Kjer reakcija dviga glavo, tam ji kapitalizem pomaga na noge. Da prične tudi nam zoreti pšenica, se otresi duševne lenobe in posvetimo vsaj dve ure na teden svoji politični izobrazbi. Steinmetzovi dediči brez dedščine. O pokojnem Steinmetzu so pripovedovali, da ima $100,000 plače na leto. Takoj po njegovi smrti pa je vodstvo General Electric kompanije podalo izjavo, da ni Steinmetz hotel nikake plače, zahteval pa je, da mu družba nudi toliko sredstev, kolikor jih potrebuje za svoje eksperimente in za preživljanje. Steinmetz je zapustil svojim sorodnikom o-koli $25,000 premoženja. Izkazalo pa se je, da ne bo po izplačanih obveznostih ostalo ničesar za sorodnike. Kapitalistični teoretičarji radi povdarjajo, da bo socializem poguben za talente in tako bo človeštvo v socialistični družbi brez izumiteljev. Zakaj? Ti teoretičarji pravijo da zato, ker socialistična družba ne bo nagrajevala velikih mislecev in izumiteljev. To se pravi, mi kapitalisti plačamo izumiteljem ogromne vsote, vi pa ne verjamete v take plače. Resnica pa je povsem drugačna. Veliki misleci imajo navadno zelo borne dohodke, mnogo pa jih živi v bedi. Ljudje, ki lastujejo izume, niso izumitelji, ampak le lastniki delovnih sredstev. Steinmetz s svojimi iznajdbami ni obogatel, obogateli pa so tisti, za katere je delal. Veliki misleci, umetniki in izumitelji ne delajo radi plač ampak radi znanosti, kateri so se posvetili. Kar se tiče velikih plač, jih navadno prejemajo taki, ki niti majhnih ne zaslužijo. SEM I NT J A. j Prva obletnica italijanskega fašizma.— Bavarska v objemu monarhistov. — V Tokiju preiskujejo. — Zrelost in nezrelost ljudstev za samovlado. — Grčija in Bolgarija. — Špekulacije z markami. Dne 31. oktobra so praznovali italijanski fašisti prvo obletnico svoje revolucije. V Rimu je bilo v paradi nad dve sto tisoč fašistov, oblečenih v črne srajce, znak fašizma. Do pol milijona ljudi iz raznih krajev Italije je prišlo ta dan v Rim. Listi poročajo, da je vladalo med ljudstvom velikansko navdušlenje. Ženske so korakajoče fašiste posipale s cvetlicami. Na čelu parade je korakal Mussolini in vsi člani njegovega kabineta. Pred par leti je bil Mussolini radikalen "ekstremist". Njegovo geslo je bilo: "Potom revolucije k osvojitvi zemlje, industrije in vlade!" Danes je ta Mussolini poglavar "revolucijonar-nega" fašizma, upanje monarhij in kapitalizma. Italijansko ljudstvo ga slavi in izpolnuje njegove ukaze. Ko je Musolini vodil svojo armado fašistov po rimskih ulicah, je nad mestom krožilo 300 eroplanov in naznanjalo slavo mogočne Italije. Na balkonu svoje palače se je prikazal kralj, in Mussolini mu je salutiral "po starem rimljan-skem običaju", množica pa je kričala "slava kralju!" * * * Dne 4. novembra so imeli bavarski monar-histi svojo slavnost. Bavarske čete so korakale v vsem utilitarističnem pompu pred bivšim bavarskim prestolonaslednikom princem Ruprehtom, ki je bil v maršalski uniformi in se obnašal ka kor da je še vedno prestolonaslednik. Bavarska! je od premirja sem imela revolucijo republikancev, revolucijo ekstremistov, nato beli teror, potem zopet republikansko vlado, sedaj monarhi-stično diktaturo brez monarhije. Kaj pa bavarsko ljudstvo? Kaj ljudstvo — temu je vseeno! Sicer pa je Bavarska katoliška dežela, lojalna svoji dinastiji. Imela je blazneže za kralje, kar je ni izučilo, pa jih zopet sili na prestol. Nemčija je dobila diktaturo svoje vrste-j Kancelar Stresemann pravi, da v sedanjih kaotičnih razmerah ne more vladati s parlamentom, ker se stranke branijo odgovornosti, pač pa hočejo samo kritizirati. Tako so mu le v oviro. Monarhisti utrjujejo in zbirajo svoje sile, masam nemškega ljudstva pa je tudi vseeno. Živil ni, lačni ljudje pa brezbrižno odgovarjajo, da slabše kot je ne more biti, torej je vseeno, kdo pride na vlado. * * * Na Japonskem so v dnevih potresa vznemirjeni stražniki "miru in reda" pomorili nekaj ra-dikalcev in njihove družine. Ako ne bi pred nekaj tedni prišla stvar na dan, bi ljudje mislili, da so dotični revolucij on arj i našli smrt v razvalinah. Sedaj se svet zgraža, in japonska vlada vodi preiskavo. Ampak preiskava ni potrebna. Ko se je ljudstvo malo zavedlo po prvih potresnih sunkih, so se zavedli tudi "stražarji miru in reda" in se domislili na par revolucij onarnih vodij, ki bi v tem kaosu utegnili navaliti s pomočjo gladne množice na vladne palače in pre-vati vlado; da jim to preprečijo, so šli v njihova stanovanja in jih pomorili. Sedaj jih je sram pred svetom in jim je žal, ne zato ker so izvršili brutalne umore, ampak zato, ker jih niso izvršili tako, da bi se o njih ne izvedelo. * * * Kitajska ima predsednika, ki je za izvolitev potrošil $10,000,000. Kapitalistične vlade so ga večinoma priznale, pa tudi zastopnik sovjetske [Rusije se pogaja z njim, ker računa z razmerami na Kitajskem kakor so, ne kakor bi morale biti. Ampak vlada v Pekingu je kitajska vlada samo po imenu. Kitajski militaristi in politiki so v medsebojnem boju in velikanska dežela je politično razdejana. Kitajska je republika, to je ljudovlada, toda le po imenu. Ljudstva, ki so bila stoletja in tisočletja vladana, se ne morejo naučiti vladati sama sebe tekom par let ali v nekaj desetletjih. Monarhija je strmoglavljena v enem dnevu in eno ali dve uri pozneje se dežela proglasi za republiko. Ampak ljudstvo v novi republiki je tako, kot je bilo pred tremi urami v monarhiji. * * * Največkrat se dogodi, da ljudstvo preganja propagator je ljudovlade, med tem ko diktatorje slavi in jih nosi na ramah. Ljudstva se za demokracijo, za ljudovlado in take reči šele vsposob-ljajo. Diktature so v gotovih razmerah potrebne in nastanejo, če jih hočemo ali ne. Tu ni govora o krivdi te ali one stranke, teh ali onih voditeljev. Ekonomsko in politično življenje dežele za-gazi v kaos, za katerega so odgovorne vse stranke in vsi "voditelji" in vsi ljudje, ki pa se potem vsi skupaj branijo odgovornosti. Posledica je politični, morda tudi ekonomski kaos, potem diktatura, in nato zopet boj za demokracijo. * * * Na Gnsikem preganjajo monarhiste, dasi je Grčija še vedno monarhija. V Bolgariji mečejo v ječe komuniste in pristaše stranke kmetov, katero je vodil pokojni Stamboliski. Revolucijo delavcev in kmetov proti Canko-vemu režimu v Bolgariji delavstvo ne sme pozabiti. Zunanji vplivi so prisilili bolgarske delavce in kmete na upor proti buržvazni vladi, ki je bil v naprej obsojen na poraz. Tisti zunanji vplivi ne trpe posledic poraza, pač pa ga trpe bolgarski delavci in kmetje, vdove ubitih upornikov in otroci. Bolgarski reakcijonarji so želeli in dopustili, da se je vodila zanj propaganda. Tako so dobili priliko udušiti delavsko gibanje v Bolgariji v krvi. Sedaj bo treba graditi na razvalinah in to bo težko. * * ★ V zadnjih letih so razni ljudje v Zed. državah pokupili za okoli $750,000,000 nemških mark v upanju, da se bo vrednost marke dvignila in bodo napravili dobiček. Med temi ljudmi so bili večinoma delavci, nemški in drugi, ki so se tolažili, da se bo Nemčija gospodarsko dvignila na predvojno višino. Kdo ima danes tistih 750 mi-ljonov dolarjev? Tudi v Angliji so v tej veri pokupili za $500,000,000 mark. Ves ta denar je za investorje izgubljen, toda nekdo ga ima. Kdo? + * * Nad dve miljardi dolarjev so "zaslužili" razni nemški kapitalisti in mednarodni bankirji pri manipulacijah z nemškimi markami. Tudi nekateri posamezniki, ki so bili pred par leti še reveži, so s takimi špekulacijami obogateli. Ako si investiral pred nekaj leti v nemške bonde par tisoč dolarjev, je vsied padca marke padla vrednost bondov, in tvojih dva tisoč dolarjev se je spremenilo v par centov. Nemška vlada se je na ta način iznebila veliko dolga. Težje je z dolgovi, ki jih mora plačati v zlatu. Valuta je komplicirana reč. S padcem marke se bo Nemčija iznebila ničvrednega denarja, ako se ji posreči ustvariti novo valuto. Ljudje, ki so mislili z nakupovanjem mark obo-gateti, so pa ob svoje prihranke. Največ so v tem kaosu profitirali nemški kapitalisti, ki so s prodajanjem mark prišli do miljonov v tujih valutah. Ljudje, ki so izgubili, pa naj se nikar ne je^ze, kajti kdor igra, naj bo pripravljen tudi na izgubo. t^ Kapitalizem je individualističen, in n.e more biti drugačen. Kapitalistična produkcija ne služi potrebam ljudstva, temveč kapitalističnim profitom. Zato ne more biti socialno organizirana. V njej vlada konkurenca. Kljub vsemu poizvedovanju po tržnih zahtevah itd. se ne more preprečiti oid časa do časa hiper-produkcija; neizogibni so t up at a m polomi; celo elementarni dogodiki, od katerih prihaja revščina, igrajo vlogo. V skladiščih se magomili blago, ki se ne more prodati, pa se zapro tovarne. Slaba letina zniža ku-povalno moč agrarne dežele, pa izgubi industrialna dežela kupčijo. Vojna se napove in trgovina je preprečena. Podjetniki pa odslove delavce . . . AKO STE PREJELI OBVESTILO, da Vam je naročnina potekla, jo obnovite čim prej. Boljše je, da ste sedaj točni, mesto da bi obnovili naročnino šele potem, ko bi Vam bil list že ustavljen. Ako mogoče, pridobite kakega novega naročnika. LEONID ANDREJEV: POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH Prevel JOSIP VIDMAR. (Nadaljevanje.) 6. Ure teko. Trdnjava, v kateri so sedeli obsojeni teroristi, je imela stolp s starodavno uro. Vsako uro, vsake pol ure, vsak četrt je bila ura nekaj zategnjenega, nekaj turobnega, ki se je polagoma tajalo v višinah, kakor oddaljen in žalosten krik selečih se ptic. Podnevi je tonila ta čudna in žalostna muzika v šumu mesta, velike ii* obljudene ulice, ki je šla mimo trdnjave. Ropotali so tramvaji, topotala konjska kopita, daleč naprej so kričali zibajoči se avtomobili; za predpust so se pripeljali iz okolice posebni pred-pustni izvoščki in kraguljčki njih nizkih ko-njičev so napolnili z brenčanjem vso ulico. Vsepovsod šuiOj. nekoliko pijani, veseli, predpustni šum in pomladno, temu šumu tako sorodno, toplo vreme. Po tlaku stoje kalne luže in drevesa na bulvarju so nenadoma počrnela. Od morja je v širokem, vlažnem naletu dihal topel veter: zdelo se ti je, da bi z očmi lahko videl, kako drve v družnem poletu v brezbrežno, svobodno daljo majhni, sveži delci zraka in se smejo po poti. Ponoči je ulica potihnila v samotni luči'velikih električnih solne. V slepih stenah trdnjave ni bilo niti ene lučice; s črto molka, nepremično-sti in teme se je izločila iz večno živega vrvečega mesta in se potapljala v mrak in tišino. In ta-- krat se je slišal zvon ure ; tuja zemlji se je polagoma in turobno porajala in pasla v višini čudna melodija. Rodila se znova, varala uho, zvenela žalobno in tiho — prenehala — zopet zvenela. Kakor velike, prozorne, steklene kaplje so padale ure in minute iz neznane višine v kovinsko, tihozvenečo čašo. Ali pa so letele seleče se ptice. V celice, kjer so posamezno sedeli obsojenci, se je podnevi in ponoči slišal samo ta zvon. Prodrl je skozi streho, skozi debele, kamenite stene, zakolebal tišino — neopazno odšel, da se je rav» no tako neopazno zopet vrnil. Včasih so pozabili nanj in ga niso slišali, včasih so ga čakali obupno, ker so živeli le še od zvona do zvona in ker niso več zaupali tišini. Jetnišnica je bila namenjena samo za nevarne zločince, posebna pravila so vladala v njej, sirova, trda in kruta kakor vogal trdnjavske stene; in če je sploh v krutosti mogoča blagorodnost, tedaj je bila blago-rodnost gluha, mrtva, svečanonema tišina, ki je lovila vsak šum, vsako lahno dihanje. In v tej svečani tišini, ki jo je kolebal turobni zvon odhajajočih minut, so trije možje in dve ženski samotno čakali prihoda noči, zore in kazni in vsakdo se je po svoje pripravljal nanjo. 7. Smrti ni. Kot vse življenje, tako je Tanja Kovalčuk tudi sedaj mislila na druge ter se silno mučila in žalostila. Smrt si je predstavljala kot nekaj mučnega za Sirjožo Golovina, za Musjo, za druge-nje pa se nekako sploh ni tikala. Oškodovala se je za prisiljeno trdnost pred sodiščem in je jokala cele ure — kakor jočejo stare ženske, ki so izkusile mnogo gorja; ali pa kakor mladi, toda zelo mehki, zelo dobri ljudje In če je pomislila, da Sirjoža mogoče nima tobaka in da Verner mogoče ne dobiva svojega običajnega močnega čaja in da bosta morala še umreti vrh vsega tega, se je gotovo bolj mučila, kakor če se je spomnila kazni same. Kazen — to je nekaj neizogibnega in celo postranskega, o čemur se niti ne izplača govoriti, toda če je človek v ječi in še celo pred smrtjo nima tobaka, to je v resnici neznosno. Spominjala se je v mislih prijetnih podrobnosti iz njihovega skupnega življenja in je nemela od strahu, ko si je predstavljala svidenje Serge j a z roditelji. Posebno se ji je smilila Musja.Že dolgo seji je zdelo, da Musja ljubi Vernerja, in čepravnr bilo dozdevanje upravičeno, je vseeno sanjala za njiju o nečem dobrem in svetlem. Zunaj je nosila Musja srebrn prstan z mrtvaško glavo, s kostmi in s trnjevim vencem okrog njih; in večkrat je gledala Tanja Kovalčuk z boljo na ta prstan, kakor na simbol posvečenja smrti, in je v šali pa tudi resno pregovarjala Musjo, naj ga sname, j — Daj ga meni, — je prosila. — Ne, Tanjica, ne dam. Saj boš imela kmalu drug prstan na roki. Vsi so namreč nasprotno mislili o njej, d» se bo na vsak način kmalu omožila in to jo je žalilo, — nobenega moža ni hotela. In pri spominu na te napol šaljive pogovore z Musjo in nato, da je Musja sedaj zares_posvečena smrti, seje dušila od solza v materinskem svojem gorju. In vsakrat, ko je bila ura, je vzdignila objokani obraz in prislužkovala — kako tam, v onih celicah sprejemajo ta zategnjeni, trdovratni klic smrti. Musja pa je bila srečna. Položila je roke na hrbet in korakala enakomerno in neumorno. V preveliki arestantsti halji je bila čudno podobna fantu, paglavcu, ki se je oblekel v tujo obleko. Predolge rokave je zavihala nazaj in tenke, skoro otroške, shujšane roke so gledale iz širokih rokavov kakor steblo cvetlice iz grde, umazane posode. Ostra raševina ji je odgrnila in ranila fenak, bel vrat in Musja ga je od časa do časa odgrinjala z obema rokama in otipala s prsti razdraženo in skelečo ko/o. Musja je korakala — in se opravičevala ljudem vsa razburjena in zardela. In opravičevali! se je zaradi tega, ker bodo njo, ki je tako mlada, J neznatna, ki je še tako malo dovršila in ki še dolgo ni junakinja, da jo bodo poslali v isto slavno in prekrasno smrt, kot so pred njo pošiljali resnične junake in mučenike. V neomajni veri v človeško dobroto, v sočutje, v ljubezen, si je predstavljala, kako se sedaj ljudje razburjajo zaradi nje, kako se mučijo, kako jo obžalujejo, -in naravnost vest jo je pekla zaradi tega. Kakor da bi s svojo smrtjo na vešalih napravila nekako ogromno nerodnost. [ Že ko je zadnjič videla svojega zagovornika, ga je prosila, naj ji preskrbi strupa, toda — naenkrat se je ustavila: kaj če on in drugi pomislijo, da je to napravila iz afektiranosti ali iz bojazljivosti? In mesto, da bi umrla skromno in neopazno, vzbudi še večjo pozornost? In hitro je pristavila: — Ne, sicer pa ni treba. In sedaj je hotela samo še eno: pojasniti ljudem in jim natančno dokazati, da ni junakinja, da umreti sploh ni strašno in da naj je ne pomi-lujejo in ne skrbe zanjo. Hotela bi jim pojasniti, dani ona tega kriva, da jo pošljejo v tako smrt in vzbujajo toliko pozornosti, kljub temu, da je tako mlada, neznatna. Kakor človek, ki ga zares dolže, tako se je opravičevala Musja in poskušala najti karkoli, kar bi povzdignilo njeno žrtev, kar bi ji dalo ceno. Razsojala je: I — Seveda, mlada sem še in mogla bi še živeti. Toda . . . In kakor ohjedi sveča pri blesku vzhajajočega solnca, tako sta se ji zdela motna in temna mladost in življenje pred tem velikim in sijajnim, ki,bo ozarilo njeno skromno glavo. Ni — opravičila. Mogoče ono posebno čustvo, ki ga nosi v duši, — brezmejna ljubezen, brezmejno stremljenje k podvigu, brezmejno omalovaževanje same sebe? Saj ona res ni kriva, da ji niso pustili izvršiti vsega, kar je mogla in hotela — ubili so jo na pragu svetišča, na podnožju žrtvenika. No in če je to tako in če je odvisna vrednost človeka tudi od tega, kar je hotel izvršiti in ne samo od tega, kar je izvršil, — tedaj ... tedaj je ona vredna mučeniškega venca. "Ali je to mogoče?" — premišljuje Musja sramežljivo. "Ali sem res vredna? Vredna, da bi judje jokali in se razburjali zaradi mene, ki sem tako majhna in neznatna?" In neizrečena radost jo prevzema. Ne, ni voma, ni negotovosti, sprejeta je v kraljestvo, akonito vstopa v vrste onih svetlih postav, ki gredo izdavna preko grmad, muk in kazni k visokemu nebu. Jasen mir in pokoj in brezbrižna ho sijajoča zvezda. Zdi se ji, da je že odšla iz zemlje in se približala neznanemu solncu resnice in življenja in da se breztelesno koplje v njegovi svetlobi. "In to je — smrt. Kakšna smrt?" — misli Musja blaženo. In če bi se zbrali pri nji v celici vsi učenjaki, filozofi in rablji vsega sveta in bi razložili pred njo knjige, skalpale, sekire in zanjke in bi ji dokazpvali, da smrt je, da človek umre in da ga ubijejo, da nesmrtnosti ni, — samo čudila bi se jim. Kako da ni nesmrtnosti, če je pa ona že sedaj nesmrtna? O kaki nesmrtnosti, o kaki smrti bi še govorili, ko pa je ona že sedaj mrtva in nesmrtna, živa v smrti, kot je bila živa v življenju? In če bi ji prinesli v celico krsto z njenim lastnim truplom in že zrak v nji okužili z vonjem razkrajajočega se telesa in rekli: — Glej, to si ti! Pogledala bi in bi odgovorila: ^ — Ne; to nisem j az. In ko bi jo prepričevali, da je to ona — ona! in bi jo strašili z zlokobno sliko razkrajanja — bi Musja odgovorila s smehljajem:« — Ne. Vi mislite, da sem tole jaz, toda tole nisem jaz. Jaz sem ta, ki z njo govorite, kako bi torej mogla biti tole? — Toda ti umrješ in postaneš tole. — Ne, ne umrjem. — Kaznujejo te. Evo —zanjka. — Kaznujejo me, toda jaz ne umrjem. Kako bi mogla umreti, če sem pa že sedaj nesmrtna. In učenjaki in filozofi in rablji bi se umaknili in bi govorili z drhtečim glasom: — Ne dotaknite se tega mesta! To mesto je sveto! O čem je še mislila Musja? Mnogo stvari je še premišljevala Musja, — kajti nit življenja se zanjo ni pretrgala s smtjo, temveč mirno in enakomerno se je vila dalje. Mislila je o tovariših — in o onih daljnjih, ki z žalostjo in boljo preživljajo njih kazen, in o onih bližnjih, s katerimi bo stopila na krvniški oder. Čudila se je Vasiliju, zakaj se je tako prestrašil, — vedno je bil hraber in celo šalil se je lahko s smrtjo. Še v torek zjutraj, ko so z Vasilijem natikali bombe za pasove, ki bi morale čez par ur pognati njih same v zrak, so se Tanji Kovalčuk od razburjenja tako silnb tresle roke, da so jo morali odstraniti. Vasilij pa se je šalil, skakal, plesal in je bil tako nepreviden, da je Verner strogo dejal: — Ne šali se s smrtjo. Česa se je zbal? Toda ta nerazumljivi strah je bil njeni duši tako tuj, da je kmalu nehala misliti o njem in mu iskati vzroka, — in naekrat si je silno zaželela videti Sirjožo Golovina in se o nečem pošaliti z njim. Pomislila je še in bolj si je zaželela videti Vernerja in ga o nečem prepričati. Predstavila sije, da stopa Verner poleg nje, s svojim razločnim, odmerjenim in trdim korakom in govorila mu je: — Ne, dragi Verner, vse to so malenkosti, to sploh nima nikakega pomena: ali si ubil N. N. ali ne. Pameten si, toda ti misliš, kot da igraš svoj šah: vzameš eno figuro, drugo — in dobljeno je. Verner, tukaj pa je važno to, da smo mi sami pripravljeni umreti. Razumeš? Kaj praviš, kaj pa misli ta gospoda? Da ni ničesar strašnej-šega od smrti. Sami so si izmislili smrt, sami se je boje, pa straše nas z njo. Jaz bi hotela celo tako: stopila bi sama pred cel polk vojakov in začela bi streljati vanj z browningom. Naj bom sama, njih naj bo tisoče in jaz naj ne ubijem nikogar. Ravno to je važno, da jih je na tisoče. Kadar tisoči ljudi ubijajo enega, tedaj je zmagal ta eden. To je resnica, dragi Verner. In vse to je bilo tako jasno, da se ji ni več ljubilo nadaljevati dokaza, — saj je menda Verner sedaj sam izprevidel. Ali pa se njena misel ni hotela ustavljati na enem mestu, — kakor lahno plavajoča ptica, ki pregleda brezbežna obzorja, ki ji je dostopen ves prostor, vsa globina, vsa radost ljubeče in nežne sinjine. Ura je bila neprestano in je kolebala gluho tišino; in s temi harmoničnimi, prekrasnimi zvoki so se zlivale misli in so začele zveneti z njimi; in slike, ki so polzele pred njenimi očmi, so se spreminjale v muziko. Kakor da se vozi v tihi, temni noči po široki, gladki cesti in prožine se udajajo in kra-guljčki zvene. Minilo je razburjenje in ves nemir, raztopilo se je v temi utrujeno telo in vese-lo-trudna misel je mirno ustvarjala jarke slike in se opajala z njihovimi barvami in z njihovim tihim mirom. Musja se je spomnila treh svojih tovarišev, ki so jih obesili pred kratkim, in njih obrazi so bili jasni in veseli in sorodni — že bolj sorodni, kot obrazi živečih. Tako misli človek zjutraj o domu svojih prijateljev kamor bo vstopil zvečer s pozdravom na smehljajočih se ustnah Musja se je zelo utrudila od hoje. Vlegla se je previdno na posteljo in začela sanjati z lahno prikritimi očmi. Ura je bila neprestano, kolebala nemo tišino, in svetle pojoče slike so tiho plavale med svojimi zvenečimi obrežji Musja je mislila: "Kaj je to res smrt? Bože, Bože, kako lepa je! Ali je to življenje? Ne vem, ne vem. Gledala bom in poslušala." Že davno, še prve dni zapora je začel fantazirati njen posluh. Že prej je bil zelo muzikali-čen, sedaj, v tišini pa je postal še bolj oster. In v njenem okrilju je iz skopih drobtinic resničnosti — iz korakov straže po hodniku, iz zvone-nja ure, iz šelesta vetra po železni strehi, iz škripanja svetilke — ustvarjal cele muzikalične slike. V začetku se jih je Musja bala in jih odganjala od sebe kakor halucinacije, potem pa se je prepričala, da je zdrava in da o bolezni ne more biti govora — in od tedaj se jim je mirno vdala. In sedaj je naenkrat zaslišala popolnoma jasno in razločno zvoke vojaške godbe. Presenečena je odprla oči in privzdignila glavo — za oknom je stala noč in ura je bila. "Torej zopet!" — je pomislila mirno in zaprla oči. In komaj je zamižala, že je zopet igrala godba. Jasno sliši, kako prihajajo izza ogla, od desne vojaki, cel polk, in korakajo mimo okna, Noge enakomerno bijejo takt po zmrznjeni zen-jli: ena — dve! ena — dve! včasih celo zasliši, kako zaškriplje škorenj, noga hipoma zdrsne in se takoj zopet vjame. Tudi godba je bližje: popolnoma neznana, toda zelo glasna in bodra slavnostna koračnica. Očividno je kak prazniki trdnj avi. Evo, godba je prišla pod okno in vsa celici je polna veselih, ritmičnih, družno-raznobarvnih glasov. Velika trobenta iz medi, rezko igra napačno, zaostaja in prehiteva — Musja vidi vojaka s to trobento, njegov prizadevajoči si obraz in se smeje. Vse se oddaljuje. Izgubljajo se koraki: ena — dve; ena — dve! Od daleč je muzika še lepša in še bolj vesela. Včasih še glasno in napačno-veselo zahrešči trobenta s svojim medenim glasom in vse ugaša. In na stolpu zopet bije ura polagoma, komaj, komaj, da zamaje tišino. "Odšli so!" — misli Musja nekako žalostno. Žal ji je odhajajočih zvokov, tako veselih in smešnih; žal ji je celo vojakov, ki so odšli, kajti ti prizadevajoči si vojaki s trobentami in s škri-pajočimi škornji niso tisti, katere je hotela streljati z browningom. (Dalje prihodnjič. ) t^® E. V. Debs v New Yorku. Zadnje tedne je bil sodrug E. V. Debs na agitaciji za socialistično stranko v New Yorku. Dvorane, v katerih je govoril, so bile napolnjene do zadnjega kotička. Dw 30. oktobra je govoril na shodu črncev, katerega se je I udeležilo do dva tisoč oseb. Apeliral je na črnce, najl se združijo v interesu svoje obrambe pod zastavo soci-B alistične stranke. Ko je Debs vstopil v dvorano, so d-I deleženci vstali in ga burno pozdravljali. V svoje™ govoru je obsojal Ku KIux Klane in vse tiste organizafl cije in elemente, ki hujskajo belopoltno prebivalstvo I zoper črnce. Federated Press poroča, da dobiva socialistično I gibanje v New Yorku svojo prejšnjo moč in zaslomlxfl v delavskih masah. "Kjer je bilo še pred enim letom I opažati slabotnost in negotovost, tam je sedaj novo I življenje, kar obeta vzpostaviti popolno strankino vne-B mo in moč," piše omenjena agencija delavskega časo- H Se pred nekaj meseci so newyorski kapitalistični I dnevniki pokopavali socialistično stranko, in en tal I "pogrebniški" članek je ponatisnila iz nekega kapita-1 lističnega dnevnika tudi clevelandska "Radnička I Borba". Brez velikega šuma, brez pompoznih fraz, delajo I naši sodrugi širom dežele za pojačanje svoje strank I Posledica tega dela je, da se socialistična stranka dn I ga! Ako bi bila socialistična stranka v vsakem mesta« tako jaka kakor je v New Yorku, bi bila sila, s katero« bi moral Ameriški kapitalizem že danes računati. ] Medtem, ko "ekstremisti" vsakih par dni menjajo I svojo taktiko in izdajajo bombastične proglase ter u- fl stanavljajo nove stranke, je socialistična stranka m fl delu, da združi zavedno ameriško delavstvo v enotni fl stranki. S tem vrši resnično revolucionarno delo, ta- fl terega dobre posledice so na vseh krajih vidne. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Prva dramska predstava waukeganskega socialističnega kluba. WAUREGAN, ILL. — Po dolgem času je začel tudi naš socialistični klub delati stvarno. Ni baš kdove kako dolgo kar smo ga Obnovili, kakih sedem mesecev bo tega. Ampak klub št. 45, JSZ. pa imamo že najmanj deset let. Parkrat je zaspal, pa se je zopet prebudil. S številom članstva se ne moremo ponašati, ako-ravno smo neverjetno revolucionarni, gospodarski in vse — na kratko rečeno, nepobitno napredni. Tako' Vidite, sod. urednik, s par besedami moder človek veliko pove. Edina novica, ki me najbolj zanima in ki jo moram tudi drugim povedati, je ta-le: Socialistični klub št. 45 vprizori v nedeljo 18. nov, t, L v S. N. Domu igro "NA DNU". Začetek predstave bo ob 2. popoldne. Vstopnina za odrasle pri blagajni 45c, v predprodaji 40c, vstopnina za otroke do 16. leta pa 10c. Po predstavi bo ples Ln prosta zabava v spodnjih prostorih SND. To bo prva igra, ki jo vprizori naš soc. klub. Vsak lačetek, pravijo, je skromen. Če bi n. pr. igrali "Bu-cek v strahu," bi bila to skromnost v vsakem oziru. Toda tu se vidi, da soc. klub št. 45 takoj v začetku ne štedi z energijo in ne denarja, samo da pokaže slabotnim dobro voljo. Res nam pomagajo simpatičarji, prijatelji in prijateljice, ampak mi hočemo sodrugov in sodruginj! Pristopajte v socialistični klubi Socialistična stranka je stranka zavednega delavstva! — Pa to ie veste! Česa potem čakate? Seje socialističnega kluba se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Slov. nar. domu na deseti cesti. Članarina je 40c na mesec, pristopnina pa samo 10c. Poleg igre, ki se bo vršila dne 18. novembra, namerava vprizoriti naš klub to zimo še dve večje igre in en javen shod, če bo mogoče dobiti slovenskega predavatelja. Ne pozabite priti dne 18. novembra na igro in pripeljite s seboj svoje znance. Član kluba. Otvoritev Slovenskega nar. doma v Lorainu. LORAIN, O. — Dne 28. oktobra je bil v naši naselbini z veliko slavnostjo otvorjen Slovenski narodni dom. Slavnost se je pričela s parado, katere so se udeležila skoro polnoštevilno vsa lorainska društva, precejšnje število rojakov iz Cleveland«, žene in dekleta v narodnih nošah, clevelandski Sokoli v kroju, deška godba iz Collinvvooda itd. Otvoritveni program v dvorani je vodil Mr. F. Justin. Izmed govornikov so nastopili: J. Piškur, predsednik Doma; lorainski župan; i "councilman" Colbert; Frank Somrak, zastopnik S. N. D. v Clevelandu; J. Durn, zastopnik S. D. iz Collin-vtooda; Perdan, predsednik JSKJ; J. Gornik, predsednik SDZ; Rupnik, zastopnik Slov. zadružne zveze v Collinvvoodu. Nadalje zastopniki društev SNPJ., JSKJ., KSKJ., SDZ., zastopniki hrvatskih društev, A. Grdina, predsednik KSKJ. in drugi. Vmes so bile pevske točke, podajanje šopkov in druge stvari, ki spadajo k takemu programu. Zvečer se je vršila veselica in s tem je bila slavnost končana. Izgledalo bi, da vlada med Slovenci v Lorainu največja sloga med pristaši vseh političnih naziranj in da ni med svobodomiselci in klerikalci nobenega nasprot-stva. Ampak tako prijateljski nismo, in eden govornikov je to celo povedal na slavnosti. Akcija za zgraditev slovenskega doma v Lorainu ima svoj početek leta 1910 pri društvu št. 6, JSKJ. Po mnogih prerekanjih in trudu se je končno organizirala delniška družba, ki se je 1. 1919 reorganizirala. Delnice so po $50 in ustavnovni kapital (glavnica) $50,000. Slovenski Dom v Lorainu stane oziroma bo stal z vso opremo nad $80,000. Je ena najlepših stavb v Lorainu, ki ima okoli 40,000 prebivalcev. Slovenska naselbina šteje kakih tri sto družin in nekaj "pečlarjev". Lorainska naselbina inima socialističnega kluba, dasi je v nji nekaj bivših sodrugov, ki so sedaj aktivni v društvih ali pa pri Domu. Mogoče se sedaj, ko je dom dograjen in ko bodo tisti napredni rojaki, ki so zanj delovali imeli več časa, pokažejo kake aktivnosti tudi na polju socialistične a-gitacije. Za napredek lorainske naselbine bi bilo to vsekakor potrebno. — Poročevalec. Agitacija za Slovenski dom v Milwaukee. MILWAUKEE, WIS. — Kakor v mnogo drugih večjih slovenskih naselbinah, se je pričela tudi v naši živahna agitacija za Slovenski dom, ki traja že dalj časa. Ko se je ta akcija pričela, odziv ni bil zadovoljiv, pa tudi danes jih je še precej, ki ne verjamejo, da bomo prišli do tega cilja. Večina priredb slovenskih organizacij v naši naselbini se vrši v S. S. Turn Hall. Ta dvorana je precej prostorna in ima primeren oder, toda potrebam naše naselbine vendar ne odgovarja. Razun tega ta dvorana ni naša. Ako hoče naselbina imeti svojo dvorano, najsibo naša ali druga, jo ima; namreč ako je med večino naseljencev volja in želja, da se dvorano zgradi, je akcija uspešna. Take volje pa navadno v početku nikjer ni. Treba jo je ustvariti. V koliko se v eni ali drugi naselbini to posreči in, koliko ne, odvisi od tistih, ki vodijo agitacijo za gradnjo doma. V vsaki naselbini, kjer že imajo slovenski dom, je bilo v začetku mnogo protiagitacije, veliko sumniče-nja, ljubosumnosti, intrig in. prerekanja na sejah. Temu procesu se je menda nemogoče izogniti. Danes je nekaj slovenskih domov, ki niso več posest naselbine, ampak privatnikov. V enemu ali dveh slučajih je dom prešel v posest enega posameznika. V neki naselbini so zabili v dom že precej tisočakov, ga dogradili do ene tretjine — in potem vse skupaj pustili, ker ni bilo sloge, oziroma prevdarnega, sposobnega vodstva. Tisto stavbišče in kar je bilo dozidanega je potem kupila neka privatna oseba za slepo ceno. Treba je bilo dodati še nekaj tisočakov, pa je bilo poslopje dograjeno. Ampak poslopje ni last slovenske naselbine, četudi je vanj zabila nekaj tisočakov. Še na nekaj drugega je treba paziti pri takih akcijah. So naselbine, v katerih so zgradili dom izključno napredni rojaki. Danes so ti domovi v klerikalnih, v farovških rokah. Vsaka naselbina bi morala takoj v začetku paziti, da se prične z akcijo na pravem temelju. Ko je prepozno, se stvari ne more izpremeniti. Kampanja za Slovenski dom v naši naselbini je torej v teku in se razvija. Dne 9. decembra bo organizacija, katere cilj je zgraditi Slovenski dom, vprizorila v S. S. Turn dvorani šaloigro "Pri Belem konjičku". Pred in. po igri se bo vršila veselica. Razun te bomo imeli v tej sezoni polno drugih zabav, koncertov in iger, ki jih bodo priredila razna društva, pevski zbori in druge organizacije. V političnem oziru se pa z aktivnostmi n.e moremo pohvaliti. Imamo socialistični klub, soc. pev. zbor Naprej, klub W. P. in ilist "D. S.", ampak enotnosti na političnem polju ne poznamo. Ljudje se pač spreminjajo. Nekateri se jeze nad socialisti, drugi pa nad tistimi, za katere mislijo da so vzrok neslogi, večina pa se ne briga ne za to ne za ono stran. Kakor je milwauška naselbina aktivna v drugih ozirih, posebno na polju dramatike, tako bo postala aktivna tudi na polju razrednega boja. Počasi se bodo stvari, ki so danes vzrok mlačnosti, razčistile, in potem se bodo združile sile naših zavednih delavcev za borbo proti skupnemu sovražniku. Delujmo, da se to čimpreje zgodi. — Opazovalec. Kako se potvarjajo in falsi-ficirajo vesti. V ameriških dnevnikih je bila koncem oktobra objavljena vest, brzojavljena iz Nemčije, da komunisti na Saksonskem širijo letake, v katerih se poziva delavstvo na punt, in na teh letakih je bil baje med drugimi podpisan tudi ameriški socialistični pisatelj Upton Sinclair. Sinclair je temu časopisju poslal popravek, v katerem izjavlja, da ni podpisal nikakih pozivov nemškemu delavstvu na upor, niti nt nikomur dovolil rabiti njegovo ime v take namene. "Jaz ne dajem nasvetov nemškemu delavstvu," je dejal Sinclair. "Jaz nisem propagator nasilnih akcij. Če se bom kedaj v tem oziru premislil in bom dajal take nasvete, vas zagotavljam, da ne bom šest tisoč milj od pozorišča in tako izven nevarnosti." Kapitalistično časopisje širi laži in za blatenje kakega gibanja se poslužuje vseh sredstev. Toda kar dela kapitalistično časopisje, ne bi smelo delati delavsko časopisje. "The Worker", glasilo Workers' party, je imel v izdaji z dna 20. oktobra pod naslovom "Socialistični policist v Ciceru preprečil protestni shod proti fašizmu" članek, v katerem napada ameriško socialistično stranko in slika njene člane za nekake zaveznike fašistov. Uredništvo lista "Chicago Socialist" je priobčilo na naslov gori omenjenega lista odprto pismo, v katerem izvaja, da je bila storija o "socialističnem" policaju namenoma izmišljena in vprašuje, ako ni to isti policaj, ki je nekaj tednov poprej preprečil socialistični shod. Ako se kapitalistični listi bore s potvarjanjem poročil proti socialistični stranki, je to razumljivo. Da pa se poslužujejo takozvani komunistični listi enakega orožja, je pa težko umljivo. Mogoče je to zopet "nova" taktika za enotno fronto. Konferenca v Canonsburgu. Bil sem navzoč na konferenci socialističnih klubov zapadne Pennsylvanije, ki se je vršila dne 28. oktobra v v Canonsburgu, Pa. Namen tega zborovanja je bil, da si delegatje klubov izmenjajo svoja mnenja, naredijo nove načrte za tesnejšo medsebojno zvezo in okrepe svojo politično organizacijo. Potek konference se je skušalo nekoliko oddaljiti od teh predpisov s tem, da so nekateri vsilili nekaj nekakšni debati podobnega. Mlatilo se je zastarelo, žalostno zgodovino o razkolu socialistične stranke v Italiji, kar je pospešilo fašizem na krmilo. Ne vem, kaj ima opraviti to z našo politično rekonstrukcijo v Zed. državah. Sedaj je doba reorganiziranja radi vojne zbeganega proletarijata. Delavstvo potrebuje le eno stranko! Tega menda noben, pameten zagovornik delavskih pravic ne zani-kuje. Ker pa se je pojavilo v povojnem kaosu več različno klasificiranih delavskih političnih organizacij, je dozorel čas, ko bo treba delati za ujedinjenje vseh delavskih političnih skupin, ki priznavajo fundamentals nauke marksističnega socializma, in se ločijo le v par malenkostnih načinih kako doseči cilj. Da se to doseže, bo treba imeti pred očmi sedanjost in, bodoče probleme ljudstev, ne pa napake bivših socialističnih voditeljev! Kdo izmed nas, vraga, je odgovoren, da je Adam vgriznil v presladko jabolko . . .? (Oprostite, da se poslužim te basni.) Ravno tako nismo slovenski socialisti v Ameriki krivi, če je kdo izmed bivših sociali stičnih voditeljev delal napake. Dolžnost naša je opu stiti prepire, ki nas ne bodo nikamor privedli, pa posvetiti naše energije za boj proti kapitalizmu. j Novak od uredništva "D. S." v Milwaukee, Wis. in par njegovih prijateljev so bili navzoči na konferen ci. Pojasnil sem že, zakfij je bila sklicana konferenca, zato nismo mogli posvetiti toliko časa debati, kot bi bilo priporočljivo. Novak je izjavil, da je pripravljen za debato v Milwaukee, Wis.; to je tam kjer je on doma. Ker uvidevam, da so take debate potrebne za izčiš-čenje pojmov in uglajenje potov za ujedinjenje delavskih frakcij v enotno fronto proletarskega razreda, sem izjavil na konferenci, in povem na tem mestu, da sem pri pravljen debatirati z g. Novakom o načinih, kako priti do enotne fronte naših razdvojenih moči, ter kdo kriv, da je delavstvo razdeljeno v razne male skupin mesto da je organizirano v orjaški, silni organizaciji, ki bi kontrolirala svet. Datum debate lahko aranžiramo potom dopisovanja in objavimo v Proletarcu in Delavski Sloveniji. Z dvorano preskrbeti, jo napolniti in v njej zdržavali red, naj bi prevzeli soc. in delavski klubi. Da sem se odločil za tako debato, je največ vzrolj to, ker me boli srce videč, da se naše delavske vrste bijejo med seboj — včasih celo za sence . . . medtem pa ne vidijo glavnega sovražnika, ki neprestano vihti ki in bič nad našo že itak trpko usodo. Take debate so potrebne tudi drugod, ne le v Mi waukee. Upam, da bo pozneje več organiziranih. Sicer se bo to uredilo pozneje, vendar priporočal vsakemu eno uro časa; 50 minuf za argumentiranj 10 minut pa za zaključni govor. Sprejmem pa tudi dru gačno razdelitev časa govorov. Blagovolite me obvestiti o Vašem sklepu. Vaš za delavsko solidarnost, FRANK S. TAUCHAR, 2827 S. Ridgeway ave., Chicago, Iti. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec oktober 1923. DRŽAVA MESTO Redne znamke Dualne znamke Prejemki Glav. stanu str. Drž. in okr. org. Konv. fund J. S. Z. III.: Chicago No. 20 20 — 5 ! 6.00 ( f 2.00 " No. 224... 9 4 4.10 2.60 f " No. 1. .. 100 — 30.00 3.90 Springfield . .. 13 4.95 1.60 Nokomis .... 14 4 5.60 2.30 Virden...... 20 — 6.00 ,40 Waokegan .... 10 — 3.00 1.00 f Carlinville ... 33 — 9.90 $28.75 $23.00 1.20 Iowa: Madrid .. 5 2 2.20 .87 .70 .70 M: Clinton . . 21 6 8.40 3.38' 2.70 2.40 Kims.: Gross . .. 1 6 2.40 .87 .70 1.90 Mich.: Detroit .. 30 20 16.00 6.25 5.00 4.00 Ohio: Barberton . . 20 15 11.25 5.20 Girard...... 10 — 3.00 1.00 Cleveland,. . .. 40 — 12.00 3.20 'Glencoe..... 10 1 3.25 12.00 9.60 1.10 Pa.: Moon Run.. 24 — 7.20 2.40 i Canonsburg ... 18 — 5.40 1.80 Herminie .... 10 7 5.45 1.70 Avella...... 8 2 3.10 1.00 Harwick .... 31 — 9.30 3.10 Library..... 9 2 3.40 1.10 Lloydell .... 11 5 5.05 2.10 Lawrence .... 30 — 9.00 1.20 Renton...... 17 2 5.80 1.90 Sygan ...... 27 — 8.10 2.70 Forest City .. 8 2, 3.10 1.00 West Newton, .. 7 2 2.90 • .90 F. Gorenc at large 4 — 1.20 28.25 22.60 .40 Wis..- Sheboygan 30 — 9.00 3.75 3.00 2.30 V. Va.: Meriden 15 4 5.90 2.38 1.9,0 1.80 Skupaj....... 605 87 $212.05 $86.50 $69.20 S [>59.90 Skupaj.............. Razpečanih glasom poročila 607 167 262 500 500 1107 667 262 605 87 1 502 580 261 779 Tajništvo J. S. Z. Cirkulacija "Proletarca" se je povečala za 100%. Rednid Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. okt... 'Prejeli iz gl. stana v okt.... DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo, da se vrše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik. SODRUGOM V CLBVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsak« drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2.30 popoldne " v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrugl je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako po magajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal< ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tei pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." CHARLES POGORELEC. Iz uradov socialističnega časopisja prihajajo razveseljiva poročila. "The Oakland World", glasilo socialistične stranke v Californiji, je dobil v tem letu več tisoč novih naročnikov. "The Chicago Socialist" je v zadnjih mesecih znatno pomnožil svojo cirkulacijo. "The New York Call" so prevzele unije ki ga izdajajo sedaj pod imenom "The New York Leader". Ta dnevnik je znatno povečan, in. da,si ni več last socialistične stranke kot take, vendar agitira zanjo. "The Milwaukee Leader", glasilo socialistične stranke v Wisconsinu, je eden, največjih in najbolj razširjenih dnevnikov v Wisconsinu. Tudi vsi ostali socialistični listi beležijo porast v številu naročnikov. Toda predno se bo moglo socialistično časopisje vzdrževati brez podpore, to je samo z dohodki naročnine in deloma oglasov, bo treba njegovo cirkulacijo še znatno povečati. Ogromna večina ameriškega delavstva še ni naročena na naše liste. Dela za širjenje naših publikacij je še veliko pred nami. Cirkulacija "Prole,tarča" se je tekom zadnjih deset mesecev pomnožila za okoli sto odstotkov. To je bil odgovor tistim, ki so mu prerokovali pogin. Lokalni in potovalni zastopniki imajo za tolikšno razširjenje Proletarca največ zaslug. Toda tudi drugi aktivni sodrugi so pripomogli, da se je število Prole-tarčevih čitateljev tako pomnožilo. Naročniki točneje obnavljajo naročnino, kar je znamenje, da se zavedajo važnosti, ki jo ima ta list za širjenje socialistične vzgoje. Krog "Proletarčevih" naročnikov in čitateljev se bo širil tudi v bodoče. In da se bo širil čim hitreje, je odvisno od vas, sodrugi in sodruginje! Delajte to jesen in to zimo tako vztrajno za pridobivanje novih naročnikov, kakor ste delali doslej. Še dva tisoč naročnikov bi potrebovali, da bi bil "Proietarec" gospodarsko na trdni podlagi. O tem smo že mnogokrat pojasnjevali, bodisi v listu, na zadnjem zboru JSZ. in v zapisnikih upravnega odbora. Ako je bilo mogoče dobiti doslej toliko novih naročnikov v tako kratkem času, jih bo mogoče dobiti nadaljnih dva tisoč. Treba je misliti na povečanje lista. Dasi priobču-je "Proietarec" tudi v sedanjem obsegu mnogo gradiva, je v interesu našega gibanja potrebno, da ga bo pri-občeval še več. V tem letu in že dalj časa prej nismo razpošiljali nikakih apelov za gmotno podporo. Z dohodki, ki so nastali s povečanjem števila naročnikov, ter s preostankom v blagajni, nam je bilo mogoče točno izplačevati vse nastale račune. Vendar pa, kakor že o-menjeno, naši redni dohodki še vedno niso dovolj visoki za pokrivanje rednih izdatkov. Klubi prirejajo zabave, sodrugi zahajajo na razne sestanke, veselice, na shode itd. Skrbite, da boste ob vsaki taki priliki agiti-rali za razširjenje Proletarca in ako mogoče, dobite tudi kaj prispevkov v podporo listu. "Proietarec" je last delavcev organiziranih v JSZ. Vsi ti bi se morali zavedati, da so odgovorni zanj, in vsi ti bi se morali brigati za utrditev svojega glasila. Sodrugi in somišljeniki, ako se vi vsi, in ne samo mal del, lotite dela za razširjenje tega lista in mu nabirate prispevske za pokrivanje primankljaja, boste v nekaj mesecih imeli list, ki bo lahko tekmoval z vsemi podobnimi socialističnimi publikacijami, imeli boste list, ki bo največji in najboljši med vsemi jugoslovanskimi socialističnimi in delavskimi listi. Vi hočete tak list. In ker ga dočete, morate tudi delati, da ga dobite. V zadnji številki Proletarca je bilo poročano, da je prevzel mesto upravnika sodrug Anton Slabe. Sodelujte z njim kakor ste z menoj. Jaz bom delal tudi v bodoče po svojih najboljših močeh za razširjenje Proletarca in v tem oziru bom nudil upravništvu vso mogočo pomoč. Pojdimo te mesece vsi na delo, da bo tekom prvih mesecev prihodnjega leta zahajal Proletarec v vse naselbine v stanovanje vsakega delavca in tako vršil agitacijsko delo za socializem in socialistično stranko. Radi predsedniških volitev imamo v prihodnjem letu več prilike za agitacijo, ki mora biti afektivna. Naša stranka napreduje! Naše časopisje se širi! Socialistična misel zmaguje! Sodrugi, naprej za našo stranko, za socializem in za socialistično časopisje! Workers' Party indorsirala socialistične kandidate za sodnike v Chicagi. Odbor centralne organizacije Workers' Party v Chicagi je objavil daljšo izjavo, v kateri obsoja delovanje svojih bivših zaveznikov v Čikaški delavski fe- deraciji, posebno njenega predsednika Fitzpatricki Fitzpatrick in nekateri drugi voditelji čikaških unij in farmarske-delavske stranke so namreč priporočili ii-kaškemu delavstvu, naj glasuje za "delavske prijatelje", ki kandidirajo na demokratski in republikanski listi za sodnike v Chicagi. Ta "Labor Committee" je izbral "najboljše" može na demokratski in-"najboljse* na republikanski listi in jih priporočil delavstvu. Far-marska-delavska stranka v Chicagi, kakor smo že poročali, ni postavila svojih kandidatov. Odbor čikaške Workers' Party imenuje to akcijo unijskih voditeljev v svoji izjavi za izdajstvo. Potem preide na socialistično stranko, kateri očita nešteto smrtnih grehov, nato pa apelira na komuniste, naj oddajo svoje glasove socialističnim kandidatom socialistična stranka edina delavska skupina1, svoje kandidate za sodnike." Workers Party je bila prisiljena indorsirati naic kandidate, ker ni bila v stanju postaviti svojih. Pri zadnjih županskih volitvah je Workers party indorsirala kandidate Fitzpatrickove farmarske-delavske stranke, nad katero se je sedaj bridko razočarala Volitve za sodnike so se vršile dne 6. t. m. 0 rezultatu bomo poročali v prihodnji izdaji liste, naj od-tom, "ker je jina1, ki ima Lenin. Ruska revolucija je ugonobila zdravje Leninu (Iljiču Uljanovu), toda kar mu je revolucija vzela, je od nji dal. Radi bolezni, ki ga je vrgla prej meseci ponovno na posteljo in ga nekaj časa popolnoma odtrgala od dela, se Leninovo ime ni toliko rabilo v dnevnih listih kakor pred boleznijo. Toda Lenin je še vedno vodilni duh sovjetske Rusije. Njegovi načrti za rekonstrukcijo Rusije na ekonomskem polju se iko-ro neizpremenjeno izvajajo. Njegova taktika za zbližanje mužikov in delavcev se vodi naprej v intereiu obojih in v interesu nove Rusije. Slika prikazuje Lenina sedečega na vozičku za invalide. Zdravje se mu vrača in v stanju je izvrševati vedno več deta. Izmed vseh ruskih vodilnih politikov je Iljič med ljudstvom najbolj priljubljen in mužiki so iz njega napravili legendarno osebo. Kako se dogodi, da pridejo nesocialisti na listo socialističnih kandidatov? Sempatam, n. pr. v par krajih Pennsylvanije, se je dogodilo, da so kandidirali v javne urade na socialistični glasovnici ljudje, ki niso socialisti, pač pa nasprotniki socialistične stranke. Tisti delavci, ki so socialisti samo na dan volitev, so se čudili in. zgražali nad tem pojavom in grajali socialistično stranko mesto sebe. Organizirani sodrugi in tisti delavci, ki se zanihajo za politiko vedo, da kandidirajo na listah demokratske in republikanske stranke tudi ljudje, ki so nasprotniki uradne demokratske in uradne republikanske stranke. "Nestrankarska liga" v North Dakoti, South Dakoti, Wisconsinu itd., ni hotela nominirati kandidatov pod imenom svoje stranke, ampak jih je postavila na listah starih strank. Ako so dobili pri primarnih volitvah večino glasov nad kandidati ofi-cielne republikanske ali demokratske stranke, so ostali na glasovnici za končne volitve. Ta način politik propagira tudi Gompers in. njegovi pristaši. Ako bi n. pr. socialisti hoteli postaviti svoje kandidate na listi republikanske stranke, bi morali dobiti lanje toliko nominacijskih podpisov kolikor jih zahtevajo razni volilni zakoni in, ako bi potem dobili pri primarnih volitvah na glasovnici republikanske stranke večino, bi ostali na republikanski listi namesto regularnih republikancev socialisti. Ako smejo progresivci in razni drugi psevdoradi-kalci invadirati kandidatne liste kapitalističnih strank, lakaj ,ne bi smeli kapitalistični kandidatje urin.iti svoje kandidature na socialistično glasovnico? Kar je dovoljeno enim, je dovoljeno tudi drugim. Ako zavedno delavstvo noče, da se bi taki slučaji ponavljali, mora paziti, da bodo njegovi kandidatje, organizirani socialisti, dobili dovolj podpisov na peticije, dovolj glasov pri primarnih volitvah in dovolj o-pore v kampanji za izvolitev. Kapitalisti imajo denar, s katerim kupijo agitatorje. Socialisti moramo imeti organizacijo, ki bo aktivna in močna, ki bo imela postojanke v vsakem mestu in mestecu, v vsaki vasi in tempi". Potem se take invazije na naše glasovnice ne kodo dogajale. Socialistična stranka postaja močna. Kljub vsem likozvanim "tretjim strankam", ki se jih ustanavlja lekom zadnjih petih let, je socialistična stranka res-nično "tretja" in v mnogih slučajih "druga" stranka po svoji moči in po številu oddanih glasov. V nekaterih krajih pa je celo "prva" stranka. Dolžnost delavstva je, da si to stranko varuje. Trike kapitalističnih političarjev je treba odbijati. To se najložje zgodi, ako 10 vsak dan socialisti in ne samo na dneve volitev. Kjer se dogodi, da kapitalisti urinejo na prej opisan način kakega svojega kandidata na našo glasovnico, ne glasujte "straight", to je za vse kandidate v koloni socialistične stranke, ampak samo za tiste, ki jih je postavila prizadeta organizacija socialistične stranke, Pri vsakem kandidatu, za katerega glasujete, je treba napraviti križ. Kapitalistični političarji računajo na politično nezrelost delavcev, češ, ker bodo mislili, da smo tudi mi socialisti, bodo glasovali "straight" in tako tudi za nas. Pokažite jim, da se varajo! Ako je večina delavstva politično nezrela in razredno nezavedna, je socialistično delavstvo politično zrelo in, razredno zavedno. In to je našim sovražnikom, ki rinejo svoje kandidate, kakor se je dogodilo v zapadni Pennsylvaniji, n,a socialistično glasovnico, treba pokazati. ^ t^® SODRUGI V ILLINOISU — ne pozabite agitirati poleg Proletarca tudi za "CHICAGO SOCIALIST", glasilo socialistične stranke v Illinoisu. Naročnina: $1.50 za celo leto, $1 za osem mesecev. Naslov: Chicago Socialist, 1501 Warren Ave., Chicago, III. Ako ne bi imeli "Proletarca", ali bi bil kateri slovenski list v tej deželi, ki bi navajal delavstvo v socialistično organizacijo in agitiral za socialistično stranko? Ali se vam ne zdi, da je Proletarec vreden vaše podpore, in bi morali tudi vi agitirati, da se ga razširi? Cenjenemu občinstvu v Clevelandu naznanjam, da bom odprl dne 10. nov. 1923 novo urejeno domačo pekarijo v S. N. Domu na 6413 St. Clair Ave. Pekel bom mnogovrstno, okusno pecivo kot kruh, pogače, biškote, paštete ("paje") in druge slaščice. Jemal bom naročila za izvrstne domače potice in pogače za godove, svatbe in druge nri like. Se toplo priporočam za obilen obisk. Vaš JOHN BRADAČ, lastnik. t Ni res tako! V glasilu S. H. Z. z dne 25. oktobra se čita v zapisniku seje gl. odbora tudi sledeče: "Predsednik prečita pismo glasila "Delavske Slovenije", katera javlja, da je radi visokih cen in drugih stroškov, kateri so v zvezi z izdajanjem lista, primo-rana prestati biti v nadalje glasilo Slovenske Hrvatske Zveze (podporna organizacija s sedežem v Calumettu. —op. pisca) in sicer gre ta odlok v veljavo s prvim novembrom. Upravni odbor sprejme odpoved." Torej "radi visokih cen in drugih stroškov v zvezi z izdajanjem lista" je bila Slovenija "primorana" prestati glasilo S. H. Z.? Kaj ni S. H. Z. plačala za porabljeni prostor? Seveda je! Vzrok odpovedi je povsem drugi, ki pa ga uredništvo omenjenega lista ni hotelo navesti. Prav radi tega, ker so z izdajanjem lista zvezani visoki stroški, je Veranič iskal pomoči pri podpornih organizacijah, kakor je S. H. Z. "Flirtal" je s staro-kopitneži s tem, da je objavljal tudi cerkvene reči v svojem listu in tako delal utisk, da je Slovenija vredna podpore katoliške organizacije. Lastniku lista je bilo vseeno, od kje dobiva pomoč, glavno je, da jo je dobil. Vzel pa jo je od kapitalistov in klerikalcev enako, Zinič, tedanji glavar "Radnika", pa, je pripovedoval, kako Slovenija "stvara revolucionere" med slovenskim delavstvom. Nekateri ljudje so "pogruntali", da se more tudi z besedo "komunizem" delati business. Služi vsem in pobiraj denar od vseh, je bila deviza "bivših sedanjih." John Bradač bo odprl moderno pekarijo» Slov. nar. domu v Clevelandu. CLEVELAND, O. — Dobroznani sodrug John Bradač bo dne 10. nov. otvoril moderno pekarijo v cleve-landskem S. N. Domu na St. Clair Ave. Odjemalcem peciva v Clevelandu ga najtopleje priporočamo. Prepričani smo, da boste pri njemu dobro postrežem. Sodrug Bradač je bil vedno aktiven v našem , banju in, zato zasluži, da ga podpremo pri njegoven podjetju, posebno še, ker nam bo nudil dobro peciv za enake cene kakor ga dobite v drugih pekarijah. Prijatelji. Pravica močnejšega velja. Niso li množice ustvar jajočega ljudstva vseh narodov močnejše, kakor ščica tiranov in izkoriščevalcev? Ne morejo li zdri ti svojih raztresenih moči v edinstvu, v organizaciji,« v njej doseči moči, ki premaga vsako krivično silo? SODRUGI V PENNSYLVANIJI! Agitirajte za razširjenje vašega glasili "PROLETARCA". In agitirajte tudi za vaie | angleško socialistično glasilo "THE WORKER", ki ga izdaja socialistična stranka v Pennsylva-ni j i. Naslovite: The Worker, P. O. Box 685, | Reading, Pa. Naročnina: za celo leto $1.5 za osem mesecev $1. Agitirajte med vašii ameriškimi tovariši delavci, da se naroče na ta list. P reč ita jte naš cenik knjig, priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga boljših književnih del. LOUIS KVEDER (200 Walsh Bldg.) 434 Diamond St., PITTSBURGH. PA. Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarski posel spadajoča dela. STEDLJIVI LJUDJE Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS Kapital in prebitek $ 1 ,2 5 0,0 0 0.00 Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje. CENIK KJIG. ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....65 ZADNJA PEA VDA, (J. S. Baar) roman, broširana.............75 ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno ......................... 1.75 ZA SREČO, povest, broširana.....45 ZAPISKI TINE GRAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana.......1.00 ZGODBE IZ DOLINE ŠENTFLOR-JANSKE, (Ivan Cankar), vezana .......................... 1.25 ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. Senona), zgodovinska povest iz IVI. stoletja, vezana.......... 1.20 ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore«), broširana .......................40 ZVONARJEVA HČI, povest, broširana ........................65 JENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana ... .30 SLOVENSKI PISATELJI: IR. IVAN TAVČAR, zbrani spisi, IV. zv., vezana .............. 2.00 FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ 2.00 FRAN EE J A VE C, zbrani spisi, mana 1.25 I0S. JURČIČ, zibrani spisi, I. zv., vezan ............................................1.75 II. zv. vezan ................................1.50 III. zv. vezan ..............................1.50 IV. zv. vezan ................................1.25 V. zv. vezan ................................1.00 IV. zv. vezan ................................1.00 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel I. Hribar) vezana ..................... 1.00 HLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Dabeljak), vezana .......................90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- breeht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 MJTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 810 LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golai), vezana...............1.20 STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma- ekr), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 80LNCE IN SENCE, (Ante Debel, jak), broširana ............50 V0JEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana .............25 ILEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 IEROVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................75 IBISTIA EX SIBERIA, (Voje- ilav Mole), vezana ........... 1.25 7 ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana..................50 Nadaljevanje z 2. strani. BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25 DIVJI LOVEC, (F. S. Finžgar), igra s petjem v 4 dejanjih.....50 DNEVNIK, veseloigra v 2 deja-" njih .........................30 GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60 KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana...............75 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................75 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana...................35 NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................... .35 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................75 RAZVALINA ŽIVLJENJA, (F. S. Finžgar), drama v 3 dej......75 ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................85 ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana........ .75 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................20 ANGLEŠKO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija Stebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. Sarabon), vezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 Lončar), broširana 75c, vezana 1.15 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik En- gela).........................20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MATERINSKA POMOČ, zdravemu in bolnemu dojenčku, s slikami .......................75 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana .................2.00 MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji s slikami ..............75 NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ..........................35 NAŠ JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ........................45 NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .....................75 O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... .40 OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50 POGLED V NOVI SVET........10 POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana, .90 POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami .......................35 PRAVO IN REVOLUCIJA, (L. Pitamie) ....................35 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............1.15 RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) .......................95 RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)....... .35 REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana..................45 SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364 strani, vezana v platno ...... 2.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broM- rana ..................... .50 SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba.................. .40 SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .5» SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana.............. .50 USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike...........1® VARČNA KUHARICA, (Marija Remec), vezana............1.06 V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana .................. .25 VOLJA IN DEJANJE, (peihe- logična analiza) ............ .25 gADRUžNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavee) ................. .50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez- laj)......................80 ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50 ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po....................10 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec)......25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, vezan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA ma dopisnicah, 2 za 5e.......„„.... (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, St. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOO. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trst-eniSki) .. .10 PROLETAREC, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ____5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .......................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Pleehanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETY", (Lewis H. Morgan), vezana............1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), rezano v platno END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana...... EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana...... EVOLUTION OF PROPERTY", (Paul Lafargue), vezana..... JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatohford), vezana..... GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba.............. JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic..... KARL MARX, biographical memoir«, (Wilhelm Liebknecht), KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . ................ LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), rezana..... LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezana ....... OUTLINE OF HISTORY, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani PHYSICIAN IN THE HOUSB, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ........... 1.20 .00 .00 .00 1.25 2.00 1.25 1.20 .60 1.20 .60 .60 5.0 > 2.0? REPUBLIC OF PLATO, re t&u !M RIGHT TO BB LAZY, (Paul Lafargue), rezana.......... ,Jl ROBERTS RULES OF OBJ^l, vezana................,... ID SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), resaaa........19 SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... SOCIAL REVOLUTION, (Hail Kautaky), rezana........«. STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSTITION, (A. M. Lewis), Tt»a J THEY CALL ME CARPENTER, (Upton Sinclair), trda vezba.. Lfl THE CRY FOR JUSTICE, (Up- ton Sinclair) vezana .........i.O THE DREAM OF DEBS, (Jack London) .................... THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanji! rer za privatne interese ...........1J | THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhy« Williams), a slikami, 311 strani, rezana v platno .........2.011 100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota .................. VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis), vezana ..................... THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana . . ...... UU Naročilom priložite poštni aH „ presni money order, ček ali gotovini. Za manjša naročila lahko potijeti poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnin« prosto. Klubom in čitalnicam, pri j večjih naročilih liberalen popmt Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj reliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Naša hitrost v vesoljstvu. Če vidite dirjajoč avtomobil, nikar ne zavidaj voznika! Vi sami se veliko hitreje pomikate. Neb vesela partija sestoji iz solnca in osem planetov: Mer-1 kurija, Venere, Zemlje, Marsa, Jupitra, Saturna, Ura-1 nija in Neptuna. Zemlja, in vi žnjo, se pomii'e po J v.semirju približno 11 milj na sekundo ali 39,60) [ milj na uro. Ta naglica pa je veliko manjša od i s katero se zemlja vrti okoli solnca. Zemlja mreč preleti 19 milj svoje poti v eni sekundi. Na-1 pravite vse svoje življenje veselo advenluro! Bodite dobre volje in v ta namen imejte vedno v hiši Trim jevo zdravilno grenko vino! To zdravilo vas bo osvobo- j dilo vseh želodčnih neprilik, ki so najhujša skrb v t šem življenju. Isto odstrani slab tek, slabo preba< flatulenco, glavobole in nervoznost, ojači ves sistemi bistri vašo pamet. Joseph Triner Company, Chic: 111., izdeluje tudi slavno znani Trinerjev liniment i Trinerjev Cough Sedative, vprašajte vašega lekarnai ali trgovca z zdravili za ta nadvse zanesljiva zdravila SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, H. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako i nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci. št. SNiPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte i naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminl«, 1